pril 2001, E. o XXXV PO STRANEH 4 Lani smo varčevali in pridobivali nove posle 8 Aktualni intervju: dr. Franc Žerdin 10 Kakovostni izvajalci del v predorih 12 Dobro ni dovolj dobro 14 Čiste tehnologije uporabe premogov j ® 20 22 24 27 33 38 Poslovno leto 2000 je Premogovnik Velenje sklenil s 460 milijoni SIT izgube. Ta je bila za polovico manjša, kot so načrtovali. Ocenjujejo, da so z varčevanjem, pridobivanjem novih poslov in doseganjem štirih strateških ciljev dobro poslovali. Naš gost: Jaroslav Vrtačnik Dobiček v hčerinskih podjetjih Kupite, prodate hišo, stanovanje, zemljo? Podjetni v Proizvodnji gradbenih materialov Del Elanovih smuči delajo v PLP Izobraževanja za strokovni in osebni razvoj Razpisa tekmovanj v tenisu in malem nogometu Zdravje: borelioza Prva četrtina leta bo kmalu za nami. Tudi letos Premogovnik Velenje še nima ovrednotenega letnega delovnega načrta. 15. aprila smo v Sloveniji odprli notranji energetski trg. Kako se je to videlo? Bodo v prihodnje v TES kurili velenjski lignit, indonezijski premog ali kostno moko? Dovolj razlogov za pogovor z dr. Francem Žerdinom. Izdajatelj Poslovni sistem Premogovnik Velenje Uredništvo Glavna in odgovorna urednica: Diana Janežič Novinarka in lektorica: Dragica Marinšek Oblikovanje: Ivo Hans Avberšek Naslov: Uredništvo Rudarja, Partizanska 78, 3320 Velenje, tel. 03/5871-465, int. 18-15, fax. 03/5869-131 E-mail: Diana.Janezic@rlv.si, Ivo.Avbersek@rlv.si Uredniški odbor VSEBINA Časopis poslovnega sistema Premog ovnik Velenje, april 2001 .številka 3 Pomlad ob postarani lepotici Vili Široko v Šoštanju Samo štirje meseci so minili od ideje, da bi v PLP, Lesni industriji, lahko poslovno sodelovali z Elanom iz Begunj in zanj izdelovali lepljene elemente za smuči. Ideja je bila izrečena na strateški konferenci konec leta 2000, proizvodna linija lepljenih plošč pa je stekla 13. aprila letos. Božena Steiner, predsednica, Tatjana Krenker - gospodarsko področje, Marko Mavec - tehnično področje, Bojan Stropnik - razvojno področje, Jože Kožar -sindikat, Pavel Zupevc - svet delavcev, Janja Juvan - IP HTZ, Mojca Zevart -ERI C o, Metka Druks - Gost, Tone Vetrih - Habit, Slavica Pogorelčnik - Kamnolom Paka, Milena Krofi - PLP, Miro Sitar - Telkom sistemi Eden od programov, ki jih opravlja Habit, podjetje za upravljanje s stanovanji, je posredovanje v prometu z nepremičninami. Resnici na ljubo, dose-daj z njim niso veliko zaslužili, zdaj pa so se odločili, da postane promet z nepremičninami eden njihovih donosnejših poslov. Grafična priprava Naš čas, d.o.o. Velenje Tisk Tiskarna Velenje, d.d. Naklada 4000 izvodov Mesečnik Rudar prejemajo zaposleni v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje brezplačno. Davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Poštnina plačana pri pošti 3320. OSREDNJA knjižnica CELJE UVODNIK V letu 2000 smo strateške cilje zadovoljivo dosegali V letu 2000 smo poslovno politiko v Premogovniku Velenje uravnavali s sklepi 3. poslovno strateške konference podjetja, z elektroenergetsko bilanco Slovenije in s sklepi, ki jih je vlada Republike Slovenije sprejela 6. aprila 2000. Na osnovi navedenih izhodišč in sklepovjebil izdelan delovni načrt za leto 2000, ki gaje nadzorni svet Premogovnika Velenje potrdil na svoji 12. redni seji 25. maja 2000. In kako smo lani izvajali programe za doseganje štirih strateških ciljev Premogovnika Velenje? Z delovnim načrtom smo predvideli proizvodnjo premoga za 37.730.000 GJ, pridobili pa smo za 37.931.225 GJ premoga. To je pol odstotka več od načrtovane količine in 2,9 odstotka več, kot je bila dosežena proizvodnja v letu 1999. Z delovnim načrtom je bilo predvideno, da bomo v TE Šoštanj prodali 35.868.000 GJ energije, dejansko pa smo je 4,3 odstotke manj. Razlog za izpad prodaje je bil v nižji bilančni proizvodnji električne energije v TEŠ. nezgod manj, kot v letu 1999. Število izgubljenih dnin na eno nezgodo se je v letu 2000 v primerjavi z letom 1999 neznatno povečalo. Bolniški stalež zaposlenih je v upadanju že od leta 1995 in je bil lani 5,51 odstotka, kar je zelo dober rezultat. Močno je upadlo tudi število nanovo ocenjenih invalidov v podjetju. V jami nismo zabeležili niti enega požara, ki bi ogrožal varnost zaposlenih ali bi povzročil materialno škodo. Prav gotovo je mogoče ugotoviti, da strateški cilj, povezan z varstvom pri delu in zdravjem zaposlenih, dosegamo. V letu 2000 je Premogovnik Velenje kot prvo slovensko energetsko podjetje in med prvimi v Evropi prejel certifikat ISO 14001. Ekološka sanacija Šaleške doline in aktivnosti pri odpravljanju rudarskih škod so potekali po načrtih. Strateški cilj v zvezi z ekološko sanacijo Šaleške doline smo v letu 2000 dosegali in opravljene aktivnosti lahko ocenimo kot zelo uspešne. Pogodbena cena premoga za električno energijo 569,61 SIT/GJ je bila določena s sklepom vlade 6. aprila 2000. Vlada je 7.2.2001 ceno premoga za leto 2000 povečala na 579,22 SIT/GJ. Korekcija cene je bila 1,68 odstotna, čeprav je na stroške poslovanja podjetja močno vplivala 8,9 odstotna inflacija in na strošek dela revalorizacija plač, ki jo je narekovala država. V podjetju smo se na zaostrene pogoje poslovanja, predvsem pa na zmanjšan obseg prodaje premoga, odzvali z mnogimi varčevalnimi ukrepi, z zmanjševanjem števila delovnih dni pri proizvodnji premoga in z večjim pridobivanjem del izven Premogovnika. Tako smo poslovno leto zaključili z mnogo manjšo izgubo, kot je bilo načrtovano z delovnim načrtom: izguba v letu 2000 je 460 mio SIT, načrtovana je bila 978,76 mio SIT. Ker smo v letu 2000 poslovali z izgubo, prvega strateškega cilja podjetja, kljub velikemu prizadevanju zaposlenih in vodstva, nismo v celoti dosegli. V letu 2000 se je v Premogovniku Velenje pripetilo 179 nezgod pri delu in razveseljivo je, da je to 23 Skladno z usmeritvami dosedanjih strateških konferenc Premogovnika Velenje smo nadaljevali s procesi prestrukturiranja podjetja, predvsem z namenom zniževanja cene premoga in prilagajanja podjetja na odprti trg z električno energijo. Zato smo skupaj s svetovalno ustanovo ITEO z vidika perspektivnosti podrobno preučili obstoječe proizvodne programe v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje, izdelali in preverili smo osnutke razvojnih načrtov za vse družbe v sistemu in določili tudi možne nove poslovne programe. V okviru študije z naslovom “Analiza konkurenčnosti domačih proizvajalcev na odprtem trgu električne energije”, ki jo je naročilo Združenje za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije, smo določili aktivnosti za dolgoročno perspektivo programa “pridobivanje premoga”. Z aktivnostmi pri prestrukturiranju podjetja bomo nadaljevali v letu 2001 in ocenjujem, da smo tudi programe za doseganje četrtega strateškega cilja v letu 2000 uspešno izvajali. dr. Franc Žerdin Lani smo varčevali in pridobivali nove posle Delovni načrt Premogovnika Velenje je v letu 2000 predvideval odkop 3.850.000 ton premoga, ki naj bi ga odkopali v 235 delovnih dneh in na 323,6 metra odkopne fronte. V 229 delovnih dneh smo na 302,3 metra odkopne fronte odkopali 3.743.000 ton premoga in tako 97,22 odstotno uresničili načrt odkopa premoga. V letu 2000 j e obratovalo pet odkopov in povprečno hkrati 2,68 odkopa. Na njih je bilo pridobljenih 3.578.040 ton premoga, njihov povprečni napredek je bil dobre tri metre na odkop, povprečna višina 13 metrov in zmogljivost 14,8 ton/rrf. V Pripravah so izdelali 7675,6 metra prog, kar je bilo tri četrtine dolžine, ki so jo načrtovali, in pridobili 164.960 ton premoga ali dobrih 15.000 ton več, kot so načrtovali. Vsi kazalci uspešnosti odkopavanja so bili boljši, kot smo jih načrtovali in boljši kot v letu 1999, dosežena je bila samo nižja produktivnost odkopne fronte, saj smo odkopavali premog na manj produktivnih odkopih. Odkopni učinek je bil boljši od načrtovanega za dobrih 11 odstotkov in za dobra 2 odstotka glede na leto 1999. Učinek premogovnika je bil za dobrih 5 odstotkov boljši od načrtovanega, od doseženega v letu 1999 pa celo 14 odstotkov. Storilnost delaje bila dosežena tako, kot je bila PROIZVODNJA MAREC 2001 načrtovana, v primerjavi z letom 1999 pa je bila za 9,39 odstotka večja. POSLOVANJE HKRATI POZITIVNO IN NEGATIVNO Odkop premoga, merjen v giga joulih, je bil za pol odstotka boljši, kot smo načrtovali, in sicer 37.931.225 GJ, vendar pa smo v TE Šoštanj prodali kar za 4,3 odstotka manj premoga, kot je bilo predvideno s pogodbo. Razlog za izpad prodaje je bil v nižji bilančni proizvodnji električne energije v TEŠ (izpadlo je 130 GWh). Zato seje od januarja do decembra 2000 podvojila količina lastnih zalog premoga na deponiji. Skoraj 10 odstoten je bil zaradi mile zime tudi izpad prodaje premoga za proizvodnjo toplotne energije. S prodajo premoga v TE Šoštanj smo pridobili 20,733 milijarde SIT celotnega prihodka, skupaj z drugimi prihodki pa 24,757 milijarde SIT, kolikor smo tudi načrtovali. Z zunanjo realizacijo smo pridobili 4 milijarde tolarjev. V primerjavi z letom 1999 smo to vrsto prihodka povečali za 45 odstotkov. Največji projekti zunanjih rudarskih del so bili izgradnja vodnega rova Drtijščica, predor Podstrana, HE Plave in kanalizacija v Pivovarni Laško. V letu 2000 smo imeli 26 milijard SIT odhodkov, kar je nominalno za skoraj 5 odstotkov več kot leto prej, z upoštevanjem inflacije pa realno za 3,7 odstotka manj. Strukturni deleži so bili v okviru načrtovanih, primerjava z letom 1999 pa ni realna zaradi ustanovitve IP HTZ. So se pa po tej izločitvi deleži stroška dela, amortizacije in ostalih odhodkov zmanjšali (s 55,4 odstotka na 46,3, s 16,2 odstotka na 15,5 in s 4,1 odstotka na 2,8), medtem ko sta deleža materialnih stroškov in stroškov storitev porastla - prvi za dva, drugi pa skoraj za 9 odstotkov. Za investicije je bilo lani predvidenih 3,5 milijarde tolarjev, porabljenih pa je bilo skoraj 4 milijarde SIT. Več od načrtovanih sredstev smo porabili za nakup opreme za pripravska delovišča, Odstotek bolniških izostankov upada vse od leta 1995, lani pa je dosegel optimalno vrednost 5,5 odstotka. OBRAT PROIZVODNJA + VIŠEK - PRIMANJ. ODSTOTEK DOSEŽEN POVPREČEK osn. nač. mes. nač. doseženo na osn. nač. na mes. nač. na osn. nač. na mes. nač. PRELOGE 147.000 147.000 149.060 2.060 2.060 101,40 101,40 7.098 PESJE - ŠKALE 167.000 237.000 210.780 43.780 -26.220 126,22 88,94 10.037 PRIPRAVE 22.000 18.900 19.060 -2.940 160 86,64 100,85 908 PREMOGOVNIK 336.000 402.900 378.900 42.900 -24.000 112,77 94,04 18.043 kjer je bil poleg načrtovanih dveh na-predovalnih strojev kupljen še eden z vrtalnimi garniturami. Več sredstev, kot smo načrtovali, je bilo porabljenih tudi za nakup infrastrukturne opreme, in sicer za opremo za glavno jamsko črpališče na k.