Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan namestnik odgovorne urednice: Branko Hostnik pomocnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt tehnicni urednik: Tomaž Koprivc uredniški odbor: Jasmina Štorman – glavna urednica, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen izdajatelj: Obcina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško naslov uredništva: Laški bilten – Obcina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si lektoriranje: Jasmina Štorman Oblikovanje in graficna priprava: Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka tisk: Present, d. o. o., Dolenjska c. 43, 1000 Ljubljana naklada: 5.000 izvodov Brezplacen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v obcini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Boris Vrabec - Marjetica Naslednja številka izide 15. junija 2012. Prispevke in oglase je treba oddati do 1. junija 2012 na e-naslov bilten@lasko.si. radijska Oddaja županOva ura Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak pr vi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelje.com. Ne zamudite naslednje oddaje, ki bo 7. maja 2012. spOštOvani Obcani in Obcanke Obcine laškO, predcasne volitve, predvsem pa dogajanja po njih, so prinesle mnogim v Sloveniji veliko presenecenje. Eni smo bili še posebej veseli. Dogajanja po volitvah kažejo na to, da relativna zmaga ene stranke še ni zmaga na volitvah in ne odraža nujno absolutne volje volivcev in volivk. In prav volja volivcev in volivk je prinesla toliko glasov desno-sre­dinskim strankam na volitvah, da so lahko sestavile novo vecinsko koalicijo desno-sredinskih strank: SDS, NSi, SLS, DLGV in Desus. Ta koalicija je bila sposobna takoj izvoliti predsednika državnega zbora, državni zbor je takoj po sestavi maticnih delovnih teles pricel delati, vladna koalicija pa je z vecino izvolila mandatarja, ki je sestavil novo vlado, ki je bila 10. februarja 2012 v parlamentu tudi vecinsko potrjena. Z odhodom poslanca Andreja Vizjaka na mesto ministra za delo, družino in socialne zadeve sem na osnovi volilnega izida v 8. volilnem okraju, ko ste mi zaupali vaš glas in je torej rezultat vaše odlocitve, nadomestila njegovo mesto in postala s 14. februarjem 2012 vaša poslanka. Hvala vam. Pred nami so izredno dinamicni in prelomni casi. Jih bomo premagali? Moramo. Situacija v Sloveniji je kriticna. Vlada je prevzela težko – popeljati Slovenijo nazaj na pot uspešnih držav in nehvaležno nalogo – sprejeti nujne ukrepe za izhod iz krize. Prejšnja vlada je kupovala socialni mir na racun zadolževanja in je Slovenijo zapeljala v dvomilijardni dolg in v prvih dveh mesecih letošnjega leta pustila rekordno 700 mi­lijonov evrov veliko proracunsko luknjo, zato je nujno, da z razumevanjem sprejmemo ukrepe, ki jih predlaga sedanja vlada, pa ceprav bodo ukrepi prizadeli nas vse. Sloveni­ja veliko zmore, kljucno v teh težkih casih pa je po mojem mnenju zavedanje, da prese­žemo okvirje, ki nas delijo, in povežemo sodelovanje med koalicijskimi, opozicijskimi in socialnimi partnerji za doseganje kljucnih ciljev v dobro Slovenije, ti pa so stabiliza­cija javnih financ, sanacija bancnega sistema, dvig konkurencnosti v gospodarstvu in sprejem novega razvojnega modela. To ne bi smela biti težka odlocitev, ce pomislimo na cas, ko smo stopili skupaj in vecinsko izrazili voljo do samostojne Slovenije. Sedaj potrebujemo enako zavedanje. Zavedam se, da bodo ukrepi v javnosti vzbudili neza­dovoljstvo, vendar vlada nima vec manevrskega prostora. Zavedam se, da bomo koa­licijski poslanci ves cas tarca posledic teh ukrepov, vendar vem, da ustvarjamo pogoje za sedanjo in prihodnjo generacijo, da bomo lahko dolgorocno lepše živeli. Tudi Mi smo odgovorni za prihodnje rodove. Samo dve rešitvi sta: ali sprejeti ukrepe ali bomo prica grškemu scenariju in nadzoru iz Bruslja. Ustava Slovenije postavlja na prvo mesto svobodno demokraticno odlocitev, ki za­gotavlja temeljne pravice in svobošcine, v ospredje postavlja clovekovo dostojanstvo in njegovo duhovno, politicno in gospodarsko svobodo. Vendar je to le ustavni okvir, ki je sicer nujen, vendar ta ne zadošca za blaginjo, potrebna je demokraticna zavest. Jo imamo? In na preizkušnjo bo postavljena vrednota solidarnosti. Ali zmoremo? Obvešcam vas, da bom imela od maja odprto poslansko pisarno v pritlicju Obcine Laško vsak prvi ponedeljek v mesecu od 9.00 do 12.00. Vabljeni. mag. Damjana Petavar Dobovšek prOslava Ob dnevu bOja prOti OkupatOrju Vljudno vas vabim na proslavo ob dnevu boja proti okupatorju, ki bo v soboto, 28. aprila 2012, ob 11. uri, pri osnovni šoli na Reki. V kulturnem programu bodo sodelovali domaci kulturni ustvarjalci. Pred proslavo bo potekal pohod po poti XIV. divizije s startom ob 6.30 pri Grac­nici. Župan Obcine Laško Franc Zdolšek Soorganizatorji: Obcina Laško, Združenje borcev za vrednote NOB Laško, JSKD OI Laško, Stik pis, je pa koristno glasilo, ki je lahko hkrati laški bilten je z vami že pOl desetletja! prijetno branje. Vse najboljše. Laški bilten je v prenovljeni podo­bi kot dvomesecnik zacel izhajati pred petimi leti, prvo številko so vsa go­spodinjstva prejela 15. junija 2007. Za glavno in odgovorno urednico biltena je bila imenovana Tanja Grabrijan, za njeno pomocnico Stanka Jošt, Tomaž Koprivc pa je postal tehnicni urednik. Prvi uredniški odbor so sestavljali Kle­men Grešak, Jasmina Štorman, Nika Košak, Miha Gartner in Tomaž Majcen. Vse clane odbora je obcinski svet ime­noval tudi za naslednje petletno obdo­bje, do leta 2017. »Laški bilten bo združeval Obcino Laško v cvrsto celoto!«, je v prvem uvo­dniku napovedal župan Franc Zdolšek. Po preteklih prvih petih letih smo zbrali vtise o tem obdobju. Tomaž Majcen: Ali je res že toliko casa preteklo od naše prve seje uredniškega od­bora in takrat rahlo dvomljivih pogledov in obcasnih vprašanj: »Ali nam bo uspe­lo?« Ob pogledu na pretekli cas, ki sem ga preživel z vašim in našim casopisom, se porajajo asociacije, ki budijo spomine. Naslovnica, »deadline«, glasba, Avstrali­ja, stoletniki, šole, spomin, razpis, razsta­va, krajevne skupnosti, nagrade, projekti, pesmi, nasveti, vrtec, prazniki, zabava … Prijetni in prijazni spomini. Preprican sem, da bo tudi v prihodnje Laški bilten dobro poskrbel za barvitost novic, boga­stvo spominov in zabavo bralk in bralcev. Miha Gartner: Laški bilten vsekakor ni podoben glasilom, kot ga poznajo po drugih obcinah v Sloveniji. V uredni­škem odboru smo ga pred petimi leti za­snovali tako, da na prvo mesto postavlja vse, ki v Obcini Laško skrbite za kulturo, izobraževanje, šport, verske aktivnosti, zabavo, gospodarstvo ali politiko. Glasilo je morda težje berljivo kot obicajni caso­pisi, vendar sem preprican, da ga z vese­ljem prelistate in preberete prav zato, ker imamo v njem osrednjo vlogo vsi obca­ni. Veselimo se predlogov za izboljšanje biltena, predvsem pa prispevkov, v kate­rih bodo bralci lahko spoznali izvirnost, marljivost, veselje, solidarnost in uspe­šnost naših krajanov ter lepote Obcine Laško. Nika Košak: Vedno poln bilten je do­kaz, da v naši obcini ne manjka dogodkov, prireditev, druženj in ljudi, ki so pustili pecat ne le v lokalnem okolju, ampak tudi v širšem slovenskem prostoru. Z biltenom smo v obcini dobili pomemben vir informa­cij, vseeno pa je še veliko ostalo nenapisa­nega, veliko je še neznanega. Zato imamo v prihodnosti možnost, da z vašo pomocjo odkrijemo še neodkrito in napišemo še ne­napisano. Pred vami in nami je nova podo­ba Laškega biltena. Cakajo nas novi izzivi, novi dogodki, nove besede. Da bi jih bilo cim vec in da bi te besede še naprej z vese­ljem prebirali. Jasmina Štorman: Vsaka številka La­škega biltena je poseben izziv. V teh petih letih smo se trudili, da so bili objavljeni prispevki kar najbolj aktualni in ažurni. Ves cas smo v ospredje postavljali lokal­no dogajanje, a si vcasih drznili pogledati tudi na povsem druge dele sveta. Veseli nas, da ste bilten vzeli za »svoj« casopis. Si lahko predstavljate, da naj bi imel po prvotnem nacrtu le 16 strani? Vcasih jih je še 44 premalo! Upam, da ste tudi zara­di biltena bolje spoznali naše kraje, na­ravne in kulturne znamenitosti ter pred­vsem ljudi, ki skrbijo za živahen utrip ne le v mestu, temvec tudi v okoliških krajih. Klemen Grešak: Ljudje so se navadili, da bilten ni atraktiven in šokanten caso­ Obcinska blagajna Konec marca je na Obcini Laško v okviru obcinske uprave pricela de­lovati obcinska blagajna. Ideja o ob­cinski blagajni je zorela že dlje casa, decembra pa smo priceli urejati prostor, v katerem je poleg blagajne tudi glavna pisarna. Nahaja se v pri­tlicju obcinske zgradbe in je dostop­na tudi invalidom. Na obcinski bla­gajni je mogoce gotovinsko placeva­nje položnic brez provizije. Trenutno lahko placujete položnice Obcine La­ško in naslednjih javnih zavodov in podjetij: OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, OŠ Primoža Trubarja La­ško, Glasbene šola Laško - Radece, Vrtca Laško in JP Komunala Laško. Obcina Laško si prizadeva, da bi se v prihodnje lahko brez provizij place­vale tudi položnice drugih podjetij, ki opravljajo javno službo. Uradne ure obcinske blagajne so ob sredah od 11.00 do 16.00 in ob petkih od 9.00 do 12.00. prOdaja in Oddaja nepremicnin Obcina Laško obvešca zainteresirane obcane, da lahko na dopolnjenih sple­ tnih straneh www.lasko.si pod rubriko Nepremicnine in na obcinski oglasni deski spremljajo aktualne objave za pro­dajo nepremicnin in oddajo stanovanj, poslovnih prostorov ter zemljišc. Med to objavo potekajo zbiranja po­nudb za sklenitev neposrednih prodaj­nih pogodb za prodajo: poslovno-stano­vanjskega objekta v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah, objekta bivše PŠ v Lokavcu, dveh stavbnih zemljišc v Belovem, stavb­nega zemljišca v Recici in sedmih stano­vanj ter poslovnega prostora na Aškerce­vi cesti 4 v Rimskih Toplicah. Pod isto rubriko je trenutno objavlje­no tudi zbiranje ponudb za oddajo pi­sarniškega poslovnega prostora na Ulici XIV. divizije 8 v Rimskih Toplicah in poslovnega prostora zobne tehnike na Aškercevi cesti 4 v Rimskih Toplicah. Dodatne informacije in pojasnila v zvezi z nepremicninami, ki so predmet objave, lahko interesenti dobijo na tel.: 03 7338 700, 03 7338 712 ali e-naslovu: obcina@lasko.si oziroma stanka.jost@ lasko.si. Po prehodnem dogovoru je mo­goc tudi ogled posameznih nepremicnin. Stanka Jošt Financne spOdbude za ObnOvO Fasad Obcina Laško ponovno vabi zain­teresirane fizicne osebe, ki so lastniki oziroma solastniki objektov na naslo­vih: Aškercev trg, Cesta na Svetino 1, 3, 5 in 7, Kidriceva ulica 1, 2, 4, 5, 5a in 5b, Mestna ulica, Orožnov trg, Pod gradom 5 in 5a, Savinjsko nabrežje 2, 4, 6 in 6a, Stegenškova ulica 1, 2, 3, 4, 5, 6, 6a in investicije vodovod vrh–radoblje–globoko in kanalizacija radoblje V polnem teku je izgradnja najvecjega vodovoda v Obcini Laško, to je vodovod Vrh–Radoblje–Globoko, ki mora biti zgrajen do konca septembra letos. Zgra­dilo se bo dobrih 39 km vodovoda raz­licnih presekov in kanalizacija za naselje Radoblje, dolga 1.500 m, s prikljucki. Zgrajenih oz. rekonstruiranih bo devet vodohranov, velikih od 12 do 40 m3, dve crpališci za vodovod in eno crpališce za kanalizacijo. Na omrežje se bo na novo prikljucilo dobrih 200 gospodinjstev. Tako bo zagotovljena kvalitetna vodoo­skrba za: Brodnice, Selo pri Laškem, Dol pri Laškem, Žigon, Lažiše, Konc, Zabrež, Povceno, Globoko, Radoblje, Kolarnica, Stopce, Harje, Zg. Strensko, Plazovje. Dela izvajata podjetji Gorenje projekt, d. o. o., in Gradbena mehanizacija Darko Trbovc, s. p. Skupna vrednost del znaša nekaj vec kot 1,8 milijona evrov. Dela je s 700 tisoc evri sofinancirala EU, druga sredstva bo zagotovila Obcina Laško. 8, Trubarjevo nabrežje 1, 1a in 1b, 3, 5, 7, 9 in 11, Trubarjeva ulica do vkljucno hišne številke 31, brez hišnih številk 26, 28 in 30 ter Valvasorjev trg, da najpo­zneje do 29. junija 2012 vložijo vlogo za dodelitev sredstev na Javni razpis za financne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laškega JR - F 2012. Besedilo javnega razpisa z brezplac­no razpisno dokumentacijo je zainte­resiranim obcanom od dneva objave protipoplavni ukrepi Marca so se na desni brežini reke Sa­vinje pricele namešcati protipoplavne lo­pute, ki bodo varovale obmocje Rimske ceste med visokim vodostajem Savinje. Prav tako je na ministrstvu odprt javni razpis za izbor izvajalca za prestavitev marijagraškega ovinka. Ob normalnem razpletu vseh dogodkov se bodo dela lah­ko zacela maja ali junija letos. znižanje subvencije omrežnine po letih za vodovodno infrastrukturo za neprofitne dejavnosti Na februarski seji 2012 je obcinski svet sprejel sklep o znižanju subvencije omrežnine po letih za vodovodno in­frastrukturo za neprofitne dejavnosti. Omrežnina je fiksen strošek, ki izhaja iz vrednosti celotnega vodovodnega siste­ma. Na podlagi ocenjene vrednosti vodo­voda kot osnovnega sredstva se izracuna letna amortizacija, ta pa se po pravilniku in njegovih prilogah preracuna glede na presek prikljucka na omrežnino, ki je fi­ do izteka prijavnega roka dosegljivo na spletni strani Obcine Laško (www. lasko.si), v glavni pisarni Obcine La­ško in v Uradu za družbene dejavnosti, gospodarstvo in javne finance, Mestna ulica 2, 3270 Laško. Dodatne informacije o razpisu lahko interesenti dobijo po telefonu 03 7338 700 ali 03 7338 712 v ponedeljek, sre­do in petek od 9. do 12. ure oziroma na spletnem naslovu obcina@lasko.si. Stanka Jošt ksni strošek v sklopu cene in se jo upo­rabniku storitev zaracuna mesecno. V skladu s 5. clenom 2. odstavka pra­vilnika lokalna skupnost lahko subvenci­onira ceno javne infrastrukture samo za tiste uporabnike, ki ne opravljajo pridobi­tne dejavnosti. Tako je bila po sprejetem sklepu obcinskega sveta št. 355-0272010 z dne 17. 2. 2010 potrjena naslednja viši­na omrežnine, ki je vsebovala 80-odsto­tno subvencijo za pridobitno dejavnost. Po 2. tocki že citiranega sklepa se omrežnina za nepridobitne dejavnosti zvišuje do polne vrednosti amortizacije postopoma in v skladu s podrocno za­konodajo. Prav tako je obcina v zadnjem letu intenzivno vlagala v vodovodno omrežje in s tem povecevala investicijska vlaganja, kar se vse odraža posledicno na višini amortizacije in višini omrežnine. S podanim predlogom se višina subvencije za nepridobitne dejavnosti v letu 2012 z dne 29. 2. 2012 zmanjšuje na 60 % iz prej­šnjih 80 %. V Pravilniku o metodologiji za obli­kovanje cen storitev obveznih obcinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. list RS 63/09) je opredeljeno, da sub­vencija po 3. tocki 5. clena lahko znaša najvec 50 %. Nadalje je v 24. clenu v 5. odstavku koncesijske pogodbe navedeno, da se ta­rifa – omrežnina v štirih letih po podpisu pogodbe uskladi s povprecno višino cene storitve v Republiki Sloveniji. Iz omenje­nega je evidentno, da so podani okviri, ki jim moramo slediti. Obstojece vrednosti zaracunavanja z 80-odstotno subvencijo (sklep OS št. 355-0272010, 17. 2. 2010) 13 10,87 2,17 8,70 20 18,16 3,63 14,52 Predlog znižanja subvencije omrežnine po letih za nepridobitno dejavnost in v skladu z 2. tocko sklepa št.: 355-02/2010 z dne 17. 2. 2010 sanacija plazu majland v zidanem mostu Glavnina sanacije brežine nad železniško progo je zakljuce­ na, dela pa bodo povsem zakljucena predvidoma do konca 1. polletja letošnjega leta. Urediti je tre­ba še cestno infra­strukturo, poglobi­tev podhoda pod progo in drugo in­frastrukturo, ki bo krajanom omogoci­la boljše življenjske razmere. Luka Picej Ocistimo slovenijo v enem dnevu 2012 800 prOstOvOljcev OdstranilO za vec kOt 90 tOn smeti Obcina Laško se je tudi letos udele-(rokavice, vrecke, malico …) za vse ude­žila cistilne akcije Ocistimo Slovenijo ležence, ob tej priložnosti pa se zahva­v enem dnevu. V zadnjem mesecu so ljujemo tudi Pivovarni Laško, ki je sode­potekali intenzivne priprave, sestanki lujocim priskrbela pijaco. in logisticna organizacija celotne akci-V soboto, 24. marca, se je na obmocju je. Obcina Laško je priskrbela opremo celotne obcine zbralo skoraj 800 prosto­ voljcev in udeležencev, od najmlajših do starejših. Na akcijo so se odzvali vse krajevne skupnosti z vecino društev, vsa gasilska društva, vrtci, šole in Krajevna enota Laško Zavoda za gozdove Sloveni­je. Prav tako je bil ta dan aktiven za veci­no operativne ekipe Komunale Laško, ki je skrbela tako za del logisticne podpore (preostali del so prostovoljno opravljali pogodbeni izvajalci krajevnih skupnosti, za kar se jim iskreno zahvaljujemo) kot za sprejemanje odpadkov na deponiji Strensko. Cistilo se je prakticno vse: od obrežji vodotokov, okolic šol, turisticnih znamenitosti, cest, pohodnih poti, tudi vecjih in težje dostopnih divjih odlaga­lišc. Skupaj smo tako v tem dnevu – po­biranje preostalih odpadkov je sicer po­tekalo še dva dni – ocistili našo okolico za dobrih 90 ton raznoraznih odpadkov in tako razbremenili naravo okoli nas, ocistili naše bivalno okolje in, kar je naj­bolj pomembno, vzgajali naše najmlajše in jim dajali zgled. Hvala vsem prosto­voljcem in udeležencem tudi v mojem imenu. Aljaž Krpic intervju s poslancema v državnem zboru kakO bOsta v pOslanskih klOpeh zastOpala interese in pOtrebe laškega in lašcanOv? Obmocje Laškega in Radec v mandatu tega državnega zbora predstavljata dva poslanca: Matjaž Han iz SD, ki je v po­slanske klopi sedel že tretjic zapored, in Damjana Petavar Dobovšek iz SDS, ki je sredi februarja v parlamentu nadomestila Andreja Vizjaka, potem ko je bil potrjen kot minister za delo, družino in socialne zadeve. Kako si boste kot poslanec oz. poslanka v DZ prizadevali za nadaljnji razvoj Ob­cine Laško? Kaj boste storili, da bodo nuj­ne investicije izvedene kljub zmanjšanim sredstvom v proracunu? Damjana Petavar Dobovšek (SDS): Kot poslanka ugotavljam, da je Obcina Laško lepo napredovala in da ima še veliko nacr­tov za prihodnost, ko spremljam projekte, ki so že bili realizirani, in projekte v pripra­ vi. Prav tako ugotavljam, da obcina uspe­šno in pravocasno kandidira na razpisih, zato je tudi uspešna pri pridobivanju sred­stev iz drugih virov. To je tudi spodbudno za nadaljnji razvoj obcine in kot poslanka si bom vsekakor prizadevala za nadaljnji ra­zvoj obcine Laško predvsem v smeri infor­miranja o možnostih za pridobivanje do­datnih sredstev za investicije, kajti rednih proracunskih virov bo manj, zadolževanje obcin pa bo urejeno drugace in iz tega vi­dika omejeno tudi zaradi zlatega fiskalnega pravila, ce bo sprejeto z dvotretjinsko veci­no v parlamentu. Matjaž Han (SD): Tako kot v prejšnjih bom tudi v tem mandatu reden sogovornik ljudi, gospodarstva in politike v Laškem. Prizadeval si bom, da bodo projekti, ki so za Laško pomembni, realizirani. Zmanjša­nje sredstev ne more biti izgovor, da ni mo­goce nicesar storiti, pomembno je postavi­ti prave prioritete. Tudi v prihodnje bom jasno opozarjal na problematiko v laškem okolišu. Kot poslanec sem se tako vseskozi zavzemal za realizacijo nekaterih projektov, ki so bili v preteklosti zapostavljeni, a po­trebni – osnovna šola Šentrupert in odprtje novih oddelkov Glasbene šole Laško - Ra­dece sta le dva od že koncanih. Dokoncna sanacija ceste G1-5 (Zidani Most–Laško) in sanacija plazu Majland, ki se je pricela (zavoljo tamkajšnjih prebivalcev upam, da se bo zakljucila v primernem casu), pa sta med tistimi nalogami, ki morata ostati na dnevni agendi nove vlade oziroma resornih ministrstev. Obcina Laško sodi med poplavno naj­bolj ogrožena obmocja v Sloveniji (La­ško je bilo poplavljeno v letih 1990, 1998, 2005, 2007, 2010). Prestavitev marija­graškega ovinka, ki bi obcutno zmanjša­la ogroženost, bi se morala zaceti že pred dvema letoma, saj so vsi pogoji za zacetek investicije izpolnjeni že od leta 2008. Kaj konkretno boste naredili za izboljšanje stanja, kako si boste prizadevali za cim­prejšnji zacetek prestavitve marijagra­škega ovinka ter kdaj lahko pricakujemo zadrževalnike poplavne vode v Savinjski dolini, kar je za Laško prav tako izjemno pomembno? Damjana Petavar Dobovšek (SDS): Res je, Obcina Laško je bila že veckrat prizadeta zaradi naravne nesrece. Leta 1990 sem na to temo celo diplomirala in zaradi dobro pripravljene naloge na primeru poplavnih ukrepov Izvršnega sveta Obcine Laško tudi dobila pripravništvo (vsaj jaz menim tako). Kolikor sem seznanjena, je za projekt mari­jagraškega ovinka že izdano gradbeno do­voljenje za povišanje visokovodnega nasipa ob Savinji in protipoplavne lopute, ki bodo preprecevale vdor vode na Rimsko cesto. Ta projekt je sodil po planu bivšega MOP-a v 1. fazo reševanja protipoplavne varnosti na porecju Savinje in je vkljuceval tudi ure­ditev struge do Udmata in se je po mojem vedenju tudi uvrstil v pridobivanje sredstev iz EU. Kar zadeva zadrževalnike vode v Savinjski dolini, pa je bila javna razgrnitev osnutka državnega prostorskega nacrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini konec novembra 2011, na kar je bilo podanih kar nekaj predlogov in pripomb, ki zahtevajo dodatno strokovno podlago in tehnicne preveritve, zato se bo priprava stališc do teh predlogov, predvide­vam, nekoliko zavlekla. Matjaž Han (SD): Za ustrezno ureditev marijagraškega ovinka si prizadevam vse od prve izvolitve v državni zbor, zato pro­blematiko zelo dobro poznam. Predlagal sem tudi ustrezno dopolnilo k proracunu za leto 2008, a takrat žal nisem uspel. Pri­cakujem, da bodo tako projekt marijagra­ški ovinek kot tudi zadrževalniki vode do leta 2015 ustrezno podprti iz proracuna, saj so postavke za ureditev poplavne varnosti na Savinjskem in porecju Savinje odprte. Glede na veliko razprave v parlamentu v prejšnjem sklicu pricakujem, da bo vlada našla ustrezne rešitve in jih predstavila že ob sprejemanju rebalansa v aprilu. Skrajni cas je že, da se po dolgoletnih prizadevanjih za ureditev marijagraškega ovinka koncno pokažejo rezultati. Kakšno rešitev vidite za zadolženo Pi­vovarno Laško, ki je bila dolga leta ena od nosilk razvoja laške obcine? Je to prodaja Mercatorja, Vecera in Dela ali da jim ban­ke podaljšajo posojila ali morda vidite še kakšno možnost? Damjana Petavar Dobovšek (SDS): Ak­tualne dogodke spremljam in ugotavljam, da se je uprava Pivovarne Laško odlocila za prodajo Vecera in Dela in kot slišim iz medi­jev verjetno tudi za prodajo Mercatorja. Is­kanje rešitev oziroma vodenje in upravljanje podjetja je stvar lastnikov in uprave. Politiki se v to ne moremo in ne smemo vmešava­ti. Lahko pa recem, da želim in pricakujem take rešitve, ki bodo ohranile delovna me­sta in omogocile dolgorocen uspešen razvoj podjetja in s tem tudi samega kraja. Matjaž Han (SD): Ocenjujem, da bo brez takojšnjega reprogramiranja posoji­la Pivovarna Laško težko preživela. A to tudi na kratek rok ne bo dovolj. Pivovarna se bo morala razdolžiti in odprodati neka­tere naložbe, ceprav za to trenutno nista primerni niti klima niti cena. Za nadaljnji razvoj podjetja in posledicno celotno regi­jo pa bi bilo verjetno najbolj koristno, da, v okviru možnosti, obdrži strateške nalož­be v Mercatorju in se v celoti posveti pivo­varski dejavnosti, ki jo zna opravljati bolje kot kdorkoli drug v tem delu Evrope. Zato sem v zadnjem tednu (konec marca, op. a.) s predlogom sklepa seje za gospodarstvo in finance želel, da banke, zavedajoc se re­snosti situacije, prevzamejo svoj delež od­govornosti za nastalo situacijo in ukrepajo. Lani so po skoraj dvajsetletnih prizade­vanjih svoja vrata odprle Rimske terme, ki pa so zaradi 20-milijonskega dolga v prisilni poravnavi kljub temu, da sicer kot novo podjetje na trgu poslujejo dobro. La­stniki se želijo umakniti. Kaj boste naredili za ohranitev zdravilišca, v katerega je bilo vloženih 50 milijonov evrov in ki bi lahko Rimskim Toplicam prinesel nov zagon, kot del slovenskega zdraviliškega turizma pa je pomembno tudi za državo? Damjana Petavar Dobovšek (SDS): V mandatu prejšnje vlade Janeza Janše je bil preprecen špekulativen, klientelisticen po­skus prodaje zdravilišca Rimske Toplice družbi Barsos. S tem sta bili omogoceni nova lastninska oblika in sanacija družbe Rimske terme, d. o. o. Zadovoljna sem, da je prišlo do revitalizacije družbe, žalosti pa me dogajanje ob obnovi tega zdravilišca, predvsem kar se tice poslov z družbo Ve­grad. Rimske terme so po mojem preprica­nju izjemno pomembne za slovenski zdra­viliški turizem in za obmocje, v katerem se nahajajo. Menim tudi, da lahko dolgorocno poslujejo uspešno in s tem pritegnejo od­govorne lastnike oziroma investitorje. Po izjavi direktorice družbe Rimske terme ta ne potrebuje državne pomoci, ampak ra­zumno iskanje rešitev in prestrukturiranje dolgorocnega posojila na podlagi novega strateškega nacrta, zato upam, da bo vod­stvo našlo skupen jezik z bankami in tako družbo rešilo pred stecajem. Matjaž Han (SD): S problematiko Rim­skih term se kot poslanec ukvarjam že od svojega prvega mandata v državnem zboru. Leta 2005 je tako na mojo pobudo Odbor za