34 Gr. Jereb: Dr. Vincencij Franul de Weisseuthurn, slovenski pisatelj. Dr. Vincencij Franul de Weissenthurn,:) slovenski pisatelj. Spisal Gr. Jereb. nano je, da so možje druge narodnosti pogostoma jako marljivi pospeševalci te ali one književnosti. Najsrečnejši narodje so v tem ozira seveda tisti, ki stoje na višji stopinji omike in imajo izobražen, završen jezik. Vender je tudi nam Slovencem usoda naklonila nekaj pisateljev in pospeševalcev naše književnosti, katerih ni porodila in dojila mati slovenska. Poleg znanih mecenov Ungnada in Zoisa imamo slovničarja Gregorija Alasia da So m m ari p a, ki je že leta 1607. izdal v Vidnu slovensko-itali-jansko slovnico; potem Janeza N. Edlinga, graščaka iz Ajdovščine, ki je leta 1777. izdal več šolskih knjig v nemškem in slovenskem jeziku, in naposled tudi Franula-Weis sen th urna, ki se je trudil dati slovenskemu jeziku celo salonsko obliko. Dasi je Weissenthurnovo ime slovenskim razumnikom do sedaj malo znano, vender ostanejo njega mnogostranske zasluge za Slo-vanstvo na Primorskem nevenljive. Namenil sem se zaradi tega nekoliko razsvetliti temo o njega življenji in književnem delovanji. Franulova obitelj je prišla v XVI. veku baje iz Albanije v Lovrano v Istro, kjer je obogatela in bila jako ugledna. Pozneje je prodala svoje posestvo občini lovranski in se preselila na Reko. Tukaj so se popeli Weissenthurni visoko v javnih službah in osebnem razmerji. Zlasti se je odlikoval ded našega Vinka, doktor prava, Ivan Krstnik Franul, mestni sodnik in svetovalec ter brodov lastnik, ki je dobil plemstvo s pridevkom »de Weissenthurn«,'2) po diplomi dunajski z dne 19. listopada 1713. leta.3) Grb podeljenega plemstva je kazal moder ščit, v katerem je bel okrogel stolp s tremi okni v trikotniku, spodaj lesena vrata, okovana z železom: na vrhu je črn orel z glavo na levo obrnjeno, z zaprtim kljunom, široko razpetimi perutnicami in nogami, pripravljenimi na vzlet. Na vrhu ščita je odprt šlem, okolo ščita pepelasto in modro mešano perje (namesto pepelastega *) Gradivo je nekoliko iz ostaline pokojnega L. Ž v a b a, katera je post tot discri-mina rerum prišla v moje roke. Pis. 2) Dr. Const. Wurzbach, »Biografisches Lexikon«, IV. Theil, pg. 342. 3) Diplomo je imel shranjeno Vinkov sin Jurij, umrši leta 1887. meseca svečana na Opčinah poleg Trsta. Gr. Jereb: Dr. Vincencij Franul de "VVeissenthurn, slovenski pisatelj. 35 tudi srebrno), vrhu šlema zlata krona, okrašena s štirimi nojevimi peresi, modrimi in pepelastimi. Koncem diplome je svojeročni podpis : Carolus s. r. Ko se je cesar Karol VI. dokaj prepiral z Benečani, pridobil si je dr. Ivan Krstnik Franul premnogo zaslug za cesarsko obitelj in za mesto Reko. Preskrboval je namreč ladje z ljudmi in živežem ob svojih troških in pomagal cesarju odbijati sovražne napade na primorska obrežja. V priznanje njega zaslug ga je odlikoval cesar z dednim plemstvom. Rečenega dr. Ivana Krstnika sin, dr. Frančišek Franul, oče Vinkov, bil je od 1756. leta vodja naddijakonski kapiteljski pisarni na Reki, dasi je štel tedaj šele dobrih 30 let.x) Njega žena Marge-rita mu je povila sina, katerega so krstili za Vincencija. V reški krstni knjigi je vpisan tako-le: »Vincentius, Maria, Antonius, Blasius filius legit. nobilis Domini Francisci et Margarithae jugalium Fragnul, natus 2. et baptizatus 3. februarii 1771. Patrini: Antonius de Velleuz, Ca-rolina de Giomarini. Baptizavit canonicus Josephus Spingarolli.