-130. Od načrtovanih investicij v letu 2000 pa ni bila realizirana investicija v ogrevalno napravo za ogrevanje vstopnega zraka na zračilnem jašku Šoštanj, bo pa letos. Poslovanje v letu 2000 smo sklenili s 460 milijoni SIT izgube, kar je več kot polovico manj, kot smo načrtovali. Manjša izguba je med drugim rezultat varčevalnih ukrepov v podjetju in bistveno povečanih prihodkov s posli izven pridobivanja premoga. SKRB ZA ZDRAVEGA DELAVCA RODI SADOVE Konec leta 2000 je bilo v Premogovniku Velenje zaposlenih 2.798 delavcev, kar je bilo v primerjavi z začetkom leta 131 ali 4,5 odstotka manj. Delovno razmerje v Premogovniku Velenje je prenehalo 161 delavcem, največ zaradi starostne in invalidske upokojitve ter premestitve v IP HTZ. Nanovo je bilo sprejetih 30 delavcev, od tega 21 štipendistov. V letu 2000 smo opravili za 7,4 odstotka manj rednih delovnih ur in za dobrih 52 odstotkov več nadur - zaradi dodatnega delovnega dne v marcu - kot v letu 1999. V podjetju je bilo ob koncu leta 2000 412 delovnih invalidov oziroma 14,7 odstotka vseh delavcev. Lažje delo je zaradi medicinske rehabilitacije opravljalo 140 delavcev, medicinska rehabilitacija pa je bila lani nanovo uvedena za 92 delavcev. 74 jih je lažje deloopravljalovjami, 18pavIPHTZ. Lani je bilo v primerjavi z letom 1999 za 7,7 odstotka manj bolniških izostankov. Ta odstotek upada vse od leta 1995, lani pa je dosegel optimalno vrednost 5,5 odstotka. Bistvenega znižanja verjetno ne moremo pričakovati, treba pa je vse aktivnosti v zvezi s projektom Skrb za zdravega delavca nadaljevati, da to raven ohranimo. Rezultati intenzivnega dela pri projektu se kažejo tudi v upadanju števila nanovo ocenjenih invalidov in v manjšem številu delavcev, potrebnih medicinske rehabilitacije. VELIKO SMO SE IZOBRAŽEVALI Za šolsko leto 2000/2001 je bilo razpisanih 36 štipendij, podeljenih pa 29. Skupno število kadrovskih štipendistov je 146. Lani smo se zaposleni v Premogovniku Velenje veliko usposabljali z delom. Za različne poklicne skupine delavcev je bilo izvedenih skoraj 400 ur različnih tečajev in seminarjev. 16 tehnikovje opravilo strokovni izpit za nadzornika rudarskih, strojnih ali elektro del. 288 nadzornikov iz Premogovnika Velenje in 55 iz IP HTZ ter 44 strelcev in 7 figurantov je opravilo preverjanje znanja. Ob delu se za pridobitev izobrazbe šola 50 študentov. Zaposleni so izpopolnjevali svoje znanje na mnogih področjih. Nadzorniki Premogovnika Velenje in HTZ so se seznanili z novostmi iz rudarske zakonodaje in zakonodaje iz varstva pri delu ter o varovanju okolja in standardu ISO 14001. Nova znanja so v učnih delavnicah pridobivali učitelji in inštruktorji, predavatelji podjetja, tajnice in vodiči v Muzeju premogovništva Slovenije. V več oblik izobraževanj v zvezi z okolje-varstvenim standardom je bilo vključenih 824 naših sodelavcev. Tekle so tudi ustaljene oblike izobraževanj tujih jezikov, računalniških programov ter o aktualni zakonodaji na gospodarskem področju. Izvedene so bile 4 delavnice za vodje v projektu Vodenje letnega razgovora, dve celodnevni izobraževanji za udeležence projekta Celovita preobrazba poslovnega sistema ter delavnica za hčerinsko podjetje Habit. Ob vsem tem se je v zunanjih institucijah na različnih strokovnih in interdisciplinarnih prodročjih izobraževalo 350 sodelavcev. SISTEME KAKOVOSTI NADGRAJUJEMO Izvajanje sistemov kakovosti je temeljilo na vzdrževanju in razvoju sistema kakovosti po zahtevah standarda ISO 9001, certificiranju procesa pridobivanja premoga po zahtevah standarda ISO 14001, vzpostavljanju sistema akreditacije v laboratorijih in preizkusnih delavnicah po zahtevah sistema EN 45001, vzpostavljanju sistema varnosti in varstva pri delu po zahtevah standarda OHSAS 18001 ter uvajanju zahtev celovite kakovosti po modelu Poslovne odličnosti. Skladno s tem so bile izvedene notranje presoje v vseh delovnih procesih in delih podjetja po zahtevah standarda ISO 9001. Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje je izvedel drugo redno presojo sistema ISO 9001. Izvedenih je bilo več izobraževanj vodstva, notranjih presojevalcev in drugih delavcev, glede na tehnične in organizacijske spremembe pa je bila revidirana sistemska dokumentacija. Uspešno uvajanje sistema ravnanja z okoljem je bilo potrjeno z notranjo in zunanjo, certifikacijsko presojo, kije v celoti potrdila skladnost sistema ravnanja z okoljem z zahtevami standarda. Premogovniku Velenje je bil podeljen certifikat ISO 14001. Za vseh 13 okoljskih segmentov in 45 podseg-mentov so bila izdelana poročila o stanju, izvajanju programov (skupaj 26) in doseganju ciljev za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Za vzpostavitev sistema akreditacije laboratorijev in preskusnih delavnic je bila v geotehničnem laboratoriju izdelana dokumentacija po zahtevah standarda EN 45001. Prav tako so bili izdelani osnovna dokumentacija za vzpostavitev sistema varnosti in varstva pri delu, program za izdelavo izjave o varnosti in ocene tveganja ter program za projekt po zahtevah standarda OHSAS 18001. Diana Janežič Lani v jami 23 nezgod manj kot predlani Iz poročila o stanju varstva pri delu v letu 2000 je razvidno, da se je lani v Premogovniku Velenje poškodovalo 190 delavcev, od tega je bila ena nesreča težja. 11 nesreč pa je bilo lažjih, zaradi njih delavci niso bili na bolniškem dopustu in te nesreče tudi niso zajete v poročilu. V letu 1999 je bilo nezgod več, 213, vendar je treba upoštevati, da je bilo tudi število zaposlenih delavcev večje, saj se je hčerinsko podjetje HTZ oblikovalo 1.1. 2000. Razveseljiv je podatek, da se je lani v jami pripetilo 23 nezgod manj kot v letu 1999. Tako se je poškodovalo pri delu v jami 160 delavcev, 19 pa zunaj jame. Na odkopih se je pripetilo 47 nesreč, pri strojnih pripravah 7 nesreč, pri izdelavi jamskih prostorov z odstreljevanjem in mehaniziranim odvozom 1 nesreča, na etažnih progah s križišči in odcepi 42 nesreč, na glavnih medobzornih in obzornih progah 12 nesreč, pri šahtih, nadkopih in vpadnikih z mehaniziranim prevozom 10 nesreč, pri črpališčih, kompresorskih postajah, drobtinicah, ventilatorjih 4 nesreče in 37 nesreč pri drugih delih v jami. Analiza nesreč po vzroku kaže, da se največ nesreč pripeti zaradi neprimerne organizacije dela. Kar za 102 nesreči je namreč zapisan ta vzrok. Analiza nesreč po načinu pa kaže, daje bilo 73 delavcev poškodovanih zaradi padcev oziroma udarcev predmetov, 19 zaradi hoje in ob trku z letečimi delci, 29 zaradi stisnitev med predmeti, 22 zaradi padca na ravnini in 36 zaradi drugih načinov. Največkrat je prišlo do poškodbe prstov na rokah, sledijo pa poškodbe gležnja, stopala, kolena, goleni, dlani, zapestja, glave. Pri 31 nezgodah pa je bilo poškodovanih več delov telesa hkrati. Zaradi kršenja varnostnih predpisov se je lani poškodovalo 20 delavcev, in sicer 16 v jami, 6 pa na površini. Vsi ti delavci so bili disciplinsko obravnavani. Število izgubljenih dnin na eno nesrečo pri delu je s 27 poraslo na 29 dnin. Povečal se je tudi delež dnin zaradi nesreč iz leta prej, zmanjšal pa delež izgubljenih dnin zaradi recidiv nesreč iz prejšnjih let. Bolniški stalež zaposlenih je v upadanju že od leta 1995 in je v letu 200(1 dosegel vrednost 5,51 odstotka, kar je zelo dober rezultat. Vsak delavec Premogovnika je lani v povprečju koristil 14 delovnih dni bolniškega dopusta, predlani 15 dni, v celjski regiji pa je bil predlani vsak delavec na bolniškem dopustu povprečno 20 dni. Lani so delavci službe varstva pri delu opravili 199 obhodov jamskih in zunanjih prostorov in delovišč, 6 kontrol uvoza in izvoza moštev in sodelovali pri 133 pregledih strojev in naprav. Opravljenih je bilo 16 meritev ekoloških parametrov na delovnih mestih. Pri vseh teh obhodih so delavci službe varstva pri delu izdali 309 ukrepov, pri tehničnih pregledih pa je bilo izdanih 288 ukrepov. V jami lani niso zabeležili niti enega požara, ki bi ogrožal varnost zaposle- nih ali bi povzročil materialno škodo. Prijavljeni pa so bili trije manjši jamski ognji, ki so bili manšega obsega in hitro sanirani. V vseh treh primerih je bil vzrok nastanka ognja prepih skozi razrušen oziroma zdrobljen premog, torej je šlo za samovžig. Zunaj jame je bil lani en požar, vzrok zanj pa varjenje strelovodne inštalacije. V