gospodarstvo obravnaval informacijo o poteku oživljanja zdravilišca in podprl cim­prejšnjo uresnicitev projekta. No, do te je vendarle prišlo maja lani. Ko se je samo pol leta po odprtju družba znašla pred insol­ventnostjo, sem pristojne institucije javnopozval k ohranitvi. Žal odziv ni bil v skladu s pricakovanji. Zato smo Socialni demo­krati podali zahtevo za sklic nujne seje pri­stojnih parlamentarnih odborov, kjer je bila poleg primera Rimskih term izpostavljena še akutna situacija v radeški papirnici. Pre­prican sem, da bi banke morale izpolniti svojo dolžnost do ljudi, ki jo imajo po iz­datnih dokapitalizacijah z njihovim denar­jem. Z zavedanjem, da so potrebni takojšnji ukrepi, sem na odboru s sklepom predlagal, da se tako banke postavi v položaj takoj­šnjega ukrepanja in aktivnega sodelovanjapri reševanju omenjenih dveh podjetij. Žal sklep ni dobil podpore vladajoce koalicije. Tudi zaradi tovrstne ignorance so Papirnica Radece in Rimske terme potisnjene v kot. Kakšno je vaše stališce do trase G2 3. razvojne osi, ki naj bi potekala tudi cez obmocje Obcine Laško? Kdaj naj bi se gra­dnja ceste zacela? Kako boste delovali kot vez med prebivalci in nacrtovalci trase? Damjana Petavar Dobovšek (SDS): Seznanjena sem, da se tako Obcina Rade­ce kot Obcina Laško aktivno vkljucujeta v postopek umešcanja tretje razvojne osi v prostor in s svojimi pobudami in stališci vseskozi seznanjata pripravljavca DPN. Ka­kšna sta najboljša in najbolj optimalna re­šitev in predlog najustreznejše variante, je stvar strokovne presoje, v ta projekt so vkljucene vse zainteresirane obcine tudi v Posavju, tudi dela Kozjanskega, podpirajo pa vsa prizadevanja za napredek projekta kot vitalne prometne povezave, ki pa mora izpolnjevati dva pogoja: (a) uresnicevanje gospodarskih, socialnih in okoljskih potreb družbe z najvecjim možnim upoštevanjem obstojecih teritorialno pogojenih prome­tnih tokov in že zgrajenih prometnih in urbanih sistemov ter b) enovit in istocasen pristop k nacrtovanju ureditev na celotnem poteku srednjega dela tretje razvojne osi. Pri umešcanju pa morajo vsekakor sode­lovati tudi zainteresirana javnost in nepo­sredni prebivalci ob predvideni trasi, zato je nujno upoštevati njihove želje in pobude. Seznanjena sem, da je v Laškem ustanovlje­na civilna iniciativa in prav je, da se njihove zahteve in predlogi upoštevajo. Izdelan pa je že DPN za glavno cesto G2–Hrastnik– Zidani Most in deviacija G1-5–Rimske To­plice–Zidani Most–Radece, za katerega je že bila javna razgrnitev, objavljena so bila tudi stališca do pripomb. Matjaž Han (SD): Brez ustrezne prome­tne infrastrukture ni gospodarskega razvo­ja obmocij. To je dejstvo. A pri umešcanju trase je treba upoštevati tudi trajnostni ra­zvoj obmocja in ne nujno težiti k možnosti, ki je financno najugodnejša, za okolje in ljudi pa najdražja. Ko je cesta enkrat zgra­jena, spreminjanje trase pac ni vec možno. Ob dolžnem upoštevanju ekonomskega in ekološkega vidika je treba bolj prisluhni­ti stroki. Zacetek gradnje je sicer odvisen predvsem od prioritet nove vlade. Državna uprava je v zadnjih letih bi­stveno povecala število zaposlenih. Na drugi strani pa se iz Laškega zaradi do­mnevne racionalizacije poslovanja umika­jo vse državne institucije, umika se pošta vŠentrupertu, aktualno je zaprtje pisarne GURS-a, umaknil se bo DURS. Torej na eni strani na splošno povecanje števila za­poslenih v državni upravi, na drugi strani pa se morajo obcani Radec in Laškega zdaj voziti v Celje, da uredijo zadeve. Kako ko­mentirate to neskladje? Damjana Petavar Dobovšek (SDS): Kot sami pravilno ugotavljate, je nujna racio­nalizacija celotne javne uprave, ki z ukrepi vlade ne bo le domnevna, zato tudi ne bo neskladja. Odlocitev uprave Pošte Slovenije ne morem komentirati, vsekakor pa upam,da se pošta iz Šentruperta ne bo umakni­la. Informacijski sistemi danes omogocajo urejanje zadev v veliki meri elektronsko, še vedno pa bo omogoceno osebno urejanje zadev, toda žal se bo treba zapeljati na sedež upravnih enot in davcnih uradov. Matjaž Han (SD): Racionalizacija je pri­kladen argument za ukinjanje nekaterih administrativnih tock z malo zaposlenimi in centralizira državo tam, kjer to ne bi bilo potrebno. Zato odlocno nasprotujem vsakemu zaprtju ne glede na sklicevanje na ekonomicnost, zlasti pa glede na neskladje,ki ga omenjate. Še kot župan sem nameram odlocno nasprotoval. Marca 2009 je bilo v Barbarinem rovu v Hudi jami izkopanih okrog 750 žrtev povojnih pobojev, v jaških jih je še vedno okrog 3.000, po predvidevanjih so med nji­mi slovenski domobranci in hrvaški ustaši, moški in ženske. Lani tudi zaradi pomanj­kanja denarja glede Hude jame ni bilo narejeno nic, za ureditev pa je bilo doslej namenjenih slabih 560.000 evrov. Oko­li vsega je bilo veliko politicnega pompa, razen nekaj izdanih knjig in okroglih miz pa je vse ostalo nespremenjeno. Kakšno ce­lostno rešitev vidite za Hudo jamo tako z vidika ureditve rova kot pietete do žrtev? Damjana Petavar Dobovšek (SDS): Z vidika izvedbenih možnosti ureditve Bar­barinega rova je stvar nadaljnjih dogovo­rov na ravni države. Z vidika Barbarinega rova kot pietete do žrtev pa je po mojem prepricanju zagotovo nujno, da postane Huda jama prostor spomina in opomina na nedolžne žrtve, kjer se lahko svojci in vsi drugi dostojno poklonimo žrtvam, da spomnimo na »brezobzirno podcenjenost clovekovega življenja v vsakem totalitariz­mu, neodvisno od njegovega zastavljenega cilja« (Jože Pucnik). Zato govorimo, piše­mo, se spominjamo ... ker preteklost živi v sedanjosti in oblikuje naš jutri. Zato pod­piram, da tudi Slovenija podpiše resolucijo o evropski zavesti in podpiram obeležje 23. avgusta kot vseevropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Matjaž Han (SD): Menim, da je cas, da poglavje polpretekle zgodovine pocasi za­premo. Vsi poskusi opravicevanja sodelova­nja z okupatorji slovenske zemlje in omalo­važevanja partizanskega gibanja so namrec spodleteli sprico zgodovinskih dejstev. Sam sem naklonjen predlogom o prenehanju nadaljnjega izkopavanja in ureditvi ene, skupne kostnice kot odraz pietete do žrtev. Jasmina Štorman Foto: Arhiv Damjane Petavar Dobovšek in Matjaža Hana Obcinski svet 10. seja Obcinskega sveta laško Obcinski svetniki so 29. februarja v Zdravilišcu Laško sprejeli Sklep o zni­žanju subvencije omrežnine po letih za vodovodno infrastrukturo za neprofitne dejavnosti in Sklep o soglasju k spre­membi cene pomoci družini na domu – socialna oskrba na domu v Obcini laško. Seznanili so se s porocilom o potrjevanju investicijske dokumentacije do 31. janu­arja 2012, sprejeli okvirni program dela in rokovnik za leto 2012 ter se seznanili z realizacijo programa dela obcinskega sveta v preteklem letu. Najvec dela so imeli svetniki na po­drocju volitev in imenovanj, saj so spre­jeli sklepe o imenovanju clanov v svete zavodov: Vrtec Laško (Dimitrij Gril, Aleš Razboršek, Marjeta Ocvirk), OŠ Primo­ža Trubarja Laško (Dimitrij Gril, Vesna Vodišek Razboršek, Damjan Kovac), OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice (Dimi­trij Gril, Janko Cesar, Miha Gartner), Knjižnica Laško (Mojca Krivec, Alenka Hren Medved), Javni sklad RS za kul­turne dejavnosti - Obmocna izpostava Laško (Dejan Kušar, Janez Benedek, Jože Rajh), Celjske lekarne (Ludvik Urankar) ter v nadzorni svet JP Komunala Laško (Matjaž Centrih, Matjaž Cajhen, Matjaž Štor, Marjan Kozmus). Prav tako je bil imenovan Uredniški odbor obcinskega javnega glasila Laški bilten, ki ostaja v enaki sestavi (Klemen Grešak, Jasmina Štorman, Tomaž Majcen, Nika Košak, Miha Gartner). Naslednja seja obcinskega sveta bo 25. aprila. Videoposnetke sej si je možno ogledati na spletni strani Obcine Laško. Branko Hostnik ks recica Ko so prvi soncni žarki ogreli naša polja in travnike, smo že skoraj pozabili na letošnje zimske dni. Na obmocju naše skupnosti smo za izvajanje zimske službe porabili približno 5.000 evrov, v kar so všteti vsi stroški štirih izvajalcev in posi­pni material. Sicer pa smo v zadnjem ob­dobju veliko casa namenili pridobivanju predpogodb za novo kategorizacijo jav­nih poti. Kot javni poti bosta odslej ka­tegorizirani cesti Preval–obcinska meja z Obcino Žalec in Bastic–Jeran. Skladno s sprejetim Zakonom o cestah (ZCes­1), ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 109/2010, moramo pred pricetkom nove kategorizacije cest, vecjih obnovitvenih del ali modernizacije pridobiti soglas­je lastnikov, ki se obvežejo, da bodo po koncanih delih dovolili izvesti odmero ceste in prenesti brezplacno zemljišce v last Obcine Laško. V sindikalnem domu smo s pomocjo obcine izvedli nujno potrebno zamenjavo glavne razdelilne elektricne omarice, ki je bila stara in do­trajana, in s tem zagotovili boljšo oskrbo in vecjo požarno varnost. Skupaj s podje­tjem Avto Celje smo organizirali tehnic­ne preglede traktorjev, na katerih je bilo pregledanih približno 30 traktorjev. Na pobudo predsednikov KS Jurklošter in Recica smo krajevne skupnosti v obcin­skem proracunu za leti 2012 in 2013 pr­vic pridobile samostojno postavko za in­vesticijsko izgradnjo javnih poti. Na treh usklajevalnih sestankih med predsedniki posameznih krajevnih skupnosti smo se na osnovi dolocenih kriterijev sporazu­meli za delitev sredstev in naša krajevna skupnost bo del pripadajocih sredstev pridobila v letu 2013. Ta sredstva so na­menjena izkljucno za investicijsko izgra­dnjo javnih poti, KS Recica pa bo prejela približno 40.000 evrov. V soboto, 24. marca, smo izvedli vsa­koletno cistilno akcijo, ki je ponovno dokazala, da znamo stopiti skupaj, saj je v njej sodelovalo preko 85 udeležencev. Akcijo so nam pomagali izvesti Obcina Laško, Komunala Laško ter Planinsko društvo Laško, Lovska družina Recica in clani gasilskega društva Recica. Za po­moc se zahvaljujemo Darku in Damjanu Trbovc. Ob tej priložnosti k sodelovanju pri naslednji cistilni akciji vabimo tudi tista društva, ki se tokrat vabilu niso od­zvala. Marca smo tudi podpisali pogod­bo o nakupu zemljišca za parkirišce pri žalnici v Recici in že priceli pridobivati gradbeno dovoljenje. Ker smo bili pri pridobivanju zemljišc za izgradnjo jav­nega vodovoda Zgornja Recica neuspe­šni, pa smo v obcinskem proracunu za leti 2012 in 2013 izgubili preko 350.000 evrov, namenjenih izgradnji tega vodo­voda. Glede na to, da je v Zgornji Recici veliko pomanjkanje pitne vode, kar do­kazuje dejstvo, da so gasilci v zadnjem obdobju tja pripeljali že preko 120 m3 vode, moramo s pridobivanjem zemljišc nadaljevati in izgradnjo omenjenega vo­dovoda omogociti v prihodnosti. Izvedli smo manjša obnovitvena dela na oglasnih panojih, ocistili vsa asfaltira­na križišca in se udeleževali obcnih zbo­rov društev. Še to: spomladi bo Komu­nala Laško pobarvala ograjo otroškega igrišca v Hudi Jami in postavila dodatno usmerjevalno prometno signalizacijo v Zgornji Recici. Za pomoc se ji iskreno zahvaljujemo. 25. marca smo skupaj z županom Fran­cem Zdolškom, predstavniki društev in sekretarjem OO Rdecega križa Laško Vladom Marotom obiskali našo krajan­ko Marijo Brecko iz Spodnje Recice, ki je dopolnila 90 let, ji ob zvokih Vaške godbe Vrh in petju reciških Martinov nazdravili in ji zaželeli še veliko lepega. Na koncu mi dovolite, da vas 28. aprila povabim najprej ob 15. uri na planinski dom na Šmohorju, kjer bomo s pevci iz Laškega po starih obicajih postavili mlaj, ki ga je letos podaril Silvo Vegel iz Slivnega, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Istega dne ob 20. uri pa ste vabljeni še v sindi­kalni dom, kjer folklorna skupina Lipa pripravlja tradicionalni letni nastop. Predsednik KS Recica Matjaž Pikl Foto: Vlado Marot ks laškO popravilo velike kapelice na šmihelu Prostovoljci smo se ob koncu letošnje zime lotili popravila kapelice, ki je na seznamu enot nepremicne kulturne de­dišcine Obcine Laško vpisana pod števil­ko EŠD 20613. Po podatkih iz Orožnove zgodovine dekanije Laško je bila kapelica pozidana med letoma 1642 in 1648. Za njeno vzdrževanje je skladno s predpi­si zadolžen izkljucno lastnik zemljišca, na katerem kapelica stoji. Postavljena je na zelo izpostavljenem mestu, zato so se nastale poškodbe zelo hitro širile. Propa­dal je strešni del konstrukcije, prav tako je bil poškodovan omet s slikami. Ker v takšnih primerih lastnikom financno ali kako drugace nihce ne pomaga, se je la­stnik te kapelice odlocil, da jo s pomocjo prijateljev in znancev sam popravi do te mere, da se ne bo nadaljevalo propadanje objekta. Zanimivo je, da je restavratorka pri ogledu sten kapelice odkrila, da so pod slikami ob oltarju in sliko na zahodni fasadi freske, ki izhajajo iz obdobja pozi­dave kapelice (1. pol 17. stol.). Popravilo tega lepega spomenika pa še ni koncano, saj bi ga bilo treba še dodatno zašcititi. Tako kot velika vecina kulturnih spome­nikov v Sloveniji na splošno pa tudi ta ni zašciten pred zunanjimi poškodbami in mocnejšimi padavinami. Obnovljen križ na humu Na cvetno nedeljo, 1. aprila, smo z okrog 150 Lašcani na svojevrsten nacin obeležili ta praznik vere in prijateljski pohod. V lepem vremenu prijaznega ne­deljskega popoldneva smo zaceli druže­nje v veliki dvorani laškega župnišca, kjer je našel svoje mesto na novo obnovljen korpus s križa na Humu. Starodavna po­božnost križevega pota se je nato z zelo številcno skupino vila na vrh “laškegaTri­glava” v zbranosti, molitvi in pozorno po­mocjo pri hoji vsem, ki so jo potrebovali. Na simbolicni križ smo pritrdili “skrinjo” s prošnjami, ki so jo napolnili obiskovalci dopoldanskih maš, predvsem tisti, ki niso mogli ali utegnili z nami. Na cilju smo blagoslovili nov korpus na križu. Križ na Humu ima svojevr­ stno zgodovino. Leta 1935 so po evharisticnem kongresu, ki je bil v Ljubljani, postavljali ev­haristicne križe v spomin nanj. Tudi na Humu je bil postavljen istega leta. Korpus Kristusa zmagoslavnega kralja je izde­lal celjski kipar Hohnjec. S tem nacinom upodobitve so sledili kristjanom prvih stoletij, ko je bila usmrtitev na križu še obli­ka smrtne kazni in so Jezusa upodabljali na križu kot zma­goslavnega kralja. Po okupaciji Slovenije (nemška vojska je vkorakala na veliki petek 1941) so zaceli izvajati naci­sticno ideologijo. Ideolog Alfred Rosen­berg je vnesel verovanje v deisticnega boga, ki je svet ustvaril, a se zanj ne briga vec. Ta ideologija nima nic skupnega s kršcanstvom. Posledica te ideološke pri­padnosti je bila, da so v Laškem avgusta 1941 pripadniki Hitlerjeve mladine (Hi­tlerjugend) požagali evharisticni križ naHumu. Še isti dan so se clani obeh družin Urankarjevih podali na Hum in prinesli kip Kristusa Kralja v nadžupnijsko cerkev ter ga postavili za glavni oltar. V letu 1991, po 50 letih, so križ ponovno postavili na istem mestu. Z velikim priza­devanjem takratnega župnika Jožeta Hor­vata, sodelovanjem Pivovarne Laško in drugih organov lokalne oblasti so križ dvi- Ta zgodba je dokaz, da še vedno obsta­jajo ljudje, ki jim je mar za manjše, mor­da za koga celo nepomembne kulturne spomenike. Dokaz je, da lahko ljudje z voljo in pomocjo drugih vendarle tudi sami kaj malega postorijo za kulturne spomenike ter tako tudi za ohranitev iz­rocila naših prednikov. Navsezadnje pa so takšni mali kulturni spomeniki verje­tno privlacni tudi za marsikaterega turi­sta ali popotnika, ki zaide v naše konce. Na tem mestu naj še zgolj opozorim, da se na šmihelski cerkvi pojavljajo po­škodbe, ki vplivajo na statiko objekta. Gre za popušcanje nosilnosti temeljev in razmikanje obodnih sten. Po ocenah nekaterih naj bi bile poškodbe v najvecji meri posledica mocnih eksplozij pri pri­dobivanju peska v bližnjem kamnolomu. Smiselno se zdi, da bi vsi vpleteni pri­stopili k sanaciji tega objekta z manjšimi stroški pred nastankom še vecje škode in da ne bi tako, kot je v naši državi pri­ljubljeno, pocakali na zrušitev objekta in šele potem ukrepali. Marjan Grešak gnili na svoje mesto s helikopterjem. »Vsi šolarji v Laškem s svojimi ucitelji, mnogi odrasli so se tako v cetrtek zbrali ob veli­kem križu, ki je pri cerkvi ob starodavnem laškem grbu, treh lilijah, cakal na poslovil­ni trenutek. Pivovarna Laško je odstopila nekaj mocnih sodov; nanj so položili tisti velikanski križ, obdan z ikebanami, gore­cimi svecami. Mariborski pomožni škof Jožef Smej je v slovenšcini in latinšcini sestavil posvetilo s kronogramom: Znova postavili so me iz obljube zelo prave žu­pljani in drugi Lašcani 1991.« (Družina 44, 17. 11. 1991). Leta 1992 na žegnanjsko nedeljo (4. nedelja v oktobru) je bil blago­slov postavljenega križa na Humu. Ob zelo lepem obisku je križ blagoslovil pomožni mariborski škof Jožef Smej. Restavrirani korpus pa ni zdržal vre­ menskih okolišcin. V šestih letih je tako propadel, da so ga znova prenesli v dolino. Po posvetih s strokovnjaki smo se odlocili, da obnovimo original, ki bo moral ostati v zaprtem prostoru. Križ na Humu pa bo odslej nosil odlitek iz materi­alov, ki prenesejo vremenske okolišcine. V sodelovanju z Obcino Laško, ki je financirala izdelavo kopije, in nadžupnij­skim uradom Laško, ki je kril stroške popravila originala, nam je to uspelo. Delo je bilo zaupano laškemu rojaku, restavratorju no mu mesto in zašcitili les pred razpa-krona obnove tega pomenljivega “pomni-Dejanu Pfeiferju. danjem. Vsem, ki ste s svojim požrtvo-ka preteklosti” na priljubljeni rekreacijski Skupina požrtvovalnih mož je poskr-valnim organiziranjem in sodelovanjem tocki tolikih Lašcanov. Mnogi, ceprav pri­bela, da smo nov korpus, ki je identicen prispevali k temu podvigu, se prav lepo letni, pa so bili ta dan na Humu prvic. prejšnjemu, znova namestili na namenje-zahvaljujem. Nedeljsko druženje je bilo Nadžupnik Rok Metlicar ks vrh nad laškim pobrali za 15 ton smeti Akcije Ocistimo Slovenijo 2012 se je udeležilo tudi okrog 70 clanov društev, ucencev in prostovoljcev z Vrha nad Laškim in okolice. Smeti so pobirali ob javnih in lokalnih cestah ter okoli gasil­skega doma, šole, cerkve in pokopališca. V štirih urah, kolikor je trajala akcija, se je nabralo za dva tovornjaka smeti in ko­sovnih odpadkov, ce bi jih stehtali, pa bi se kazalec na tehtnici ustavil blizu ozna­ke 15 ton. Ceprav je bilo smeti manj kot pred dvema letoma ob prvi vseslovenski akciji Ocistimo Slovenijo, pa se okoljska zavest oci­tno še ni prijela vseh. »Ko sem se isti dan peljal iz Laškega pro­ti domu, sem na sicer ocišcenem delu ob cesti že opazil odvrženo plo­cevinko,« je razocarano dejal predsednik KS Vrh Stanko Selic. Jasmina Štorman v velikih grahovšah spletli vec kot 10 metrov dolgo butaro Krajani Velikih Grahovš so se pred cvetno nedeljo zbrali pri družini Kacic - Lapornik in zaceli plesti butaro. Ko so jo kon­cali, je v dolžino merila kar 10,27 metra. Na cvetno nedeljo so jo odpeljali do cerkve in postavili pred vhod, po koncu maše pa so jo odpeljali nazaj do Velikih Grahovš, kjer so ji namenili posebno mesto. Gregor Škoberne ks sedraž 2. salamijada govce 2012 30. marca smo pod streho spravili dru­go salamijado na lovski koci v Govcah. Na ocenjevanje je bilo predloženih 12 salam in tri mesne dobrote zunaj konkurence. Letos smo se odlocili, da bomo ocenjeva­nje prepustili obiskovalcem. Vsak udele­ženec in obiskovalec je ocenil vse salame v štirih kategorijah. Z veliko prednostjo po številu tock je zmagala salama Petra Ivacica iz Recice, po mnenju vecine je v sedražu spletli butaro velikanko Na željo otrok, da bi imeli letos veliko butaro, sva se družini Klopcic in Knez dogovorili, da se lotimo tega projekta. Že sredi tedna smo zaceli s pripravo in butaro, dolgo 7,4 metra, dokoncali v soboto ter jo v nedeljo dali v blagoslov v cerkvi sv. Jedert nad Laškim. Pri delu smo uživali. na ocenjevanje drugo najboljšo salamo prinesla Darja Gunzek iz Rimskih To­plic, tretje mesto pa si je prislužila salama Darka Albrehta iz Recice. V kategori­ji zunaj konkurence je zmaga ponovno romala k Petru Ivacicu iz Recice. Razen prvega mesta so bile po številu doseženih tock salame izredno enakovredne. Ta­kšen nacin ocenjevanja je bil po mnenju udeležencev pravicnejši, saj imajo, kot pravi rek, »vsake oci svojega malarja« in tako velja tudi za poizkušanje salam. Veseli smo, da število salam, ki so se ocenjevale, narašca, saj smo jih imeli v primerjavi z letom prej kar dvakrat vec. Domacini smo si bili edini, da delamo dobre, ce že ne odlicne salame, vendar niso »prispele« na ocenjevanje, in tako se nam je zmaga (upraviceno) izmuznila v sosešcino. Za 3. salamijado smo si zastavili cilj, da ostane število salam v ocenjevalni kate­goriji vsaj isto, da pa se dogodka udeleži vecje število ljudi. Sedražani – pogum v roke in salame na ocenjevanje! invazivke: skrOmne in hitre “Kaj res, tudi to je invazivka?” je pogost vzklik na predavanjih o ekso­ticnih rastlinah iz Azije ali Amerike, ki so se iz vrtnega okrasa spremenile v hudo nadlogo. Pred leti smo še mislili, da niso naš problem. Poslušali smo o rododendronu, ki dela težave na Škot­skem. Pred 250 leti so ga za barvno po­živitev vrtov prinesli v Anglijo, nato je ušel v naravo. Zdaj pa so druge vrste že na našem pragu – delajo težave na vrtu, silijo iz razpok na asfaltu, kvarijo ure­jen videz mestnih zelenic. Strokovnjaki jih imenujejo invazivne tujerodne vrste rastlin ali na kratko invazivke. Dr. Nejc Jogan, eden vodilnih slovenskih stro­kovnjakov s tega podrocja, pravi, da je pri nas zagotovo že kakšnih 30 vrst rastlin takih, da se v naravi unicujoce širijo. Dodatnih nekaj deset pa jih je problematicnih na manjših obmocjih. Od kod so se vzele? Vzrok za njihovo širitev je clovek. K nam se niso razširile po naravni poti, temvec smo jih iz nji­hove domovine k nam zanesli ljudje. Ve­cino smo naselili zato, ker so lepe, torej kot okrasne rastline za vrtove in parke, nekatere smo zanesli pomotoma in ne­vede. Ljudje ustvarimo tudi razmere, ki nato olajšajo širitev invazivk. V naseljih kopljemo ter prevažamo zemljo in pesek sem in tja, se lotimo gradnje in nato pu­stimo gradbišce samevati nekaj let. Prav na teh zemljišcih, kjer smo odstranili pr­votno rastlinje in tla razgalili, najdejo in­vazivne rastline sijajno mesto za bohotno rast. V tem prekašajo vse naše rastline: spomladi so bolj zgodnje, hitreje rastejo, bolj uspešno se množijo. Zgodba se konca z gostimi sestoji in­vazivnih vrst, kjer ne raste domala nic drugega. Težav ne delajo le naši naravi, temvec tudi ljudem. Povzrocajo namrec gospodarsko škodo, nekatere so vzrok zdravstvenih težav. Zaradi njih so rec­ni bregovi manj trdni in jih ob visokih vodah deroca voda razdira. Na zelenih pasovih ob cestah ne zadošca košnja dvakrat letno, temvec je za urejen videz treba kositi veckrat. Vzdrževanje javnih tlakovanih površin, zelenic in parkov ter nabrežij rek in potokov tako postaja vse dražje. Poškodujejo lahko kanalizacijske cevi. Žal se problema vecinoma zavemo šele takrat, ko je za ukrepanje obicajno že zelo pozno. Kaj lahko naredimo? V trgovinah z okrasnimi rastlinami se pozanimajmo, ali izbrana rastlina sodi med invazivne. Ce se je na našem vrtu ali dvorišcu ka­tera od invazivnih vrst že pojavila, se je ne lotimo na vrat na nos, da ne naredimo vec škode kot koristi. Poucimo se, kako se raznaša – pri nekaterih se odrezane veje ponovno ukoreninijo, zato jim mo­ramo sežgati ali zmleti. Ce jih kosimo ob napacnem casu, se še bolj razrašcajo. Ne­katere tvorijo semena, ceprav so že poko­šene, zato jih ne odlagajmo na kompost in ne pušcajmo na travniku. Preberimo si tudi, ali je odstranjevanje rastline zdravju škodljivo. Informacije so zbrane na sple­tni strani Ministrstva za okolje in prostor www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/ narava/invazivne_tujerodne_vrste_ra­stlin_in_zivali ali na strani Zavoda Sym­biosis www.tujerodne-vrste.info. ambrozija – inšpektorji so leta 2010 še opozarjali Prva rastlina, katere odstranjevanje nam v Sloveniji nalaga predpis, je peli­nolistna ambrozija. Je namrec mocno alergena in povzroca škodo tudi v kme­tijstvu. Zato smo jo dolžni odstranjevati po vsej Sloveniji. Imetnikom zemljišc, na katerih se pojavi ambrozija, predpis nalaga dve nalogi: ambrozijo morajo od­straniti – in to na lastne stroške – in nato do konca septembra opazovati, ali se ni rastlina ponovno pojavila. Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdar­stvo in hrano je predlani, v prvem letu veljavnosti predpisa, prejel 125 prijav navzocnosti ambrozije. Najvec prijav so prejeli zaradi navzocnosti na njivah, za­pušcenih gradbenih jamah in avtocestah, regionalnih in lokalnih cestah. Regijsko je bilo prijav najvec v Prekmurju. Fitosanitarni inšpektor je na podlagi prijave opravil ogled lokacije in zapisni­ško ugotovil navzocnost ali nenavzocnost ambrozije. Ker vsi prijavljeni imetniki zemljišc v letu 2010 še niso bili seznanje­ni s predpisom, je inšpektor imetnika se­znanil z zahtevami. Te zahteve so zbrane v zgibanki, ki jo je pripravila Fitosanitar­na uprava RS. Inšpektor je imetnika tudi naucil prepoznati ambrozijo in izrekel opozorilo zaradi nepravilnosti ter dolocil rok za njihovo odpravo. Imetniki so am­brozijo nato najpogosteje mehansko od­stranili: ruvali, kosili in mulcili. Ce ime­tnik kljub opozorilu v predpisanem roku ni odstranil ambrozije, mu je predpisane ukrepe inšpektor naložil z odlocbo. Tak primer je bil le eden. Pelinolistna ambrozija ima alergen pelod, zato je zdravju škodljiva. Najpogosteje jo najdemo na nasipih ob cestah in železniških tirih. Otroci naj je ne odstra­njujejo. (Foto: Peter Skoberne) Inšpektorji opozarjajo, da je nadzor posebej problematicen v gradbenih ja­mah. Opažajo, da se ambrozija širi s se­menom kmetijskih rastlin, ptici, vetrovi, premiki zemlje ter zrnjem in krmo. Am­brozija zaide tudi v mešanice za pticjo hrano, zato so jo inšpektorji našli tudi pod pticjimi krmilnicami. Premiki zemlje, zlasti ob novih gra­dnjah in urejanju cest, so pomemben vzrok širjenja mnogih invazivnih vrst. Prihodnjic bomo podrobneje predstavili japonski dresnik, ki je še posebej trdovra­ten in povzroca težave številnim obcin­skim komunalnim službam po Sloveniji. mag. Breda Ogorelec komunala laško na mednarodnem strokovnem posvetu kogra V okviru 25. mednarodnega sejma gradbeništva Megra, ki je bil v Gornji Radgoni od 28. marca do 1. aprila, sta potekala tudi mednarodni sejem ener­gije in trajnostne gradnje Engra ter mednarodni sejem komunale, urejanja okolja in ekologije Kogra. Glavno vodilo Megre so bile investicije in priložnosti v gradbeništvu ter novosti s podrocja gradbenih materialov in grad-bene mehanizacije. Engro so zaznamova­li varcevanje z energijo, toplotne crpalke, peci in oprema za izrabo biomase, sonc­ne in geotermalne energije ter energije vetra, oprema za ogrevanje in hlajenje ter materiali za gradnjo energetsko varcnih hiš. Glavni poudarki Kogre so bili cistil- Optimizacija odvoza odpadkov v Obcini laško Komunala Laško je bila zaradi spre­memb zakonodaje in novih nalog na po­drocju ravnanja z odpadki postavljena pred vprašanje, kako zagotoviti manjka­joce cloveške in materialne resurse, ki so potrebni za odvoz odpadne embalaže v rumenih posodah. Osnovni cilj projekta optimizacije je bil poiskati ustrezne pri­hranke casa na osnovi obstojecih odse­kov transportnih poti, po katerih poteka odvoz odpadkov. V ta namen smo s pomocjo telemetric­nega sledenja smetarskih vozil posneli obstojece stanje odvoza mešanih komu­nalnih odpadkov in definirali postanke oz. odjemna mesta. Nadalje smo ugotovili dejansko dolžino prevoženih odsekov poti in porabljenega casa. Kot vhodne podat­ke za izvedbo optimizacije smo uporabili podatke o cestni mreži obcinske in držav­ne cestne infrastrukture, videoposnetke obcinskih cest (3D videoalmanah), evi­denco hišnih številk, sezname obstojecih narocnikov, razpored pobiranja odpad­kov, frekvenco odvozov, kapacitete sme­tarskih vozil, delovni cas, casovno obdo­bje optimizacije, lokacije sedeža podjetja in deponije ter razne statisticne podatke in konstante (hitrost vozil, upoštevajoc prometne omejitve, cas za malico, tehtanje in vzdrževalna dela vozil, število prebival­ne naprave, komunalna oprema ter opre­ma in izdelki za urejanje okolja. Najpo­membnejša dejavnika na tem podrocju sta ekologija in varstvo okolja s poudar­kom na ravnanju z odpadki in vodo. Ne gre prezreti tudi prizadevanj za vlaganja v posodobitev in razvoj komunalne in­frastrukture, urejanja okolja ter informa­cijskih sistemov. V okviru Kogre je 29. marca potekal tudi mednarodni strokovni posvet ko­munale na temo komunalnih storitev in varstva okolja z naslovom Sodobni pri­stopi na podrocju ravnanja z odpadki, ki sta ga organizirala Inštitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji ter Zbornica komunalnega gospodarstva v okviru Gospodarske zbornice Sloveni­je. Glavni namen strokovnega posveta je bila predstavitev sodobnih pristopov in inovativnih okoljskih tehnologij na podrocju ravnanja z odpadki. Posvet je povezoval Leon Behin, direktor Zborn­ice komunalnega gospodarstva, ki je vo­dil tudi strokovno razpravo po zakljucku vsake predstavitve. Tehnicne novosti v transportni logisti­ki odpadkov je predstavil Branko Kosi, Snaga, d. o. o., iz Maribora. Primer do­ cev, število posod). V okviru priprave vhodnih podatkov so bili izvedeni geolociranje narocnikov in odjemnih mest, povezava narocnikov z odjemnimi mesti, izracun oddaljeno­sti obstojecih odjemnih mest do glavnih transportnih poti, izracun faktorja stislji­vosti za posamezno vrsto odpadkov, izra­cun podatka o polnosti posod na osnovi tehtanja odpadkov na deponiji. V prvi iteraciji optimizacije, ki se je vršila na osnovi obdelanih vhodnih podatkov, smo izracunali nove odseke poti odvoza od­padkov, ki smo jih v nadaljevanju preve­rili s pomocjo videoalmanaha obcinskih cest in terenskimi ogledi problematicnih lokacij. Nato smo ponovili postopek opti­mizacije s korigiranimi podatki in v drugi iteraciji izracunali optimalne odseke poti odvoza odpadkov. Kot rezultat postopka optimizacije, ki je bila izvedena s pomocjo programske opreme GIS in PLAN Logix, smo dobili optimalne odseke poti odvoza odpadkov in optimalna odjemna mesta s številom posod z optimalnimi kapaciteta­mi. Nenazadnje smo na osnovi postopkov optimizacije preverili obstojeco bazo na­rocnikov in jo ustrezno korigirali. Bistvene prednosti, ki smo jih tako pri­dobili, so predvsem v znižanju transpor­tnih stroškov zaradi krajše skupne dol­žine vseh poti; v zmanjšanju ogljicnega odtisa voznega parka Komunale Laško;v prihranku casa, saj sta obe vozili prosti en dan v tednu; vecji ucinkovitosti obeh bre prakse obdelave odpadkov na Nizo­zemskem je predstavil Cees Duijn, The Netherlands Waste Management Par­tnership iz Amsterdama, ki je predstavil odpadke kot vir surovin in energije ter inovativna krožišca materialov kot zaprte zanke recikliranja. Primer dobre prakse in inovativnega pristopa v Sloveniji so predstavili Rajko Kacin, Sledenje, d. o. o., Rok Jesenko, Monolit, d. o. o., in Tomaž Novak, Javno podjetje Komunala Laško, d. o. o., ki so predstavili projekt Znižanja stroškov odvoza odpadkov z optimizaci­jo (od priprave in procesiranja podatkov do izvedbe in prakticnih rezultatov na primeru Komunale Laško). Tomaž Novak, direktor Komunale Laško vozil, ki ju v okviru prihranka casa sedaj lahko namenjamo za zbiranje in odvoz posod z embalažo ter v vecji preglednosti in popolnosti nad procesom zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. Glavna izvajalca projekta sta bili podje­tji Monolit, d. o. o., in Sledenje, d. o. o., ki sta med vodilnimi podjetji v Sloveniji na podrocju GIS tehnologij, telemetricnih sistemov in optimizacije transportnih in delovnih procesov. V projektu je ves cas aktivno sodelovala tudi projektna skupi­na iz Komunale Laško. Pri posameznih aktivnostih pa so sodelovali tudi predse­dniki krajevnih skupnosti. Vsi so svoje delo opravili kvalitetno in strokovno. Projekt optimizacije smo kot primer dobre prakse predstavili tudi na medna­rodnem strokovnem posvetu komuna­le Kogra v okviru mednarodnega sejma gradbeništva Megra v Gornji Radgoni. Ko­munala Laško je tako postala ena od prvih komunal v Sloveniji, ki je pristopila k uva­janju inovativnih okoljskih tehnologij. O vseh novostih pri odvozu odpadkov, novih posodah za embalažo, obracunu, o nacinu uvedbe projekta ter o vseh konkretnih spremembah vas bomo sproti obvešcali v Laškem biltenu, prek obvestil na položnicah in drugih medijev. Tomaž Novak, direktor Komunale Laško Zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev 2012. Kupon je natisnjen na hrbtni strani položnic, kjer so vsi podatki, zato odjemalci pripišejo samo telefonsko številko, na Tudi letos bo vse leto potekala cistilna akcija zbiranja kosov-katero bodo dosegljivi. Na podlagi prejetih kuponov vam bomo nih odpadkov. V tej cistilni akciji se bodo zbirali kosovni od-sporocili, kdaj in kako bomo prišli po odpadke. V akciji se ne bo padki iz gospodinjstev (pohištvo, bela tehnika), drugi kovinski zbiralo: gradbenega materiala, salonitk in zelenega odreza. in nekovinski odpadki, izrabljene pnevmatike osebnih avto- Akcija bo trajala do konca leta 2012. mobilov … Kosovne odpadke, locene frakcije (steklo, embalaža, papir), Vsi uporabniki in placniki storitev Komunale Laško, d. o. o., tekstil in biološko razgradljive odpadke lahko odjemalci sami bodo na položnici za placilo komunalnih storitev za marec pre­brezplacno pripeljejo na zbirni center Strensko, ki obratuje jeli odrezek (kupon), s katerim bodo lahko kadarkoli cez leto vsak delovnik med 7. in 15. uro ter vsako soboto med 8. in narocili odvoz kosovnih odpadkov. Ce bodo zabojnik narocili v 12. uro. Nevarne odpadke bomo zbirali predvidoma jeseni z skupini najmanj treh gospodinjstev, bosta odvoz in postavitev mobilno zbiralnico. kontejnerja brezplacna, ce pa bodo kontejner narocili indivi-Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na 03 734 44 00 indualno, bodo skupaj s kuponom placali 50 evrov. Deponiranje 041 769 668. odpadkov je v obeh primerih brezplacno. Odjemalci komunal­nih storitev lahko kupone vrnejo po pošti, osebno na naš naslov Skupaj z vami in za vas, odgovorno do okolja, ali pa v nabiralnik na sedežu podjetja najpozneje do 30. aprila kolektiv Komunale Laško, d. o. o. Odstranjevanje pasjih iztrebkov Obcina Laško in Komunala Laško sta v vecji meri odgovorni za urejenost in cistoco v lokalnem okolju. Poslanstvo in­stitucij se lahko vrši le do dolocene sto­pnje, nekje pa je zgornja meja vseh nji­hovih možnosti, kjer se pricenja druga raven oz. odnos posameznika do soclo­veka oziroma odnos do cistoce v okolju. Vsi se veliko bolj prijetno pocutimo in funkcioniramo v okolju, kjer ni nesnage, papirckov, plastike, odvrženih plocevink in, nenazadnje, pasjih iztrebkov. Še pose­bej bi morali vsi skupaj skrbeti za cisto­co v naši lokalni skupnosti, kjer imamo za svojo vizijo širjenje turizma v cistem okolju. Kot ugotavljamo – na to pa nas opo­zarjajo tudi drugi obcani – je na najbolj množicno obiskani poti od Thermane prek Jagoc do Laškega možno naleteti tudi na pasje iztrebke, ne glede na to, da so ob poti namešceni zabojniki zanje. La­stniki psov se morajo zavedati, da so sami odgovorni za okolje vseh nas, ki je vec­krat onecedeno s pasjimi iztrebki. Zato je treba na sprehod vzeti kakšno vrecko, odstraniti necednost in jo odvreci v bli­žnji namešceni koš. Verjamemo, da se da ta odnos do okolja popraviti in izboljšati v prid vsem obcanom in turistom, ki obi-šcejo naše mesto. Luka Picej redni obcni zbor turisticnega društva laško in hortikulturnega društva laško Clani Turisticnega in Hortikulturnega društva Laško so se v cetrtek, 29. marca, sestali v gostilni Cater na rednem letnem obcnem zboru. Delovno predsedstvo in clani so po dvournem obcnem zboru sprejeli delovno in financno porocilo ter porocilo nadzornega odbora obeh dru­štev. Sprejeta sta bila tudi programa dela za leto 2012. Delovno porocilo Turisticnega društva Laško, ki ga je podala predsednica An­dreja Križnik, je bilo obširno in bogato. Prav takšen je bil tudi Program dela za leto 2012. Glavna in najobširnejša naloga Turisticnega društva Laško ostaja organi­zacija prireditve Pivo in cvetje, ki bo letos od 12. do 15. julija. Turisticno društvo Laško aktivno sodeluje s Stikom, Obci­no Laško, osnovnimi šolami, Turisticno zvezo Slovenije v razlicnih projektih. An­dreja Križnik je clane Turisticnega dru­štva Laško seznanila s sklepom Uprav­nega odbora Turisticnega društva Laško o prodaji nepremicnine TIC Laško in o pricetku aktivnosti o nakupu dela nepre­micnine Hotela Savinja. Andreja Križnik, predsednica Turisticnega društva Laško zakljucek abonmajskih prireditev v sezoni 2011/12 V Kulturnem centru Laško smo v sre­do, 21. marca, s polno dvorano obisko­valcev zakljucili sezono abonmajskih prireditev. Kot zadnja prireditev je pote­kal koncert v sklopu abonmaja Mavrica polk in valckov. Za odlicno, sprošceno, domace in prijetno vzdušje so poskrbeli ansambli, katerih clani so tudi voditelji koncertov Mavrice polk in valckov. Kot prvi je nastopil ansambel Karavanke, v katerem je odlicna pevka naša voditeljica Maja Šturm. Za njimi so na oder stopi­li domacini, vsem dobro znani kvintet Dori, ki so skupaj s svojim »mentorjem«, župnikom Izidorjem Pecovnikom – Do­rijem, ustvarili res domace in prijetno vzdušje. Laški užiguc se nam je torej predstavil v vlogi klarinetista v kvintetu Dori. V zakljucku koncerta pa so nekaj zimzelenih melodij odigrali Moonligh­ting Orcestra, v katerem se je kot odlicen pevec izkazal naš voditelj Franci Pod­brežnik. Vecer se je koncal s prijetnim druženjem v avli Kulturnega centra La­ško ob dobri pijaci in jedaci, za katero so poskrbeli naši zvesti sponzorji. Vseh pet koncertov Mavrice polk in valckov je bilo zelo dobro obiskanih. Takšno vzdušje na mavricnih koncertih si želimo obdržati tudi v prihodnji sezoni. Skozi vso sezono je potekal tudi ABC abonmajcek za naše najmlajše in ucence osnovnih šol. ABC abonmajcek je sesta­vljen posebej za otroke iz vrtca in ucence razredne stopnje ter posebej za ucence predmetne stopnje. Vsak abonma za­jema po pet predstav razlicnih žanrov. Otroci tako spoznajo od gledaliških iger, lutkovnih, glasbenih, plesnih predstav do poucnih predavanj. Skupno število otrok, vkljucenih v ABC abonmajcek, je nekaj cez 1.145. V pripravi je že program za sezono abonmajskih prireditev 2012/13, ki se bo pricela oktobra 2012. Vabimo vas k sodelovanju pri pripravi programa in vas prosimo, da vaše predloge in ideje posre­dujete na e-naslov: info@stik-lasko.si. Alenka Škorjanc, Stik 14. pustni karneval v laškem Stik, Turisticno društvo Laško in Ob­cina Laško so v nedeljo, 19. februarja, izpeljali že 14. Pustni karneval po uli­cah Laškega. Pustna povorka se je pri­cela ob 15. uri izpred Pivovarne Laško in pot nadaljevala po mestnih ulicah do Aškercevega trga, kjer je potekala pred­stavitev mask z zakljuckom ob pustnem rajanju, pijaci in jedaci. V pustni povorki je bilo moc videti 15 skupinskih mask, ki so prikazovale aktualne teme doma in v tujini, etnografske in druge. V karneva­lu so sodelovali clani raznih kulturnih in drugih društev obcine Laško ter nekateri obcani in obcanke obcine Laško ter tudi gostje zunaj obcine. Nepogrešljivi v pu­stni povorki so kurenti, ki jih ta cas pose­bej povabimo v Laško. Za uspešnost prireditve so vsekakor pomembni pripravljenost za sodelova­nje, dobra volja in trdo delo obcanov in obcank obcine Laško, clanov raznih društev, skratka vseh udeležencev. Pu­stni karneval je po njihovi zaslugi zaži­vel v Laškem in popestril mestni utrip na pustno nedeljo, za kar se jim še enkrat iskreno zahvaljujemo. Alenka Škorjanc, Stik Foto: Foto Fleš pestro dogajanje v dvorani tri lilije Pretekli meseci so v Lilije prinesli pe­stro dogajanje. Del februarja in marca je bil izpolnjen s košarkarskim sporedom, ki je prinesel kar sedem clanskih tekem v ligi ABA in domaci ligi Telemach. Za­kljucila se je regionalna liga ABA, v kateri so domaci košarkarji zasedli zadnje me­sto in s tem tudi zapravili možnost sode­lovanja v tej ligi naslednjo sezono. Misli košarkarjev so bodo zdaj preusmerile na ligo Telemach, kjer si želijo uvrstitve v polfinale. V dvorani so bili tudi licencni seminar za košarkarske trenerje pionir­skih ekip in nekaj treningov futsal repre­zentance, ki se je pripravljala na dodatne kvalifikacije za uvrstitev na SP. Marec smo zakljucili z dvodnevnim turnirjem v karateju Thermana SLO Open 2012, na katerem so sodelovali tekmovalci iz 14 držav. V soboto, 24. marca, so tekmo­vale mlajše starostne skupine, v nedeljo, 25. marca, pa clanske kategorije. Vseh tekmovalcev je bilo blizu sedemsto. Da pa vso dogajanje ne bi bilo vezano samo na šport, so poskrbeli narodno-zabavni glasbeniki, ki so na koncertu 22. marca poskrbeli, da je bila dvorana Tri lilije po­novno polna. Nastopilo je veliko odlic­nih glasbenih skupin, kot so Modrijani, Iskrice, Brane Klavžar in mnogi drugi. Konec marca se je pricela rekonstruk­cija obstojecega tovornega dvigala, ki bo predvidoma koncana 26. aprila. S tem bo dostop do dvorane za invalide prijaznej­ši. Aprila nas caka domace košarkarsko prvenstvo, maj pa je že tradicionalno po­svecen odprtemu prvenstvu invalidov v namiznem tenisu. Aleš Antauer, Stik pravljicni zemljevid obmocja las raznolikost podeželja Pravljice, ki so mi jih pripovedovali v otroštvu, imajo globlji pomen kakor resnice, katerih me je naucilo življenje, je zapisal Niko Grafenauer v uvodnem tekstu Slovenskih pravljic, ki so izšle v založbi Nova revija v letu 2002. Pravlji­ca je z nami že od nekdaj. Le malokatere stvari preživijo tako dolgo, kot je preži­vela pravljica. Razlogi za njen obstoj so navidezno razlicni, tako kot je razlicno pojmovanje pravljice, vendar je resnica ena sama; pravljico cloveštvo potrebuje, tako otroci kot odrasli, tako moški kot ženske, tako pri nas kot povsod po svetu, je poudaril Gregor Hartman na strokov­nem srecanju v okviru Šole za starše. Neprecenljivega pomena doživljanja pravljicnega sveta smo se zavedali tudi snovalci projekta Pravljicni svet obmo­cja LAS Raznolikost podeželja, v sklopu katerega smo izdali zemljevid z vrisanimi pravljicnimi liki, ki zaznamujejo obmo­cje obcin Celje, Laško, Vojnik in Štore. Kakšno sporocilo današnjemu casu po­sredujejo strašljivi zmaj iz Konjiške gore, ki ga je menda premagal šele svetnik Ju­rij; ajdovska deklica, ki je hotela poma­gati graditi cerkev na Svetini; Zelenc, ki varuje vodovje Savinje z njenimi pritoki, in Perkmandeljc, rudniški škrat, o kate­rem je med rudarji krožilo nešteto pripo­vedi, a ga prav zares ni videl nihce? Ka­tere legende so še zaznamovale tukajšnji prostor ter kdo so njihovi glavni junaki in junakinje? Vabljeni k doživetjem pravljicnega sveta v okviru oblikovanih pravljicnih programov, v sklopu katerih bo predsta­vljena tudi naravna in kulturna dedišci­na lokalnega obmocja. Vec informacij: www.stik-lasko.si. Marina Bezgovšek, Stik Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje zakljucena 1. faza projekta po poteh umetnosti in umetne obrti V marcu je bila zakljucena 1. faza projekta Po poteh umetnosti in ume­tne obrti, katerega nosilec je Obcina Laško, partnerji pa Obcina Vojnik, Ob­cina Štore, Stik in KD Galerija Maleš. Projekt je delno sofinanciran iz sredstev Leader. Temeljne usmeritve projekta so spodbujanje kulturnega turizma na po­deželju, doseganje odlicnosti in inovacij na podrocju upodobitvenih in vizualnih umetnosti, vseživljenjsko ucenje s po­mocjo umetnosti in spodbujanje rasti v kulturnem gospodarstvu obmocja. Z na­menom spoznavanja dobrih praks doma in v tujini, modelov upravljanja za vecjo prepoznavnost in ucinkovitost ter so­dobnih nacinov interpretacije dedišcine in umetniških ter rokodelskih praks smo v 1. fazi projekta izvedli tri delavnice za ponudnike, vkljucene v mrežo novega in­tegralnega turisticnega produkta. V soboto, 3. marca, smo se v Zlati dvorani Zdravilišca Laško seznanili z dobrimi praksami Rokodelske akade­mije iz Veržeja in zadruge Pomelaj iz Male Polane. Rokodelsko akademijo, mednarodni projekt, ki je bil med dru­gim namenjen vzpostavitvi mednarodne mreže rokodelcev, preoblikovanju že ob­stojecih programov usposabljanj s po­drocja rokodelstva za današnje potrebe ter razvoju novih uporabnih rokodelskih izdelkov in embalaže, nam je predstavil Ivan Kuhar, programski vodja akademi­je, ki je podal tudi smernice nadaljevanja projekta v smeri oblikovanja turisticnih poti, ki bodo povezale ponudnike ume­tnosti in rokodelskih izdelkov. Poslan­stvo in delovanje Pomelaja, zadruge za razvoj podeželja, nam je predstavila njena direktorica Dragica Horvat. V svojo ponudbo so med drugim poleg izdelovanja tradicionalnih rokodelskih izdelkov in snovanja novih, današnjemu casu primernih izdelkov ter njihovemu skupnemu trženju, dodali tudi izvajanje rokodelskih dejavnosti v šolah. Zadruga je bila ustanovljena s primarno socialni­mi cilji, je neprofitnega znacaja, njen do­bicek pa se reinvestira v nadaljnji razvoj podjetja in njegovih zaposlenih. Udele­ženci delavnice smo prvo srecanje izko­ristili tudi za medsebojno spoznavanje in navezovanje stikov, iskreno zahvalo pa podali Thermani – Zdravilišcu Laško za pogostitev in brezplacen najem Zlate dvorane. V torek, 6. marca, smo v Muzeju La­ško prisluhnili mag. Tatjani Štinek, ki nam je predstavila modele povezovanja za vecjo ucinkovitost in prepoznav­nost. Delavnica je bila izvedena z name­nom seznaniti ponudnike na podrocju umetnosti in umetne obrti na podrocju LAS (Mestne obcine Celje ter obcin La­ško, Štore in Vojnik) z najbolj optimal­nimi oblikami povezovanja, s kljucnimi dejavniki razvoja tovrstnih povezovanj in njihovimi prednostmi za posameznega ponudnika. V prijetnem ambientu mu­zejske sobe, v kateri so razstavljeni poru­menele fotografije, stari casopisni clanki ter pivovarniški in zdraviliški eksponati, ki pricajo o razvoju kraja, smo udeleženci delavnice tudi po njenem zakljucku na­daljevali s pogovorom in razmišljanji o bogati in pestri paleti ustvarjalnosti na obmocju LAS Raznolikost podeželja in o nujnosti njene vecje vkljucitve v turistic­no in izobraževalno ponudbo. Da nam je pogovor lažje stekel, gre zahvala tudi eko kmetiji Razboršek iz Strmce, ki je poskr­bela za pogostitev. V soboto, 10. marca, smo v galeriji Piros v Globocah pri Vojniku gosti­li priznano interpretatorko dedišcine Marjeto Keršic Svetel, ki nam je na iz­jemno zanimiv in poucen nacin pribli­žala osnove interpretacije dedišcine kot komunikacijske metode, skozi katero po­sredujemo znanja, vrednote, vešcine in custva. Svojo predstavitev je prilagodila interpretaciji umetniških praks in roko­delskih vešcin, k predstavitvi svojih del in storitev pa povabila tudi zbrane ponu­dnike, ki so izrazili zelo velik interes za izvajanje interpretatorskih znanj pri svo­jem nadaljnjem delu. Našo predavateljico je galerija Piros ocarala, še prav posebej razstava o Boženi Nemcovi, veliki ceški pisateljici in pravljicarki, s katere deli se je srecala že v rani mladosti. Ilustracije Jožeta Žlausa so jo popeljale nazaj v sli­kovito otroštvo in ji podarile nepozabno doživetje, prav tako pa tudi nam udele­žencem, ki se zakoncema Žlaus zahvalju­jemo za gostoljubje, zavodu Etno Eko in Tanji Gobec pa za pogostitev. Analiza odgovorov na anketna vpraša­nja, ki so jih podali ponudniki na podro­cju umetnosti in umetne obrti obmocja LAS Raznolikost podeželja, ki so se odlo­cili sodelovati v skupni mreži, je prispe­vala k opredelitvi in oblikovanju storitev za posamezne ciljne skupine. Celotno 1. fazo projekta smo v Stiku tudi koordini­rali, vodili in promovirali. Marina Bezgovšek, Stik Foto: Matjaž Jamriško Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje uspešna prijava projekta ureditev tematsko-turisticne pohodne poti aškerceva pot na javni razpis za ukrep 323 – Ohranjanje in izboljševanje dedišcine podeželja Projekt Ureditev tematsko-turisticne pohodne poti Aškerceva pot je zavod Stik uspešno prijavil na javni razpis za ukrep 323 – Ohranjanje in izboljševanje dedišcine podeželja, predmet podpore: Ureditev in izgradnja tematskih poti, ki povezujejo naravne in kulturne zname­nitosti dolocenega obmocja, izdajatelj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Uradni list, št. 60/2011). Namen projekta Ureditev tematsko­-turisticne pohodne poti Aškerceva pot je ureditev in oznacitev 10,5 km dolge pohodne poti s kulturno tematiko po sistemu enotne ureditve in oznacitve te­matskih pohodnih poti na obmocju Ob­cine Laško ter hkrati povezati obstojece naravne vrednote in kulturno dedišcino obmocja. Pot ima dve izhodišci: pohod lahko zacnemo v Rimskih Toplicah in ga kon­camo v Zidanem Mostu ali obratno. Spe­ljana je skozi naselja in zaselke Rimske Toplice, Senožete, Lukovica, Straže, Ve­liko Širje, Brezno, Širje in Zidani Most. Urejena bo skladno s prirocnikom ce­lostne ureditve tematskih pohodnih poti na obmocju Obcine Laško, na poti bo postavljenih 19 stebrov s 37 usmerjeval­nimi tablami, vec informativnih tabel, v Rimskih Toplicah in Zidanem Mostu pa se bosta postavili veliki informativni tabli Potepanje po Laškem in okolici. Ureditvena dela naj bi bila koncana do zacetka junija 2012, uradna otvori­tev poti pa bo v soboto, 16. junija, ko bo Kulturno društvo Antona Aškerca Rim­ske Toplice v sodelovanju z društvi in KS Rimske Toplice, KS Zidani Most in Obci­no Laško organiziralo tradicionalni, letos že 17. Pohod po Aškercevi poti. Dean Muhovec, Stik stik izbran kot zunanji izvajalec pri projektu celostna ureditev tematskih pohodnih poti v Obcini štore Obcina Štore, Društvo Raznolikost podeželja iz Celja in partner Športno kul­turno društvo Rudar Pecovje so oktobra lani podpisali pogodbo o sofinanciranju projekta Celostna ureditev tematskih poti v Obcini Štore in ureditev tematske poti Po Štorah. Sofinanciranje projektov, opredeljenih v NIP I/2011, je odobrilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Projekt Po Štorah prispeva k prioritetni nalogi 1: Razvoj