* Različna pisava imena »Fragnul* nas ne sme motiti, ker vemo, kako so se nekdaj pisala imena slovenska. Kanonik Spingarolli, Italijan po rodu, vknjižil je ime po svoji izreki, torej vrinil g in hotel s tem označiti, da je treba ime mehko izgovarjati. Toda Franuli se niso nikdar pisali po Spingarollijevem pravopisu. Plemstveno pismo piše »Franul* in ne »Fragnul*, kar izključuje vsako dvojbo. — Vincencij je hodil v osnovno šolo in gimnazij v svojem rodnem mestu, toda kje je obiskoval in završil vse-učiliške nauke, o tem pogrešamo virov. Za vzbujenega absolutizma, ko je baron Žiga Zois v Ljubljani zbiral okolo sebe najveljavnejše domoljube, nastanil se je leta 1798. dr. Vincencij Franul de VVeissenthurn v Trstu. Tukaj se oženi dne 4. malega srpana 1801. leta z go-spodičino Terezijo pl. Cronnestovo. Poroka je bila v Trstu pri 00. je-zuvitih, kjer je v poročni knjigi tako-le vknjižena: »Nob. Doms. Vincentius Franul de Weissenthurn Patricius fluminensis JUDr. (juris utri-usque doctor) et advocatus 3 anni hic degens, cath. 29.2) annorum, celebs, sponsa : D. Teresia filia Dni. Alexandri de Cronnest Goritiensis hic educata 21 annorum celebs. Testes D. Jos. Minelli actuar. circol. et D. Jos. Cronnest advocatus.* Poročil ju je Frančišek Ks. Millanich, admin. Parrochiae. Videti je, da se je dr. Franul pri Cronnestu vežbal v odvetniških poslih in ondu spoznal poznejšo soprogo svojo. *) Ms: Jcmner, Genealogie Triestine, parte I. A.—K., archivio diplomatico di Trieste, na 325. strani. 2) Stati bi moralo jo. 36 Gr. Jereb: Dr. Vincencij Franul de Weissenthuru, slovenski pisatelj. Dr. Franul se je želel ustanoviti za samostojnega odvetnika, zatorej se je obrnil do tržaškega »gubernija"5, kateri je v oni dobi dajal potrebno dovolitev. Njega prošnjo je namestništvo ugodno rešilo s tem-le odlokom : »An den Gerichtsadvokaten Herrn Dr. Vincenz von Weissenthurn zu Triest. — Kraft der dem Triester Gubernium von Seiner kais. konigl. Apost. Majestat iibertragenen Gewalt wird ihm, Herrn Vincenz Franul von Weissenthurn, nach den von seiner Rechtschaffenheit und erforder-lichen Kenntnissen gegebenen zureichenden Beweisen an den von ihm heute abgelegten Eid, das Amt eines offentlichen Notars verliehen und ihm zu seiner Rechtfertigung sowohl als zur Sicherstellung des Publicums gegemvartiges Diplom ertheilt. Geschehen Triest, den 10. Februar 1803.« Dr. Franul odpre meseca svečana leta 1803. svojo odvetniško pisarno in postavi tako trden temelj daljnemu svojemu delovanju. Zaradi svoje spretnosti in velikega ugleda ga izvolijo pet let pozneje za tržaškega mestnega plemiča (patricija), in kakor takšen je bil tudi mestni svetovalec. Vrhu tega ga imenuje vlada dne 16. vinotoka 1815. leta za šolskega nadzornika ilirski - srbski zasebni občinski šoli. To nam priča o mnogostranskem Vinkovem delovanji in njega spretnostih. Prešeren je zapel Matiji Čopu v spomin: »Minljivost sladkih zvez na svet' oznani: kak kratko je veselih dni število.« Te besede so upravičene tudi o usodi dr. Franulovi. Sredi najlepših let in nadej ga zadene kap; prejemši svetotajstva umre v hiši št. 137. v starem mestu zadi za magistratno palačo dne 2. velikega srpana 1817. leta. Italijanski vladni list »L' osservatore Triestino« z dne 6. velikega srpana 1817. 