zvezi z varovanjem zdravja zaposlenih je bilo opravljenih 2.644 preventivnih zdravstvenih pregledov in zdravstvene okvare so bile ugotovljene pri 415 delavcih, od tega je bila pri 52 delavcih že prej ugotovljena invalidnost. Največ zdravstvenih okvar je na področju prehranskih in presnovnih motenj. Več kot 60 odstotkov pregledanih ima prekomerno telesno težo, med njimi je tretjina izrazito predebelih. Rezultati pregledov nakazujejo, da na slabšanje zdravja poleg obremenitev pri delu vplivajo tudi stresi, nezdrav način življenja, nepravilna prehrana in telesna neaktivnost. Obseg kajenja se nekoliko zmanjšuje, zloraba alkohola pa je prisotna v večji meri. Mogoče je ugotoviti, da v Premogovniku Velenje strateški cilj, povezan z varstvom pri delu in zdravjem zaposlenih, uspešno dosegamo, možno pa je ugotoviti tudi, da so se delovne razmere v jami tudi v letu 2000 izboljševale. Dragica Marinšek Nadzorni svet podpira usmeritve vodstva Premogovnika Velenje Predsednik Nadzornega sveta Matjaž Cerovac je takole povzel obravnavo poslovnega poročila za leto 2000 na seji sveta: “Iz poslovnega poročila izhaja, da je Premogovnik Velenje za lani načrtoval 978 milijonov SIT izgube, a je bila ta ob koncu “samo” 460 milijonov SIT. Da pa je izguba sploh nastala, je več vzrokov: zmanjšanje prodaje premoga v TE Šoštanj v zadnjih treh mesecih leta, manj oddanega premoga za toplotno energijo zaradi toplega vremena ter nižje ocenjena vrednost tečaja nemške marke, ki j e prispevala kar za okoli 810 milijonov SIT izpada prihodka. Resje, daje v začetku leta 2001 vlada ta izpad nekoliko zmanjšala s priznanjem večje cene premoga za leto 2000. Izguba bi bila mnogo večja, če vodstvo Premogovnika ne bi izvedlo nekaterih varčevalnih ukrepov. Premogovnik vsako leto namreč povečuje eksterno realizacijo pri gradnji podzemnih objektov in izvajanju drugih specialnih rudarskih del. S tem delavce produktivno zaposli in ustvari dodaten prihodek. Del delovnega procesa je poleg tega že lani preusmeril v invalidsko podjetje HTZ in tako zmanjšal število zaposlenih pri pridobivanju premoga. V strateškem načrtu ob tem predvide- va, da bi bila povezanost matere in hčerinskih podjetij z leti vedno manjša. Te usmeritve Premogovnika Velenje nadzorni svet podpira. K zmanjšanju izgube je prispevalo tudi ustrezno, varno in zdravo delovno okolje, kar se odraža v nizkem odstotku bolniških izostankov, ki je najnižji v regiji in nasploh zelo nizek za premogovništvo. Premogovnik ob tem dosega vsako leto boljše rezultate pri pridobivanju premoga: na krajši odkopni fronti z manjšim številom zaposlenih večje učinke. Nekaj prihranka je prinesla tudi drugačna razporeditev plačanih delovnih dni. Še tole bi rad poudaril! Premogovnika ne moremo primerjati s podjetjem s tekočim trakom. Zanj ne obstaja trg delovne sile in mora sam vzgajati svoje kadre in voditi ustrezno kadrovsko politiko. Zanj je pomembna stabilna proizvodnja, ki je načrtovana dolgoročno, saj tako ustvarja največjo proizvodnjo z najmanjšimi stroški. Nenazadnje je treba nenehno skrbeti za visok nivo varnosti pri delu, varne delovne razmere in zdravje zaposlenih.” Značilnosti poslovnega leta 2000 Z Plan investicijskih vlaganj je bil presežen za 445 milijonov SIT, največ zaradi vlaganj v opremo za pripravska delovišča ter v opremo za infrastrukturo. Z Prodaja premoga je bila za 4,2 odstotka manjša od načrtovane. Prvič v desetletnem obdobju seje pripetilo, da letna pogodba s TE Šoštanj o odkupu premoga ni bila realizirana v celoti. z Dosežena kurilna vrednost premoga je bila 10.134 kj/kg (v letu 1999 je bila 9.687 kj/kg). z Fakturirana cena premoga, ki je bil prodan v TES, je bila 5,51 DEM/GJ, v letu 1999 pa 5,97 DEM/GJ . Z Izguba v letu 2000 je 460,093 milijona SIT, v letu 1999 je bila 834,869 milijona SIT. Z Celotni prihodek Premogovnika Velenje je bil 24,757 milijard SIT, kar je 5,7 odstotka več kot v letu 1999. Z Prihodek iz naslova ostale realizacije je bil lani 4,023 milijarde SIT in za 45 odstotkov večji od prihodka v letu 1999. Z Odhodki Premogovnika Velenje so bili 26,013 milijarde SIT, kar je nominalno za 4,9 odstotka več kot v letu 1999, realno pa so bili manjši za 3,7 odstotka. Z Masa bruto plač (brez drugih stroškov dela) je bila lani 8,186 milijarde SIT in se je zmanjšala v primerjavi z enakim obdobjem leta 1999 za 11,07 odstotka (realno za 18,34 odstotka). Na znižanje mase je v največji meri vplivala izločitev IP HTZ. Z Žiro račun tudi v letu 2000 ni bil blokiran. z Ob koncu leta smo imeli za 2,973 milijarde SIT zalog materiala in premoga. Predvsem na račun povečanja zalog premoga je vrednost zalog v primerjavi z letom 1999 narasla za 61 odstotkov. Vrednost zaloge premoga se je v letu 2000 povečala za 1,0511 milijarde SIT. Z Za osnovna sredstva je značilna visoka stopnja odpisanosti. Vrednost gradbenih objektov je odpisana 51,3 odstotno, vrednost opreme pa 79,2 odstotno. z Premoženje družbe jev letu 2000 naraslo s 65,5 milijarde SIT na 68,8 milijarde SIT. Na prvem mestu so interesi podjetja Prva četrtina leta bo kmalu za nami. Tudi letos Premogovnik Velenje še nima ovrednotenega letnega delovnega načrta. 15. aprila smo v Sloveniji odprli notranji energetski trg. Kako se je to videlo? Bodo v prihodnje v _ v TES kurili velenjski lignit, indonezijski premog ali kostno moko? Dovolj razlogov za v pogovor z dr. Francem Zerdinom. Dr. Franc Žerdin Rudar: “Lani smo v Premogovniku Ve- • lenje dobili letni plan maja. Ali ga ■ bomo letos kaj prej?” Ur. Žerdin: “Letos se aktivnosti z izde- i lavo delovnega načrta vlečejo zato, ker ’ je status energetike dokaj nedorečen, i Ker ni pristojnega ministrstva, smo v ! vseh podjetjih v državni lasti ! prepuščeni bolj sami sebi. Vendar '■ bomo v Premogovniku Velenje letni ! delovni načrt v aprilu izdelali in ga ! posredovali v sprejem nadzornemu ! svetu. ! Osnove zanj so s količinsko bilanco ; dorečene že kar nekaj časa, vendar v ; razgovorih z elektroenergetskim siste- ; mom želimo rešiti tudi problem depo- ; nije premoga. Na njej se je nakopičilo ; ogromno premoga, ne po naši krivdi, ; temveč po krivdi nekontrolirano ; sklenjenih pogodb v sistemu, ki so ; povzročile lani za 130 GWh izpada ; električne energije iz TE Šoštanj in ; letos v prvih treh mesecih dodatno še ■ za 200 GWh. Skupaj torej 330 GWh, ; kar je v tonah 450.000 ton premoga. ; Toliko premoga je na deponiji več, kot ; bi ga bilo, če bi izvajali podpisane po- ■ godbe oziroma elektroenergetsko bi- ; lanco. Tako velika deponija povzroča veliko i težav za prihodnje poslovanje, za ob- ! dobje, ko bo odprt energetski trg. Zato ! želimo vsaj del te deponije dodatno prodati in zato se dogovori okoli plana za letos vlečejo bolj, kot bi se sicer. Z Elesom, TE Šoštanj in Ministrstvom za gospodarstvo smo sklenili dogovor, da bo TEŠ letos proizvedla 3100 GWh električne energije, to pomeni, da bi proizvodnja pri nas morala teči dovolj nemoteno. Tako tudi bo, če bomo dodatno prodali vsaj še 150.000 ton premoga z deponije. O tem naj bi se dogovorili še v aprilu in v aprilu bo delovni načrt izdelan, v maju pa naj bi ga Nadzorni svet Premogovnika Velenje sprejel.” Rudar: “Smo v Sloveniji 15. aprila odprli notranji trg z električno energijo ali ne?” I)r. Žerdin: “Odpiranje notranjega energetskega trga vsebinsko pomeni, da bi teoretično imeli vsi odjemalci električne energije, ki imajo priključno moč varovalke na enem mestu večjo od 41 kW, pravico izbirati dobavitelja električne energije. Zaenkrat na slovenskem tržišču, po 1. januarju 2003 pa na evropskem tržišču. Pravim, teoretično. Pred odprtjem evropskega trga smo predvideli odpiranje slovenskega zato, da se proizvajalci in porabniki električne energije v prehodnem obdobju naučimo trgovati, da se naučimo pravil igre, ki bo po 1.1.2003 še kako resna zadeva. Česa drugega v pojmu odpiranja notranjega trga ne vidim. Odpiranje notranjega trga torej ne pomeni revolucionarnega posega, pomeni pa, da bomo poskusili sklepati ločene pogodbe med proizvodnimi podjetji in odjemniki energije, da se bo pri cenah poznal podjetniški vidik, ne državna regulativa. Po 15. aprilu bo treba opraviti še veliko dela, bo pa v celem letu 2001 pravzaprav šlo za testiranje in uvajanje novih pogodb, novih razmerij. Do konca leta 2001 bomo morali biti sposobni kvalitetno oceniti te pogodbe, določiti cene omrežnine, cene za velike porabnike električne energije, vsebinsko zastaviti pogodbe za leto 2002 in nenazadnje skleniti tudi dolgoročne pogodbe. Odpiranje trga pa je seveda povezano tudi s strukturnimi spremembami. V elektrogospodarstvu se moramo drugače organizirati, proizvodna podjetja se Z Elesom, TE Šoštanj in Ministrstvom za gospodarstvo smo sklenili dogovor, da bo TEŠ letos proizvedla 3100 GWh električne energije. morajo povezati, če želijo pozitivno ; vplivati na svojo konkurenčnost, po- ; vezati se morajo tudi distribucijska • podjetja, Elesu je treba dati drugačne ; pristojnosti... Navsezadnje mora tudi ■ lastnik, to je država odigravati • drugačno vlogo, kot jo je dosedaj.” Rudar: “Kako ste v Združenju za energetiko razpravljali o (ne)dogajanjih v ■ energetiki?” Dr. Žerdin: “V Združenju za energe- ! tiko smo ves čas priprav na odpiranje trga opozarjali na to, katere aktivnosti ! je treba opraviti pred tem datumom, ! zato da bodo podjetja po odprtju ! evropskega trga lahko delovala naprej. 