— 309 —
Postavljenje v poprejšni stan ol3 zamujeneni roku v kazenski pravdi.
z razsodbo c. kr. porotnega sodnega dvora v Novem Mestu 20. junija t. 1. br. 4856 bil je Martin Jožef in Harinje Vasi zavoljo hudodelstva tatvine po §§. 171, 173, 174 II. b in d in 176 H. a kaz. zak. obsojen za 6 let v teško in poostreno ječo, ter da povrne stroške kazenske pravde in plača odškodovanja 1443 gld.
27. junija t. 1., torej 4 dnij prepozno zglasil je na zapisnik ničnostno pritožbo, v kateri pravi, da ne more nobene okolnosti imenovati, katera bi utemeljila ničnost, ter da tudi nobenega postavnega ničnostnega uzroka povedati ne more. On pripozna dalje, da je ta ničnostna pritožba zakasnjena, vender prosi, da bi se mu zamuda pregledala, ker je svojemu zagovorniku dru. Wurzbachu precej po razglasitvi razsodbe naložil, da naj ničnostno pritožbo
— 810 —
zglasi in izpelje, da pa zagovornik tega narofiila, ne da bi M. Jožef vedel, ni izpeljal.
Sodni dvor je smatral prošnjo, da se mu zamuda pregleda, zahtevanjem za postavljenje v poprejšni stan ob zamujenem roku, ter je to zahtevanje in ob jednem ničnostno pritožbo odbil.
Razlogi:
Po §. 364 kaz. pravde se v primerljaji, kadar kdo zahteva postavljenje v poprejšni stan, zglasitev pravnega pomočka precej tožitelju pošlje, da se ta o njej izjavi in ako hoče uloži protiizvod. Iz tega sledi, da je postavljenje v poprejšni stan dopustljivo samo za zglasitev, ne pa tudi za izvod pravnega pomočka, in da v postopanji o postavljenji v prejšni stan ni dopuščeno, da bi kdo uložil vsako posebej, namreč zglasitev pravnega pomočka posebej, in izvod posebej. Zglasitev ničnostne pritožbe mora torej v tem primerljaji, ko se vpraša tudi o postavljenji v poprejšni stan, imeti vse, kar terja §. 1 post. od 31. decembra 1877, br. 3 drž. zak. za 1878.
Ker pa zglasitev Martina Jožefa tega nima, ko v njej niso niti ničnostni uzroki natanko zaznamovani, niti dejanske okolnosti, ki naj bi delale ničnostni uzrok, moral je sodni dvor prve stopinje to ničnostno pritožbo po §. 1, št. 2 zgoraj citirane postave zavrniti, - ter tudi ni treba predlagati aktov c. kr. kasacijskemu sodišču. Ničnostna pritožba se sicer ne more odbiti zaradi zakasnitve, ko je vmes prošnja za postavljenje v poprejšni stan, ali mora se odbiti za to, ker nima v sebi, kar zahteva postava. Ker se pa vender odbiti mora, nima prošnja za postavljenje v prejšni stan nobene vrednosti, ter je ni treba podati kasacijskemu dvoru.
Zoper to odločbo se Martin Jožef precej, ko se mu je naznanila, pritoži, sklicevaje se na to, da je dr. Wurzbach zamudo zakrivil, ter zahteva, da se mu da prepis razsodbe, da bo izpeljal zglašeni pravni lek.
C. kr. kasacijski dvor je 13. septembra 1882, br. 9081 odločil tako:
Pritožba Martina Jožefa je sicer v to smer opravičena, ker C. kr. okrožno sodišče ni smelo o njegovi prošnji za postavljenje v poprejšni stan, da uloži izvod ničnostne pritožbe, po svojem
— 311 —
prevdarku odločiti, ampak bi bilo moralo to prošnjo po §. 364 k. pr. s protiizjavo c. kr. državnega pravdništva, ako bi katera bila, semkaj podati. Vender c. kr. kasacijski dvor odbije prošnjo za postavljenje na poprejšnji stan, ker je pritožitelj to prošnjo prekasno uložil ter se popolnoma ognil zahtevanju §. 364 k. pr. Potlej se po §. 2 post. 31. decembra 1877, br. 3 d. z. za 1878. odbije pritožba Martina Jožefa zoper okrožnosodni sklep od 4. julija 1882, br. 5887, s katerim se je precej zavrnila njegova ničnostna pritožba zoper porotnosodno razsodbo, ki nima nobenega zaznamovanja kakega ničnostnega uzroka, ker je zavrnenje v jasnih določilih §. 1, br 2 post. 31. decembra 1877, br. 3 drž. zak. za leto 1878 utemeljeno, pritožba pa neutemeljena.