1. št. 60. je prinesel poročilo, ki slove slovenski tako-le: »V jutro dne 2. velikega srpana t. 1. je umrl gospod dr. Vinc. Franul de "vVeissenthurn, pravnik v našem mestu in c. kr. notar, katerega je zadela kap v 45. letu (prav 46. letu) njega dobe. Poleg pravoslovnega znanja je izvrstno poznal tudi druge znanstvene stroke, kar je dokazal pogostoma kot bivši član društva »Gabinetto di Minerva«. Tudi javno je pokazal svoje znanje in izdal pred nekaj leti jako čislano slovnico ilirskega jezika, sosebno izvrstno začetnikom. ; »V priznanje njega teoretiškega in dejanskega znanja so ga imenovali za šolskega nadzornika ilirski-srbski šoli«. Rečenega lista poročevalec piše dalje: »Pogreb je bil včeraj ob 8. uri zjutraj; spremili so ga k zadnjemu počitku gospodje odvetniki in velika množica od- S. Rutar: Sedanji zemljevid Afrike. 37 ličnega občinstva. Pokopan je pred velikimi vrati stolne cerkve Sv. Justa. Njega spomenik1) je v cerkvi št. 1.« Sestintridesetletna Franulova vdova se je dne 16. listopada 1818. leta zopet poročila s petdesetletnim samcem marquisom Pietragrassom, c. kr. uradnikom in mestnim svetovalcem, kateri je skrbel za vzgojo Franulove mladoletne dece. Franul je namreč ostavil šest otrok;2) dva sta umrla že v nežni mladosti. Aleksander, porojen 1803. leta, svetovalec zadarskega namestništva, umrl je 1859. ^e^a- ^-či Karolina, porojena 1804. leta, poročena z dr. Grmovnikom, umrla je dne 20. rže-nega cveta 1882. leta, Ludovik, porojen 1811. leta, polkovnik v pokoji, bivši pobočnik nadvojvode Ivana, živi na Opčinah. Četrti je Jurij, porojen 1814. leta, umrl meseca svečana 1887. leta na Opčinah. Ludovikova hči, živeča na Dunaj i, piše podlistke v »Presse« z moškim imenom Max von Weissenthurn; Jurijeva hči Leonora pa je poročena s slo-venskim učiteljem Stevom Ferlugo.3) (Konec prihodnjič.) Sedanji zemljevid Afrike. Spisal S. Rutar. do se ne spominja tiste bele pleše sredi Afrike, ki se je tako oblastno svetila na starejših zemljevidih te Zemljine? Poleg nje je bilo še vse polno pretrganih črt, ki so pomenile negotove rečne toke, ali pa še ne preiskane jezerske bregove. Sedaj je popolnoma izginila ona pleša, in pretrgane črte se vidijo le še malokje na novejših zemljevidih Afrike. Določil se je izvir ne samo Nilu, kar se je zdelo starim ljudem nemogoče (zato pregovor: »quaerere caput Nili«), nego tudi Nigru in Sambesiju. Da, celo najzamotanejša vodopisna uganka o toku reke Kongo je sedaj večinoma že rešena. Prej so risali srednji tok Kongov dve do tri zemljepisne stopinje južno od polutnika, sedaj pa se je pokazalo, *) Beležka pri Vinkovem sinu Ludoviku: »Da un conto del Don Caiio de BoLloni custode settimanuale e vicario curato della Cattedrale di S. Giusto di data 4. agosto 1817 risulta clie il sig. Vincenzo Dr. Franul de VVeissenthurn fu sepolto nel raonumento della Chiesa Nro. I.« 2) »L' osservatore Triestino«, 1817. leta, str. 1810. s). Gospod učitelj hrani dr. Franulovo fotografijo, jako dobro pogojeno po neki sliki, Gr. Jereb: Dr. Vincencij Franul de Weisseulhurn, slovenski pisatelj. 237 Dr. Vincencij Franul de Weissenthurn, slovenski pisatelj.0 Spisal Gr. Jereb. (Konec.) Franulovi dobi je bila slovenščina na tržaški borzi rav-nopravna z laščino, zakaj borzno vodstvo je redno objavljalo cenovnike v slovenskem jeziku 2); prelagal jih je bržkone Franul sam.3) Znana Kopitarjeva »Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Karnten und Steyermark« je dala Franulu povod, da je spisal tudi on jednako delo Italijanom, kateri so silno potrebovali priročne slovnice za vsakdanjo rabo. Za to je imel Franul tem več