1 Pri tem smo imeli kar nekaj težav. Ne ! zato, ker ne bi vedeli, kaj storiti, ali da ; ne bi videli nalog, temveč zato, ker seje ; vmes nekajkrat menjala vlada, ker ima ; energetika še vedno nedefiniran ; status, ker je energetika padla na nivo ; podsekretarja v Ministrstvu za gospo- ; darstvo, pa še to samo z njegovim tretjinskim delovnim časom in ker se vse dogaja zelo počasi. Ne toliko po zaslugi podjetij, ampak zaradi neažurnega dogovarjanja z lastnikom. Večino potez mora potegniti vlada: vlada mora dati soglasje za reorganizacijo podjetij, sprejeti mora več pravil za delovanje energetskega trga, vlada mora dati v Državni zbor Nacionalni energetski program, ki ga ni niti v osnutku... Združenje za energetiko je velik del svoje naloge opravilo s tem, daje kljub temu, da vladni organi niso funkcionirali v polni meri, sprejelo veliko dogovorov, kako delati naprej. Če bi v Združenju ne bili tako aktivni - tako direktorji, predstavniki MGD v Združenju, predstavniki Gospodarske zbornice - bi bili danes še bolj nepripravljeni na odpiranje notranjega trga. Sestanki Združenja so odprti za javnost in odziv medijev je zelo velik. Tu novinarji tudi pridejo do informacij, ki jih nato beremo in slišimo.” Rudar: “Aktualne medijske zgodbe so letos tudi možna kuriva za pridobivanje električne energije v TE Šoštanj. Med njimi sta kostna moka in še vedno aktualni indonezijski premog. Kako komentirate vse te zapise in ideje, iz rumenega in 'normalnega' tiska?” Dr. Žerdin: “Najprej kar se tiče uvoženih premogov. V TEŠ je bilo v preteklih letih opravljenih kar nekaj poskusov glede možnosti uporabe drugih premogov poleg velenjskega lignita. Ugotovljeno je bilo, da črnih premogov in kvalitetnih rjavih premogov v blokih TEŠ ni možno kuriti brez temeljitih predelav kotlov. Danes so v TEŠ zgrajene čistilne naprave, ki so prirejene za čiščenje dimnih plinov pri kurjenju lignita. Teh čistilnih naprav brez temeljitih predelav ni mogoče uporabljati pri kurjenju drugih premogov, razen če bi povsem opustili lignit in v celoti za kurivo uporabljali kakšen drug premog. Če bi bil to črn, bi čistilne naprave lahko odklopili. V slovenskem energetskem sistemu in na relaciji med Premogovnikom Velenje in TEŠ so ta dejstva dovolj dobro razčiščena. Menim pa, da niso dobro razščiščena pri nekaterih trgovcih, ki pač imajo svoje interese. Prepričan sem, da je perspektiva v tem, da TEŠ kot gorivo uporablja velenjski lignit, ki pa mora imeti ustrezno nizko ceno. Na tem je tudi zgrajena celotna strategija TEŠ, Premogovnika Velenje in slovenske energetike. V nobenem dokumentu, v osnutkih nacionalnih programov, v razvojnih dokumentih Slovenije ni zapisano, da bi kurivo v TEŠ zamenjevali. Nasprotno, v vseh aktih države, TEŠ in slovenskega energetskega sektorja je vizija nadaljnjega dela velenjskega premogovnika zelo jasno opredeljena. Kar pa se kostne moke tiče, v vodstvu Premogovnika nismo odobravali njenega sežiga v TEŠ in smo to tudi jasno povedali. Za opravljene preizkuse v inštitutu ERICo smo izvedeli, ko so rezultati že bili predani naročniku in interpretiranih podatkov nismo imeli možnost niti preveriti, četudi je šlo za primerjave kostne moke z našim lignitom.” Rudar: “Če ostaneva pri rumenem tisku in komentirate še navedbe vaših številnih povezav z vplivnimi Slovenci in inštitucijami. Alije za tako veliko in pomembno podjetje, kot je Premogovnik Velenje, in kraj, v katerem deluje, škodljivo, če je njegov direktor član pomembnih strokovnih združenj in ima veliko znancev med vplivnimi državljani?” Dr. Žerdin: “Če je s tem kaj narobe, bi jaz težko kaj rekel; morda bi lahko na osnovi mojega dosedanjega dela na to vprašanje odgovorili zaposleni v Premogovniku Velenje kot tudi prebivalci Šaleške doline. Velenjski premogovnik ni enostavno podjetje. Naš produkt je zahteven. Premogovnik je vvečinski lasti države in je vključen v sistem elektroe- nergetike in premogovništva Slovenije. Če bi se direktor takšnega podjetja zaprl v podjetje in ne bi komuniciral z drugimi direktorji sistema v Sloveniji in tudi v Evropi, bi podjetju naredil slabo uslugo. Jaz si takšnega dela ne predstavljam. Vedno sem delo v Premogovniku jemal izredno resno in vedno mi je šlo za to, da uveljavljam interese Premogovnika in Šaleške doline. To nameravam počenjati na tem delovnem mestu še naprej, dokler bom tu. Pomembno se je znati pogovarjati tudi s predstavniki političnih strank. Stranke prek svojega in parlamentarnega delovanja odločilno vplivajo na kvaliteto življenja Premogovnika in energetskega sektorja. V teh razgovorih prihaja tudi do konfliktov, vendar ne v smislu prepiranja, ampak do uveljavljanja interesov ene in druge strani, kar je povsem normalno.” Rudar: “Imate vi občutek, da ste močni, in če, ali menite, da lahko s svojo močjo veliko naredite - dobrega in/ali slabega?” Dr. Žerdin: “Nikoli nisem razmišljal o svoji politični ali drugačni moči. Premogovnik ima ugled v Sloveniji in v Evropi. Ugled pa ima zaradi načina delovanja in rezultatov, ki jih je v svojem razvoju dosegel. Da bi pa jaz želel svoj ugled izgrajevati z močjo, o tem nisem nikoli razmišljal. Naše delo je timsko in takšno mora ostati tudi v prihodnje. Osebno delujem na veliko področjih, in to zato, ker je to tudi interes podjetja. Predavanja na fakulteti mi koristijo, ker spoznavam nove profesorje - slovenske in tuje, njihovo znanje, ideje, spoznavam študente in njihova razmišljanja. Vsako moje delovanje izven podjetja ima za cilj izgrajevati prepoznavnost podjetje in elektroenergetskega sektorja v celoti, ne pa v krepitev moje lastne moči. Kar se natolcevanj in namigovanj v rumenem tisku tiče, bi rekel še to! Običajno je tam, kjer je dim, tudi ogenj. Vse, kar j e objavljeno v medijih, je treba v podjetju analizirati, se o tem pogovoriti, vprašati, zahtevati odgovore. Nima smisla karkoli zamolčati, pa četudi je to povezano s kakšno od osebnih zadev. Kar pa se kostne moke tiče, v vodstvu Premogovnika nismo odobravali njenega sežiga v TEŠ in smo to tudi jasno povedali. Nesmiselno pa bi bilo podjetju zaradi namigovanj buriti domišljijo in širiti govorice. Te vodijo le v slabitev dela in položaja Premogovnika.” Diana Janežič Kakovostni izvajalci del v predorih Premogovnik Velenje ima v sklopu tako imenovane eksterne realizacije ta čas odprti dve veliki delovišči: pri gradnji vodnega rova Drtijščica na avtocesti Trojane Lukovica, ter pri gradnji odvodnega rova pri HE Plave II. Na prvem so dela na polovici, na drugem so dela sklenili. Vhod v predor ob HE Plave II Mag. Marjan Hudej, direktor projektov, z zadovoljstvom ugotavlja, da se strokovnjaki Premogovnika Velenje na vseh deloviščih izkažejo z dobro opremo, spoštovanjem rokov za dokončanje del in kot zelo kakovostni izvajalci. To jim priznajo investitorji in tudi strokovnjaki iz Slovenije in tujine, ki opravljajo nadzor pri izvedbi projektov. Sodelovanje pri projektih v tune-logradnji pa je koristno tudi za Premogovnik Velenje, saj si strokovnjaki nabirajo znanje in izkušnje, z opremo, ki smo jo za tovrstna dela kupili, pa se bomo lahko lotili novih projektov. Uspešno in kakovostno izvedena dela so, seveda, tudi odlična priporočila za nove posle. V DRTIJŠČICI NA POLOVICI ROVA Vodni rov Drtijščica bo pomenil vodno povezavo med dolino Radomlje pri Krašnji in dolino na drugi strani hriba proti Moravčam. Po vodnem rovu bodo speljani vodni viri in padavine z območja, kjer bo potekala trasa bodoče avtoceste, predvsem zaradi nevarnosti poplav. Rudar: “Kako potekajo dela v Drtijščici, kjer ste približno na polovici del?” Mag. Hudej: “Vodni rov bo dolg skoraj kilometer, natančneje: 935 metrov ga bo popolnoma pod zemljo, na obeh straneh pa bo še nekaj metrov predvse-ka. Sedaj smo izkopali že več kot 500 metrov. Če se spomnim na zelo neprijazen začetek del, ko smo se spopadali z vdori vode in blata ter z z ruški, so kasneje dela potekala veliko bolje in razmeroma hitro. Do februarja smo dosegali tudi rekordne dnevne napredke; obložili smo celo do 7 metrov proge s paneli na dan. Potem pa smo naleteli na nepredvidene težave. Pokazalo seje, da so geologi investitorja, to je Darsa, slabo raziskali teren in niso predvideli trdih peščenjakov. Mi smo nanje naleteli in napredovanje je bilo zelo težko. Veliko opreme se je obrabilo in pokvarilo, zato smo imeli veliko vzdrževalnih del, napredovali smo celo samo z razstreljevanjem hribine. Napredki so se, seveda, zelo zmanjšali. Napovedano je bilo, da nas bo takšna hribina spremljala do konca predora, vendar se je stanje sedaj izboljšalo in delamo v dobrih pogojih." Rudar: “Kakšna je tehnologija izkopavanja rova?” Mag. Hudej: “Tehnologija je takšna, kot jo uporabljamo v Premogovniku Velenje. Ker smo že daleč v rovu, smo pripeljali na delovišče tudi visečo die-selsko lokomotivo za prevoz panelov in drugega materiala. Izkopano izvažamo s trakovi v neposredno bližino vhoda; ta material bo kasneje uporabljen za protihrupne nasipe na trasi avtoceste. Na delovišču je ena delovna skupina, ki vrta rov, približno 20 metrov za njo pa druga skupina vgrajuje panele.” Rudar: “Kakšen je delovni čas in kako vas k delu priganja rok za dokončanje rova?” Mag. Hudej: “Delo poteka triizmensko, neprekinjeno vse dni v tednu. Vezani smo na rok, ki je zelo kratek. Objekt naj bi predali konec septembra letos, začeli pa smo junija lani. To je pač objekt, ki mora biti končan, preden se na tem območju začnejo pripravljalna dela za traso avtoceste. Obremenitev delavcev je zelo velika, tudi zaradi prevozov oziroma oddaljenosti delovišča. Predčasnih odhodov ali, kot rečemo 'fudlanja', tukaj ni. So se pa delavci navadili na terensko delo in so motivirani za uspešno napredovanje