perspek­tivnih dejavnosti, ukrep 1.1 Turizem na podeželju. Projekt Po Štorah je namenjen boljši in vecji prepoznavnosti obcine, njenih zna­menitosti in atraktivnih lokacij, saj bo tematska pot Po Štorah potekala na šir­šem obmocju obcine Štore. Ciljna skupi­na iz obmocja, ki ji je projekt namenjen, so prebivalci obcine Štore, ki bodo imeli neposredno korist od projekta, prebivalci okoliških krajev in obcin in vsi ostali, ki se navdušujejo nad tematsko urejenimi pohodnimi potmi. V Obcini Štore so podobo celostne ureditve tematskih poti v obcini Laško oznacili za zelo dobro in primerno tudi za Štore, zato so se odlocili za podoben pristop in Stik izbrali kot izvajalca za pripravo Prirocnika celostne ureditve te­matskih pohodnih poti na obmocju ob­cine Štore in pripravo projekta Ureditev športno-rekreativne pohodne poti Po Štorah. Na ogledu poti … Aktivnosti so se zacele oktobra lani s pripravo prirocnika, pregledom in na­crtom trase poti, nadaljevale v letu 2012 s pripravo projekta ureditve poti, zdaj pa izvajamo interni nadzor izvedbe. Pot mora biti koncana do sobote, 12. maja, ko bodo v Štorah pot uradno odprli s pri­reditvijo Veter v laseh. Dean Muhovec, Stik pOvabilO k sOdelOvanju Muzej Laško želi izpopolniti in obogatiti svojo zbirko zgodovinskega gradiva o Pivovarni Laško in prire­ditvi Pivo in cvetje. Imetniki kakršnih koli spominov, povezanih s preteklo­stjo naše pivovarne (pivske etikete, kozarci, »krigli«, stare steklenice, pod­stavki za kozarce, zamaški, reklame, stare fotografije, filmsko gradivo …), prosimo, oglasite se v Muzeju Laško, Aškercev trg 5, ali poklicete 051 327 332, da se bomo dogovorili za sodelo­vanje. Z vašo pomocjo bosta pregled in predstavitev zgodovine Laškega še popolnejša. vabilO na balet labOdje jezerO 2. špOrtni vikend Po velikem zanimanju za ogled baleta Romeo in Julija v ljubljanski Operi v februarju, v petek, 11. maja 2012, ponovno vabimo vse ljubitelje opere in baleta na ogled enega od svetovno najbolj znanih baletov Labodje jezero, tokrat v Opera in balet SNG Maribor. Odhod posebnega avtobusa z avtobusnega postajališca Laško bo ob 17.45, z glavne avtobusne postaje ob Mariborski cesti v Celju pa ob 18.00. Cena na osebo znaša 35 evrov in vkljucuje prevoz s turisticnim avtobusom, vstopnico za ogled baleta Labodje jezero, DDV in organizacijo. Minimalno število potnikov za izvedbo programa potovanja je 25 oseb. Informacije in rezervacije: TIC Laško, 03 733 89 50, e-pošta: tic@stik-lasko.si laškO 26. in 27. maj 2012 Stikovo kolesarjenje, Stikov pohod na Hum, tek na 10 km, skupinska vadba fitnesa Olimpus, gasilsko tekmovanje, ribiško tekmovanje, nordijska hoja, meritve … Vec na www.stik-lasko.si. Info: TIC Laško, 03 733 89 50, info@stik-lasko.si. Organizator: Stik Sponzorja: Obcina Laško, Pivovarna Laško za Fante in dekleta Turisticno društvo Laško in Etno odbor Jureta Krašovca Možnar pri ZKD Obcine Laško pripravljata in organizirata OHCET PO STARI ŠEGI v okviru 48. prireditve Pivo - cvetje. Za njeno izvedbo potrebujeta nov, 44. par, ki bi se želel porociti na omenjeni prireditvi, in sicer: v nedeljo, 15. julija 2012, ob 10. uri v Laškem. Pari, ki se imate namen porociti, prijavite se! Izbor para opravi Etno odbor JK Možnar na podlagi sprejetih kriterijev. Zadnji rok za prijavo je 30. april 2012. Prijavite se na posebnem obrazcu, ki ga dobite osebno ali ga vam po navadni oz. e-pošti pošlje TD Laško, ce jih poklicete na številko 733 89 50. Izpolnjeni obrazec oddate v zaprti kuverti oz. pošljete na naslov: Turisticno društvo Laško, Trg svobode 8, Laško, s pripisom »Za ohcet – ne odpiraj«. Darila za mladoporocenca so na lanski ohceti prispevali: Zlatarstvo Milan Gajšek iz Šentjurja,Turisticno društvo Laško, Pivovarna Laško, d. d., Obcina Laško, Thermana, d. d., Laško, Rimske terme, d. o. o., Kmetijska zadruga Laško, Paron, d. o. o., JZ Stik Laško, EEA Danijel Medved, Laško, Sadeko, d. o. o., Picerija Špica, Jože Sadar, s. p., cvetlicarna Protea, Vita park Camloh, gostišce Cater, gostišce Hochkraut, Knjižnica Laško, Komunala Laško, market Tuš v Laškem, turisticna kmetija Kozmus iz Panec, Lekarna Cizej, Cebelarstvo Blagotinšek iz Jagoc, Frizerski atelje Brigita Weber Laško, Modno šiviljstvo Unikat, Stanka Jurgelj, gostilna Bezgovšek Laško, gostišce Pavus - Grad Tabor Laško, hotel Savinja Laško, Robert Rajšp, Foto atelje Sojc, Marica Lesjak, Marjanca Deželak, Kulturno društvo Prežihovega Voranca Jurklošter in Etno odbor Jureta Krašovca Možnar. Vsem iskrena hvala! »vse je na internetu« in vedno manj v naših glavah V cetrtek, 15. marca, smo v knjižnici pripravili predavanje in pogovor, katere­ga tema je bila informacijska pismenost in vsebina knjig, ki sta izšli pred kratkim: Plitvine N. Carra in Zadeva: Knjiga R. Darntona. V tem zapisu se bom osredotocil na delo Plitvine s podnaslovom Kako in­ternet spreminja naš nacin razmišlja­nja, branja in pomnjenja. Avtor opi­še razvoj informacijske tehnologije, še posebej interneta, najpomembnejšega sodobnega medija in orodja za veliko opravil, od brskanja do sodelovanja v družabnih omrežjih. To pocnemo istoca­sno, smo vecopravilni, kar vpliva na hitro preskakovanje z ene aktivnosti na drugo. Avtor opozori tudi na informacijsko pre­obremenjenost – nepregledno kolicino informacij, ki jo internet neprestano po­vecuje in je cloveški možgani ne zmorejo sprejeti niti niso vse za posameznika ko­ristne in uporabne. Posledica naštetega je raztresenost misli, razpršenost pozorno­sti in pešanje spomina pri uporabnikih tega medija. Ne zmoremo se za dlje casa osredotociti na doloceno miselno nalo­go, nismo sposobni zbrano, poglobljeno brati in razmišljati, ampak informacije samo preletavamo. Carr vidi najvecji problem v tem, da vse to ni znacilno samo za cas, ko tako intenzivno uporabljamo internet, ampak da tovrsten nacin dela dejansko spre­minja naše možgane. Naše razmišljanje in custvovanje postaja bolj površinsko, plitko (od tod tudi naslov knjige). To utemeljuje z rezultati razlicnih raziskav nevroznanstvenikov. Avtor priznava šte­vilne dobre lastnosti interneta in si ne predstavlja življenja brez njega, vidi pa škodljivost naštetih vplivov, še posebej na otroke, predvsem na njihov jezikovni razvoj in linearno branje. Zato Carr svoje delo zakljuci s po­zivom k premišljeni uporabi spleta in ozavešcanju zgoraj opisanih nevarno­sti. Racunalniku in internetu ne sme­mo prepustiti najglobljih cloveških miselnih dejavnosti, negovati pa mora­mo tudi zmožnost globokega branja in razmišljanja, za kar je najboljši nacin branje knjig. Matej Jazbinšek pomladanske prireditve v knjižnici laško Za knjigo P. Carra Plitvine, ki razpra­vlja o zanimivi temi odvisnosti razvija­nja naših možganov od komunikacijskih tehnologij – v zadnjem casu interneta, si res želimo, da bi jo prebralo cim vec obcanov, še posebej staršev in uciteljev. Zato je naš bibliotekar Matej Jazbinšek celo pripravil predavanje o tem delu. Si­cer pa smo v marcu vabili v goste ženski spol. Odlocili smo se, da bomo obcasno predstavili kakšno zanimivo osebo iz kraja in kot prvo smo povabili kulturni­ško entuziastko in mamo sedmih otrok Magdo Hrastnik. Zanimiv pogovor z njo je vodila novinarka Boža Herek, vecer pa so polepšali Hrastnikovi mladi glasbe­niki. Razumljivo, da med njimi ni bilo najstarejšega sina Iztoka, kontrabasista, ki castno zastopa Slovenijo v Dunajski državni operi. Sledila sta odlicno predavanje rojaki­nje, geografinje, dr. Valentine Brecko o naših vodah, v Rimskih Toplicah pa upri­zoritev dramatiziranega dela Alme Kar­lin Pod košatim ocesom v izvedbi Lju­biteljskega gledališca Teharje. Za april nacrtujemo potopis o Madagaskarju, ob slovenskih dnevih knjige pa bo po dol­gem casu med nami spet slovenski pisa­telj, tokrat Prekmurec Dušan Šarotar, s katerim bomo zakljucili sezono Bralne znacke 2011–12. V maju bomo skupaj s študenti organizirali predstavitev štu­dija v tujini oz. izmenjav med študenti in razstavo zanimivih domoznanskih diplomskih del. Sledilo bo predavanje Francija Horvata Biseri slovenske kul­turne dedišcine, sezono pa bomo za­kljucili z dvema potopisoma, in sicer o indijski Kerali – svetovni prestolnici zacimb Katarine Vidmar in filmom S pletenimi colni po jezeru Titikaka do­macina Jožeta Cajzka, katerega drugi dom je južnoameriški Peru. Do 10. maja vas vabimo tudi k ogledu razstave z na­slovom Drevo v slovenski poeziji, za katero je fotografije prispevala Cvetka Teršek. Datumi prireditev so v napovedniku, prosimo pa vas, da jih pred dogodki za­radi dolocenih negotovosti preverite v sprotnih oglasih oz. vabilih. Metka Kovacic zakljucek bralne znacke za odrasle in obisk dušana šarotarja V aprilu, ko bomo tudi v knjižnici obe­ležili slovenske dneve knjige, zakljucuje­mo 4. sezono Bralne znacke za odrasle. Veseli smo, da smo s to bralno akcijo spodbudili k sodelovanju kar 115 bralcev, od tega 93 v Laškem in Rimskih Toplicah ter 22 v Radecah. Foto: Jure Eržen Med slovenskimi avtorji, ki smo jih izpostavili letos, je tudi pisatelj in pe­snik Dušan Šarotar, ki nas bo obiskal ob zakljucku akcije. Prekmurec prihaja prav kakor njegov pisateljski kolega Feri Lainšcek iz Murske Sobote. Njuna pesni­ška govorica je zaznamovana z ravnica­mi, reko, prekmursko dušo, obcutkom za veter in je v njej neka posebna lepota. Pokrajina v Šarotarjevih prvih knjigah je sicer še morska ali mestna (Potapljanje na dah, Mrtvi kot, Nocitev z zajtrkom), nas pa je toliko bolj preprical in navdušil z zgodbami, ki jim dajeta pecat prekmur­sko okolje in zgodovina – v knjigah no­vejših datumov Biljard v Dobrayu, No­stalgija in Ostani z mano, duša moja. Izjemen cut za jezik pa senzibilni bralec prepozna tudi v njegovih pesniških zbir­kah, iz katerih kot žive vstajajo podobe upesnjenega: Obcutek za veter (skupaj z Lainšckom), Krajina v molu in Hiša mojega sina. Kdo od vas pa se bo Šaro­tarja gotovo spomnil tudi po govoru na Prešernovi proslavi leta 2009 v Laškem. Najlepše vas povabimo na obisk, ko bo naš gost v knjižnici, in sicer v torek, 24. aprila, ob 19. uri. Barbara Rancigaj predstavitev slikanice levcek aleksander in njegov zaklad avtorice tamare juricic Lašcanka Tamara Juricic, sicer štu­dentka, je avtorica besedila slikanice, ki je izšla v okviru dobrodelne akcije Mavrice (podmladka) Leo kluba v Celju. Cesti­tamo mladi avtorici, njeno delo pa smo predstavili ob svetovnem dnevu otroške knjige, 2. aprila, otrokom iz laškega vrtca, nižjih razredov osnovne šole in novinar­skega krožka. nekaj namigov za pomladansko branje Predstavljamo vam vsebine petih za­nimivih knjig, ki vam jih priporocamo v branje. Odslej bomo zapise o priporo­cenih knjigah objavljali na naši spletni strani. Vabimo vas, da tudi v spomla­danskem casu posežete po dobri knjigi. Vesna Milek: Boris Cavazza »Prišel je trenutek, da moram nekaj povedati.« Ta misel je vodila Borisa Ca­vazzo, enega najvecjih slovenskih igral­cev, da je zaupal svojo življenjsko zgodbo pisateljici Vesni Milek, ki jo je prelila v obcuten roman. Dotaknila se nas bo iz­poved o krivicah v otroštvu, težkih pre­izkušnjah ob izgubah najdražjih, pa vendarle tudi neverjetna energija, ki jo je Cavazza razdajal v gledališcu, na film­skih platnih … Arto Paasalina: Srecni clovek Romane finskega pisatelja Paasaline imajo bralci radi zaradi humornega naci­na, s katerim razkriva clovekovo omaho­vanje, napake. V zadnjem prevodu inže­nir Akselij vnese v mesto, kjer bo pomagal graditi most, najprej navdušenje, ki preide v nestrpnost med ljudmi. Toda, »srecni clo­vek« se nikakor ne bo vdal malodušju … Jani Virk: Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim Zgodba se dogaja v 12. st. na Ptuju in v njegovi okolici. Nazorna in doživeta pripoved nas prestavi v tisti cas in spre­mljanje glavnega junaka, angleškega vi­teza Viljema. Ta si v Hajdini s Slovenko Lepo ustvari družino, živi skoraj idilicno življenje in skrbno skriva svojo preteklost, a usoda ima z njim drugacne nacrte … Goran Vojnovic: Jugoslavija, moja dežela V svojem novem romanu nas Vojno­vic skozi topel in resen pogled popelje v skrivnost družine Borojevic – v leto 1991, v cas vojne v naši sosešcini. Glavni junak Vladan po skoraj 20 letih odkriva zelo obremenilno sodelovanje svojega oceta v takratni vojni vihri. Branje, ki ga ne sme­mo prezreti in pozabiti … pOmlad je tu in vse vec je energije za ljubiteljske kulturnike Tudi letos je spomladanski cas zelo na­polnjen s prireditvami, kot so srecanja, revije in koncerti, na katerih se predsta­vljajo skupine in posamezniki v razlicnih dejavnostih. Kot prvo srecanje v okviru preglednih srecanj in revij je bila na spo­redu obmocna revija otroških in mladin­skih pevskih zborov z naslovom Pozdrav pomladi, najštevilcnejša po številu na­stopajocih. V dveh koncertih je na odru Kulturnega centra pelo preko 440 mladih pevcev in znova so starši, dedki in babice dvorano napolnili do zadnjega koticka. Edinstven dogodek pa je bil obisk mla­dih glasbenikov ameriškega mladinskega orkestra iz Chicaga, ki so na evropski tur­neji obiskali Ljubljano, Dunaj, Prago in dve noci preživeli tudi v Laškem. High­land Park High School obiskuje okrog 1.950 dijakov, starih od 14 do 18 let, na­haja pa se približno 25 kilometrov sever-no od Chicaga v zvezni državi Illinois. Highland Park High School Wind En­semble je eden najuspešnejših in je pri­mer pihalnega orkestra, ki je prejel števil­ne najboljše ocene na glasbenih festivalih v ZDA in po svetu, vodi pa ga zelo uspe­šen dirigent dr. James Hill. Na koncertu v Kulturnem centru so skupni nastop pripravili s šolskim pihalnim orkestrom glasbene šole Laško - Radece, dirigent šolskega orkestra Marko Razboršek pa je bil tudi koordinator tega zanimivega obiska. Obmocnega srecanja otroških folklor­nih skupin z naslovom Se igramo, po­jemo in tudi zaplešemo se je udeležilo deset otroških skupin. Vsekakor je treba pohvaliti mentorice skupin, saj s pripravo pri otrocih ohranjajo veliko že skoraj po­zabljenih igric, izštevank in pesmic. Bralce biltena vabimo na skupni kon­cert treh šolskih mladinskih zborov in gostujocega zbora iz Japonske, ki je eden od petih finalnih zborov na evropskem tekmovanju, ki tokrat poteka v Maribo­ru. Koncert bo 21. aprila v Kulturnem centru. 17. maja pa ste dobrodošli na obmocni reviji odraslih pevskih zborov Naši zbori. Naj se na koncu zahvalim vsem, ki kakorkoli pomagate pri izvedbi teh prireditev. Ivan Medved, koordinator OI Laško kulturnO društ vO trObni dOl bil je praznik pustnih norcij Le aktivnemu pustu gre zahvala za le­tošnjo lepo in zgodnjo pomlad, saj so ma­škare pregnale sneg in mraz, ki je v zacet­ku februarja dodobra pokazal svoje ostre zobe. K temu je pripomogla tudi credica posebnih ovcic, ki jo je Kulturno društvo Trobni Dol poslalo preganjat turobno zimo. To je bil trop razigranih in moder­nih eko ovc, ki so rezultat sodobne, ino­vativne ovcereje in tehnicnega napredka današnje dobe. So posebne avtohtone pasme in imajo ekološki certifikat, tako cesar danes marsikje primanj­kuje – zdravo kmecko logiko, ki jim pove, da ne morejo po­jesti vec, kot se napasejo ali dobijo v jasli. Seveda pa pri nobeni stvari ne gre brez pra­vega in pametnega vodenja, zato je tudi ta trop imel dobre­ga in skrbnega gospodarja, ki ga je s svojim pridnim pomoc­ da so primerne tudi za hišne ljubljencke. Njihove vsestranske koristi so izjemne, saj so to napredne, kulturno osvešcene in racunalniško podprte živalce, ki ne bi smele manjkati na nobeni domaciji. Odlikujejo jih same prave vrline, imajo pa seveda tudi nekaj zelo pomembnega, nikom dobro varoval in pazil nanj ter ga popeljal na razlicne karnevalske in pustne prireditve. Tako ni nakljucje, da je credica, kjerko­li se je prikazala, pobrala glavne nagrade, veliko obcudovanja in številne pohvale. M. O. Foto: Arhiv KD Trobni Dol proslava ob materinskem dnevu Kulturno društvo Trobni Dol vsako pomlad obeleži pomembna ženska pra­znika, 8. marec, dan žena, in 25. marec, materinski dan, pri cemer je prireditev namenjena vsem krajanom in prebi­valcem okoliških vasi in zaselkov. Letos je bila proslava 31. marca v kulturnem domu v Trobnem Dolu, kjer so imeli pri­sotni kaj videti. Najprej je obiskovalce prijetno presenetila nova podoba odra v dvorani, kjer je društvu uspelo s pro­stovoljnim angažiranjem in financno pomocjo obcine na novo urediti zastira­nje odrskega prostora. Nove karnise ter kombinacija starih in novih zaves dajejo odru povsem nov, elegantnejši videz in seveda dodatno funkcionalnost, ker je zdaj prizorišce primerno zastrto tudi za­daj in ob straneh. Na proslavi je bil izveden bogat in lep kulturni program. Najmlajši so se pred­stavili z recitacijami, petjem in krajšo igrico Otroška zadrega, nastopili pa so tudi mladi instrumentalisti na sinteti­zatorju, harmoniki, kitari in baritonu. Dramska skupina je zaigrala enodejanko z naslovom Gumb, s petjem pa so sodelo­vali domaci mešani pevski zbor ljudskih kulturnO društ vO jurklOšter marca praznujemo V petek, 23. marca, zvecer je bila šolska telovadnica zopet polna. Na eni strani so bili gledalci, na drugi pa mnogi nastopajoci, ki so s ni gledališke skupine našega kulturnega društva. Program so zakljucili clani otro­ške folklorne skupine, ki so s petjem in plesom navdušili obcinstvo. Posebej se je predstavil mladi harmonikar Andrej, ki je tudi stalni spremljevalec otroške folklorne skupine. Gospod Dobršek je v imenu organizatorjev spregovoril nekaj besed in vošcil predvsem vsem predstav­nicam nežnega spola. Vecer se je po kon­cani prireditvi nadaljeval ob prijetnem druženju, ko je bilo za vse prijavljene po­skrbljeno za zadovoljitev osnovnih fizio­loških potreb in smo se lahko tudi zavr­teli. Po vecerji so vse obiskovalke prejele tudi rožico. Prireditev je uspela po zaslugi delavk iz vrtca in šole, ki so otroke pripravile na sprošcen in duhovit nastop. Kulturno društvo je poleg svojim nastopom razveseli­ tega, da je pripravilo del pro- li in polepšali vecer mladim grama, prevzelo vso organi­ in nekoliko manj mladim. zacijo in del stroškov, vecino Tako smo se zbrali na tra­ stroškov pa je pokrila kra­ dicionalni prireditvi Marca jevna skupnost. Pri pripravi praznujemo, ki je namenje­ prostora so poleg delavk šole na prav vsem, ki praznuje­ pomagali tudi clani novou­ mo v tem mesecu. stanovljenega društva mla- Nastop so priceli pevci dih, ki jim je ves cas poma­ moškega pevskega zbora, gala tudi gospa Darja. Vsem ki so še vedno brez svojega se iskreno zahvaljujemo. Lani pevovodje. Za prisrcnost so, smo se ob pripravi te prire­ tako kot vedno, poskrbeli ditve veselili, da je to zadnja otroci iz vrtca in ucenci po­ marcevska prireditev, ki smo družnicne šole, s skecem pa jo organizirali v šolski telo­ so nastopili tudi mladi cla­vadnici. Žal se je izkazalo, da smo se vsi ušteli, pa ceprav se je šušljalo že o datu­mu (zagotovo v letu 2011), ko naj bi bila otvoritev dvorane v Kartuzijski pristavi. Leto je okrog, mi pa še nismo nic bližje dvorani, kot smo bili lani ob tem casu. Žalostni smo in cedalje bolj prizadeti, da nam v Jurkloštru, kjer vemo, da veliko in dobro delamo na kulturnem podrocju, ni dano uresniciti naše dolgoletne želje. Le­tos si nismo vec delali utvar, da drugo leto ne bo vec treba nositi stolov iz cerkve in miz iz Pristave v šolo in jih po prireditvi tudi pospraviti nazaj. Ceprav je to velik problem, pa je še vecji ta, da je slišnost v telovadnici izjemno slaba in tako trud nastopajocih pogosto zvodeni. Kljub vsemu smo veseli, da smo od obiskovalcev slišali mnogo pohvalnih be­sed, kar nam daje zagon tudi za v priho­dnje. Vemo, da se lahko še tako trudimo, pOrOcni zvOncki zvOnijO Zvoncek nam zazvoni ob obisku, lah­ko je vabilo k obedu, ob poroki in na za­dnji poti. Lepa pomladna cebulnica pa je lahko tudi sestavni del šopka celo za poroko. Pomlad je v zadnjem casu glav­no in najbolj romanticno obdobje za poroke, ceprav v preteklosti v teh me­secih porocnih obredov ni bilo zaradi posta, vse tja do velike noci. Ni jih bilo niti poleti in jeseni, saj zaradi kmeckih opravil zanje ni bilo casa. Tako je preo­stala le zima. V Celju je ravno v tem prebujajocem pomladnem casu sejem Flora, v sklopu katerega je razstavljeno tudi vse po­trebno za poroko. Zlatarji razstavljajo porocne prstane, šiviljstva, modistke in krojaci pa porocne obleke za nevesto in ženina, družice in otroke. Razstavlja­jo tudi trgovine s spodnjim perilom, na ogled so fine nogavice, ne manjka podvezic, ceveljcev, trakcev, šatuljic, torbic, kozmetike, parfumov, nakita, lampijonckov, dobrih vin, šampanjcev in seveda lokacij za poroke. Gostinci z raznimi objekti za velike ali male druž­be pokažejo svoj nacin sprejema, po­gostitve in celotne organizacije poroc­nega slavja. V kombinaciji s cvetlicarji so predstavljene kompletne porocne dekoracije: od okrašenega avtomobila, pogrinjkov do, seveda, porocnega šop­ka. Za cvetlicarje je sejem Flora prilo­žnost in izziv, da se predstavijo v svoji ustvarjalnosti, domišljiji, domiselnosti in predvsem izvirnosti. Letošnje tekmovanje za najlepši šo­pek je za velik izziv vzel tudi lanski zma­govalec, cvetlicar Edi Cokan iz Laškega. Odlocil se je, kriznim casom primerno, da v glavnem v sestavi ne bo gojenih oz. kupljenih rož. Morda je ideja z vidika naravovarstva sporna, a ker je ob Savinji in okoliških pritokih poleg ogromnih belih preprog zvonckov tudi ogromno odvrženih predmetov, smo z naravo na­redili »kompenzacijo«. V velike, kom­paktne vrece smo odlagali tujke, ki ne sodijo v naravo, pred tem pa smo še s cistimi rokami in brez rokavic nabirali zvoncke, po dvesto skupaj (takih skup­kov je bilo osem) in jih odlagali v loncke z vodo na platojih. V cvetlicarski delav­nici se je namakal tulec z gobo – držalo za v nevestino roko. Z zabavno sosedo sva pomagali mojstru Ediju, ki je zaba­dal vatirane in »ožickane« zvoncke brez peclja v prej napojeno držalo za porocni šopek. Izdelovanje šopka je vsako noc, kolikor casa je potekal sejem, trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Šopek je bil cudo­vit, a je bil njegov rok trajanja kratek, le en dan – kolikor tudi sicer traja porocni obred. In tako smo se vsako popoldne »pasli« med smetmi in seveda zvonc­ki, zvecer je sledilo pecljanje zvonckov, vatiranje (namoceni kosmi vate v ci­sti vodi in z nežno žicko oviti cvetek) in natikanje na žicke, avtor Edi Cokan pa je pozorno vbadal tako pripravljene cvetke zvonckov in sestavljal šopek kot mozaik. Ko je bila bela »bucka« nareje­na, je bila videti kot velika bela cipkasta krizantema. Naokoli je dodal liste gala­ksa in aralij, celoten izdelek prepredel z dolgimi vejicami mulenbeckije, do-dal prožne, ovite rumene dekorativne palcke, praprot, coral fern, ki je videti kot nežna mrežasta pajcevina in nanjo nasnul nekaj zelenih perlic. Kot že rece­no, se je to delalo tri noci. Ce štejem še nabiranje ob popoldnevih, lahko napi­šem bolj pravljicno, da se je dogajalo tri dni in tri noci, in vsi smo bili srecni, ker so gobelinasto natancen izdelek opazili obiskovalci in izglasovali za naj šopek s tisoc tristo komadi zvonckov. Vsako jutro je pred odprtjem sejma za obiskovalce cvetlicar Edi odnesel nov, svež šopek v razstavni prostor in ga zamenjal s porumenelim. Opažen in nagrajen šopek je že dal dolocene rezul­tate, saj se mladi in manj mladi pari že odlocajo za krasitev svojih svecanosti z vedno inovativnim Edijem Cokanom. Anita Napret likovno društvo laško spOmladanskO cišcenje Zima se je pocasi, a vztrajno umaknila in pomlad se kot regresirana duša nara­ve ponovno vraca, pomlajena in polna nove energije. Ta ponovni zacetek se lah­ko predobro cuti med ljudmi, ki se kakor medvedje prebujajo in na vsakem koraku je možno cutiti neko novo energijo, nov elan, ki vsakega posebej predrami in ga spodbuja k novim ciljem, dosežkom in izzivom. Je pa pomlad odlicen cas, da se rešimo starih stvari, ki so nas v preteklosti zacele omejevati in jih enostavno ne po­trebujemo vec. Za samo spomladansko cišcenje ste zagotovo že slišali in verjetno ste ga mnogi, ki to berete, že opravili. Moj namen seveda ni deliti gospodinjskih na­svetov – rada bi se le usmerila na neko drugo cišcenje, ki ga lahko opravljamo vzporedno s tem, ko cistimo omare ali prostor, kjer živimo in delamo. Enostav­no povedano, pri cišcenju omar ne gre za nic drugega, kot za to, da se rešimo stvari, oblek, ki jih ne nosimo vec, toda ravno tako je lahko z našimi miselnimi vzorci, prepricanji, ki jih nosimo v sebi, in kaj kmalu ugotovimo, da nas omejujejo pri našem razvoju. Posebej nas veseli, da je letos zelena mrzlica ponovno zajela celotno Slovenijo, tudi naš domaci kraj Laško s širšo okoli­co. Zjutraj so se številne skupine razpršile po okolici. Dve skupini na Hum, naš la­ški Triglav, tako oblegano pohodno toc­ko, drugi na Šmohor, Svetino, po vaseh, drugi pa po mestu in obeh bregovih Sa­vinje. Likovniki, brez nas pac take akcije ne morejo kar tako mimo, smo v zadol­žitev vzeli levi breg Savinje od mestnega mostu do Žegnanega studenca. Ceprav je bilo letos manj smeti kot lani, so se našle preštevilne plocevinke, zavržene za Savi­njo, papir, steklenice, cigaretni ogorki in še bi se kaj našlo. Najbolj žalostno pa je, da so se med smetmi našle tudi igle. Ob vsaki taki igli pomisliš na nedavnega la­stnika in kakšna le je njegova usoda. Ne pravijo zastonj, da je v slogi moc: ci­šcenje nam je šlo dobro od rok, saj se nas je zbralo okoli 20. Pekarna Toni Pek je po­skrbela za naš zajtrk, Moneta za kavico s priboljškom, pa tudi v Thermani nas niso pustili kar tako mimo. V srcu zadovoljni nad opravljenim delom smo se okrepcali s pijaco. Istocasno pa smo si ob prihodu v Thermano ogledali našo pred nekaj dnevi postavljeno razstavo slik, kar nam vedno daje dober obcutek, da smo nekaj naredili za naš kraj, in seveda zagon za nadaljnje delo. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pri akciji Ocistimo Slovenijo pomagali, v njej sodelovali ali nam postregli. Pohvalno pri vsem tem je, da se je akcije udeležilo tudi vec otrok v družbi družin ali pa samih. Oni bodo cez nekaj let vodje takih akcij, zato, otroci, vse pohvale! Cvetka Berginc mepz jesen du laškO prepeva in se druži Mešani pevski zbor Društva upoko­jencev Laško je sekcija, ki deluje že šti­ri leta pod okriljem DU. Smo komorni zbor, ki ga sestavljajo ljubiteljski pevci. Pojemo za užitek in zabavo, imamo pa to sreco, da nas vodi znana pevovodkinja z veliko strokovnega znanja in izkušnjami gospa Jožica Soko. Smo „premajhni„, da bi ustanovili društvo. Pošteno poveda­no, tudi naše pevsko znanje kljub trudu nikoli ne bo na tekmovalni ravni. Med upokojenskimi zbori pa dosegamo lepe rezultate in predlani smo bili od 154 zbo­rov med 14 izbranimi, nastopajocimi v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ponosni smo na to, vadimo redno vsako sredo in racunamo še na kakšen uspeh. Za nami je dokaj plodno leto 2011. Maja smo sodelovali na pevski reviji od­raslih zborov obcine Laško v Radecah. V zacetku junija smo se udeležili revi­je upokojenskih zborov celjske regije v Narodnem domu v Celju. Žirija nas je uvrstila med prve tri, ki so bili predla­gani za državno revijo upokojenskih zborov v Cankarjevem domu v Ljublja­ni. Žal tokrat nismo potovali, izbrana sta bila samo dva zbora. V septembru smo v Kulturnem centru Laško organizirali zabaven vecer in povabili nekaj gostov, upokojencev. Koncert smo posvetili pra­znovanju tretjega življenjskega obdobja. Po mnenju gledalcev, ki jih ni bilo malo, smo pripravili dober spored in zelo lep vecer. Pri organizaciji nas je financno delno podprla Obcina Laško. V novem­bru smo pripravili koncert v Zdravilišcu Laško. Gostje zdravilišca in naši zvesti privrženci so napolnili dvorano. Koncert je bil posvecen praznovanju obcinskega praznika in bližnjemu martinovanju. Za­kljucili smo v decembru ponovno v zdra­vilišcu, ki vsako leto pripravi polnocni­co na božicni vecer 24. decembra ob 20. uri. Prepevali smo lepe božicne pesmi. Z obiskom so nas poleg zdraviliških gostov razveselili tudi mnogi Lašcani. Ob koncu naj omenim, da smo veseli povecanja clanov našega zbora (25 cla­nov), predvsem pa bi poudaril strokov­no, požrtvovalno in skoraj volontersko delo naše zborovodkinje gospe Jožice Soko. Nikakor pa ne gre tudi brez zahva­le DU, pod okriljem katerega delujemo in nam nudi streho in vso ostalo podporo. Tudi letos je MePZ Jesen DU Laško na obcnem zboru DU Laško zapel v kultur­nem programu tri nove pesmi. Predsednik MePZ Jesen Jože Blagotinšek Foto: Vili Hladin MePZ Jesen DU Laško na koncertu v Kulturnem centru Laško pogovor z Okroglimi muzikanti z nami je vednO veselO Lašcani in Lašcanke vas zagotovo že dobro poznajo, pa vseeno, povejte nekaj besed o ansamblu, kje vas je mogoce sli­šati oz. videti v bližnji prihodnosti? Res je, da nas poznajo skoraj vsi La-šcani, zagotovo tisti, ki jim Avsenikova glasba gre v uho. O ansamblu lahko po­vem, da igramo že dvanajsto leto v isti zasedbi. No, teh 12 let je hitro minilo, za nami so razna doživetja, potovanja, mnogo igranja ... Po prvem desetletju pa so tukaj tudi naše mlade družinice, ki jim namenjamo kar precej casa. Po domace: zaceli smo skrbeti tudi za pod­mladek. brundibar v FilharmOniji Vokalna skupina Lilija je v letu 2011 na oder postavila otroško opero Brundibar ceškega skladatelja Hansa Krase. Delo je pravi biser evropske operne dedišcine in ga izvajajo po mnogih evropskih drža­vah. Otroke Lilije sta odlicno pripravila pianistka Teja Ulaga in zborovodja Kri­štof Hrastnik. Naš Brundibar je bil izbran za festival Festinice za otroke, ki ga zelo uspešno organizirajo v Slovenski filharmoniji. 8. februarja, na sam Prešernov pra- Verjetno ste na vaših številnih nasto­pih doživeli tudi marsikaj zanimivega, pa nas zanima, katera anekdota se vam je najbolj vtisnila v spomin? Na naših nastopih vedno doživimo kaj smešnega, sploh ce si naš kitarist Franci vzame prosto in povabi kakšno damico na ples. Plesalka takoj dobi ve­like »ucke«, ko se ji noge odlepijo od »podna«. Mi pa obicajno pokamo od smeha in komaj igramo. Vsak nastop je zagotovo nekaj poseb­nega, pred kakšnim obcinstvom pa je najtežje oz. najlažje nastopati? Moram povedati, da je nam vseeno. Zagotovo je najboljše obcinstvo tisto, ki se pride zabavat. Znano pa je že, da je tam, kjer igrajo Okrogli muzikanti, ve­selo. So v pripravi kakšni novi projekti, koncerti? Kakšni so vaši cilji za priho­dnost? V tem letu bi radi izdali dva CD-ja. Enega v slovenšcini, in ker veliko igra­mo na nemško govornem obmocju, še enega v nemšcini. Kar se tice koncerta, željo imamo, a še ne vemo, kako bo s ca­som. S koncertom je veliko dela, ker si hkrati nastopajoc in organizator. V Sloveniji nastaja vedno vec novih in mladih ansamblov, kako gledate vi kot uveljavljeni glasbeniki na to? To se nam zdi pozitivno, saj bo le tako pozdravili z otroki v dvorani in sledilo je veselo druženje. Cestitam za dobro or­ganizacijo festivala in se zahvaljujem za topel sprejem. Po vecerji smo se prijetno utrujeni in veseli poslovili od gostiteljev in s pesmijo v srcu in na ustnicah prispeli v Laško. Z Brundibarjem smo se nato predsta­vili še na reviji dramskih skupin v Ro­gatcu, kjer si je nastop ogledal umetniški selektor Vojko Belšak, ki je v oceno med drugim zapisal: »Igra uporablja samosvoj jezik, ki je bogat in dosleden od zacetka do konca. Naboj igre je izjemno aktua­len in poucen. Še posebej v današnjem slovenska narodna glasba živela dalje. Se pravi, ce se mladi glasbeniki odlocajo za izvajanje narodne glasbe, se gotovo tudi mladi poslušalci odlocajo za poslušanje te zvrsti. Torej je naša slovenska glasba dobra in kvalitetna. Mislite, da je narodnozabavna glas­ba v vzponu v zadnjih casih? Kako se to odraža na vaših nastopih? Ta glasba je že bila v vzponu in mi-slim, da bi bila lahko še bolj, sploh kvin­tetovska zasedba, kakršna je bila Avseni­kova. Na naših nastopih je vse odvisno od nas, ker se ukvarjamo tudi s show programom. Kaj bi svetovali mladim glasbenim navdušencem? Mladim navdušencem bi svetoval, naj cim vec igrajo in se poslušajo, da dose­žejo želeni cilj. Obcinstvo ti pa potem pokaže, ali si na pravi poti. Branko Hostnik Foto: Arhiv Okroglih muzikantov casu, ko ljudje pozabljamo drug na dru­gega, ko obracamo pogled na ulici ob vse številcnejši bedi, ki jo seje galopirajoci kapitalizem, katerega ne zanimata posa­meznik in njegova usoda. Ravno tukaj nam otroška opera Brundibar KD Ko­ral Laško ponudi rešilno bilko – moc je v sodelovanju, medsebojnem poslušanju in razumevanju sveta drugacnosti. Cetu­di se nam vcasih stvari v življenju zdijo nerešljive, obstaja zmeraj nekdo, ki mu ni vseeno in nam je pripravljen poma­gati. Zato verjamemo v srecen konec in tako je tudi prav! Naj koncam z zanosom in povabilom ter si sposodim zakljucne besede, s katerimi je tudi otroška znik, smo se pogumno odpravili opera zakljucila svoje cudovito na pot. Zavedali smo se pomemb­odrsko potovanje: 'Pridi se z nami nosti nastopa v tako odlicni kul­igrat!'« turni ustanovi, ki je za slovenski Vsem spremljevalcem na naših narod poleg Opere in Cankarje­gostovanjih se vsi prav lepo zahva­vega doma izvor kulture in pome­ljujemo. Hvala tudi družini Bolci­ni tudi obstoj naroda. Na veliko na, turisticni kmetiji Pirc in turi­presenecenje se je dvorana napol­sticni kmetiji Nemec za sprejetost nila z otroki in starši do zadnjega in gostoljubnost na naših intenziv­koticka. Še bolj nas je razveselilo nih vajah. pozorno in intenzivno posluša­nje opere. Po nastopu so se igralci Magdalena Hrastnik prehrana nOvOrOjencka Najboljša prehrana novorojencka je dojenje vsaj do šestega meseca. Do takrat ne potrebuje nicesar razen materinega mleka. Le v primeru, ko ima otrok vro­cino ali ko je tudi zunaj vroce, potrebuje vodo ali caj. Novorojencek potrebuje 6–7 obrokov na dan. Na zacetku popije manj, potem pa cedalje vec. Seveda je potrebna kolicina mleka odvisna od teže otroka. Novorojencek, ki je komaj rojen in ima povprecno težo 3.000–3.500 g, potrebuje v prvih dneh od 30 do 40 ml, nato do 50 ml in potem vedno vec. Tudi materinega mleka je cedalje vec. Res je, da scasoma prsi niso vec napete, kar pa ne pomeni, da ni dovolj mleka. Po približno šestem dnevu in pri enem mesecu se zgodi, da navidezno »zmanjka mleka«, kar pa ni res. Ker je otrok pri­dobil na rasti in teži, potrebuje vec – ta­krat obicajno veckrat sesa in manj spi. Po dnevu ali dveh se ritem dojenja ponovno vzpostavi. A vecina mamic takrat misli, da nima vec mleka, in veliko jih neha dojiti. To pa so ravno ti, zgoraj omenjeni kriticni dnevi, zato je prenehanje dojenja velika škoda. Ce mati nima dovolj svojega mleka, lahko dodaja adaptirano mleko, kar ni slabo. A vsaj nekaj naj bo materinega mleka, ce že ne vsega. Opažam, da se pogosto zgodi, da imajo mamice težave pri dojenju, ko pridejo iz porodnišnice domov. So pod pritiskom, vsi govorijo, kaj in kako morajo narediti, nimajo še ustaljenega ritma, skratka, so pod stre­som. Ko pa se vse skupaj po nekaj dnevih umiri, se lahko dojenje lepo nadaljuje, je pa treba biti preprican, da bo vse v redu. Vecina mamic ne ve, koliko otrok po­pije pri dojenju. Naj vam bo v pomoc gle­de kolicine naslednje: ko otrok pogoltne, je popil en mililiter, kar pomeni – ce je pogoltnil, kar se vidi, petdesetkrat, je to petdeset mililitrov. Na prsih naj ne bo vec kot deset minut (intenzivno), kar je vec, je igranje. Izjemoma ga na prsih pustimo dlje na zacetku, ko otroka še ne poznamo dovolj in še ugotavljamo, koliko potrebu­je, da se naje in potem zaspi. Najveckrat opažam, da je casovni ri­tem hranjenja pri otroku popolnoma ne­primeren. Nekateri novorojencki lahko prvi dan ob prihodu domov spijo vec ur. Razlog je, med drugim, tudi sprememba okolja. V prvih dneh nikakor ne smemo otroka pušcati brez hrane vec ur, tudi ponoci mora jesti. V 24 urah mora imeti sedem obrokov po 50 ml, kar je 350 ml v 24 urah. V literaturi je zapisano, da bi naj bi otroku dajali 185 g mleka na kilo­gram njegove telesne teže vsakih 24 ur. To pomeni, na primer, da bo otrok, ki tehta 3.200 g, vsak dan popil 595 g mle­ka, težji pa vec. Merilo za kolicino pa je treba upoštevati tudi po zdravi pameti. Ce otrok potrebuje vec, mu tudi damo vec. Pozorni bodite na otroke, ki imajo še po prihodu domov zlatenico, saj so ti bolj zaspani in za hranjenje lenušcki, zato jih je treba bolj spodbujati k hranjenju. Adaptirana mleka na tržišcu imajo razlicna imena. Katero je najprimernejše za novorojencka oz. pozneje dojencka, je odvisno od tega, katerega otrok prenese in nima krcev. Adaptirano mleko je ve­dno treba pripraviti sveže in tocno po na­vodilu proizvajalca. Ce sami prilagajamo vodo ali prah, mleko namrec ni v pravem razmerju. Ce je vode prevec, je premalo hranljiv, ce pa je prevec praha, mleko za­pira in ima otrok krce. Kadar otrok pije adaptirano mleko, mu je treba dodajati caj, saj je takšno mleko težje prebavljivo. Opazovati je treba tudi, kakšno blato ima otrok. Biti mora tekoce in rumenkaste barve. Ce je blato bolj gosto, pomeni, da je zaprt in bo imel krce – mleko v tem primeru ni v pravem razmerju. Caj naj bo domac (komarcek, kamilice, kumina, janež), lahko mu damo tudi prekuhano vodo. Tomislava Kordiš, dipl. med. sestra gibanje vera in luc tudi v laškem Vabimo vse starše in njihove »lucke«, sorodnike, prijatelje in ljudi dobre vo­lje, ki jih zanima ali veseli delo z oseba­mi s posebnimi potrebami. Srecanja so navadno tretjo nedeljo v mesecu v pro­storih župnišca v Laškem. Predhodna prijava ni potrebna. Vera in luc je mednarodno duhovno gibanje skupin oseb z motnjami v dušev­nem razvoju, njihovih staršev in prijateljev. Ustanovitelj gi­banja je Jean Vanier, ki se je po mornariški karieri in doktoratu iz filozofije odlocil, da zapusti službo in v življenju uresnici duh evangelija. V Franciji je kupil hišo (poimenoval jo je barka) za osebe z motnjo v du­ševnem razvoju. Leta 1971 je skupaj z Marie-Helen Mathi­eu organiziral romanje oseb z motnjami v duševnem razvoju v Lurd. Romanje je bilo tako uspešno, da so sklenili, da se bodo srece­vali tudi v manjših skupinah. Nastale so skupine gibanja Vera in luc. Danes obsta­jajo po vsem svetu med verniki razlicnih veroizpovedi. V Sloveniji deluje vec kot 30 skupin. Udeleženci v njih spoznavajo vrednost življenja, se medsebojno boga­tijo in duhovno rastejo ter se ucijo spre­jemati vsakega cloveka zato, ker je. Želja ljudi je namrec biti ljubljen, sprejet in spoštovan v svojem bistvu. V Laškem so na pobudo g. nadžup­nika Roka Metlicarja priceli s srecanji novembra lani. To podrocje namrec ni bilo pokrito z duhovno oskrbo za osebe s posebnimi potrebami. Prej so se nekateri starši in njihovi otroci udeleževali srecanj v Celju. Srecanje je razdeljeno na tri dele. V prvem delu se starši in njihovi otroci razdelijo v dve skupini. »Lucke« se pod vodstvom animatorjev pripravijo na sv. mašo (pojejo, plešejo, rišejo, se pogovar­jajo, imajo razlicne delavnice), starši pa se s pogovorom medsebojno podpira­jo, si pomagajo ter spoznavajo posebne darove svojih otrok. V drugem delu vsi skupaj sodelujejo pri sv. maši. Tretji del je name­njen druženju in spozna­vanju. Datum srecanja je objavljen v župnijskem listu in na internetu. Za informacije o delovanju skupine se lahko obr­nete na oba duhovnika g. Roka Metlicarja ali g. Klemena Jagra, vodite­ljico župnijske Karitas ali poklicite v župnišce. Valentina Gartner O clanstvu in clanarini Pri Obmocnem združenju Rdecega križa Laško smo pred dnevi zakljucili z zadnjimi racunalniškimi vpisi clanarin za minulo leto in ugotovili, da imajo kra­jevne organizacije RK laške in radeške obcine skupaj 5.096 clanov. Lani se nam je pridružilo 94 clanov. Placana clanari­na je po statutu dokaz pripadnosti orga­nizaciji in s tem dana pravica in dolžnost clanom, da sodelujejo pri njenih dejav­nostih. Clanarina v celoti ostane krajevnim organizacijam Rdecega križa in je na­menjena za njihovo dejavnost: za sreca­nja starejših, zdravstvenovzgojna preda­vanja in preventivne akcije, pozornosti clanov in krajanov ob jubilejih, srecanja krvodajalcev, pomoc socialno ogrože­nim, prispevek k akciji Zdravi zobje ob zdravi prehrani, za zbore clanov Rdece­ga križa in druge organizacijske zadeve, za delo krožkov RK, praporšcino, pakete pozornosti za starejše in bolne, takojšnjo, prvo pomoc krajanom ob elementarnih nesrecah, za prispevke k solidarnostnim akcijam sosednjih krajevnih organizacij RK, letovanje, pakete prehrane ipd. Cla­narina za letošnje leto znaša tako kakor lani 4 EUR. V naslednjih dneh in tednih, zlasti pa v maju, ko obeležujemo teden Rdecega kri­ža in mesec dejavnosti organizacij RK, vas bodo naši marljivi prostovoljci znova obiskali, se pogovorili z vami in hkrati pobrali clanarino, razen na Vrhu, kjer so to nalogo opravili že v zacetku leta. Ome­njeno nalogo na terenu opravlja kar 156 naših prostovoljcev. Vsem, ki ste naši zvesti clani in nam pomagate s placilom clanarine ter darovanjem prostovoljnih prispevkov, se iskreno zahvaljujemo! Oblacila vse bolj kvalitetna, primanjkuje posteljnine Lani je v skladišce Rdecega križa pri­neslo oblacila, obutev, posteljnino in drobne gospodinjske pripomocke ter igrace 192 obcanov, za 3.725 kg omenje­nih artiklov. Ugotavljamo, da je darovana pomoc v tej obliki vse bolj kvalitetna in da je med njo vse manj takšnih stvari, ki jih ne moremo podariti naprej. Ob tem ni odvec, ce vas znova seznanimo, da na našem sedežu RK na Aškercevem trgu 4b še vedno sprejemamo uporabna oblacila, torej takšna, da jih lahko upravicencem podarimo naprej. Kar pomeni, da naj bodo cela (z gumbi in zadrgami), oprana in zlikana. Ker nas nekateri sprašujejo, ce je res treba oblacila prinesti iz cistil­nice, naj vam sporocimo, da tega pri nas nismo nikoli zahtevali. Prostovoljka Ida nas je seznanila, da so ji znova pošle po­steljnina in brisace ter da je veliko pov­praševanje tudi po bolj športnih oblaci­lih in obutvi. Ce cesa od omenjenega ne potrebujete, vas prosimo, da nam tako kot doslej prinesete ali pripeljete na naš sedež, najbolj zanesljivo v casu uradnih ur, ki so v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. in ob sredah tudi od 14. do 16. ure. O vaši nameri darovanja nas lahko tudi poklicete na številko: 041 736 166. V skladišcu z oblacili je vedno veliko dela 18. mesec dejavnosti organizacij rk laške in radeške obcine pred vrati V maju, ko bomo znova obeleževa­li mednarodni dan Rdecega križa in bo v Sloveniji potekal teden Rdecega križa, se bomo pri našem združenju skupaj s krajevnimi organizacijami RK in krožki RK še posebej potrudili, da bomo idejo RK ohranjali in jo razvijali tudi za pri­hodnje rodove, kar pa pricakujemo tudi od našega clanstva. Pripravljamo že 18. mesec dejavnosti organizacij RK laške in radeške obcine. To bo za vse nas pri­ložnost, da bomo bolj kot sicer v strnjeni obliki povezali številne dejavnosti vseh nas in se z njimi predstavili širši javnosti. Vabljeni k sodelovanju! Obmocno tekmovanje ekip prve pomoci Oš V teh dneh se po šolah laške in rade­ške obcine že vneto pripravljajo na 5. obmocno tekmovanje ekip prve pomoci. Tekmovanje bo v soboto, 21. aprila, na podružnicni OŠ Primoža Trubarja La­ško v Debru. Za tekmovanje se je prija­vilo sedem šestclanskih ekip, in sicer iz OŠ Primoža Trubarja Laško POŠ Debro dve ekipi, iz OŠ Marjana Nemca štiri eki­pe in iz OŠ Antona Aškerca Rimske To­plice ena ekipa. Tekmovalci se bodo tudi tokrat pomerili v znanju prve pomoci, cestnoprometnih predpisov in Rdece­ga križa. Posebno mesto na tekmovanju ima zagotovo prakticni del, kjer morajo tekmovalci oskrbeti poškodovance v raz­licnih situacijah in nezgodah. Doslej so mladi tekmovalci pokazali zelo dobro znanje iz prve pomoci in prepricani smo, da bo tako tudi tokrat. Iz tekmovanja ekip PP prvi so imeli zbor clanov v rimskih toplicah Krajevna organizacija Rdecega križa Rimske Toplice je sredi marca prva pri­pravila volilni zbor clanov. V prvem delu so bili clani in vabljeni gostje seznanje­ni z delovanjem v zadnjem letu pa tudi s poudarki za prejšnje mandatno obdo­bje. Pohvalili smo se z dobrim sodelova­njem vrtca in osnovne šole, saj krepijo podmladek in medgeneracijsko sožitje. Trudimo se za ohranjanje števila krvo­dajalcev. Z zaskrbljenostjo pa v KORK gledamo na porast števila gospodinjstev, ki potrebujejo materialno pomoc za pre­živetje. Lani je pomoc redno prejemalo 38 gospodinjstev ali 103 osebe. Še pose­bej smo se potrudili in pripravili zbiralno akcijo za pomoc družini, ki jo je prizadel julijski požar. Vsak mesec smo bili prvi torek v mesecu dosegljivi v društveni pi­sarni za svetovanje in nudenje razlicne pomoci. Veliko skrb vsako leto nameni­mo starejšim, zanje smo organizirali je­sensko srecanje, jih obiskali v domovih, na domovih pa smo poleg starejših obi­skali bolne in osamljene. Trudili smo se za dobro sodelovanje z društvi in krajev­no skupnostjo. Za naslednje mandatno obdobje je od­bor prostovoljk/-cev pomlajen. Na novo so bile izvoljene Lidija Dovjak, Elica Gorišek, Tanja Lipovšek, Kristina Poci­valšek in znova potrjeni: Slavica Aškerc (blagajnicarka), Verica Bezgovšek, Maja Bucek, Marija Cvikl, Marjeta Dremel, Martina Jelenc, Jelka Kapun (tajnica), Darinka Kristanc, Jožica Oblak, Magda Paradižnik, Marinka Sluga, Dragica Str­niša (podpredsednica), Marjana Šantej (predsednica), Nada Teršek in Aleš Vid­mar. V drugem delu zbora je Darja Trupi s Centra za socialno delo Laško predsta­vila socialnovarstvene pravice iz javnih sredstev. Posebej natancno smo se se­znanili s pravicami do otroškega dodatka in štipendij ter s pravicami do socialne pomoci in varstvenega dodatka. Razloži­la nam je tudi dileme, ki so povezane z dedovanjem imetja po prejemnikih soci­alnovarstvenih pravic. Clane in krajane vabimo, da se na prve torke v mesecu, od 16. do 17. ure, ogla­sijo v društveni pisarni gasilskega doma na posvet ali pogovor. Skupaj bomo laž­je razrešili nastalo težavo. V soboto, 5. maja, bomo organizirali ekskurzijo za krvodajalce in clane naše KORK. Spoznali bomo delovanje bolni­šnice v Murski Soboti in nekatere zna­menitosti Prekmurja, uživali v njihovi kulinariki in se veselo družili. Za prija­vo poklicite predsednico na tel. št. 573 67 23. Prepricani smo, da nam bo v vaši družbi lepo. Zbor clanov RK v Rimskih Toplicah Marija Šantej zbor clanov tudi v sedražu Na zboru clanov Rdecega križa so se sešli tudi v Sedražu. Predsednik Odbora Damjan Knez in tajnica Barbara Jerman sta clanstvo seznanila z vsebinskim in fi­nancnim poslovanjem v preteklem letu ter njihovim planom za letošnje leto. Med drugim se je predsednik dotaknil izvede­nega prvega srecanja vseh krvodajalcev njihovega kraja v zacetku februarja. Iz lanskega porocila pa veje tudi hvaležnost vsem njihovim clanom in krajanom, ki so se odzvali na klic in prispevali za pomoc družini Rižnar. Prostovoljcem je namrec v enem popoldnevu uspelo od 149 daro­valcev zbrati 2.720 EUR. Branimir Pavc­nik, predsednik Društva upokojencev Sedraž, je izpostavil zgledno sodelovanje z Rdecim križem v njihovem kraju in kar nekaj uspešnih skupaj opravljenih nalog. Po zboru so prisotni prisluhnili zanimi­vemu predavanju O demenci, njeni pre­poznavnosti in lajšanju težav z njo, ki ga je pripravila Simona Grasselli, dr. med., iz Zdravstvenega doma Laško. Iz zbora clanov v Sedražu v besedi in sliki z našimi slavljenci Ena od nadvse lepih, sedaj že kar ute­cenih, prijetnih in nepozabnih oblik na­šega dela je tudi organizacija ter izvedba obiskov naših slavljencev. Skupaj z našim županom Francem Zdolškom, predstav­niki krajevne skupnosti, od koder so slavljenci doma, in Rdecega križa smo z obiskom letos pocastili že tri naše obca­ne, ki so praznovali svoj 90. rojstni dan, in sicer Olgo Okorn, Jožeta Hrastnika in Marijo Brecko. Pri tem nam družbo dela­jo tudi predstavniki društev upokojencev, Društva invalidov obcine Laško in Zveze borcev, v kolikor so slavljenci tudi njiho­vi clani. V letošnjem letu imamo sicer za ducat obcanov, ki bodo stari 90 let, in dve obcanki, ki bosta kot najstarejši prazno­vali svoj 99. rojstni dan. Najstarejši ob­cani: 102 leti stara Ema Adam, 103-letni Janez Božic in 100-letnica Ljudmila Jelo­všek so se lani žal od nas poslovili. Olga OkOrn Že kar prvi teden v januarju smo se podali k prvi naši slavljenki, Olgi Okorn, ki živi v manjši hiši na Obrežju pri Zida­nem Mostu, kjer se tudi najbolje pocuti. Zbralo se je lepo število njenih najbližjih in znancev, zato so ji praznovanje pripra­vili kar v mali dvorani Doma svobode. Vzdušje je bilo res prijetno. Olga je rojena Zidanmošcanka. Ob skrbi za tri otroke, Dragico, Olgo in Marijo, z borno moževo placo, brez drugih socialnih transferjev, ki jih takrat še ni bilo, se je trudila, da je bilo vseeno za vse dovolj. Zato je skrbela, da je bil vrt skrbno obdelan in da je bila njiva v najemu polna bogatih pridelkov. Ker je zelo rada pletla in kvackala, pa je kdaj vendarle padel tudi kakšen dinar za lep izdelek. Sedaj rada kaj prebere, od TV-oddaj ima najraje kaj razvedrilnega, sicer pa ustavlja cas ob starih fotografi­jah, ki jih vedno znova pregleduje. Pa tudi uredi si še kaj po prostorih. Olgo poznajo kot dobro in skrbno gospodinjo, kjer se je vedno kaj našlo tudi za druge, zato so z veseljem k njej prihajali tako domaci, med katerimi ni manjkal njen vnuk, potem njenih pet vnukinj, sedaj pa že tudi pravnuk in osem pravnukinj. Vrata so bila odprta tudi za druge, ki so k Olgi radi prihajali, in vedo povedati, da je za vsakega našla kakšen priboljšek in kavo. Ob letošnji prvi slavljenki Olgi Okorn iz Zidanega Mosta jOže hrastnik Le kdo ne pozna Kusovega Pepija s Strmce pri Laškem, znanega pritrkoval­ca, muzikanta in tudi mesarja, nazadnje iz ene od laških trgovin, ampak od takrat je preteklo že 30 let. Tudi njega in vse nas je doletela cast, da smo se lahko poveselili ob njegovem lepem življenjskem jubile­ju. Ker igra na razlicna glasbila, glasbeno nadarjeni pa so tudi mlajši rodovi, se je na njegovem praznovanju igralo in pelo kot že dolgo ne. Pritrkovala sta