vzroka, ker je Napoleon združil vse slovenske pokrajine v jedno upravno skupino. Ako je Franulov prijatelj Vodnik zapel nesmrtno svojo »Ilirijo oživljeno«, zakaj bi se toli navdušen narodnjak, kakor je bil Franul, tudi ne udeležil narodnega dela in bi ne pokazal Italijanom lepote svojega slovenskega jezika? Zat6 objavi v prilogi vladnega lista »L'osservatore Triestino« št. 7. z dne 21. prosinca 1811. leta nastopni poziv: »L' assoluta mancanza di una Grammatica Italiana-Cragnolina m'induse a racogliere delle regole ed osservazioni intorno a questo dialetto patrio, e mi eccita a dore ora alla luce un Saggio Grammaticale Italiano - Cragnolino.« Slovenski: »Popolni nedostatek italijansko - slovenske slovnice me je silil, da sem sestavil pravila in opomnje o tem domačem narečji, in me vzpodbujal, da izdam poskus italijansko - slovenske slovnice.« — Načrta tukaj ne navajam, ker je prav tisti kakor v slovnici. Koncem načrta pravi: »Nikakor ne dvojim, da se zdi učenje tega jezika stanovnikom ilirskih pokrajin malomarno. Zato vabim vse svoje domorodce na naročbo svojega dela, ki skoro izide; naj ga vzprejm6 blagovoljno p6tem naročbe. Cena izvodu je udarjena na 5 frankov, katere je plačati, kadar se knjiga prejme. Poštne troške plačajo naročniki sami. Naročila vzprejemajo v Trstu knjigo-tržnica Ivana Orlandinija in vdove Gnezde, na Reki Antona Orlandinija, v Ljubljani knjigotržnica Kornova.« *) Citaj v »Lj. Zvonu« XII. na str. 35. pod črto ne Jonner ampak Jenner; na str. 37. ne Pietragrossom ampak Pietragrosso. 2) Primeri točno ponatisnjeni izvirni cenovnik 2 leta 1810. v časniku »Edinost« št. 96., 1883. leta. 3) »Ljubljanski Zvon«, IX., na 410. in 411, strdnj. 238 Gr. Jereb: Dr. Vincencij Franul de Weissenthurn, slovenski pisatelj. Za devet mesecev prinese zopet veselo oznanilo priloga vladnega lista »Uosservatore Trieštino«, št. 76., z dne 21. kimovca 1811. leta. »Poskus italijansko - slovenske slovnice je natisnjen; čast mi je bilo rečeni poskus obširno razglasiti dne 21. prosinca l. 1. Gospode naročnike vabim, da pošljejo po svoje izvode k pisatelju v zmislu naročila. Izvod se dobiva po šest frankov v Trstu pri Gaistingerji in vdovi Gnezdi, pa tudi pri pisatelji. V Ljubljani ima knjigo na prodajo H. W. Korn. V Trstu, dne 20. kimovca 1811. leta. Vincencij Franul de Weissenthurn«. Popolni naslov knjigi je: »Saggio Grammaticale \ Ita-liano-Cragnolino composto da [ Vincenzo Franul de Weissen-thurn : dottore di Legge j Pa rte Teoretica = Sbudi fe kranjfka Modriza Sadofti fi fpala do sdej! j Al ni ozhitna praviza J D' obii-dena bofh sa naprej ? = Trieste, MDCCCXI. ! Dalla Stamperia di v Antonio Maldini. J Con Approvazione ! 355 stranij v 8°. Sest prvih listov je brez zaznamenovanih stranij. Na drugi strani zaglavnega lista je natisnjen latinski citat: Stupent in aliis (Linguis) vel Litterula parva artem transgredi, et paene propria Lingua vitium generat per singula verba. Res mira! tam magnos viros prudentiae deditos — cuncta haec in alienae gloriam transferre, et usum Scripturae in Lingua in-digena non habere. Ottfried — Gottsched. — Na drugem listu, oziroma na tretji nešteti strani, citati je jako znamenito posveto, katero priobčujem tukaj v izvirniku in slovenskem prevodu. A Sua Eccelenza il Signore Francesco Serafino Principe d i Porzia, Conte di Ortenburg, Signore creditario di Prem, e Seno-shezha, Lauterbach, MailenhofFen ecc. ecc. Gran Cordone deli' Ordine Reale di Raviera