del v tunelu. Delovne razmere so sedaj bistveno boljše kot na začetku, saj je sedaj delovišče suho." Rudar: “Poleg vas, ki delate v rovu, so občasno na delovišču še drugi delavci Premogovnika.” Mag. Hudej: “V sklop del pri izdelavi vodnega rova spadajo tudi dejavnosti jamomercev in geologov. To so zahtevna in odgovorna dela in ocenjujem, da vsi svoje delo dobro opravljajo ter dobro sodelujejo z delavci Družbe za državne ceste in DARS-a, ki jih zelo cenijo.” Rudar: “Se da napovedati preboj rova?” Mag. Hudej: “Če ne bo težav, torej še kakšnih 'presenečenj' v hribini in če bo poletje suho, naj bi prebili rov v juliju. Z vsemi deli, torej na obeh portalih, s čiščenjem delovišča, pa moramo končati do konca septembra.” IZ PLAV NA DOBLAR Premogovnik Velenje ima veliko delovišče tudi na Soči, in sicer sodeluje pri projektu povečanja zmogljivosti dveh hidroelektrarn, to je Plave II in Doblar II. Gre za izdelavo dveh tlačnih predorov, ki imata premer izkopa skoraj 7 metrov, v končni verziji pa 6,4 metra. Predor Plave II je dolg skoraj 6 km, Doblar II pa skoraj 4 km. Investitor obeh predorov so Soške elektrarne, za izvedbo gradbenih del pa je zadolženo mednarodno gradbeno podjetje Joint Venture Soča. Premogovnik Velenje je podizvajalec. Rudar: “Kakšen je naš del pri izdelavi teh predorov?” Mag. Hudej: “Predor je bil izrezan z velikim strojem za vrtanje predorov TBM in obložen s paneli, prostor za njimi pa zapolnjen s peskom. Po tej fazi izgradnje predora smo nastopih mi. Z modernim postrojenjem za injektiran-je vtiskamo cementno maso za panelno oblogo. Za potrebe teh del smo dokupili nekaj opreme in sedaj smo najbolj usposobljeni v Sloveniji za podobna dela, kar so nam priznali tudi partnerji iz podjetja Joint Venture Soča.” "Na čelu" v vodnem rovu Drtijščica Rudar: “Kako so potekala dela na tem delovišču?” Mag. Hudej: “Dela pri predoru Plave II smo pričeli lani poleti, in to z veliko težavami. Nenehno je na vseh koncih curljala ali celo pritekala s pritiskom voda, ker je bil predor slabo fugiran. Ko smo te težave odpravili, smo dela prek zime dokaj kontinuirano nadaljevali. Smo v zaključni fazi del, saj moramo predor le še počistiti. Ob koncu marca smo imeli interni tehnični pregled, na katerem so ugotovili, daje bilo naše delo dobro opravljeno. Zdaj nas čaka demontaža opreme, preselili pa se bomo kar na drugo delovišče ob Soči, nekoliko bolj navzgor, na HE Doblar II.” Rudar: “Gre pri tem za enako delo?” Mag. Hudej: “Predor ob HE Doblar 11 je bil prebit v februarju in j e pripravljen za injektiranje. Naše delo bo enako kot pri Plavah II. Predpogoj, da smo dobili ta posel, je bila uspešna izvedba prvega pogodbenega dela. Ocenjujemo, da bomo predor Doblar II še kvalitetneje in hitreje naredili.” Rudar: “Delovišče je na Primorskem, precej daleč iz Velenja. Predstavlja to kakšne težave?” Mag. Hudej: “Prav gotovo, saj so delavci dlje časa odsotni od doma in so si morali prilagoditi družinsko življenje. Skušamo se sproti dogovarjati in urejevati težave. Načrtujemo, da bomo dela pri Doblarju II končali v devetdesetih dneh, in ker delamo neprekinjeno vse dneve, to pomeni tudi koledarsko v treh mesecih. Začeli naj bi sredi aprila in bi torej bili sredi julija gotovi.” Rudar: “Kakšni so finančni učinki vseh omenjenih poslov?” Mag. Hudej: “Najprej moram reči, da je velik uspeh že pridobitev teh poslov, saj je konkurenca izjemno huda. O neposrednih finančnih učinkih pa je Notranjost predora Plave II težko govoriti, ker je cena naše delovne sile, ki prihaja iz Premogovnika Velenje, večja kot cena delovne sile iz gradbenih podjetij. Za pozitivno lahko štejemo, da zaradi pridobitve novih poslov nismo v Premogovniku Velenje dodatno zaposlovali. Z zaslužki pri omenjenih poslih pokrijemo materialne stroške in velik del stroškov dela. Morda je večja težava v tem, ker v gradbeništvu obstaja velika finančna nedisciplina. Plačila za opravljeno delo pritekajo zelo počasi." Rudar: “Glede na nakup ustrezne opreme ter pridobljena znanja in izkušnje bomo v razpisih tovrstnih projektov zagotovo še konkurirali!” Mag. Hudej: “Pri teh projektih smo nenehno ocenjevani; gledajo in ocenjujejo nas različni domači in tuji strokovnjaki. S kvalitetnimi izdelki smo si zagotovili reference, kijih bomo v prihodnje lahko vnovčili. Ponavljam pa, daje konkurenca huda. Konkuriramo pri vseh projektih v sklopu avtocestnega in železniškega programa, seveda na vseh tistih področjih, kjer se čutimo suverene. To je predvsem pri tunelogradnji, sidranju, brizganih betonih. Nastopamo skupaj z velikimi izvajalci, kot so SCT, Primorje, Gradis, CMC... Najboljši projekti pa so zagotovo tisti, kjer smo lahko samostojni izvajalci, a tega je malo." Diana Janežič Dobro ni dovolj dobro Inovativnost na najrazličnejših področjih delovanja (v organizaciji podjetja, v vodenju, v pristopu do lastnega dela, odnosu do družbenega okolja,...) je gibalo razvoja in pogoj za vsebinsko in kvalitetno rast tako posameznega področja kot družbe v celoti. Vedno več podjetij se zaveda, da stagnacija pomeni propad in da je rast obvezna stalnica dobrega poslovanja. Premogovnik Velenje je tudi na področju inovativnosti med podjetji, kjer vladata ustrezna klima in podpora za sodelavce, ki jim dobro ni dovolj dobro, ampak hočejo več, hitreje, bolje in so jim nenehne izboljšave pri tekočem delu del vsakdana in velika skrb za prihodnje. Sistem idej in poslovnih zamisli, kot smo pred dvema letoma poimenovali nadgradnjo inovacijske dejavnosti, je prinesel dobre rezultate. Največji učinekje viden v velikem porasti tako števila inovatorjev kot števila prijavljenih idej (32 prijavljenih predlogov v letu 1999 in 45 prijavljenih predlogov v letu 2000), kar je bilo s popularizacijo množičnosti tudi eden naših pomembnejših ciljev. Ne smemo prezreti podatka, daje bilo od sedmih koristnih predlogov v letu 1999, od katerih smo izračunali ekonomski prihranek, tega za 25 milijonov SIT, v letu 2000 pa od šestih predlogov 41 milijonov SIT. Ne glede na rezultate osebno nisem zadovoljen; naši plani so bili namreč zastavljeni bolj smelo. Zato imamo letos v načrtu kar nekaj promocijskih aktivnosti. Predvsem pa želimo narediti precejšen korak naprej pri poenostavitvi vseh administrativnih postopkov, ki so sicer potrebni, vendar trajajo predolgo, ter pri pospešitvi postopkov realizacije verificiranih koristnih predlogov. Z letošnjim letom širimo sistem idej in poslovnih zamisli v vsa podjetja poslovnega sistema in med vse zaposlene v njem in pričakujemo, da bodo postali aktivni udeleženci sistema idej in poslovnih zamisli. Obstoječi prodajni programi v hčerinskih podjetjih poslovnega sistema Premogovnik Velenje so namreč bazen razvojnih možnosti ter potencialni nosilci rastočih sedanjih prodajnih programov in nastajanja novih. V praksi sicer to pomeni prilagoditev obeh krovnih dokumentov sistema, Poslovnika o realizaciji idej in poslovnih zamisli v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje ter Pravilnika o nagrajevanju idej in inovacijski dejavnosti v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje, predstavitev sistema vsem ključnim kadrom v podjetjih poslovnega sistema, prilagoditev informacijskega sistema ter veliko frekvenco inovatorjev v pisarni 209, kjer običajno prevzamemo ideje in poslovne zamisli. Tudi na regionalnem nivoju moramo bdeti nad tem, da je medsebojno prepoznavanje dobrega, boljšega, izvirnega, uspešnejšega in nenazadnje pogumnega cenjeno tako, da javno in odmevno predstavimo posameznike in ekipe, ki imajo za to posebne zasluge. Premogovnik Velenje zato aktivno sodeluje v akciji, ki smo jo pričeli pred dvema letoma pod okriljem območne enote GZS za Savinjsko-šaleško regijo skupaj s podjetji Gorenje, Esotech in BSH v okviru sekcije za inovacijsko dejavnost. Na razpis za leto 1999 j e Komisija za ocenjevanje inovacijskih predlogov prejela 12 predlogov, na drugi razpis, objavljen v letu 2000, pa je prispelo že 23 predlogov s skoraj 70. avtorji in soavtorji. Komisija ni imela lahkega dela, saj je morala ocenjevati med predlogi oziroma izdelki, ki so svetovne novosti, ki vsebujejo veliko patentiranih rešitev, ki so že prejeli nagrade na domačih in tujih predstavitvah do predlogov, ki so plod vedoželjnosti, vztrajnosti in poguma posameznika (ali skupine) za premagovanje tisočerih ovir, ki pomenijo sicer velik gospodarski prihranek za specifično okolje, nimajo pa v sebi komercialne ali podjetniške komponente. Čeprav so si vsi prijavljeni predlogi zaslužili zelo visoko oceno, so bili kategorizirani med zlata, srebrna in bronasta priznanja, priznanja za posebne dosežke in diplome. Priznanja in diplome so bile nagrajenim avtorjem in soavtorjem podeljena na prireditvi ob praznovanju 150. obletnice GZS 13. marca v hotelu Paka. To je bilo zanje javno in iskreno priznanje za pretekle rezultate, dosežene s smelostjo in pogumom vztrajati tam, kjer so drugi obupali in izkaz zaupanja za nadaljevanje doseženega v prihodnje. Na razpis za Inovatorja Savinjsko-šaleške regije za leto 2000 se je prijavilo pet sodelavcev iz našega poslovnega sistema, prijavili so štiri inovacijske predloge. Franjo Strnišnik s soavtorjema Stanetom Hočevarjem in Dejanom Novakom so prejeli diplomo za inovacijo “Predelava delovne mize za popravilo hidravličnih stojk in cilindrov”. Po njihovem predlogu se je prej ročno krmiljena naprava za popravilo stojk in cilindrov predelala v napravo, ki je krmiljena z elektro-hidravlično komando. Postopek je avtomatiziran, varnejši, hitrejši in