njegova ucenca Marko in Irena Zeme, zaigrala je Vaška godba z Vrha, pa tudi nakljucno sestavljen harmonikarski orkester neko­liko starejših in mlajših, odlicnih harmo­nikarjev iz Laškega in okolice, ki se jim je že pri drugi skladbi pridružil tudi sam. Sicer pa se je Jože na Strmci tudi rodil, tam preživljal otroška leta, se izucil za poklic in ga tako v službi kakor drugod opravljal z veseljem. V zakonu s sopro­go Kristino so se jima rodili trije otroci, njun rod pa se je sedaj povecal še za štiri vnuke, eno vnukinjo in enega pravnuka. Svoj prosti cas je posvetil glasbi, pritr­kovanju, igranju na številnih ohcetih in prireditvah, delu na polju, zadnjih nekaj let pa se med drugim ukvarja tudi z izde­lovanjem lesenih golobov. Meni, da je za dolgo življenje treba biti aktiven in v sebi imeti veliko dobre volje. Ob slovesu še ena gasilska s slavljencem Jožetom v sre­dini marija breckO Ko smo na materinski dan obiskali Marijo Brecko iz Spodnje Recice, ki je prav na tisti dan obhajala svoj 90. roj­stni dan in god, je bilo pri njih prav tako veselo in živahno. Kako tudi ne, ko pa so pri hiši tudi sami glasbeniki, še bolje receno godbeniki. Zato nic cudnega, ce nam je za dobrodošlico zaigrala Vaška godba z Vrha, v kateri igrajo njen sin Drago in vnuka, zapeli pa so pevci sku-pine Martini, v kateri poje njen sin Sta­ne. Skratka, bilo je tako, kot se za takšen praznik spodobi. Marija, ki se je rodila v Avstriji in po dveh letih prišla v bližino Laškega, se ni nikoli zaposlila, ampak je ves cas skrbela za dom in družino, saj je po poškodbi moža morala opravljati tudi marsikatera zahtevnejša opravila. V veliko uteho in veselje so ji bili njeni tri­je otroci, poleg že omenjenih Staneta in Draga tudi Berta. Danes pa je, ko se vsi zberejo pri Breckot' na prijetnem hribu z lepim razgledom, prav živahno, saj se je njen rod povecal za dva vnuka, štiri vnu­kinje, šest pravnukov in tri pravnukinje. Ce je Mariji dopušcal cas, je vedno rada kaj prebrala, zapela, zelo rada je tudi za­plesala, dokler so jo ubogale noge, ali pa zaigrala na citre. Zdravje ji sicer hoce na­gajati, ampak vsi skupaj verjamemo, da bodo šla leta še naprej po poti življenja, kakor pri njeni sestri Ljudmili, ki stopa že v 94. leto. Sama nam svetuje, da naj jemo preprosto hrano in naj bomo dobre volje, kolikor se da. To je menda že pol zdravja. z nOrdijskO hOjO in zdravO prehranO premagujemO Ovire Znano je, da so naši predniki zbo­levali in umirali zaradi številnih na­lezljivih bolezni in bolezni zaradi po­manjkanja hrane, danes pa zbolevamo zaradi nezdravega nacina življenja, ki nam poslabšuje zdravje in krajša ži­vljenjsko dobo. To so predvsem bolezni srca in ožilja, motnje presnove, razlicna rakava obo­lenja in bolezni gibal. Za ohranitev in izboljševanje zdravja je nujna uravnote­žena prehrana ob zadostni telesni aktiv­nosti. Sodoben nacin življenja zahteva veliko prehranjevanja zunaj doma, obro­ki so pomaknjeni v drugo polovico dne­va, po številu jih je premalo, so preobilni in energijsko prebogati. Hkrati pa težko zagotovimo dovolj gibanja za njihovo porabo, še posebej s sodobnim, pretežno sedecim nacinom življenja. Dejstvo je, da obstajajo razlicne poti za osvajanje gibal­nih navad, zmanjševanje zdravstvenih težav ali doseganje dobre telesne pripra­vljenosti. Vse to lahko pridobimo tudi z nordijsko hojo, pri kateri z aktivno upo­rabo palic dosežemo in ohranjamo zna­cilnosti naravnega in pravilnega vzorca hoje. Nordijska hoja je varna, dinamicna, ucinkovita in celovita telesna dejavnost, primerna in prilagodljiva za ljudi vseh starosti in ravni telesne pripravljenosti. Telesna aktivnost, kot je nordijska hoja, in uravnoteženo prehranjevanje izbolj­šujeta srcno-žilno sposobnost, znižujeta krvni tlak, vrednosti mašcob in sladkor­ja v krvi ter zmanjšujeta telesno težo. Zmanjšujeta tveganja za razvoj kronic­nih nenalezljivih bolezni, stres, depresi­jo, krepita okostje in mišice, izboljšujeta gibljivost in prebavo. Spodbujata splošno dobro pocutje in samozavest. K izboljša­nju življenjskih navad nas lahko vodi že nekaj preprostih napotkov. Izboljšajmo prehranske navade tako, da jemo 3–5 obrokov na dan, posegamo po hrani z vec nenasicenih mašcobnih kislin (ribe, semena, olivno olje), uži­vamo razlicne vire beljakovin, omejimo vnos soli, popijemo vsaj 2 litra tekocine (vode) na dan, jemo pocasi, sede in kadar je le mogoce v družinskem krogu. Bodi­mo redno telesno aktivni vsaj 30 minut vsak dan. Hoja, nordijska hoja, plavanje, kolesarjenje so primerne aktivnosti, ki se jih lahko loti vsakdo. Vsakdanje razdalje v najvecji meri premagujmo peš. Ce smo bili do sedaj popolnoma neaktivni, zac­nimo pocasi in aktivnost postopno pove­cujmo. Gibanje nam bo tako lažje prešlo v navado. Izogibajmo se razvadam, kot so kajenje, alkoholne pijace, kava, poži­vila in droge. Telo potrebuje hrano kot vir energije, gradbeni element in za za­šcito. Ustrezna prehrana in gibanje sta vir zdravja, uspeha, dobrega pocutja in samopodobe, kar spodbuja samozavest, zadovoljstvo in ucinkovitost posamezni­ka (Mlaker, 2011). Pod okriljem Zveze za nordijsko hojo Slovenije se v letu 2012 v Sloveniji ak­tivno izvaja projekt Z nordijsko hojo in zdravo prehrano premagujemo ovire, ki ga podpira Ministrstvo za zdravje. Na­men projekta je povecati število telesno aktivnih prebivalcev s promocijo telesne aktivnosti – nordijske hoje v povezavi z zdravo in uravnoteženo prehrano. V projekt smo se aktivno vkljucili razlicni profili zdravstvenih delavcev in inštruk­torji nordijske hoje. Cilja projekta sta dvig ozavešcenosti prebivalstva o vplivih redne telesne vadbe ter zdrave in uravno­težene prehrane ter informiranost o ne­posrednih koristih in ucinkih nordijske hoje. V okviru projekta se bodo v Laškem in Rimskih Toplicah izvajale brezplacne aktivnosti na temo pozitivnih ucinkov uravnotežene prehrane in nordijske hoje v obliki predavanj, predstavitev in prika­zov nordijske hoje ter organiziranih no­rdijskih pohodov. Obvestila o terminih aktivnosti lahko spremljate v mesecnih napovednikih prireditev, v Laškem bil­tenu, na spletnih straneh Stika Laško, Fizioterapiji na Kidricevi 5 v Laškem ali poklicite na tel. št. 03 5730 740. Naredimo vsaj 10.000 korakov na dan za zdravje, vsak korak šteje! Majda Klakocer, viš. fizioterapevtka, INWA inštr. nordijske hoje Foto: B. Vrabec želite pOstati rejnik? Institut rejništva predstavljamo z na­menom, da bi se morda tudi kdo od vas, ki boste predstavitev prebrali, odlocil za sprejem tega poslanstva. Rejništvo je institut družinskega pra­va, urejen v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/04-UPB1, v nadaljevanju ZZZDR), kot posebna oblika varstva otrok, ki sta jim potrebni oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši. ZZZDR vsebuje do-locbe o namenu rejništva ter o odlocitvi centra za socialno delo o namestitvi otro­ka v rejniško družino. Samo izvajanje rejniške dejavnosti je predmet posebnega zakonskega urejanja v Zakonu o izvajanju rejniške dejavno­sti (Ur. l. RS, št. 110/02, 56/06-odlocba Ustavnega sodišca RS, 114/06-ZUTPG, 71/08-ZUTPG-A, v nadaljevanju ZIRD). Ta zakon ureja pogoje, ki jih mora izpol­njevati oseba, ki želi izvajati rejniško de­javnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje te dejavnosti, nacin izvajanja rejniške dejavnosti, nacin in njeno finan­ciranje ter nekatera druga vprašanja, po­vezana z izvajanjem rejniške dejavnosti. Na podlagi 75. clena ZIRD je bil sprejet tudi Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške de­javnosti (Ur. l. RS, št. 54/03, 78/08). pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti Vsak, ki želi postati rejnica oziroma rejnik, mora pridobiti dovoljenje za izva­janje rejniške dejavnosti. Postopek prido­bitve dovoljenja je naslednji: • Prvi korak je, da se vsak, ki želi izva­jati rejniško dejavnost, zglasi pri kra­jevno pristojnem centru za socialno delo glede na stalno prebivališce, kjer bo pridobil vse potrebne informacije. • Ce se oseba odloci, da želi postati rej­nica oziroma rejnik, pri centru za so­cialno delo vloži vlogo za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške de­javnosti. • Center ugotovi, ali oseba izpolnjuje pogoje, dolocene v ZIRD-u, to je, da ima stalno prebivališce v Republiki Sloveniji, ima zakljuceno vsaj poklic­no oziroma strokovno izobrazbo in je polnoletna. Poleg tega za osebo tudi ne sme obstajati noben zakonski za­držek, kar pomeni, da ji ne smeta biti odvzeti roditeljska pravica in poslovna sposobnost, prav tako pa ne sme živeti z osebo, ki ji je bila odvzeta roditeljska pravica. • V nadaljevanju center za socialno delo pripravi oceno o primernosti kandi­data in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti. • Ministrstvo za delo, družino in soci­alne zadeve enkrat letno razpiše po­trebe po novih rejniških družinah in doloci rok, do katerega je treba vloge posredovati na ministrstvo (ta rok je vsako leto v septembru). • Zakonsko dolocena Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške de­javnosti med vsemi prejetimi vlogami izbere kandidate, ki so po mnenju komisije primerni za izvajanje rejni­ške dejavnosti, in jih napoti na uspo­sabljanje. • Usposabljanja trajajo 10–12 ur (dva­krat po en dan) in pomenijo »piko na i« celotnemu postopku. Vsebine uspo­sabljanj predpisuje Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o iz­vajanju rejniške dejavnosti. • Na podlagi uspešno zakljucenega usposabljanja ministrstvo izda kandi­datom dovoljenje za izvajanje rejni­ške dejavnosti in jih vpiše v evidenco dovoljenj. Krajši je postopek pridobitve dovo­ljenja, ko se izkaže, da bi bilo za kon­kretnega otroka najbolje, da skrb zanj prevzame otrokov sorodnik. V takšni situaciji otrokovemu sorodniku ni treba kandidirati po zgornjem postopku, pac pa mu ministrstvo izda dovoljenje na podlagi pisne in obrazložene ugotovitve pristojnega centra za socialno delo, da je tovrstna oblika rejništva v konkretnem primeru v otrokovo korist. Kot otrokovi sorodniki se po Zakonu o izvajanju rej­niške dejavnosti štejejo rejenceva stara mati, stari oce, stric, teta, brat in sestra. namestitev otroka v rejniško družino Po odlocitvi, da se dolocenega otro­ka namesti v rejniško družino, je naloga centra za socialno delo, da med rejni­ki, ki imajo dovoljenje, izbere rejniško družino, ki ustreza potrebam otroka. Z izbranim rejnikom center sklene rej­niško pogodbo, v kateri se natancneje opredeli rejniško razmerje s pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Cas namestitve otroka v rejniško družino je odvisen od potreb otroka po namestitvi. Po namestitvi vsakega otroka v rej­ništvo center za socialno delo oblikuje skupino, ki nacrtuje in spremlja rejni­štvo za posameznega otroka. V okviru tako imenovane individualne projektne skupine se pripravi konkretni nacrt izva­janja rejništva, ki se po potrebi spreminja in prilagaja, spremljajo se otrokov cu­stveni razvoj in vedenje, njegovo zdrav­je, odnosi v rejniški družini, odnosi z maticno družino, odnosi z vrstniki ipd. V skupini se sprejemajo tudi dogovori o konkretnih nalogah posameznih clanov individualne projektne skupine in se do­govarjajo stiki. Socialna delavka otroka je dolžna zagotavljati, da so vsi clani indi­vidualne projektne skupine seznanjeni z vsemi pomembnimi informacijami glede posameznega rejništva. Naloga centra za socialno delo je torej, da spremlja izvajanje rejniške dejavnosti, ves cas sodeluje z rejniško družino, otro­kom in njegovo biološko družino. Pri tem je pomembna naloga tudi nacrtova­nje prenehanja rejništva. rejniška pogodba Za vsakega rejenca oziroma rejenko morata center za socialno delo, v cigar pristojnost sodi otrok, in rejnica oziroma rejnik skleniti pisno rejniško pogodbo. V rejniški pogodbi se dolocijo pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank, zlasti pa obseg oskrbe rejenca, višina in nacin placevanja rejnine, nacin in rok prenehanja rejniške pogodbe ter more­bitne posebnosti rejništva v posameznem primeru. rejnina Rejnik/-ca je za posameznega rejenca upravicen do mesecne rejnine, ki zajema oskrbnino in placilo dela. Oskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške za rejenca in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka, kot je dolocen za naj­nižji dohodkovni razred za prvega otroka, v skladu s posebnimi predpisom, ki ureja družinske prejemke (to pomeni najvišji otroški dodatek za prvega otroka). izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic Rejnik se lahko odloci, ali bo rejni­ško dejavnost opravljal kot edini poklic ali pa bo to izvajal poleg svojega poklica in sklenjenega delovnega razmerja. Ne glede na ta status so dolžnosti rejnika v razmerju do rejenca enake. ZIRD doloca, da lahko rejnik/-ca iz­vaja rejniško dejavnost kot poklic pod pogojem: • da ni v delovnem razmerju ali druž­benik zasebne družbe ali zavoda v Republiki Sloveniji, ki je hkrati poslo­vodna oseba, ne sme opravljati druge dejavnosti kot edini ali glavni poklic, na podlagi katere je vkljucen/-a v ob­vezno pokojninsko in invalidsko zava­rovanje in • izpolnjevati mora normativ – istoca­sno mora imeti namešcene tri rejence. Tako kot rejnina so tudi sredstva za prispevke za socialno varnost zagotovlje­na v proracunu Republike Slovenije in niso podvržena placilu dohodnine. dolžnosti rejnika • pripraviti sebe in družino na prihod rejenca; • truditi se za cim hitrejšo prilagodi­tev rejenca v rejnikovem domu in za ustrezno ravnanje vseh clanov rejniko­ve družine z rejencem; • nuditi pomoc rejencu ob prilagajanju na novo okolje; • rejenca pravilno negovati, vzgajati in mu nuditi primerno nastanitev, pre­hrano, obleko in obutev ter šolske in osebne potrebšcine; • nuditi rejencu primerne igrace, osnov­ne športne pripomocke in druge pri­pomocke manjše vrednosti za razlicne aktivnosti; • skrbeti za krepitev in ohranjanje zdrav­ja rejenca ter mu, ce je to potrebno, priskrbeti ustrezno zdravstveno oskr­ bo prek izbranega osebnega zdravnika; • skrbeti za rejencev pravilen odnos do ucenja in dela in za privzgojitev de­lovnih navad; • skrbeti za vkljucitev rejenca v poklicno usposabljanje ali ustrezno zaposlitev; • skrbeti za izoblikovanje lastne identi­tete rejenca; • pripraviti rejenca na odhod iz rejniške družine. Rejnik je dolžan omogocati in spod­ bujati stike med rejencem in starši, ra­zen v primeru, ko so staršem stiki ome­jeni ali prepovedani na podlagi odlocbe pristojnega organa. Rejnik mora sodelovati v individual­ni projektni skupini, ki jo imenuje cen­ter za socialno delo, in se najmanj enkrat na pet let udeleževati obveznih uspo­sabljanj. V obvezna usposabljanja se je dolžan vkljuciti tudi sorodnik otroka, ce izvaja rejništvo. zakaj je rejništvo boljše od institucionalnega varstva otrok? Kadar se ugotovi, da otrok iz razlicnih vzrokov ne more živeti pri starših oz. sta otrokov telesni in duševni razvoj ogro­žena v okolju, v katerem živi, je rejništvo eden od ukrepov, ki jih lahko uporabi center za socialno delo. Ocena, kdaj je otrok v maticni družini ogrožen do take mere, da ga je treba iz nje umakniti, je odvisno od strokovne presoje v vsakem primeru posebej. Osnovno nacelo instituta rejništva je zasledovanje nacela najvecje kori­sti otroka, ki zaradi razlicnih razlogov krajši ali daljši cas ne more živeti v svo­ji maticni družini. Pri rejništvu ne gre le za to, da otroku, ki iz razlicnih razlogov zacasno ne more živeti pri svojih starših, preprosto najdemo nadomestno druži­no. Gre tudi za odgovornost, da najdemo otroku družino, kjer bo otrok pridobil pomembno družinsko izkušnjo, ki jo je težko dobiti drugje in ki vedno zno­va utemeljuje institucijo rejništva. To pa posledicno terja tudi pravno normiranje izvajanja rejniške dejavnosti. Pomembna prednost namestitve otro­ka v rejniško družino je torej dejstvo, da je to družina – kjer veljajo dolocena družinska pravila, kjer so vloge razdelje­ne med družinske clane, kjer se rešujejo konflikti, kjer se deli delo in obveznosti in kjer so prisotna custva. V rejništvu torej potrebujemo sodelav­ce, ki bodo to hoteli in znali biti v vsako­kratnem iskanju najustreznejše obravna­ve in odlocitev za posameznega otroka. V ta namen smo pripravili tudi zloženko z osnovnimi informacijami o rejništvu, ki je dostopna na Centru za socialno delo Laško na Kidricevi ulici 2 v Laškem. Dodatne informacije o rejništvu je mo­goce pridobiti na Centru za socialno delo Laško na Kidricevi ulici 2 v Laškem pri socialni delavki Karmen Koprivc Grajžl ali po telefonu 03 734 31 00 (tajništvo). aktivni upOkOjenci v laškem V Društvo upokojencev Laško je vcla­njenih preko 400 clanic in clanov. Zanje društvo prek celega leta Vsako leto pripravijo nekaj izletov za svoje clane. Lani so obiskali Gorenjsko, spoznali obmocje ob Kolpi – Osilnico in Kostel, bili v vzhodni Sloveniji, v Lenda­vi, in martinovali v Krškem in Sremicu. V društvu so izredno obiskani planinski pohodi, ki jih vodijo planinski vodniki Planinskega društva Laško. Pohodi so primerni za generacijo, starejšo od 50 let. V letu 2011 je bilo izvedenih 12 pohodov s 536 udeleženci. Pot jih je vodila na Gov­ce, Tomaž nad Vojnikom, Goro Oljko, Žavcarjev vrh, Lovrenc in Lisco, Nanos, Klemenco jamo pod pripravi razlicne aktiv­nosti, tako da lahko vsak clan sodeluje v tisti, ki mu je najbližja. V letu 2011 so letovali v hotelu Delfin v Izoli, ob ponedeljkih te­lovadili na Marija Grad­cu, v torek v OŠ Primoža Trubarja Laško, ob cetrt­kih pa v Hiši generacij. V okviru društva deluje izre­dno uspešen pevski zbor Jesen. Aktivni so v špor­tnih aktivnostih: balina­nju, kegljanju, športnem streljanju in drugih. Izre­dno dobro je sodelovanje s Hišo generacij. zahvala hiši generacij Potekalo je hitro kot blisk. Oktobra lani me je Petra Šu­ster, koordinatorka v Hiši ge­neracij, povabila, da bi imela februarja 2012 likovno razsta­vo v njihovih prostorih. Mi­slila sem si, to je pa še dalec, potem pa sem bila januarja na razstavi moje kolegice Anke Levicar, ki je tudi razstavljala križem kražem s kleklji Med 19. in 24. marcem je naša kle­kljarska skupina Kitice pod mentor­stvom naše prostovoljke Marjete Dre­mel pripravila svojo peto razstavo. Odprtje razstave je pospremil bogat kul­turni program, v katerem so nastopili: kvartet Vrelec, Šentvidskih pet, vokalni sestav FaVoza in ga. Marija Lipovšek Schüller. Tokratna razstava je nosila naslov Križem kražem s kleklji. Avtorice izdel­kov so se še posebej posvetile prepletu v Hiši generacij, in kar naenkrat je prišel cas moje razstave z naslovom Cvetje, ki boža dušo. Z bogatim kulturnim progra­mom je bila 14. februarja odprta moja prva samostojna slikar­ska razstava, ki je bila na ogled postavljena en mesec. Bila sem srecna, zato se sedaj z lepimi obcutki zahvaljujem CSHG Laško za to priložnost, Zlati Strel za lepo vodenje, Adrijani Škober­ne za postavitev slik, Petri Šuster za dogovor, Vodomkam za lepo odpete pesmi, Milanu in Alenu Škorjanc za lepo igranje in vsem, ki ste spekle pecivo. Posebna zahvala tudi moji družini za podporo. Hvala vsem za lepe želje, cestitke in pohvale in vsem, ki ste si razstavo ogledali in napisali svoje vtise. Terezija Dernac tiste dni, ko so dalec drug od drugega. V življenju potrebujemo tako malo za lastno sreco in osebni razvoj – vcasih so dovolj že droben stisk roke, mimobežen pogled, žarec nasmeh in že imamo vso bogastvo sveta v svojih rokah. Tako so se tudi letos Kitice odlocile, da svoji raz­stavi dodajo humanitarno noto in izku­picek od prodanih izdelkov, ki so nastali izpod njihovih rok, namenijo otrokom iz društva Sožitje Laško, ki je namenje­no pomoci osebam z motnjami v dušev­nem razvoju. Petra Šuster, koordinatorka aktivnosti v družinskem varstvu gradišnik praznovali materinski dan Vsako leto tudi v družinskem varstvu Gradišnik pripravimo popoldansko dru­ženje s starši ob materinskem dnevu. Sklenili smo, da letos praznik obeležimo nekoliko drugace kot preteklo leto. Veliki oz. starejši smo, zato smo se odlocili, da mamicam vošcimo s kratkim nastopom, jim pokažemo, kaj že znamo. To je bilo za vse nas nekaj novega, nov izziv. Tako je prišel dan, na katerega smo se pripravlja­li nekaj tednov. Bil je cetrtek, 22. marec. Povabili smo mamice, no, tudi kakšen ocka je bil dobrodošel, in zaceli s kratkim programom. Mamicam smo zapeli nekaj pesmic in tudi zaplesali smo, ob koncu našega nastopa pa smo k plesu povabili še mamice ter skupaj zapeli in veselo za­rajali. Tudi na darilca za mamice nismo pozabili, saj smo se cel mesec s prstki tru­dili, da smo slikice za mamice naredili. Ta darilca smo ob koncu mamicam po­darili. Druženje smo nato sklenili s pri­jetnim klepetom ob kavici. Preživeli smo zelo prijetno popoldne, ki bo vsem ostalo v lepem spominu. Otroci so nas prijetno presenetili, saj so vsi sodelovali, tudi tisti najmlajši. Vsi smo bili veseli in ponosni ter si ob koncu rekli bravo, uspelo nam je. Otroci DV Gradišnik z Janjo in Matejo mladi po letih in mladi po srcu se družimo radi Smo otroci, stari tri leta, in obiskuje­mo oddelek Muce v Vrtcu Laško. Tudi v tem šolskem letu izvajamo projekt Mladi po letih in mladi po srcu se družimo radi skupaj z babicami iz Hiše generacij. Med januarskim srecanjem smo ponovno peli in plesali, se igrali in pogovarjali. Ko smo zaplesali rajalno igro Potujemo v Celje, je kar naenkrat padel predlog, da bi tudi mi šli v Celje, vendar ne kar tako, šli bi v Hermanov brlog. Priceli smo z organiza­cijo. V pomoc sta nam priskocili gospa ravnateljica in Nelina mamica Barbara, ki dela v Hermanovem brlogu. Ko smo imeli že vse dogovorjeno, nam je hotelo ponagajati vreme, saj vremenska napo­ved ni bila najobetavnejša. Napovedana sta bila hud mraz in sneženje. Toda mi se nismo ustrašili in smo pogumno šli na vlak. Za vecino otrok je bila vožnja z vlakom nepozaben dogodek. Bolj ko smo se bližali Hermanovemu brlogu, bolj je narašcal nemir, ali bomo videli tudi Her­mana. Prijazna dekleta v Hermanovem brlogu so nas toplo sprejela in po ogledu prostorov ter igri ob torti velikanki nas je obiskal lisjak Herman. Otroci so ga takoj sprejeli in z njim plesali, peli, raja-li in se za spomin tudi fotografirali. Ko smo postali lacni in žejni, smo se okrep­cali v Hermanovi slašcicarni. Druženje s Hermanom nam bo vsem ostalo v lepem spominu. Tudi vožnja z vlakom nazaj domov je minila hitro, naši mackoni pa so uspeli navezati stike tudi z drugimi potniki. Navdušeno so pripovedovali, kje smo bili in da so se igrali z lisjackom Hermanom in da se ga niso prav nic bali, ceprav je zelo velik. Ob vrnitvi v vrtec in po zasluženem kosilu so šli pocivat. Ko so mackoni zaspali, sem jih opazovala in po njihovih izrazih na obrazu sklepa­la, da verjetno sanjajo, kako peljejo vlak, kako se igrajo s Hermanom ali kako se sladkajo v njegovi slašcicarni. Vsega tega pa ne bi doživeli, ce nas ne bi spremlja­le naše zlate babice in Adrijana. Marca smo šli še na obisk k prijateljem v vrtec Debro. Zato hvala babice Rezika, Marija, Greta, Jožica, Marjeta, Ana ter Adrijana in Petra. Hvala vam, ker si vzamete cas, da nam je skupaj lepo. tudi iz malega grma lahko zleti velik ptic V oddelku Muce v tem šolskem letu iz­vajamo projekt Pravljicna minutka. Vsa­ko jutro po zajtrku sedemo na blazino in prebiramo pravljice. S tem otroke na­vajamo na primeren odnos do knjige in bogatimo besedni zaklad. Ko sem iskala nove vsebine in sem želela domaco knji­go slovenskega avtorja, sem cisto po na­kljucju našla knjigo Levcek Aleksander in njegov zaklad. Ko sem našla avtorico knjige, pa je sledilo presenecenje. Avto­rica knjige je moja nekdanja varovanka, Lašcanka, Tamara Juricic. Poklicala sem jo in na moje veselje je imela Tamara cas in nam je knjigo predstavila kar sama. Povedala nam je tudi, s kakšnim name­nom je knjiga nastala. Tamara namrec pridno študira, poleg študija pa sodeluje še z drugimi študentkami, ki pomagajo otrokom s posebnimi potrebami. Tako je tudi ta knjiga nastala ravno zaradi njih. Vsa sredstva od prodaje knjig so name­njena prav njim. Otroci so Tamaro v oddelku zelo lepo sprejeli. Pozorno so prisluhnili vsebini, vpis v vrtec Vrtec Laško vabi k vpisu v vrtec za šolsko leto 2012/2013 (od 1. 9. 2012 dalje) vse otroke od 11. meseca starosti. Izbirate lahko med naslednjima programoma: • dnevni program (6–9 ur) • poldnevni program (4–6 ur, od 7.00 do 13.00) V enoti Laško organiziramo tudi popoldansko varstvo od 12.00 do 20.00. Prijave sprejemamo v vseh enotah Vrtca Laško do 30. 4. 2012. • Laško – Cesta na Svetino 2a, tel.: 03-734-30-10 • Debro – Poženelova 24, tel.: 03-734-30-70 • Rimske Toplice – Cankarjeva ul. 14, tel.: 03-573-61-97 • Zidani Most – Zidani Most 14, tel.: 03-568-38-06 • Sedraž – Sedraž 21, tel.: 03-734-32-54 • Jurklošter – Jurklošter 23, tel.: 03-573-51-77 • Šentrupert – Šentrupert 89 , tel: 03-573-82-86 • Recica – Zgornja Recica 27, tel.: 051-410-882 • Družinsko varstvo Gradišnik – Tevce 31a, vpis v vrtcu Laško, tel.: 03-734-30-10 Otroka vpišete v vrtec tako, da izpolnite ustrezen obrazec, ki ga dobite v vseh enotah Vrtca Laško in na spletni strani Vrtca Laško www.vrtec-lasko.si. O vpisu oz. sprejemu otrok v vrtec boste starši obvešceni na prvih roditeljskih se­stankih v maju. Prosim, da upoštevate rok prijave, ker bomo naknadne vpise upoštevali le v primeru nezasedenosti oddelkov. ZA LAŽJI VPOGLED V ŽIVLJENJE V VRTCU ORGANIZIRAMO DNEVE ODPRTIH VRAT 9.00–11.00 16. 