di Sant' Uberto. ecc. Nel consacrar a' grandi Mecenati le opere del loro genio due sentimenti egualmente ragionevoli animano, quanti mai1) sono gli scrittori. Mirano in primo luogo a tributare un' omaggio pubblico al merito reale, od alle contingenze brillanti del Soggetto, cui si recano ad onore di contemplar o d' invocare a Protettor generoso; cercando in secondo luogo di porre aH' ombra del medesimo i parti della loro penna, assicu-rando a questi un destino, qual piu sanno, e fortunato e lusinghiero. Avvene un terzo talora, ed e di esternare quei sensi, che credon dovuti alle beneficenze particolari, delle quali con munifica bonta cu-mulati, credono di non poter altrimenti, che con una solenne confes-sion alleviar il peso, sempre dolce, sempre onorevole, e alle bennate anime, presente sempre. l) Izvirnik ima »quan timai«, a prav je »quanti mai«. Gr. Jereb: Dr. Vincencij Fratiul de Weissenthurn, slovenski pisatelj. 239 Di qua gli elogj, le ricordanze, le suppliche, le quali ordiscono presso che tutte le Dedicatorie, che vengono in luce, e che hanno tutte quasi la sventura di costar pensieri, ed artifizio molto e di trovar leggitori, o niuno, o pochissimi. Fortuna mia vuole, che mettendo sotto gli auspizj Vostri Eccelsi questa qualunque siasi fatica mia, d' elaborar una Dediča mestier non mi faccia. Poiche non si vedra in fronte a questo libricciuolo il chia-rissimo Vostro Nome, che ovunque sel porti fortuna, ei non dovra far sapere ne quanto grande vi siete, ne quanto alto sollevi tra la nebbia di vetustissime generazioni la fronte illustre quella pianta, che dal Vostro Nome ossequiato uno degl' eletti suoi rami abbelisce, ed adorna. Posso tacer io tutto cio, che tributo saria di Vostra Grandezza, ed assicurarmi, che tutto quel mondo, che vi conosce, ed ammira, per me ne parla, e fa plauso; son certo alla ventura mia d' aver in Voi o Signore! il mecenate; e lieto auspizio da cio prendo pel mio lavoro, ch' io pongovi a pie rispettosamente. Questo šolo forse potrebbe imputarmisi, ch' io di tanta venera-zione pella sublime Persona Vostra, e da tanta riconoscenza, legato alla effusa Vostra munificenza, cosa si tenue messo mi sia in cour d' offerirvi, e la speri gradita, e accolta con la usata, e a Voi particolare bonta. Ma chi cosl pensasse ne di Voi, ne di me, ne della grammatica presente dritto ragionerebbe. — Non di Voi, che Filosofo vero, e della bella verita passionato amatore, gli oggeti mirate non dal verso della loro mole, ma da quello del vantaggio loro, e H prezzate tanto piu, quanto in luogo di venirv' innanzi raccommandati da un lusso precario, in semplice arnese vi si affacciano, e risentonsi piu della innocente spontaneita della bella na-tura. — Non di me, che avvolto tutto di per dover d' impiego nelle triche del Foro, ne ore ho da spendere in opera di lunghe veglie, e quando le avessi čredo l'assumerla »d' altri omeri soma, che da miei.« — Non finalmente della grammatica mia dritto ragionerebbe, poiche mostrerebbe costui d' ignorare, che io ho compilate le membra d' una lingua, che nata tra nostri monti, non oso finora cimentare, che pochi passi fuori del terreno ov' ebbe sua culla, e regna. Lingua quindi, che non ardisce di figurar ne' circoli, che non puo accreditarsi come la lingua delle Grazie, e del Genio, ne sfogo altro ebbe finora, ne cul-tura altra che quella che natura, e bisogno le han procurata. Ma lingua intanto che nacque tra