cenejši. Evgen Treven je dolgoletni inovator na različnih področjih. Izdelal je sistem za daljinsko upravljanje starih cerkvenih ur. Za inovativen pristop na področju, ki ni prav vsakdanje, je za inovacijo “Restavriranje starih stolpnih ur”prejel Posebno priznanje za ohranjanje kulturne dediščine. Silvo Pečovnik je prejel bronasto priznanje za izdelavo “Naprave za mehanizirano navijanje energetskih kablov”, ki je nadomestila ročno manipuliranje energetskih kablov. Realizacija tega predloga pomeni izboljšano delovno okolje, prihranek ter večjo varnost pri delu. Evgen Treven je dobitnik zlatega priznanja za inovacijo “Kamera BH C-250”. Gre za posebno konstrukcijo ohišja kamere, ki je namenjena za opazovanje nevidnih in težko dostopnih mest na raznih mestih v kanalizaciji in drugih instalacijah, rudnikih, itd. Inovativnost predloga je v namestitvi modula kamere ter mikro-procesnem krmiljenju potrebne svetlobe za snemanje opazovanih predmetov na način, ki je cenovno sprejemljiv in zato tržno zanimiv. Bojan Stropnik, vodja Službe za realizacijo poslovnih zamisli Velike možnosti za prodajo znanja v Turčijo Premogovniku Velenje se obetajo možnosti za večji posel s Turčijo, konkretneje za prodajo znanja in svetovanje pri odkopavanju s širokočelno metodo. Vendar tokrat ne gre za odkopavanje premoga, temveč sode. Nemško podjetje Saartech iz Saarbruckna, ki proizvaja odkopno opremo, je navezalo stike s Premogovnikom Velenje in ga povabilo na ogled turškega ležišča sode ETI SODA v £ayirhanu v pokrajini Beypazari. V mestu sta premogovnik in termoelektrarna, ki sta v večinski privatni lasti firme Parktechnik, 15-odstotni lastnik pa je tudi podjetje Saartech. Parktec-nik je lastnik šestih premogovnikov v Turčiji, poleg tega pa je skupaj s še dvema solastnikoma pridobil koncesijo za izkopavanje rude sode (trona). Rudo so našli pri iskanju novih ležišč premoga in njene zaloge ocenjujejo na 250 milijonov ton. Gre za enega najbogatejših nahajališč te rude na svetu, saj vsebuje 85 odstotkov sode. Ležišča želijo odkopavati s širokočelno metodo, težava pa je v tem, da so v krovnini nad rudo vodonosni peski. Na tej stopnji so se obrnili na Premogovnik Velenje, kajti z našimi strokovnjaki so navezali stike že pred več leti, ko jih je zanimala možnost uporabe velenj ske odkopne metode v turških premogovnikih. Konec februarja sta omenjeno turško podjetje obiskala Marko Mavec, vodja hidrogeološke službe Premogovnika Velenje, ter Ivan Supovec iz inštituta IRGO, da bi dobila osnove za izdelavo kriterijev odkopavanja pod vodonosnimi peski. “V Premogovniku Velenje imamo z odkopavanjem pod in nad vodonosniki že dolgoletne izkušnje,” je dejal Marko Mavec. “Daje v Velenju sploh mogoče dovolj varno izkoriščati premog v danih geoloških pogojih, smo pred leti izdelali Kriterije varnega odkopavanja pod vodonosnimi plastmi. Glede na uspešno preprečitev vdorov vode, peska in mulja, ki so bili še v 70. letih nekajkrat prisotni ob odkopavanju v Severozahodnem predelu, ocenjujemo, da smo problematiko vdorov v Velenju uspešno rešili in se s temi izkušnjami lahko lotimo tudi omenjenega turškega primera. Med našim obiskom smo si ogledali pristopno progo, s katero bodo odprli ležišče sode, videli prihribino, rudonosne sloje in tudi, da so v izdelani progi že manjši dotoki vode. Gostiteljem smo predstavili naše načine spopadanja s problematiko odkopavanja pod vodonosnimi plastmi in v strokovni debati smo spoznali, daje tehnično osebje v premogovniku strokovno dobro podkovano. Njihova ocena je bila, da smo v Premogovniku Velenje usposobljeni za reševanje njihovih težav. Naše sodelovanje naj bi temeljilo na konzultantskih delih pri odvodnjevanju, izdelavi projekta ali koncepta odvodnjevanja, izdelavi študije o možnostih odkopavanja pod vodonosnimi plastmi oziroma izdelavi kriterijev za to ter pri konzultantskih delih pri projektiranju odkopne metode." 4. marca sta Premogovnik Velenje in IRGO oddala ponudbo Saartechu za našteta dela. Če bo sklenjen posel, ki bo kot vsa konzultantska in projektna dela precej donosen, bo šlo tudi za visoko strokovno sodelovanje, ki bo za Premogovnik Velenje predvsem priznanje znanju njegovih strokovnjakov. “Pomembno je, da bi v tem primeru znanje naših strokovnih kadrov, ki se ga v Premogovniku Velenje dobro zavedamo in v njem uspešno uporabljamo, lahko tržili tudi v tujini. S tem bomo pridobili reference, ki bodo pomenile večjo možnost pridobivanja novih poslov, tako v Turčiji še v katerem od šestih omenjenih premogovnikih, ali kje drugje,” je sklenil Mavec. Diana Janežič Ciste tehnologije uporabe premogov Premog ostaja tudi v prihodnje pomemben energetski vir za proizvodnjo električne energije. Ker pa bi njegova povečana uporaba imela občutne škodljive vplive na okolje, v mnogih državah raziskujejo, preizkušajo, razvijajo ali so že razvili tako imenovane čiste tehnologije uporabe premogov. Franci Lenart Te raziskave je dodatno spodbudil še sporazum iz Kyota ter drugi medna-rodni dokumenti, ki zahtevajo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Pridobivanje premoga in njegovo klasično izgorevanje namreč povzročata sproščanje večjih količin C02, S02, NOx in drugih delcev v atmosfero. C02 je toplogredni plin, drugi plini pa v stiku z vodo povzročajo kisli dež, tanjšanje ozonskega plašča in fo-tokemični smog. S čistimi tehnologijami označujemo tehnološke postopke, s katerimi dosegamo okoljsko sprejemljivost pridobivanja premoga, njegove priprave in uporabe ob zadovoljivem izkoristku izrabe premoga. Ob tem mora biti, seveda, uporaba premoga tudi stroškovno ugodna v primerjavi z drugimi viri energije. Rezultati raziskovalnega dela bodo zagotovo imeli pomen za razvoj novih tehnologij izrabe lignita in razvoj tehnologij za energetsko izkoriščanje premoga v predelih, kjer je njegovo pridobivanje s klasičnimi postopki rudarjenja iz ekonomskih razlogov neupravičeno. Prav tako bodo vplivali na razvoj tehnologij za varčno uporabo energije oziroma na večji izkoristek pridobljene energije iz tone premoga. Nenazadnje bodo potencialno vplivali na globalne okoljske in klimatske spremembe. Tudi v Premogovniku Velenje je bil v okviru Tehničnih služb izdelan razvojni projekt z imenom “Ciste ELEKTRIČNI GENERATOR GOREČI | PLIN INJEKCI. .VRTINA PRODUKCIJSKA . VRTI M A KISIK IN VODA SUROV PLIN* Shema podzemnega uplinjanja premoga tehnologije uporabe premogov”. Sestavljen je iz petih podprojektov: karbonizacija premoga, kombinirano uplinjanje in zgorevanje premoga, podzemno uplinjanje premoga, izkoriščanje metana iz premoga v sloju in izraba metana na ventilatorski postaji. Nosilec razvojnega projekta je Franci Lenart, univ. dipl. inž. rudarstva, projektno skupino pa poleg strokovnjakov iz Premogovnika Velenje sestavljajo tudi predstavniki ERICa, TE Šoštanj, IRGO, Kemijskega inšituta v Ljubljani in nemške Univerze za tehnologijo v Aachnu. Izvajanje projekta bo trajalo več let, začelo pa se je leta 1999. PET PODPROJEKTOV Karbonizacija premoga je postopek, pri katerem s segrevanjem premoga v rotacijski peči pospešimo izparevanje vlage in izločanje plinov, ki jih vsebuje premog. Zaradi tega se njegova kurilna vrednost poveča tudi do 100 odstotkov in precej zmanjša vsebnost dimnih plinov. S tem postane lignit pri-mernejši za uporabo v manjših kuriščih. Po besedah Francija Lenarta želimo v Premogovniku Velenje z raziskavami ugotoviti različne stopnje karbonizacije lignita glede na različne temperature segrevanja, količino in sestavo piroliznih plinov ter možnosti njihovega energetskega izkoriščanja: “Takšen premog se pri izgorevanju ne Briket iz velenjskega lignita^l^VBroOnizaciji pri 750°C je njegova kurilna vrednost za 85% večja (18.500 KJ/kg oziroma 36.300 KJ/kg brez vlage in pepela). kadi, ne smrdi, če pa bi ga še briketirali, bi imel ludi prijaznejšo obliko za prodajo na trgu. Z izločitvijo vlage in plinov postane premog tudi porozen in s tem uporaben za filtrirno sredstvo, podobno kot aktivno oglje. Med izvajanjem projekta tako želimo torej preučiti dve vrsti uporabe karboniziranega premoga: uporabo premoga z večjo kurilno vrednostjo, manjšo količino vlage in manjšo vsebnostjo dimnih plinov v briketih v široki potrošnji ter uporabo takšnega premoga za čiščenje pitne vode, odpadne vode, dimnih plinov." V letu 2000 so bili v sodelovanju z nemško univerzo opravljeni poskusi karbonizacije in briketiranja, v Velenju smo pregledali uporabo premoga kot filtrirnega sredstva in naredili tržno analizo za velik del Evrope. Letos sredi marca pa je bil v Premogovniku Velenje na pogovorih o nadaljevanju raziskovalnega dela in o postavitvi pilotne naprave v Velenju vodja raziskovalne enote aachenske univerze. Konstruiranje naprave bo steklo še letos. “Ker gre pri vsem tem za mednarodno tehnično sodelovanje, bomo projekt nadaljevali v okviru Eureke. To je poseben organ EU, ki omogoča, da se pri iskanju novih tehničnih rešitev povežejo partnerji za izmenjavo znanj, izkušenj, tehnologij. V tem primeru je omogočeno tudi 25-odstotno sofinanciranje projekta Republike Slovenije. Projekt bomo prijavili tudi na razpis Ministrstva za gospodarstvo za tehnološke spodbude gospodarstvu. S pridobitvijo sredstev bi pokrili stroške dela in materialne stroške projekta,” je dejal Lenart. KOMBINIRANO UPLINJANJE IN ZGOREVANJE PREMOGA “Leta 1999 je bila skupaj z IRGO-m narejena raziskovalna naloga, v kateri smo pregledali, katere tehnologije v svetu so trenutno najperspektivnejše v izrabi premoga. Ugotovili smo, da za doseganje