4.–20. 4. 2012 (Laško, Debro, DV Gradišnik) ki jim je bila zelo všec, pritegnile so jih tudi prelepe ilustracije, ob katerih so se zelo razgovorili. Tamari so sprošceno pripovedovali o tem, katere divje živa­li že poznajo, kje so jih že videli. Potem pa so se pogovarjali tudi o prijateljstvu. Otroci so Tamari pripovedovali, kako si pomagajo in kako se tudi opravicijo, ce je potrebno. Zelo težko so se poslovili od nje in obljubiti jim je morala, da kmalu spet pride. Knjiga Levcek Aleksander in znavali od septembra. Otroci so bili spr­ njegov zaklad je pristala tudi v naši knji-va precej zadržani. Naša igralnica je bila žnici, tako da jo bodo lahko prebirali tudi polna odraslih ljudi, ki jih obicajno vidijo drugi otroci in da bodo lahko vsi spozna-zjutraj ali popoldne. Scasoma so se neka­ li, da je pravi zaklad, ki nas vse bogati, teri le privadili. Pomagali so kitara in zna­ prijateljstvo. Tamari pa želimo, da napiše ne pesmice, da so skupaj z nama pokazali še kakšno knjigo, ki jo bomo z veseljem tisto, kar znajo. Poželi smo velik aplavz prebirali skupaj in se kaj novega naucili. in na lica staršev pricarali nasmeh. Nekaj najlepšega za starše je opazovati otroka, ki Za vas napisali, da bi lahko vi prebrali, se v vrtcevskem okolju dobro pocuti. Dru­ otroci iz oddelka Muce, Boža in Ingrid. ženje smo nadaljevali z likovno delavnico, pri kateri so otroci ob pomoci staršev iz barvnega papirja izdelovali rožice. Po do­ družinski praznik v oddelku vrtca bri uri druženja so se sprostili tudi tisti šentrupert najbolj negotovi otroci. To sva izkoristili in nekatere vsebine prikazali še enkrat. V letošnjem letu je vrtec Šentrupert Tako smo dokazali, da lahko z malo potr­zrastel še za eno skupino najmlajših otrok. pljenja in veliko motivacije tudi najmlajši Ob prazniku naših mamic smo z otro­presenetijo svoje starše. ki za naše starše pripravili popoldansko druženje. V uvodnem delu smo prikazali Vzgojiteljici Lucija Ojsteršek glasbene in plesne vsebine, ki smo jih spo-in Špela Cesar delovno dopoldne, praznicno popoldne V soboto, 24. marca, smo že tretjic cistili Slovenijo in tradi­cionalno praznovali materinski dan. Letos sta obe dejavnosti sovpadli na isti dan, a bili kljub temu zelo uspešno izvedeni. Zjutraj ob 8. uri smo se prostovoljci zbrali pri gasilskem domu, poslušali navodila in pojasnila predsednika krajevne skupnosti, prevzeli vrece in rokavice ter se odpravili na delo. Našo skupino so sestavljali ucenci, njihovi starši ter drugi pro­stovoljci, s katerimi smo temeljito ocistili širšo okolico šole, v ožji okolici pa izvedli tudi pomladansko cišcenje. Tudi druge skupine so se razporedile po terenu in se ob zakljucku vrnile na zasluženi golaž. Ob cišcenju pa smo nekateri z mislimi že bili na popoldanski proslavi ob materinskem dnevu. Letos se je zaradi bolezni v tem casu pojavila tudi vecja odsotnost ucencev od pouka in s tem strah za izvedbo programa. Za svoje mamice vedno nastopajo vsi ucenci, kajti vsaka mamica se razneži in uživa ob pogledu na nastop svojega otroka. Kulturni program nam vsako leto poma­ga sooblikovati tudi domace kulturno društvo, predvsem godba in pevci, kakor tudi posamezniki, ki se v prostem casu z vese­ljem ucijo igranja na razlicne instrumente. Razveseli nas tudi, ce se prireditve udeležijo vabljeni gostje. Na koncu otroci svoje mamice razveselijo z darilom, ki ga predhodno izdelajo in pri­pravijo. In cisto za konec sledijo še prigrizek, klepet in obljuba za v prihodnje. Marija Kotar planinski krožek Z otroki, ki obiskujejo Planinski kro­žek OŠ Laško in Debro, smo se novem­bra pridružili pohodnikom na 13. Tradi­cionalnem pohodu po nekdanjih trških mejah Laškega. Z velikim veseljem smo se posladkali z dobrotami gostoljubnih domacinov na Trojnem. Decembra smo prisluhnili Mateju Naraksu, ki nam je ob diapozitivih pripovedoval o svojih do­godivšcinah na potovanju s kolesom po Tibetu. Februarja smo koncno docakali težko pricakovani sneg in lepo vreme, da smo se lahko odpravili na obljubljeno sanka-štva Laško: Marko Mavri, Manja Frece in nje. Kar precej smo sopihali v breg po Tomaž Krašek. poti proti Šmohorju, preden smo sanke Mentorici krožka Daniela Calušic privlekli do primernega sankališca. Ves in Mina Cibej trud je bil poplacan, takoj ko smo se s san­mi navdušeno spustili po bregu. Zahvaliti se moramo družini De­želak, da smo se smeli prepustiti zimskim ra­dostim na njihovemu travniku. Zelo se vese­limo naših naslednjih izletov in upamo, da nas bodo še naprej spremljali in poucevali o življenju ter gibanju v naravi planinski vo­dniki Planinskega dru­ pomladni dan ucencev Oš primoža razvoju in njihovim družinam. Družba ki prispevajo h kvaliteti življenja na dru­trubarja laško namrec vedno ne najde posluha za osebe, gacen nacin, zato je pomembno, da starši najdejo oporo v ljudeh, ki jim to Ucenci in uciteljice NIS-a ni tuje. Sledil je kulturni program smo v petek, 23. marca, pripra­ vseh ucencev. Pomlad je prinesla vili prireditev, ki smo jo poi­ pesem, ples in igro. Na vrsto so menovali Pomladi vse se veseli. prišle mamice, babice, zaljublje-Najprej je o odvisnostih nazor­ ni fant, lutke, Mojca Pokrajculja, no in slikovito spregovorila go­ strašni lev, racke, šcurki, zajcek, spa Damjana Kljucevšek. Nato petelincek, ki je našel mlincek in je Franc Rajh predstavil dru­ še bi lahko naštevali. Presenetili štvo Sožitje, ki deluje v Laškem pa smo tudi mamice s skromnimi že vrsto let. Starši so se sezna­ darili, ki smo jih sami izdelali, ter nili z dejavnostmi, ki potekajo se posladkali s piškoti, ki smo jih v društvu in so namenjene ose­ spekli prav v ta namen. bam z motnjami v duševnem Valentina Gartner pomladna zgodbica Ucenka 3. b razreda MŠ Laško je na­pisala zanimivo pravljico, ki nam raz­krije skrivnost, da nam dedek Mraz ne nosi le daril, ampak nam tudi pomaga poiskati pomlad. dedek mraz je našel pOmlad V našo vas je prišel dedek Mraz, ki je imel lep bel pas. Pripeljal se je z lepo okrašenim vozom cez vaški jez. Imel je zelo prijazen obraz, ceprav je nad njim lajal pes. V globoki zimi je iskal klas, dehtec ribez in soncen dan. Ampak dokler ne bo zapel kos in pajek spletel svoje mreže, dedek Mraz zaman upa na pomlad. Ker je pomlad že našel, je šel nazaj na sever spat. Brina Klinar pš recica pomladni pozdrav iz zgornje recice V ponedeljek, 19. marca, smo v PŠ Re­cica imeli prireditev Pozdrav pomladi. Povabili smo star­ še, stare starše, so­sede in bodoce pr­vošolce. Popoldne smo se zbrali v po­mladno okrašeni telovadnici. Gle­dalce smo zabavali s petjem, plesom, igrico Medved išce pestunjo in deklamacijami o mamicah in oc­kih. Obiskovalci so nam navdušeno ploskali, zato smo tremo pred nastopa­njem hitro izgubili. Mamice smo obdarili z okrasnim medvedkom, ki smo ga izde­lali sami. Na koncu smo se vsi posladkali z domacim pecivom in sokom. Otroci podružnicne šole Recica radi nastopamo. Cetrtošolci PŠ Recica Obisk iz izraela V torek, 27. marca, je našo šolo obiska­la gospa Ruty Hotzen. Gospa Ruty koor­dinira projekta Tulipani in Zmaji miru za Izrael in svet. Na spletnem portalu iEARN (International Education and Resource Network) je opazila naše delo in navduše­nje. Nacrtovala je obisk Slovenije in vanj vkljucila obisk naše šole. Bila je navduše­na! Pricakali smo jo s pesmijo številnega šolskega zbora pod mentorstvom Alen­ke Štigl. Ucenci so gostji izrocili sonce iz blaga, ki je simbol naše šole. Ravnatelji­ca Manica Skok ji je izrazila priznanje in spoštovanje z Aškercevo cašo, najvišjim priznanjem za dosežke na naši šoli. Znanstveni projekt Tulipani in narcise govori o pogojih za rast teh cebulnic na razlicnih delih sveta. Pred šolo v Jurklo­štru so šele pokukali iz zemlje, v Rimskih Toplicah že nastavljajo cvetove, v Zidanem Mostu pa že cvetijo. Gospa Ruty je pove­dala, da jih morajo v Izraelu en mesec pred sajenjem hraniti v hladilniku. Ucenci po svetu smo jih sadili zadnji teden v novem­bru. V Izraelu so odcveteli že februarja. Letošnje leto je Unesco razglasil za Korc­zakovo leto. Njemu je gospa Ruty že pred 11 leti namenila projekt Zmaji miru. Ži­vljenje Janusza Korczaka zaznamuje ve­lika ljubezen do otrok. Bil je poljski jud. Izbral je poklic zdravnika pediatra, napi­sal pa je tudi dve cudoviti otroški knjigi. Prva je Kralj Matjažek Prvi, ki govori o otrokovih pravicah, druga pa je Carovnik Kajtek. Janusz Korczak se je odpovedal poklicu zdravnika in v Varšavi ustanovil sirotišnico. Med drugo svetovno vojno je bila preseljena za žico varšavskega geta, kjer je vsega primanjkovalo. Korczak je v tem obdobju napisal dnevnik, v katerem se je zavzemal za otrokove pravice – in ta je postal temelj za Konvencijo o otroko­vih pravicah. Njegova sirotišnica je bila namrec dom smeha, vzor poucevanja in dela z otroki, ki je postala praksa po vsem svetu. 5. avgusta leta 1942 so nacisti sirotišni­co izpraznili. Korczak je skupaj s svojimi vzgojitelji otroke oblekel v najlepša obla­cila. S seboj so vzeli najljubšo igraco in knjigo. Rekel jim je, da »smejo na drugo stran žice«. Pripovedoval jim je zgodbe o dogodivšcinah in otroci so peli. Postavil jih je v vrste po štiri (kot znak protesta) in tako je 200 otrok skupaj z vzgojitelji kora­kalo proti železniški postaji. Otroci seve­da niso vedeli za nevarnost. Korczaku so kot zdravniku ponudili, da se reši. Zavrnil je. Otroke je pospremil v plinsko celico koncentracijskega taborišca Treblinka na Poljskem. V getu je vsega primanjkova­lo. Znan je njegov citat: »Vsak decek ima pravico do gugalnice. Vsaka deklica ima pravico do puncke. Kadar pa to ni mogo­ce, naj jim veter prinese zmaja.« Že vse leto se na šoli pogovarjamo o otrokovih pravicah; pri pouku in v šol­skem parlamentu, ki je tudi zapušcina Ja­nusza Korczaka. Sami smo izdelali Zmaje miru. Skupaj z otroki sveta smo jih spu­šcali 21. marca v spomin na vse otroke, ki so najbolj nedolžne žrtve vojn, in z željo, da se vojne koncajo. Zmaji na oknih naše šole govorijo o pravicah vseh otrok. Go-spa Ruty je bila vesela, da smo razumeli sporocilo ljubezni in da so naši zmaji pol­ni veselja. Življenje šteje! Upokojena uci­teljica biologije, fizike in kemije je takoj opazila, da je vse naše delo timsko. Po­hvalila je velik izbor dejavnosti, med ka­terimi ucenci na naši šoli izbirajo. Otroci so ji povedali, da radi hodijo v šolo in se »pri nas« dobro pocutijo. Preživeli smo nepozaben dan in dobili pohvalo za do­bro opravljeno delo. Fotografsko razsta­vo o projektih in obisku si lahko ogledate na spletni strani naše šole. Vabljeni! Nuša Ocvirk Vir: google/Images ucenci se s tekmovanj vracajo s priznanji in nagradami Februarja je v Celju in Velenju pote­kalo 15. regijsko tekmovanje. Zlata pri­znanja so prejeli: na violini Val Jelenski in Mateja Ulaga (uciteljica Maja Glavac, korepetitor Dejan Jakšic), na violi Jaka Kolman (ucitelj mag. Kristian Kolman, korepetitorka Marjanca Ocvirk), na ci­trah Monika Stefanciosa in Manca Knez (uciteljica Janja Brlec) ter se s tem uvrstili na 41. državno tekmovanje. Sre­brni priznanji sta prejela: na violoncelu Nace Naj Slakonja (ucitelj Erian Karlo­vic, korepetitorka Nina Mole) in na kitari Jaka Rožej (ucitelj Matjaž Piavec). Na 9. mednarodnem klavirskem tekmovanju v Beogradu, ki je bilo od 18. do 24. febru­arja, je prvo nagrado prejel Žan Kleno­všek (ucitelj Dejan Jakšic), drugo Anu­ška Anderlic Zakonjšek, tretjo pa Anja Kerkoc. Eva Nograšek (uciteljica Nina Mole) je prejela priznanje za udeležbo. V drugem delu 9. mednarodnega tekmova­nja v Beogradu od 3. do 11. marca so tek­movali pihalci in trobilci. Prvo nagrado na klarinetu so prejeli Luka Vidišar (lau­reat), Jurij Martincic in Urška Sikovšek (ucitelj Primož Razboršek, korepetitor Dejan Jakšic), prvo nagrado na trobenti je dobil Jernej Macek, drugi nagradi na trobenti pa Danijela Kovac (ucitelj Mar­ko Razboršek, korepetitor Dejan Jakšic) in Anže Podlesnik (ucitelj Boštjan Žu­pevc, korepetitorka Nina Mole). Prvo na­grado na saksofonu je prejela Nika Med­ved (laureat), druga nagrada pa je šla v roke Niki Deželak, Davidu Leskovarju in Tini Kramar (uciteljica mag. Neva Marn, korepetitorka Nina Mole). Na 41. državnem tekmovanju mladih glasbeni­kov od 12. do 22. marca je srebrno plake­to na violini prejel Val Jelenski, bronasto pa Mateja Ulaga (uciteljica Maja Glavac, korepetitor Dejan Jakšic). Zlato plaketo na citrah je prejela Monika Stefanciosa, Manca Knez pa bronasto (uciteljica Ja­nja Brlec). Bronasto plaketo je prejel tudi Jakob Kolman na violi (ucitelj mag. Kri­stian Kolman, korepetitorka Marjanca Ocvirk). 5. mednarodnega tekmovanja za citre v Münchnu 17. in 18. marca sta se udeležili Monika Rožej, ki je prejela prvo nagrado, in Manca Knez, ki je pre­jela priznanje za udeležbo. Mednarodne­ga tekmovanja Svirel 2012 v Štanjelu se je udeležil Luka Šrgan in na pozavni prejel zlato priznanje (ucitelj David Kajic, kore­petitorka Brigita Mlakar). Ravnateljica Rosana Jakšic cestita vsem ucencem, uciteljem in korepetitor­jem ter se zahvaljuje staršem za sodelo­vanje in podporo. Ucenci ob pripravah na tekmovanje, z veliko urami dodatnega dela in nastopanja, pridobijo na tehnic­nem in muzikalnem razvoju, kot tudi na razvoju celovite osebnosti. Z izvedbo skladbic, ki so jih igrali na tekmovanju, pa so navdušili tako poslušalce kot tudi strokovno komisijo, kar je razvidno iz dosežkov. 54. akademski ples Po tradiciji so se v soboto, 24. marca, v Zdravi­lišcu Laško zbra­ le prav vse generacije lakovcev, ki so kroji­le delovanje enega najstarejših slovenskih študentskih klubov. Okoli 100 gostov je po vecerji najprej prisluhnilo nagovoru predsednika društva, ki mu je sledil go­vor Zelenega carja in branje kronike, kjer se ni bilo mogoce izogniti družbeno-po­liticnim temam zadnjega leta. V nada­ljevanju vecera so glavno vlogo odigrali Zeleno carstvo, akademiki in bruci, ki so v dvorani s svojimi zabavnimi in izvirni­mi odgovori in komentarji poskrbeli za smeh obiskovalcev. Kot veleva tradicija, je ob koncu programa sledila še podelitev »štoplcigrov« letošnjim diplomantom in cucljev novopecenim staršem, nato pa je ob taktu ansambla Show Mix sledil ples, ki je trajal do zgodnjih jutranjih ur. Ce­prav nam je prehod na poletni cas spet skrajšal noc, je za nami še en uspešno iz­peljan akademski ples, poln smeha, ple­snih korakov, druženja vseh generacij in pricakovanj za naslednje leto. Nika Košak znova najboljši v regiji 03 V petek, 30. marca, smo se lakovci udeležili turnirja v bowlingu v Planetu Tuš, kjer smo podirali keglje v družbi drugih študentskih klubov iz regije 03. Zanimanje laških študentov je bilo veli­ko, saj se nas je zbralo vec kot 15. Po dveh urah podiranja kegljev in izracunu tock dveh iger posameznih skupin je preho­dni pokal po nekaj letih zopet pristal na naši polici. Poleg skupinske zmage ekipe fantov sta nagradi za najboljši individua­len rezultat pobrala še Nika Košak med puncami in Zoran Špec med fanti. Da pa bowling ni bil le tekmovalnega duha, do­kazuje tudi druženje po podelitvi nagrad. Špela Gobec misija manuela Manuelo Brecko glasba spremlja že od malih nog. V domacem kraju jo se­veda že marsikdo pozna, širša Sloveni­ja pa jo je spoznala pred meseci, ko je stopila na oder v oddaji Misija Evrovi­zija in zapela pesem Something in the water. Na tekmovanju za vstopnico na Emo in nato Evrovizijo se je prebila med najboljše štiri, žal pa je v polfinalu izpadla iz boja za nastop na evrovizij­skem odru. Priznava, da ni bilo prepro­sto sprejeti poraza tik pred ciljem, a je hkrati zelo ponosna na svojo uvrstitev in je že polna idej za nadaljnje ustvar­janje, ki pa zaenkrat še ostaja skrivnost. Kdaj si se zacela peti? Kdo te je nav­dušil? Pojem že vse svoje življenje. To doka­zujejo tudi naši domaci video posnetki, na katerih sem pred kamero pogumno nastopala že pri svojem letu in pol. Naj­bolj sta me za glasbo navdušila in k petju spodbujala moj oce Zdravko in njegova mama, oma Hedvika. Kaj ti petje pomeni? Petje mi pomeni osvoboditev duše. Kadar pojem, se pocutim najboljše, kot bi preklopila v nek drug svet. V kateri zvrsti se najbolj najdeš? Ka­tera se ti zdi, da najbolj ustreza tvojemu glasu? To je zelo težko vprašanje. Pri srcu mi je vec stilov, kot so alternativni rock, soul, pop-rock, postgrunge. V te zvrsti se lah­ko tudi najbolje vživim in mi zato tudi vokalno najbolj ustrezajo. Ce bi lahko zapela v duetu z nekom, s kom bi? Preveliko je vrhunskih glasbenikov, s katerimi bi si želela peti. Težko bi izpo­stavila enega. Ce bi Toše Proeski še živel, bi si z njim vsekakor najbolj želela posne­ti duet. Kaj si odnesla od izkušnje na Misiji Evroviziji? Oddaja mi je dala zelo veliko izkušnjo v šov biznisu in še vec. Naucila sem se, koliko je dejansko treba delati in garati za dobre rezultate, ceprav je na koncu vide­ti, kot da je vse narejeno z levo roko in je dovolj le, ce imaš talent. Kaj po tvojem mnenju še potrebuje pevec poleg talenta? Poleg pevskega talenta mora imeti pe­vec še »tisto nekaj«, kar ga dela posebne­ga in pritegne našo pozornost. Vse, kar nekdo s karizmo potrebuje za uspeh. Vo­ljo do izpopolnjevanja, disciplino in do­bro voljo. Koliko casa si se pripravljala za po­samezno oddajo? Koliko casa so ti vzele pevske in plesne vaje? Glede na to, da so nam pesmi iz od­daje v oddajo dolocali sodniki in smo jih dobili tri do štiri dni prej, je bilo pre­cej naporno. Vadila sem prakticno le na (pre)kratkih urah petja pri Darji Švajger, Boštjanu Korošcu ter Marjetki in Raayu Vovku. In v avtu. Doma pa za vajo nikoli ni bilo casa, saj sem imela vsak dan obve­znosti z oddajo. Pesmi za pevce je izbirala komisija. Koliko besede ste pri izbiri imeli kandi­dati? Kako so ti ustrezale pesmi? Sama sem si izbrala le tri pesmi, in si­cer v prvi, drugi in zadnji oddaji. Razlic­ni stili mi niso delali težav, saj se v sko­raj vsakem zelo dobro znajdem. Ce imaš glasbo v sebi, to ne sme biti težava. Kako ste se razumeli z drugimi kandi­dati? Kakšno je bilo vzdušje v zakulisju? Vse smo se izredno dobro razumele, vse do konca. Vzdušje je bilo iz oddaje v oddajo seveda bolj napeto, a hkrati tudi vedno lepše, saj smo se v RTV hiši pocu­tile že zelo domace. Z nastopom v oddaji si postala tudi bolj prepoznavna. Kako je zdaj s ponud­bami za nastope, so morda pogovori s kakšno založbo? Prepoznavnost je prišla zame never­jetno hitro. Mislim, da so me ljudje že nekje po tretji oddaji zaceli na veliko pre­poznavati. Kamorkoli sem prišla, so me spraševali, ali sem Manuela Brecko. To so resnicno neverjetni obcutki, ko se ti de­jansko pricnejo uresnicevati sanje. Veliko je vsakodnevnih dobrih ponudb, tako da že pridno delam naprej in upam, da me boste kmalu lahko spet videli in slišali, le da tokrat v cisto mojem stilu. Konec lanskega leta si nastopila z la­škimi godbeniki na božicno-novoletnem koncertu v Treh lilijah. Kako je prišlo do sodelovanja? Kako je bilo nastopiti še v domacem mestu? Z Laško pihalno godbo je bilo odlicno sodelovati. V njihovi družbi sem se po­cutila zelo prijetno, poleg tega pa so vsi tudi zelo dobri glasbeniki. Do sodelova­nja je prišlo s povabilom dirigenta Ga­šperja Salobirja. To je bil moj prvi javni nastop pred domacim obcinstvom in pri­znam, da je bilo veliko težje, kot nastopiti na televiziji. Preizkusila si se tudi na avdiciji v Nemciji. Lahko opišeš izkušnjo? Lansko leto sem se udeležila velike av­dicije X-Factorja v Nemciji in Das Super-talent showa, kamor sem si že od nekdaj želela. Prišla sem med najboljših sto, kar je zame kot Slovenko zelo velik dosežek. Zaradi te izkušnje mi je bilo vsekakor laž­je sodelovati v oddaji Misija Evrovizija. V tem letu želiš koncati študij elektro­tehnike in se vpisati naprej. Že veš, kje bi rada nadaljevala svojo študijsko pot? Diploma že pocasi dobiva pravo obliko in kmalu bom diplomirala. Nadaljevala bom s podiplomskim študijem, vendar se še nisem dokoncno odlocila za smer. Imam tudi veliko željo študirati glasbo v tujini, a najprej bom koncala tehnicno smer, potem pa bomo videli, kaj bo s se­boj prinesel še cas. Nika Košak Foto: Žiga Culiberg, RTV Slovenija šmocl aktivno v 2012 En lep mladin­ski pozdrav! V Šmoclu smo fe­bruarja naceli me­sec prvega petka z elektronskim vecerom Bass Drive #1, ki se ga je udeležilo vec kot 50 ljubiteljev to­vrstne zabave, za pustni vikend so ob do­bri glasbi mladi pustali hrustali, dva dni pozneje pa so na svoj racun prišli tudi otroci s pustnim rajanjem na Obcinskem dvorišcu. Foto: Jaka Teršek V marcu smo z Lutkovnim gledali­šcem Velenje obiskali Vrtec Laško, kjer si je predstavo Janko in Metka ogledalo prek 60 malih radovednežev. Obiskal nas je tudi stand up komik Miki Bubulj, za razburljiv energicno nabit pomladni žur pa so poskrbeli Burn Fuse z izdajo prven­ca Not too late. Že naslednji dan nas je cakalo snemanje cistilne akcije Ocistimo Slovenijo 2012, kjer so nam izjave dajali prostovoljci, ki so se akcije udeležili. Gle­de na to, da smo zopet pri TV Laško, še enkrat pozivamo vse naše somešcane, da pobrskajo po spletu in pokukajo na sple­tno stran www.tvlasko.si. Gotovo boste našli kakšen prispevek po vašem okusu. Po sedmih mesecih delovanja lahko na­mrec z gotovostjo trdimo, da investicija za opremo v višini šest tisoc evrov ni bila zaman. Pri izdajanju TV Laško je sode­lovalo že prek trideset razlicnih posame­znikov, ki skrbijo, da posamezni dogodki dobijo tudi avdio-vizualno podobo. Tudi programske vsebine rastejo iz dneva v dan in tako lahko na TV Laško najdete kratke igrane filme, videospote, intervju­je, prispevke osnovnošolcev, skratka, za vsakogar se kaj najde. www.tvlasko.si Bliža se tudi konec pomladi in konec šolskih obveznosti. Tudi Šmocl bo poskr­bel za zabaven kulturno obarvan konec šole, saj bomo 1. in 2. junija ponovili lanskoletni otroški festival Pisani balon 2012 in ga transformirali v mladinsko­otroški festival. Dodatne vsebine bodo zajemale skate park, video projekcije in zakljucni koncert na Obcinskem dvori­šcu. Filozofija ostaja enaka, poudarjamo: vse vsebine bodo na voljo brezplacno in tako primerne za mlade družine in mla­de. Do koncnega programa boste morali še malce potrpeti, vendar obljubljamo poln program. Tudi cez teden se druženje mladine povecuje. Brezplacno igranje rocnega nogometa, namiznega tenisa in play sta­tiona ter uporaba interneta so namrec dobro spodbudili druženje mladih. Za vse interesente še enkrat sporocamo, da je odpiralni cas društva Šmocl od pone­deljka do petka med 12. in 20. uro. v laškem 9. mednarOdni turnir v namiznem tenisu za invalide Zveza za šport invalidov Slovenije pri Paraolimpijskem ko­miteju tudi letos ni prekinila tradicije, da organizira mednaro­dni turnir v namiznem tenisu za invalide. To bo že 9. odprto prvenstvo Slovenije Thermana Laško, ki bo v enem najlepših slovenskih zdraviliških mest od 8. do 13. maja. Organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik ZŠIS-POK Emil Muri, je ob pomoci tehnicnega direktorja turnirja Gorazda Vecka, vodje projekta Špele Rozman ter drugih sodelavcev prakticno pripravil vse, da se turnir lahko pricne. Neprecenljiv delež je tako kot vsa leta do sedaj dodal podpredsednik ZŠIS­-POK in predsednik Komisije za tekmovalni šport pri omenjeni zvezi Jože Okoren, ki je skupaj z vodstvom Thermane Laško uskladil številne podrobnosti, da bodo udeleženci turnirja imeli na razpolago odlicne bivalne pogoje. Prav tako pa usklajuje vse aktivnosti z invalidskimi in drugimi organizacijami za pomoc pri prevozih ter izvedbi zahtevnega mednarodnega projekta. V dvorani Tri lilije Laško bodo tekmovanja potekala od srede, 9. maja, do sobote, 12. maja, od 8. ure dalje. Iz 33 držav je pri­javljenih 265 tekmovalk in tekmovalcev ter 120 spremljevalcev, od tega 120 tekmovalcev na invalidskih vozickih in 145 takšnih, ki tekmujejo stoje. Letos bodo v projekt prvic vkljuceni pred­stavniki Slovenske vojske, ki bodo v pomoc predvsem tekmo­valcem na tekmovališcu. Turnir v Laškem, ki bo najvišje kate­gorije (faktor 40), bo za vecino sodelujocih športnikov odlicna priprava za nastop na paraolimpijskih igrah v Londonu konec avgusta letos. Tudi za slovenski paraolimpijki Matejo Pinter in Andrejo Dolinar. Silva Razlag matjaž sluga državni prvak v tOcnOsti pristajanja, djp zlatOrOg OdneslO ekipni naslOv Na Lijaku pri Novi Gorici je bilo 24. marca letošnje državno prvenstvo za ja­dralne padalce v tocnosti pristajanja. Na tekmi je bilo treba šestkrat startati s hriba Lijak in vsakic cim bolj uspešno pristati na padalski palacinki, ki je bila postavlje­na v dolini v tri kilometre oddaljenem Šmihelu. Palacinka ima premer 15 cm, v sredini pa je tricentimetrski krog, ki oznacuje rezultat 0 centimetrov. Cilj vsa­kega tekmovalca je cim veckrat skociti na »nulo« ali pa vsaj na palacinko. Za letošnje državno prvenstvo smo se clani Društva za jadralno padalstvo Zla­torog Laško dobro pripravili. V sklopu priprav smo veckrat organizirali skupne treninge po razlicnih krajih v Sloveniji. Pozneje se je to izkazalo kot dobra poteza, saj smo tako pridobili vecji konstantnost in preciznost. Glede na to, da je naš clan Anton Svoljšak aktualni svetovni prvak, Matjaž Sluga veckratni državni prvak, Matej Gošte nosilec srebrne medalje in David Sluga nosilec bronaste medalje s prejšnjih svetovnih prvenstev in da so vsi svetovni prvaki v ekipni konkurenci, smo z lahkoto prevzeli vlogo favorita. V tekmi posameznikov je Matjaž že v prvi seriji z najboljšim rezultatom seri­je – 2 cm napovedal, da mu bodo drugi tekmovalci težko sledili. V drugi in tre­tji seriji skokov je skocil 0 cm, s cimer je še utrdil svoje vodstvo. V cetrti seriji je zopet zadel 2 cm. Dobro pristajanje je nadaljeval v peti seriji, kjer je skocil 4 cm in si že pred zadnjo serijo zagotovil naslov državnega prvaka. V šesti seriji je skocil 3 cm. Ce je izvedenih pet ali vec serij skokov, se najslabši rezultat odbije in tako je Matjaž Sluga že osmic postal državni prvak z osvojenimi 7 centimetri. Tone, David in Matej so se cez vso tekmo borili za vrh in bili odlicna konkurenca. Vsakemu je enkrat ponagajalo vreme in sanje o zmagovalnih stopnickah so se kaj hitro spremenile v borbo za cim višja mesta. V tem elementu so bili odlicni, saj je na koncu David Sluga z 78 cm zasedel 7. mesto, Anton Svoljšak s 87 cm 8. me­sto in Matej Gošte z 99 cm 9. mesto. V ekipni konkurenci, kjer štejejo rezultati vseh šestih serij, so zlatorogovci pokazali svojo premoc in vodili od prve do zadnje serije. S skupnim rezultatom 164 cm so premagali vso konkurenco in zasluženo osvojili naslov državnih prvakov v ekipni konkurenci. Franc Unuk 1. kOlesarski sejem v laškem Na Trubarjevem nabrežju pod Ob­cino Laško bo v soboto, 21. aprila, od 9. ure zjutraj naprej potekal kolesar­ski sejem z namenom, da stara kolesa najdejo novega lastnika, mogoce bo kupiti tudi nova kolesa in kolesarska oblacila, Pivovarna Laško bo pripra­vila degustacijo brezalkoholnih pijac, klub bo vpisoval nove clane, obisko­valci pa bodo lahko narocili tudi klub­ske drese. Na sejmu bo sodelovalo pet oz. šest ponudnikov, ki se ukvarjajo s prodajo kolesarskih oz. športnih izdel­kov, svojo ponudbo za kolesarje pa bo predstavil tudi Stik Laško. priznanje planinske zveze za tima unuka Planinska zveza Slovenije vsako leto ob zakljucku sezone organizira priredi­tev, na katero povabi najboljše športne plezalce in alpiniste. Tako jim izkaže pri­znanje in pozornost za delo in najvecje dosežke v preteklem letu. Namen izbora je širši javnosti predstaviti najboljše do­sežke, ki so jih dosegli nagrajenci. Vcasih je cilj takšnega predstavljanja tudi poka­zati vodilnim v maticnih klubih, da ima­jo v svojem okolju perspektivne plezalce, za katere bi se bilo vredno tudi malo bolj potruditi in jim pokazati vsaj malo po­zornosti in pohvale. Tim je prejel priznanje PZS kot per­spektiven športni plezalec za 10. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu, za 2., 3., 4. in 5. mesto na tekmah mladinske evropske serije, za 2. mesto v skupnem seštevku le-te in za vzpon v naravnem plezališcu, kjer je kot najmlajši Slovenec preplezal smer s težavnostjo 8c. Priznanje mu je spodbuda za dobro delo in obve­znost za še boljše rezultate v prihodnosti. Franc Unuk namibija Lani sem del septembra in oktobra pre­bila na afriški celini, v Namibiji, ki je ime dobila po pušcavi Namib. Osamosvo­jila se je leta 1990. Pred tem je bila pod Južnoafriško republiko, še prej pa je bila vec kot sto let nemška kolonija. Država obsega 825.118 km2 in je 41-krat vecja od Slovenije, ima pa le 2,1 milijona pre­bivalcev in je druga najredkeje naseljena država na svetu. Glavno mesto Namibije je Windhoek, uradni jezik pa anglešci­na, a jo govori le 7 odstotkov ljudi. De­narna enota je namibijski dolar (NAD oz. N$), v obtoku pa je tudi južnoafriški rand. Cez leto imajo daljše sušno obdo­bje, ki se poleti prevesi v krajše, 4-mesec­no deževno obdobje. Voda, še posebej pi­tna je zelo cenjena. V deževnem obdobju je vecina cest neprevoznih, saj mostov skoraj ne poznajo. Cestni promet poteka po levem pasu. Soncni vzhodi in zahodi so drugacni kot pri nas, saj ni pocasnih prehodov med dnevom in nocjo – zdani in stemni se v trenutku. Noci in jutra so bila hladna, cez dan pa se je termometer povzpel tudi do 35 °C in vec, saj je bila pri njih takrat pomlad. Kljub vrocemu soncu nisem potrebovala soncne kreme, ki sem jo sprva dojemala kot obvezno opremo. Obiskala sem predvsem kraje severno in zahodno od glavnega mesta Windhoek, ki je v sredini države. Edino mednarodno letališce je 40 km vzhodno od njega. Medtem ko je celina vroca in suha, pa zahodno obalo obliva hladen bengalski tok, in ce bi se vam cez dan zahotel skok v ocean, bi vas ob prihodu na obalo ta želja kaj hitro minila. Kljub temu lahko v Swa­kopmundu, mestu ob oceanu, najdemo številne razkošne vile in po­citniške hiše. Na to obalo – kraju se rece Cape Cross – je cloveška noga prvic stopila leta 1484, ko so portugalski pomoršcaki prišli mislec, da so odkrili bogato državo, a jih je pricakala zgolj ne­prijazna pušcava. Ob obalo je trešcilo že mnogo ladij in verjetno se zaradi njene surovosti eden od predelov imenuje Skeleton cost ozi­roma Obala okostij. V Cape Crossu smo videli mnogo tjulnjev, ki se po mojem mnenju oglaša­jo kot ovce, zaudarjajo pa kakor kuga. Iz njih pridobivajo dve dragoceni dobrini, krzno in mast. Namibija je dežela velikih pet – leo­parda, bivola, slona, nosoroga in leva. V nacionalnem parku Etosha, ki se razteza na 22.912 km2, je moc videti pristno divjino. Tam so bili posneti številni do­kumentarci, ki jih lahko vidimo po tele­viziji. Park ima dolocena pravila – med drugim tudi to, da ne smeš zapustiti vozila. Na razglednicah, ki jih ponujajo v Namibiji, lahko najdemo tudi motiv konicastih kupckov prsti – gre za velike termitnjake, na katere pogosto naletimo. Farme (najvec je lovskih z antilopami, imajo pa tudi kravje) so zagrajene. Zara­di suše jih pogosto pestijo požari. Namibijci so preprosti ljudje, ki se jim nikamor ne mudi. V mnogih ozirih so se prilagodili Evropejcem (pravzaprav smo jim Evropejci prinesli razvoj). Turizem je mocno v porastu in prav za turiste, sploh tiste z globokim žepom, znajo do­bro poskrbeti. Marsikje sta nastanitev in postrežba naravnost sanjski. Hrana ima zelo ''evropski'' okus, saj Namibijci ne uporabljajo kakšnih eksoticnih zacimb. Malce se je bilo treba privaditi le na okus zebre in antilope. Na severu države je še mogoce najti pristne domorodce – pleme Himba. To so nomadi, ki jedo monoto­no hrano, se ne umivajo, živijo preprosto življenje, ki temelji na golem preživetju, govorijo svoj jezik in imajo svoja pravila. Srecala sem se zgolj z ženskami in otro­ki. Njihova pomanjkljiva oblacila, nakit in priceske imajo svojo simboliko. Zani­mivo je, da kljub temu, da se ne umivajo, ne zaudarjajo. Za higieno skrbijo tako, da se ''dimijo'' in namažejo z naravnimi pri­pravki, kar jim daje posebno barvo. De­kle iz plemena Himba me je želelo obleci in urediti tako, kot so urejene one. Po­nudbo pa sem vljudno zavrnila, saj bi v nasprotnem primeru ostala ''zgoraj brez''. Sem pa zamenjala svoje natikace za ne­kaj nakita in domov odšla bosa. V državi sicer srecamo veliko belcev, neenakosti med temnopoltimi in svetlopoltimi pre­bivalci so še vedno obcutne, razlike med bogatimi in revnimi pa so velike. Namibija ima še nekaj drugih zname­nitosti, ki si jih nisem uspela ogledati: okamenela drevesa (iz obdobja, ko afri­ška in južnoameriška celina še nista bili loceni), stopinje dinozavra, na ozemlje te države je trcil tudi meteorit Hoba (nekaj ostankov je razstavljenih v glavnem me­stu), Fish River Canyon (drugi najvecji kanjon na svetu, ki je na jugu države) in še bi se našlo. To je bil moj prvi obisk te celine. Gre za dopust, ki mi je doslej dal najvec – naj­vec misliti, najvec za videti. Drugacnost enostavno prebudi v cloveku vse cute in pusti ogromno vprašanj. Na mnoga sem si odgovarjala naknadno, na mnoga ne bom nikoli izvedela odgovora. Gre za iz­kušnjo, ki je pustila vtis. Menim, da clo­vek skozi takšna doživetja intenzivneje dojema in razumeva samega sebe. Vse­kakor pa je crna celina tisti kontinent, ki ga je vredno obiskati še vsaj enkrat. Barbara Knez april Ponedeljek, 16. april • Center starejših – Hiša generacij Laško: Merjenje krvnega pritiska (brezplacno), krvnega sladkorja (2 €), holesterola (3 €) in trigliceridov (3 €). Bodite tešci! Posameznik si poljubno izbere posamezno meritev. Meritve bo opravljala strokovno usposobljena oseba iz VPD, Bled, d. o. o. (ob 8.00) Torek, 17. april • Center starejših – Hiša generacij Laško: Zdravstveno predavanje fizioterapevtke Majde Klakocer Z nordij­sko hojo in zdravo prehrano premagujemo ovire (ob 18.00) • Zlata dvorana Zdravilišca Laško: Znanstveno predavanje Tomaža Majcna Minerali (ob 20.00) • Kongresni center Thermana Laško: Predavanje Danice Simšic, predsednice slovenskega združenja Spo­mincica, Kako demenco spoznavamo in doživljamo svojci (ob 17.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Poslikava svilenih šalov in robcev – Jožica Cajhen (9.00–11.00) Sreda, 18. april • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Pickpoint vošcilnice (živali) – Suzana Ostre­uh (9.00–11.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Skupina Zvoncki (druženje) (15.30–17.00) Cetrtek, 19. april • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Iris folding slike/vošcilnice – Petra Šuster (9.00–11.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klepet v dobri družbi (ob 16.00) Petek, 20. april • Vecnamenski objekt Rimske Toplice: Jubilejni koncert ŽPZ Rimljanke (KD Antona Aškerca Rimske Toplice) • Kulturni center Laško: Štirje fantje špilajo, letni koncert Ženskega pevskega zbora Laško z gosti (ob 19.30) Sobota, 21. april • Kulturni center Laško: Mladi nam pojo – koncert mladega pevskega zbora Harmonia ensemble iz Japonske, udeleženca evropskega tekmovanja mladih pevskih zborov v Mariboru. V koncertu bodo sodelovali še trije mladinski pevski zbori osnovnih šol Primoža Trubarja Laško, Antona Aškerca Rimske Toplice in Marjana Nemca Radece (ob 18.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Dan za spremembe: Podaj mi roko – polepšaj mi dan; druženje prek iger, krajši kulturni program otrok iz osnovne šole, tombola, balinanje … (ob 16.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 18.00) Ponedeljek, 23. april • Škofce – pri Šušniku: Jurjevanje (KD Miklavž) (od 15. ure dalje) Torek, 24. april • Zlata dvorana Zdravilišca Laško: Potopisno predavanje Tomaža Majcna Ciper (ob 20.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Rožice iz perlic – Ana Tošic (9.00–11.00) • Knjižnica Laško: Vecer s prekmurskim pisateljem Dušanom Šarotarjem (ob slovenskih dnevih knjige in zakljucku 4. sezone Bralne znacke za odrasle) (ob 19.00) Sreda, 25. april • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Papirnate darilne vrecke – Marjeta Dremel (9.00–11.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Skupina Zvoncki (druženje) (15.30–17.00) Cetrtek, 26. april • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Rože iz krep papirja – Marica Lesjak (9.00–11.00) Petek, 27. april • Rimske Toplice: Tradicionalni pohod na Lovrenc z ogledom encijana in piknikom (Turisticno društvo Rim­ske Toplice) Sobota, 28. april • POŠ Laziše: Srecanje godcev ljudskih viž in drugih glasbenikov (KD Miklavž) (ob 18.00) • Pri osnovni šoli na Reki: Proslava ob dnevu boja proti okupatorju (ob 11.00) Ponedeljek, 30. april • Rimske Toplice: Rimski vecer ob kresu (KD Rimljan) • Šmiklavž - Laziše: Kresovanje (KD Miklavž) (ob 20.00) maj Od 9. do 12. maja: Dvorana Tri lilije: Mednarodno tekmovanje invalidov v namiznem tenisu Torek, 1. maj • Kopitnik: 1. maj (Planinsko društvo Rimske Toplice) Sreda, 2. maj • Rimske Toplice–Laziše: Pohod po nekdanjih stezah po Ripšlnovi poti (KD Miklavž) Cetrtek, 3. maj • Zlata dvorana Zdravilišca Laško: Predavanje Maksimiljana Felserja Zdravljenje z bioenergijo (ob 20.00) Ponedeljek, 7. maj • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Druženje z nitko – Anka Levicar (9.00–11.00) Torek, 8. maj • Rimske Toplice: Obcinsko prvenstvo upokojencev v ruskem kegljanju (Društvo upokojencev Rimske Toplice) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Poslikava svilenih šalov in robcev – Jožica Cajhen (9.00–11.00) Sreda, 9. maj • Vecnamenski objekt Rimske Toplice: Predavanje Z nordijsko hojo in zdravo prehrano premagajmo ovire (Društvo upokojencev Rimske Toplice) (ob 18.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Nakit iz fimo mase – Terezija Dernac (9.00– 11.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Skupina Zvoncki (druženje) (15.30–17.00) Cetrtek, 10. maj • Plošcad pred Kulturnim centrom Laško: Prikaz in predstavitev nordijske hoje, voden nordijski pohod po okolici Laškega ob svetovnem dnevu gibanja (Stik Laško, Fizioterapija M. Klakocer, Laško) (16.30–18.00) • Ruska steza v Rimskih Toplicah: Vzdržljivostni test hoje na 2 km (Društvo upokojencev v sodelovanju z ZD Laško) • Razstavišce Kulturnega centra Laško: Odprtje razstave obmocne likovne dejavnosti (ob 18.00) Petek, 11. maj • Kongresni center Thermana: Pomladni ples s skupino Nightlife (ob 19.30) • Kulturni center Laško: Boter zmeda ali Micika premisli si, veseloigra KD Šentvid pri Grobelnem (ob 19.30) • Knjižnica Laško: Predstavitev študentskih in drugih izmenjav na podrocju izobraževanja in nekaterih izme­njav laških študentov ter otvoritev razstave zanimivih diplomskih del o Laškem (ob 19.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Odprtje razstave ljubiteljske slikarke Zale Brus in bogat kulturni program KUD Galiarda z gostjo Mojco Hladnik: S pesmijo in plesom skozi srednji vek in renesanso (ob 18.30) Sobota, 12. maj • Ruska steza v Rimskih Toplicah: Prikaz in predstavitev nordijske hoje (Fizioterapija M. Klakocer, Laško) (ob 9.15) • Ruska steza v Rimskih Toplicah: Preizkus hoje na 2 km (Zdravstveni dom Laško) (10.00–12.00) • Rimske Toplice: Pohod mladih planincev na Cemšeniško planino (Planinsko društvo Rimske Toplice) Nedelja, 13. maj • Rimske Toplice: Tradicionalno kolesarjenje od Rimskih Toplic do Jurkloštra in nazaj s piknikom (Turistic­no društvo Rimske Toplice) Ponedeljek, 14. maj • Knjižnica Laško: Srecanje z mladinsko pisateljico Aksinjo Kermauner (za osnovnošolce, ob zakljucku Me­gakviza) (ob 10.00) Torek, 15. maj • Knjižnica Laško: Predavanje ob projekciji fotografij Francija Horvata Biseri slovenske kulturne dedišcine (ob 19.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Darilna embalaža iz valovite lepenke – Mar­jeta Dremel (9.00–11.00) Sreda, 16. maj • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Rožice iz perlic – Ana Tošic (9.00–11.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Skupina Zvoncki (druženje) (15.30–17.00) Cetrtek, 17. maj • Rimske Toplice – Aqua Roma: Tekmovanje v ruskem kegljanju za Pokal Aqua Roma (Društvo upokojencev Rimske Toplice) • Kulturni center Laško: Obmocno srecanje odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin Naši zbori (ob 19.30) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klepet v dobri družbi (ob 16.00) Petek, 18. maj • Vecnamenski objekt Rimske Toplice: Rimski vecer z gostom (KD Rimljan) Sobota, 19. maj • POŠ Laziše: Slavnostni koncert MPZ Miklavž ob 30-letnici delovanja (KD Miklavž) (ob 17.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Metoda EFT tehnike – Pika Rajnar; prispevek za udeležbo je 40 € (9.00–13.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 18.00) Torek, 22. maj • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Takril in servietna tehnika (9.00–11.00) Sreda, 23. maj • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Pickpoint vošcilnice (rojstvo) – Suzana Ostreuh (9.00–11.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Skupina Zvoncki (druženje) (15.30–17.00) Cetrtek, 24. maj • Knjižnica Laško: Potopisno predavanje Katarine Vidmar Nair Kerala, tropski raj in svetovna prestolnica zacimb (ob 19.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Kvackane ogrlice – Marija Kamenšek (9.00– 11.00) Petek, 25. maj • Kulturni center Laško: Letni koncert Vokalne skupine Vodomke (ob 19.30) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Rože iz krep papirja – Marica Lesjak (9.00– 11.00) Sobota, 26., in nedelja, 27. maj • Parkirišce pri Kulturnem centru Laško: 2. Športni vikend Laško Nedelja, 27. maj • Kulturni center Laško: Onkraj sonca, premiera predstave KD Koral (ob 18.00) Ponedeljek, 28. maj • Knjižnica Laško: Pravljicno gledališce Pravljicarna: Njam, njam, slastna knjiga! (predstava ob zakljucku Predšolske bralne znacke) (ob 10.00) Torek, 29. maj • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Takril in servietna tehnika (9.00–11.00) Sreda, 30. maj • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Rože iz nogavic –Marija Kamenšek (9.00– 11.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Skupina Zvoncki (druženje) (15.30–17.00) Cetrtek, 31. maj Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Iris folding slike/vošcilnice – Petra Šuster (9.00–11.00) junij Sobota, 2. junij • Ruska steza v Rimskih Toplicah: Nordijska hoja – tradicionalno srecanje z Lašcani (Društvo upokojencev Rimske Toplice) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 18.00) Ponedeljek, 4. junij • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Druženje z nitko – Anka Levicar (9.00–11.00) Torek, 5. junij • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) Sreda, 6. junij • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Darilna embalaža – Marjeta Dremel (9.00– 11.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Skupina Zvoncki (druženje) (15.30–17.00) Petek, 8. junij • Aqua Roma Rimske Toplice: Odprto tekmovanje v balinanju za Pokal Aqua Roma (Društvo upokojencev Rimske Toplice) Sobota, 9. junij • Rimske Toplice: Pohod mladih planincev na Kum (Planinsko društvo Rimske Toplice) Nedelja, 10. junij • Rimske Toplice: Dan kraja Torek, 12. junij • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Puncke iz slanega testa – Marjeta Knez (9.00–11.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Odprtje slikarske razstave dveh sestra (kulturna prireditev) (ob 18.00) Sreda, 13. junij • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Nakit iz fimo mase – Terezija Dernac (9.00– 11.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Skupina Zvoncki (druženje) (15.30–17.00) Cetrtek, 14. junij • Aqua Roma Rimske Toplice: Pokrajinsko prvenstvo v ruskem kegljanju (Društvo upokojencev Rimske To­plice) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Rože iz krep papirja – Marica Lesjak (9.00– 11.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klepet v dobri družbi (ob 16.00) Petek, 15. junij • Knjižnica Laško: Vecer z Jožetom Cajzkom, alpinistom in popotnikom iz Rimskih Toplic: ogled njegovega dokumentarnega filma S pletenimi colni po jezeru Titikaka in utrinkov iz njegovega življenja v Cilu in Peruju (ob 19.00) Vsak torek • Center starejših – Hiša generacij Laško: Nordijska hoja – Jožica Rajh (ob 15.00) Vsak cetrtek • Center starejših – Hiša generacij Laško: Telovadba – Majda Šipek (1. skupina: 18.00–19.00, 2. skupina: 19.15–20.15) Vsak 1. petek v mesecu • Društvo upokojencev Rimske Toplice: Rekreativni pohod po Ruski stezi (4. maja in 1. junija) Foto: Boris Vrabec pOzOr, prihajajO mOtOristi! Lepo vreme nas opominja, da se zima koncuje in da so pred nami lepši in daljši dnevi. To pomeni tudi, da se bodo motoristicni navdušenci vrnili na svoja motorna kolesa. Ker so voz­niki enoslednih vozil zaradi velikih hitrosti, ki jih lahko razvijejo, zelo ranljiva vrsta udeležencev v cestnem prometu, naj vas na tem mestu opo­zorimo na nevarnosti, ki so jim izpo­stavljeni sami vozniki motornih koles, kot tudi drugi udeleženci v cestnem prometu. Ob trši cestni podlagi morajo biti vozniki enoslednih vozil v prvih dneh stari mlin Ob potoku tam stari je mlin kot starcek ves poln bolecin, nekoc se veselo vrtel, prijateljev vse polno imel. Kje danes so tisti ljudje, gladili poti so do me, prerasel jih morda je cas, al' mlinarja tukaj je strah. Glej, voda po strugi šumi, kolo mlinsko pa žejo trpi. Daj, pridi prijatelj gredoc, zavrti me kakor nekoc. Se bom spet veselo vrtel, obiskov vse polno imel, pokazal vam delo nekoc, ki šlo je v pozabo cez noc. Stanko Gotar razmišljanje O vOdi vožnje pozorni tudi na ostanke peska na cesti iz zimskega obdobja. Ob slabih pnevmatikah je zato oprijem motornih koles slabši, kar pomeni, da lahko voz­niki hitro izgubijo nadzor nad svojimi vozili. Zato vsem voznikom predlaga­mo, da, preden zares zacnejo svojo mo­toristicno sezono, odidejo na poligon in ponovno pridobijo obcutke za varno vožnjo. Hkrati pa opozarjamo druge udele­žence v cestnem prometu, da morajo posebno pozornost nameniti voznikom enoslednih vozil. Zato naj ne bo odvec dodaten pogled v vzvratna ogledala med samo vožnjo, prav tako je potrebna ve­cja previdnost pri vkljucevanju na pred­nostno cesto iz neprednostne ceste. Na obmocju Policijske postaje Laško smo v beseda Toliko besed je izrecenih, z razlicnimi pomeni ožarjenih, pa vendar nam sežejo le tiste do srca, v katerih iskrenost se – zazna. V tem hitrem tempu življenja vedno manj izrecenih – toplih je besed. Pozabljamo, da clovek živi na Zemlji – le tistih – nekaj let. V tople besede ovijmo spoštovanje, pohvale, zahvale, saj lepa beseda – vedno najde lepo mesto – in v takem mestu tudi živim. Nena trObentica Edini element, ki je v vsem živem na Zemlji, je voda. Voda je v cloveku, v živalih, v rastlinah. Njena barva je rumena, In samo voda se zakljucuje v krog – nekaj tudi zelena. iz morja v oblake, iz oblakov v reke, v cloveka, Ce pihneš v njo pa iz cloveka spet v reke, morje, oblake ... zatrobi: tra, ra, ro. Iz vode je vse nastalo, clovek se rodi v vodi, Ko jo ugledaš v plodni vodi oživi, se razvija do svojega rojstva. v njo strmiš Pravijo, da voda cuti, sliši in sigurno pomni. in ugotoviš, Torej, bi lahko rekli, da je voda živa. da v pomlad hitiš. Kako bi torej lahko grdo ravnali z živim elementom tu na Zemlji? Zlata Strel Cvetka Berginc letu 2011 obravnavali kar nekaj prome­tnih nesrec z udeležbo voznikov enosle­dnih vozil, ena oseba pa je v prometni nesreci tudi umrla. Ker nas v prihodnjih dneh cakajo tudi prvomajski prazniki, vsem bralcem sve­tujemo, naj v praznicnih dneh ob zapu­stitvi svojih domov poskrbijo za svoje imetje. Še posebej to velja za tiste, ki bo­ste od doma odsotni dlje casa. Vsem voznikom, še posebej vozni­kom motornih koles, želimo varno ude­ležbo v cestnem prometu in vesele pra­znicne dni. Janez Kejžar, pomocnik komandirja Policijske postaje Laško spOmin na zimO Na nasmehe in na poraze, na srecanja in slovo, na dotik ob zori me zima spominja. Na vecere in jutra, na vceraj in jutri, na tebe in mene – vedno na naju me zima spominja. Na sanje v dvoje, na moje in tvoje, na sladka jabolka in na grenke sadeže me zima spominja. Na vroce kostanje, na optimisticne sanje, na premrzle roke in na otožne zvoke še vedno me zima spominja. Cvetka Berginc pOmlad S pomladnim dnem se rodila bo toplina, v sam cvet se spremenila bo dolina, si pletle ptice gnezdo – bodo spet doma, ob petju, s cvetjem bo pomlad prišla. Cvetka Berginc Foto: Boris Vrabec Zlatorogova transverZala ponosa Pivovarna Laško v letu 2012 nadaljuje s serijo družabnih do­godkov in akcijo Gremo v hribe. Po nadvse uspešnih prvih dveh letih akcije bomo tudi v letu 2012 povezali 12 planinskih koc, 12 vrhov ter 12 nepozabnih druženj. Vse, ki vam preživljanje prostega casa v objemu carobnega gorskega sveta, neokrnjene narave, poživljajocega svežega zraka in brezmejnih, dih jemajocih razgledov, predstavlja nacin ži­vljenja ter cenite prijetna druženja v krogu podobno mislecih, v letu 2012 vabimo na Zlatorogove dogodke, ki se bodo odvili po sledecem terminskem planu z že tradicionalnim zakljuckom na Šmohorju. • 28. 4. 2012 / Tumova koca na Slavniku (1.018 m) • 12. 5. 2012 / Dom v Kamniški Bistrici (600 m) • 19. 5. 2012 / Planinski dom na Bocu (658 m) • 26. 5. 2012 / Planinski dom na Jancah (792 m) • 2. 6. 2012 / Mariborska koca na Pohorju (1.068 m) • 9. 6. 2012 / Planinski dom na Svišcakih (1.242 m) • 16. 6. 2012 / Mozirska koca na Golteh (1.356 m) • 23. 6. 2012 / Valvasorjev dom pod Stolom (1.181 m) • 30. 6. 2012 / Planinski dom na Kumu (1.211 m) • 18. 8. 2012 / Koca pri Jelenovem studencu (850 m) • 25. 8. 2012 / Vojkova koca na Nanosu (1.262 m) • 9. 2012 / Planinski dom Šmohor (784 m) tukaj je lahkO vaš Oglas 733 87 12 bilten@lasko.si