que' monti, a' quali fortuna diede di risentirsi della Vostra Grandezza, d' esser felicitati della Vostra presenza, di presentarvi sovente, come a Signore loro, la candida semplicita de' loro omaggi. Ma lingua, che bisbiglia sicura, e cono- 240 Gr. Jereb: Dr. Vincencij Frauul de Weissenthurn, slovenski pisatelj. sciuta aH' orecchio Vostro, e che non meno delle altre, e piu onorate, e piu colte ha la glona di suonar tra le vostre labbra medesime, ove si condisce del miel della scienza, e serve sovente di arredo ai concetti della piu profonda metafisica dettati alla Vostra lingua. Cosl pertanto io la Vi presento corae vi offrirei un mazzolino di fioretti, che io m' avessi colti nei Vostri prati e nei boschi Vostri, sicuro, che piu gradite vi tornerebbono quelle grazie, che la natura spontanea avesse educate sulle zolle neglette dal lusso, che non le piu ridenti, che vi si presentassero armonizzate dalla mano interessata, ed artifiziosa d' un giardiniere. Tutto questo oltrecche giustifica la liberta di presentarmi al co-spetto Vostro, con in mano un si tenue dono, mi conforta colla sicu-rezza, che Voi Filosofo, guardandolo nei suo lume, Voi amator della verita calcolandolo nei suo uso, Voi grande rapportandolo ai diritti che avete sulla mia venerazione, e sul mio sentimento; e degnerete d' accoglierlo con bonta, e vorrete guardarlo come una prova pubblica di quella servitu profondissima con cui mi glorio d' essere, di Vostra Eccellenza Umilissimo Servitore Vincenzo Franul de IVeissenthum. Prevod slove: Prevzvišenemu gospodu FrančiškuSerafinu knezu Porciji, grofu ortenburškemu, dednemu gospodu premskemu, seno-žeškemu, lauterbachskemu, mallenhoffskemu etc. etc, nositelju velike svetinje sv. Humberta, kraljevskega redu bavarskega. Posvetujoče velikim mecenatom dela svojega uma, navdušujeta pisatelje v obče dve jednako pametni čustvi. Najprej namreč namerjajo javno počastiti pravo zaslugo ali sijajne dogodke predmeta s tem, da koga proslave, zmatrajoč ga vrednim in imenujoč ga blagega pokrovitelja, v drugem oziru pa izkušajoč izročiti njega vplivu plodove svojega peresa, da jim zago-tove zdravo, srečno in ugodno usodo. Cesto je tudi še tretji namen, namreč izraziti jim 6na čustva, katera so jim morda dolžni zaradi posebnih dobrot, s katerimi so bili blagodušno bogato obdarovani, in tedaj ne morejo drugače, nego da z javno izpovedjo olajšajo duševno težo, ki je sicer zmirom sladka, vedno častna in blagim dušam vedno pred očmi. Odtod hvala, spomini, prošnje, ki jih snujejo malone vsa posvetila, katera ugledajo beli dan in katera so navadno tako nesrečna, da stanejo mnogo premisleka in mnogo umetnosti, vender imajo le malo ali nič čitateljev. Gr. Jereb: Dr. Vincencij Franu! de Weisseiithurn, slovenski pisatelj. 241 Sreča je meni, da mi ni treba izdelati posebnega posvetila, ko izročam prevzvišenemu Vašemu pokroviteljstvu ta svoj trud. Zakaj na čelu te knjižice ne bode stalo Vaše odlično ime, ker kamorkoli jo spremi sreča, ta knjižica ne bode razodevala niti Vaše mogočnosti, niti kako visoko dviga med meglo najstarejših rodov odlične teme ono drevo, katero diči izvoljeno vejo spoštovanega Vašega imena. Vse to smem zamolčati, kar bi se lahko reklo o Vaši mogočnosti, in zavedati se smem, da vsi oni, ki Vas poznajo in se Vam čudijo, govore o tem po meni ter mi pritrjujejo; kar se dostaje mene, gotov sem, da imam v Vas, gospod, mecenata: in dobro znamenje upam zaradi tega svojemu