večjih izkoristkov premoga pri izgorevanju in zmanjševanju emisij škodljivih plinov v TE objektih v svetu razvijajo tehnologijo kombiniranega uplinjanja in zgorevanja premoga. Pri tem procesu nastajata para, ki poganja klasično parno turbino, in metan, ki zgoreva v plinski turbini. Pri tem se izkoristki povečajo za 50 odstotkov, tudi do 70 odstotkov zmanjšajo emisije plinov in za 100 odstotkov emisije žvepla, kar je z vidika Kyotskega sporazuma in drugih okoljevarstvenih dokumentov najbolj pomembno,” je pojasnil Lenart. Po projektu bo v laboratoriju izvedeno poskusno uplinjanje lignita, da bi ugotovili njegovo primernost za uporabo v različnih energetskih objektih, narejena pa bo tudi primerjalna analiza lastnosti nastalih plinastih, tekočih in trdnih produktov iz velenjskega lignita s premogom iz drugih nahajališč. “V osnovi te tehnologije niso nove. V 60. letih smo jih v Sloveniji razvijali v kemijskem inštitutu in zasnovali Elek-trokemijski kombinat, ki je potem zamrl,” je še dodal Lenart. PODZEMNO UPLINJANJE PREMOGA Podobna je tudi osnova projekta podzemnega uplinjanja premoga. Ta projekt je intenzivno tekel v Premogovniku Velenje v 80. letih v sodelovanju z Univerzo in Rudarskim inštitutom v Ljublj ani. Določena j e bila že lokacija za poskusno uplinjanje premoga na področju vpadnika Tičnica. Poskus je nato zastal. Tehnologija za podzemno uplinjanje premoga je primerna v področjih, kjer s klasičnimi rudarskimi deli in opremo ni mogoče rentabilno pridobivati premoga. Tehnologijo so že preizkusili Rusi, Američani, v Evropi pa Angleži za izkoriščanje premoga po Severnim morjem. “V Rusiji te tehnologije uporabljajo, pred uporabo so tudi v Srbiji. Naš projekt je v fazi zbiranja podatkov, poleg tega pričakujemo ponudbo Srbov, ko bodo opravili poskus. Navezali smo tudi stike s strokovnjaki Ke- mijskega inštituta v Ljubljani, ki so v 80. letih sodelovali z nami. Sodelujemo tudi z ERICom. Do konca maja bomo imeli pripravljen načrt poskusov podzemnega uplinjanja bloka premoga v jami. Ko bomo preučili vse tehnične možnosti in varnostne ukrepe, se bomo odločili, ali se bomo poskusa lotili še letos. Namen poskusa je ugotoviti, ali se da na omenjeni način izkoriščati premog, za katerega menimo, da ima manjšo kurilno vrednost ali pa, da so pripravljalna dela za njegovo pridobivanje predraga,” je dejal Lenart. DVE PROJEKTNI NALOGI Dva podprojekta - odplinjevanje sloja in izraba metana na ventilatorski postaji - sta zaenkrat še v obliki projektne naloge. Skoraj vse vrste premogov vsebujejo metan, njegova vsebnost pa je v veliki meri odvisna od stopnje bituminizira-nosti in globine nahajališča. V rudarstvu so razvili mnoge metode za ohranjanje takšne koncentracije metana, ki omogoča varno delo. Gre za ustrezne ventilacijske tehnike in za izdelavo drenažnih vrtin za odplinjevanje sloja. Vrtine so v tem primeru izvrtane s površine v sloj, tako izhajanje metana pa je osnova za raziskave izkoriščanja metana iz sloja kot energetskega vira. Rezultati teh raziskav v Premogovniku Velenje bodo dali tehnične osnove za izkoriščanje metana v sloju lignita na področju, kjer je odkopavanje zaključeno ali pa so stroški odkopavanja preveliki. Jamski zrak, ki izhaja iz ventilatorskih postaj, ima pomemben, a neizkoriščen energetski potencial. Zajet je v emisijah metana (CHJ, ki se ga dosedaj tehnološko ni dalo izkoriščati pri koncentracijah pod 1% v/v, sedaj pa so tehnologije za izrabo metana na ventilatorski postaji že razvite. Pridobljeno energijo je mogoče uporabiti kot toplotno ali kot nadomestno električno energijo. “Projektov je veliko in so obsežni, zato se vsega, seveda, ne da narediti hitro. Trudimo se, da bi načrtovane raziskave opravili z minimalnimi stroški in v okviru normalnega raziskovalnega sodelovanja z ERICom in IRGO-m. Ob tem pa skušamo čim več sredstev pridobiti na različnih razpisih doma in v tujini,” je sklenil Lenart. Diana Janežič NAŠ GOST Konkurenca bo zelo huda V Termoelektrarni Šoštanj se je zaposlil leta 1975. Delal je kot inženir za turbinsko področje, nato prevzel odgovornosti za celotno tehnično področje in leta 1985 postal najmlajši vodja kolektivnega poslovodnega organa. Od leta 1990 je glavni direktor največjega slovenskega termoenergetskega objekta. Jaroslav Vrtačnik, univ. dipl. Jaroslav Vrtačnik inženir strojništva, stoji s 617 sodelavci danes pred novimi izzivi v energetskem gospodarstvu. Rudar: “TE Šoštanj bo v aprilu uradno zaključila večletno ekološko sanacijo podjetja. Za vami je gotovo naporno obdobje, zadovoljstvo pa toliko večje! ” Vrtačnik: “V minulem obdobju ni potekala samo ekološka sanacija, za katero se je javnost zelo zanimala, ampak tudi tehnološka obnova elektrarne. V celoti obe sanaciji še nista zaključeni. Letos bomo na čistilno napravo bloka 4 priključili kanale dimnih plinov blokov 1, 2 in 3. S tem bo dokončno doseženo zmanjšanje emisije žveplovega dioksida iz začetnih približno 100.000 ton na leto na manj kot 4.000 ton letno. To pomeni, da bo povprečna stopnja čiščenja žveplovega dioksida iz dimnih plinov okoli 97-od-stotna. Ni še zaključen projekt znižanja dušikovih oksidov na bloku 5. Niso pa ti predstavljali tako hude posledice na okolje, kot je bil to primer z žveplovim dioksidom. Uspešno smo rešili težave s pepelom in produkti odžveplanja, saj jih predelujemo v sekundarno gradbeno surovino, ki se vgrajuje v pregrado ob Velenjskem jezeru. Transport pepela smo uredili tako, daje poraba vode za to minimalna, saj smo iz hidravličnega sistema transporta prešli na pnevmatski način. Vsa dela na področju deponije pepela potekajo usklajeno s Premogovnikom Velenje in to je tudi ključ do obvladovanja razmer na tem področju, kjer je zaradi posedkov potrebno pravočasno in pravilno ukrepati. Danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bil pravočasno ustanovljen ERICo, Inštitut za ekološke raziskave, ki je v obdobju pred in med posameznimi fazami sanacije ves čas skrbno in načrtno opravljal celo vrsto meritev, analiz in raziskav, tako da je danes mogoče strokovno podkrepiti pozitivne učinke sanacije." Rudar: “V TE Šoštanj ste pridobili certifikat kakovosti ISO 9001 in ste v fazi pridobivanja certifikata ISO 14001. Kaj za vaše podjetje pomenita ta dva certifikata?” Vrtačnik: “Certifikat ISO 9001 smo pridobili v decembru 1999, za ISO 14001 pa računamo, da bo zunanja presoja še v tem letu. Ureditev poslovanja v skladu z ISO standardi je pot k popolnemu obvladovanju kakovosti (TQM), ki mora seveda poleg kvalitete zagotavljati tudi dovolj konkurenčno in zanesljivo proizvodnjo električne in toplotne energije." Rudar: “Pred vami pa so novi izzivi. Eden je gotovo odprtje slovenskega trga z električno energijo kot priprava na odprtje evropskega trga leta 2003. Kako ocenjujete Analizo konkurenčnosti slovenskih proizvajalcev električne energije in kako glede na njen sedmi scenarij vidite svoj položaj?” Vrtačnik: “Energetski zakon predvideva, da bo Slovenija 15. aprila letos odprla notranji trg z električno energijo, 1. januarja 2003 pa bo trg odprt še navzven, kar pomeni, da bo sproščen tudi uvoz električne energije. Za proizvajalce električne energije bo to pomenilo bistveno spremenjene pogoje poslovanja, na katere pa sedaj še nismo pripravljeni. Poleg ekološke in tehnološke sanacije, ki sta že skoraj v celoti zaključeni, je treba izvesti še finančno sanacijo, “Povezanost TE Šoštanj in Premogovnika je veli- ki mora odpraviti nakopičene težave, ki so nastale zaradi pogojev poslovanja v dosedanjem reguliranem sistemu, ko dosežene cene niso pokrivale stroškov in so podjetja za investicije morala najemati kredite. Zelo veliko vlogo pri dvigu konkurenčnosti proizvodnih podjetij pa poleg finančne sanacije igra prestrukturiranje celotnega sektorja proizvodnje, kar vključuje tudi povezovanje posameznih podjetij. Gre torej za več medsebojno povezanih vrst ukrepov, ki le vsi skupaj zagotavljajo izboljšanje konkurenčnosti, kar pa je nujen pogoj za preživetje na odprtem trgu. Namen naloge “Analiza konkurenčnosti domačih proizvajalcev na trgu z električno energijo” je bil določitev strateških usmeritev za pripravo domačih proizvajalcev električne energije na odprtje trga. Vse analize so bile izvedene za obdobje 2001 - 2010, z namenom ocenitve primernosti posameznih mehanizmov in ukrepov s strani Vlade Republike Slovenije za izboljšanje konkurenčnosti slovenskih proizvajalcev oziroma odpravljanje nasedlosti slovenskega elektroenergetskega sistema. Analiza scenarijev kaže, da daje najboljše rezultate scenarij 7, ki predvideva združitev Dravskih elektrarn, Savskih elektrarn, Soških elektrarn, TE Šoštanj, TE Brestanica ter za Premogovnik Velenje predvideva bodisi pridružitev ali pa sklenitev dolgoročne pogodbe s TE Šoštanj. Obstaja velika verjetnost, da bi si takšno združeno podjetje lahko zagotovilo trajno konkurenčnost na odprtem trgu z električno energijo. Celotna analiza je zelo kvalitetna in kompleksna in vse-kakor pomeni veliko pridobitev tako za državo kot našega večinskega lastnika kot tudi za podjetja, saj obojim kaže, po kateri poti in s kakšnimi ukrepi bomo lahko dosegli potrebno in nujno konkurenčnost proizvodnih podjetij, ki bo zagotavljala uspešno poslovanje in ohranitev delovnih mest." Rudar: “Kako ocenjujete konkurenčnost TE Šoštanj v primerjavi z evropskimi proizvajalci električne energije?” Vrtačnik: “Trg, kakršen deluje zunaj, v Evropski uniji, ne pozna takšnih samostojnih podjetij, kot je naša elektrarna. Nastopajo le veliki, združeni proizvajalci, ki razpolagajo praktično z vsemi viri za proizvodnjo električne energije od termo do hidro, nuklearne in drugih. Konkurenčnost TE Šoštanj je torej treba iskati v združevanju slovenskih proizvajalcev električne energije, ki skupaj lahko ponudijo kupcem zanesljivo dobavo električne energije, ki je s kombinacijo različnih virov proizvodnje lahko tudi cenovno konkurenčna." Rudar: “Vidite svojo konkurenčnost v povezavi s Premogovnikom Velenje?” “Kotli v TE Šoštanj so bili zgrajeni za kurjenje velenjskega lignita in razžveplalne naprave zgrajene ob upoštevanju lastnosti tega premoga." 