delu, katero Vam polagam ponižno pred noge. Samo to bi se mi lahko očitalo, da sem sklenil v srci pokloniti Vam, do čegar odlične osebe me veže toliko spoštovanje in tolika hvaležnost radi obile Vaše blagodarnosti, tako majhno stvarco in da upam, da jo vzprejmete blagovoljno in posebno dobrohotno. Ali kdor bi to mislil, ne sodil bi prav niti o Vas, niti o meni, niti o pred-stoječi slovnici. — O Vas ne, ker pravi modroslovec in vneti prijatelj lepe resnice, gledate stvari in jih ne sodite po njih obsežnosti, temveč po njih koristi ter jih tembolj cenite, čimbolj Vam prihajajo pred oči v ponižni obliki namesto v ošabnem in potratnem razkošji ter se bolj razlikujejo po nedolžni odkritosrčnosti od lepe prirode. Niti ne sodijo prav o meni, ki sem zaradi svoje službe ves dan zapleten v javne opravke ter mi ne ostaja časa, da bi ga rabil za dolgo bedenje, in najsi bi utegnil, menim, »da bi jemal težo z drugih ramen, a ne s svojih « — Tudi bi se ne sodilo upravičeno o slovnici, zakaj izpričalo bi se, da ne vedo, da sem sestavljal ude našega jezika, ki se je dosedaj, porojen v naših hribih, drznil storiti samo malo korakov iz one dežele, kjer mu je tekla zibelka in kjer vlada. To je torej jezik, ki se ne usoja, da bi se šopiril v visokih krogih, ki se ne postavlja kot jezik Gracij in Genija ter dosihdob ni imel drugega odduška niti oblike od onih, katere sta mu preskrbela priroda in potreba. Ali jezik je to, ki se je porodil med onimi hribi, katerim je usoda dopustila, da se ponašajo z Vašo mogočnostjo, da jih osrečuje Vaša navzočnost, da Vam čestokrat poklanjajo, kot svojemu gospodu, svojo nedolžno preprosto čast. Ali jezik je to, ki gotovo in poznan šepeče na Vaše uho ter ima čast ne menj od drugih hvaljenejših in olikanejŠih, da ga govore ista Vaša usta, kjer se navzemlje vednost-nega medu, in cesto rabi v pomoč namislekom najtemeljitejše metafizike, katero izgovarja Vaš jezik. 242 Gr. Jereb: Dr. Vincencij Franul de Weissenthurn, slovenski pisatelj. Tukaj Vam zatorej predlagam darilo, kakor bi Vam nudil šopek cvetic, nabranih na Vaših pašnikih in po Vaših gozdih, in sem prepričan, da Vam bolje ugajajo one, katere priroda sama od sebe vzgaja na ledini, zapuščeni zaradi potratnosti, nego one lepše cvetice, katere bi se Vam ponudile, ko jih je že skladno in umetno zbrala poželjiva roka vrtnarjeva. Vse to ne opravičuje samo moje drznosti, priti pred Vaše obličje s toli ubožnim darom v roki, temveč osrečuje in zagotavlja me tudi misel, da ga bodete Vi, modroslovec, motreč ga v njega svetlobi, Vi, ljubitelj resnice, poštevajoč ga v svoji rabi, Vi, odličnjak, z ozirom na pravico, katero imate do moje spoštljivosti in hvaležnosti, blagovolili dobrotno vzprejeti in blagovoljno poštevati kakor javen izraz najglo-bočje ponižnosti, s katero mi je čast biti Vaše prevzvišenosti ponižni sluga Vincencij Franul de Weisse?it!mrm. Posveta govori sama jasno dovolj o Franulovih nagibih; odveč bi bila vsaka razlaga. Semkaj naj postavim nekoliko podatkov o knezovem življenji. Frančišek Serafin Porcia1), humanist, porodil se je v Konjicah na Štajerskem dne" 20. sušca 1755. leta, po drugih virih dne 21. sušca 1753. leta, umrl pa je v Benetkah dne 14. svečana 1827. leta. Bil je starodavnega plemenitega pokolenja; oče njegov je bil grof Aleksij (porojen 1713. leta, umrl dne 8. velikega srpana 1760. leta). Frančišek Serafin Porcia, izvrstno vzgojen, oženil se je dne 4. svečana 1777. leta v 22. letu svoje dobe z ogersko plemenito gospodičino Barbaro Jochlingen. Zaradi te ženitve se je spri s svojo rodovino, so-sebno s starejšim bratom knezom in rodovinskim načelnikom Jožefom (porojenim dne 24. rženega cveta, umršim dne 11. listopada 1785. leta). Do smrti svojega brata je živel mirno v »Krottendorfu« blizu Gradca. Po bratovi smrti nastopi rodovinsko načelništvo dne 7. listopada 1785. leta. — Frančišek Serafin Porcia je bil silno radodaren in res knežje plemenit značaj. Sedaj je imel vse pomočke, da je lahko delil dobrote na desno in na levo. Franul mu je postavil krasen spomenik, ko mu je poklonil delo svoje. Na petem in šestem neštetem listu je natisnjen predgovor (pre-fazione), iz katerega naj postavim semkaj znamenitejše stavke, ki pričajo, da se je Franul prav živo zavedal slovanske svoje narodnosti, dasi ni bil pristnega slovenskega pokolenja. Tak6 piše na mestu re-čenem: Noi, che appartenghiamo similmente alla discendenza Slava, ') C. Wurzbach, Biogr, Lexikon 23. Theil, pg. 117. in dalje. Gr. Jereb: Dr. Vincencij Franul de Weissenthurn, slovenski pisatelj. 243 che facciamo parte della nostra primitiva Nazione Illirica, che vivi-amo in una Citta, il cui contado ha per dominante la šola lingua Cra-gnolina, — noi, che ci troviamo continuamento in relazioni col popolo Cragnolino, e che per mancanza della di lui lingua veggiamo compro-messi persino gli affari nostri domestici, — non dovremmo noi esser egualmente animati dalla medesima voglia? non conviene a noi forse d'applicarsi allo studia d'una lingua, la cui cognizione ci si rende al-trettanto utile, che necessaria? — Po naše: Nas, ki smo slovanskega pokolenja, ki smo del preprostega ilirskega rodu, ki živimo v mestu, čegar okolica je zgolj slovenska, nas, ki smo vedno v dotiki s Slovenci in smo v nevarnosti celo zaradi hišnih opravil, ako ne znamo jezika slovenskega, zakaj bi nas ne navduševale jednake želje? Ali ni dobro, da se učimo jeziku, čegar znanje je koristno in potrebno? Dalje pravi naš pisatelj: Lo Spirito nazionale, 1'innata propen-sione alla patria favella, i nostri proprj interessi ne impongono non equivocamente un tal dovere, e ci provocano cotidianamente a fami-liarizzarci colla medesima. —To je: Narodni duh, prirojena naklonjenost domovinskemu govoru in lastne naše koristi nam jasno kažejo to dolžnost vsak dan, da se seznanimo ž njim. Ma come farlo, quando a noi Italiani mancano instruzioni gram-maticali intorno a questo Dialetto ? — Ali kako hočemo, ako nam Italijanom nedostaje slovniškega pouka o tem narečji ? Egli e percio, che azzardo d' avanzar questo Saggio Gramma-ticale Italiano-Cragnolino. — Uprav to je, da sem se drznil podvizati s svojim laško-slovenskim poskusom. Dico Saggio, giacche il mio lavoro non e, ch' un lavoro pri-mizio1) — ristretto ad una raccolta di regole, ed osservazioni, le quali, circonscrivono le šole particolarita del Dialetto, senza entrare nell' ana-lisi di cio, ch' egli ha gio di comune colla lingua Italiana. — Pravim: poskus, zakaj moje delo je le začetno, skrčeno v pravila in opomnje, ki se omejuje na posameznosti narečja, ne da bi se spuščal v notranji ustroj jezikov, ki je podoben laškemu. — Toliko bodi dovolj. O slovniški ceni in veljavi mi ni treba govoriti, ker so to storili pred mano že drugi možje: Metelko, Cop-Ša-fafik in prof. Jos. Marn. *) Egli non contiene, che principj elementari deli Ortoepia, Prosodia, Ortografia, e deli' Etimologia.