17. aprila sta predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in direktor TEŠ Jaroslav Vrtačnik prerezala trak ob uradnem zagonu raz veplalne naprave na bloku V. NAS GOST Vrtačnik: “Kotli v TE Šoštanj so bili zgrajeni za kurjenje velenjskega lignita in razžveplalne naprave zgrajene ob upoštevanju lastnosti tega premoga. Tehnološka povezanost med Premogovnikom Velenje in Termoelektrarno Šoštanj je torej velika, še posebej, če upoštevamo še aktivnosti na nasipu med obema jezeroma in reševanje problematike, povezane s tem. Cenovna konkurenčnost je povezana z obvladovanjem stroškov pridobivanja premoga in proizvodnjo električne energije. Kakšne bodo razmere na odprtem trgu z električno energijo, še ne vemo, zanesljivo pa bo konkurenca zelo huda." Rudar: “S Premogovnikom Velenje imate dogovorjeno življenjsko dobo glede na delovanje blokov TE Šoštanj. Kaj bo s proizvodnjo električne energije po letu 2023?” Vrtačnik: “Povezanost TE Šoštanj in Premogovnika je velika. Življenjska doba TE Šoštanj, če se ne bo nič bistveno spreminjalo, je taka: bloki l, 2 in 3 naj bi obratovali do leta 2011, blok 4 do leta 2017 in blok 5 do leta 2023. Na ta dejstva je Premogovnik Velenje vezal svoje delovanje in je zato opustil projekt Jame Šoštanj in s tem že zmanjšal stroške odkopa. Kaj bo s proizvodnjo električne energije po letu 2023, je v tem trenutku nemogoče napovedati. Če se bo na primer pokazala možnost uplinjanja premoga pod zemljo, to vsekakor odpira tudi možnost nadaljevanja proizvodnje električne energije.” Rudar: “TE Šoštanj naj bi poskusila s sežigom kostne moke in živalskih maščob. Kako se boste lotili tega projekta in za kakšen postopek gre pri tem? Kaj bi za porabo velenjskega lignita pomenilo, če bi prešli na redno dodajanje kostne moke gorivu?” Vrtačnik: “Pripravljamo program za poskusni sežig kostne moke, ki bo obdelan v dveh delih, in sicer tehnološkem in merilnem. Zagotoviti moramo vpihovanje kostne moke direktno iz cisterne v kurišče kotla in predvideti vse potrebne kontrole in spremljanje izgorevanja, z meritvami emisij in imisij ter jemanjem potrebnih vzorcev pepela in žlindre in še omogočiti vse potrebne analize. Morebitno poznejše sežiganje kostne moke na porabo premoga praktično ne bo vplivalo, saj je letna količina kostne moke po sedanjih ocenah okoli 14.000 ton, za proizvodnjo električne in toplotne energije pa porabimo okoli 3.800.000 ton premoga." Diana Janežič Dobiček v hčerinskih podjetjih Gost Podjetje Gostje v poslovnem letu 2000 poslovalo z 1,487 milijona SIT dobička. Pridobili so skoraj 1,2 milijona SIT prihodka. To je bilo nekoliko manj od načrtovanega, a za slabe 3 odstotke več kot v letu 1999, realno pa za 5 odstotkov manj kot v letu 1999. Letni delovni načrt so izpolnili 98-odstotno. Za Premogovnik Velenje so opravili 40 odstotkov vseh svojih poslov. 147 zaposlenih v podjetju Gost je lani največ prihodka pridobilo s prodajo gostinskih storitev (hrana, pijača). Zadnja večja Gostova investicija je bila v obnovo restavracije Klub, ki je potekala v obdobju od julija 1999 do februarja 2000. Njena skupna vrednost je okrog 200 mio SIT. Zaradi tega so druge investicije v letu 2000 predstavljale le okoli 10 mio SIT (računalniška oprema, različna oprema za potrebe v obratih). CO HTZ <*.«**. IR HTZ Leto 2000je bilo prvo poslovno leto Invalidskega podjetja HTZ. Sklenili so ga z 32 milijoni SIT dobička, načrtovali pa so 20 milijonov SIT dobička. Pridobili so 4 odstotke manj prihodka, kot so načrtovali, vendar so imeli tudi za dobre 3 odstotke manj odhodkov. Delež poslov, opravljenih za Premogovnik Velenje, je bil skoraj 83 odstoten. Premoženje podjetja je bilo konec leta 2000 vredno skoraj 4 milijone SIT. V okviru IP HTZ je lani delovalo pet organizacijskih enot (od L marca letos so to profitni centri). V OE Reševalno-servisna dejavnost (PC ima enako ime) so za potrebe Premogovnika Velenje in zunanje naročnike servisirali 1.121 dihalnih aparatov, preizkusili in testirali 4.317 dihalnih aparatov, naredili 494 tlačnih preizkusov jeklenk, pregledali in servisirali 2.918 gasil-nikov ter izvajali vse aktivnosti v zvezi z reševalnimi vajami. Lani so pridobili dobrih 62 milijonov SIT prihodka. V OE Elektro remont in vzdrževanje (PC Elektro storitve) so 84 odstotkov poslov opravili za Premogovnik Velenje, največji posel izven njega pa so bila celotna elektro-instalacijska dela za poslovno trgovski objekt v Stari vasi, kar bo tudi dobra referenca za pridobivanje novih poslov. Lani so pridobili 400 milijonov SIT prihodka, kar je bilo 20 odstotkov več, kot so načrtovali. Med večje investicije štejejo vlaganja v opremo in izgradnjo vzidka v Hali remonta 1, kjer so pridobili prostore za nove proizvodne programe. V OE Strojni remont in vzdrževanje (PC Servis in proizvodnja opreme) so lani pridobili 1,5 milijarde SIT prihodka, večino s posli za Premogovnik Velenje, vendar so bili za prvo leto delovanja uspešni tudi pri pridobivanju poslov na trgu. Med večjimi investicijami je bila preureditev in oprema hale 3, kjer so pridobili večje zmogljivosti in boljšo organizacijo dela za izdelavo, varjenje in razrez jeklenih konstrukcij. V OE Obrat za predelavo pepela (PC Proizvodnja gradbenega materiala) so lani izdelali za dobrih 7 odstotkov več mokrih betonskih mešanic in za 21 odstotkov več suhih betonskih mešanic, kot so načrtovali, in jih tudi uspešno tržili. Zaradi manjših potreb Premogovnika Velenje pa so izdelali 19 odstotkov manj pepelnih mešanic od načrtovne količine. Pridobili so skoraj 650 milijonov SIT prihodka. V sedanjem PC Storitve, proizvodnja in varovanje so bile lani združene organizacijske enote: Služba zavarovanja, Studio za oblikovanje in fotokopiranje, Gradbena dejavnost, Delavnica zaščitnih sredstev, Kopalnice in vzdrževanje ter Pralnice. Skupaj so pridobili skoraj milijon tolarjev prihodka. -rJ rrj G n rJ jih je lani ERICo opravil za Premogovnik Velenje, je bil 22 odstoten. V ERICu so v letu 2000 pridobili dobrih 342 milijonov SIT prihodka, kar je bilo za skoraj 10 odstotkov več kot v letu 1999. Poslovno leto 2000 so zaključili s 4,5 milijona SIT dobička. V ERICu so največ zaslužili z različnimi raziskovalnimi nalogami, ocenami vplivov na okolje, z ekološkimi monitoringi in prvimi meritvami pri onesnaževalcih, poznalo pa se je tudi povečano število obiskovalcev njihovih izobraževalnih programov, k čemur je prispevalo dobro sodelovanje z Muzejem premogovništva Slovenije. Dobiček so v ERICu namenili za investicije in razvoj inštituta. Med pomembnejšimi je bil nakup laboratorijske mikrovalovne pečice, vredne okoli 6 milijonov tolarjev, obnovili pa so tudi računalniško opremo. Konec leta 2000 je bilo v inštitutu zaposlenih 53 delavcev, od tega dva doktorja znanosti s tretjinsko zaposlitvijo, 40 zaposlenih za nedoločen čas, 10 za določen čas in eden v sklopu javnih del. Lesni Industriji d.o.o. PLP, Lesna industrija V PLP so lani pridobili 600 milijonov SIT prihodka, kar je bilo 4 odstotke manj kot v letu 1999. Poslovno leto so zaključili z 2 milijonoma SIT dobička. Za Premogovnik Velenje so opravili dobrih 68 odstotkov posla. telkommm BO sistemi —I UBOGO HB Jelkom sistemi ERICo Premogovnik Velenje ima v ERICu, Inštitutu za ekološke raziskave, 30-od-stotni lastniški delež. Delež poslov, ki V Telkom sistemih so v letu 2000 pridobili 70 milijonov SIT prihodka, s čemer so izpolnili letni načrt. Največ prihodka so zaslužili z vzdrževanjem telefonskih naprav in s posredovanjem telefonskih pogovorov. Pridobili so za skoraj 10 odstotkov manj prihodka kot v letu 1999, manj kot leto prej pa so imeli tudi odhodkov. Poslovno leto so zaključili z 1,3 milijona SIT dobička. HabiT podjetje za upravljanje s 6tanovcn|l d.o.o. Habit Poslovno leto 2000 je podjetje Habit zaključilo s 5,6 milijona SIT dobička. Prihodki -122,5 milijona SIT jih je bilo - so bili za 23 odstotkov večji kot leto prej, izpolnitev letnega načrta pa so presegli za 4 odstotke. Delež poslov, opravljenih za Premogovnik Velenje, je bil 18 odstoten. KAMNOLOM PAKA d.o.o. Kamnolom Paka V Kamnolomu Paka so lani za Premogovnik Velenje opravili 21 odstotkov poslov. Poslovno leto 2000 so zaključili z dobičkom 8,3 milijona SIT. Načrtovali so, da bo dobiček večji, a so pridobili 16 odstotkov manj prihodka kot leto prej. Ocenjujejo, da sta razloga za to dva: s razdrobljenost gradbenih podjetij v Sloveniji, ki v borbi za obstanek postavljajo pred dobavitelje nerealne zahteve, ter S sedanja odvisnost Kamnoloma Paka od programa proizvodnje in prodaje kamenih agregatov, kar jih sili, da se podrejajo tem nerealnim zahtevam kupcev tudi s toleriranjem finančne nediscipline. V Kamnolomu Paka vidijo rešitev v oživitvi novih močnih profitnih centrov znotraj podjetja, kar so zapisali tudi v razvojni načrt. Ti bi ob nižanju proizvodnje kamenih agregatov in večanju dodane vrednosti omogočili realno rast podjetja. KAMNOLOM PAKAu, telefon: (03) 5865-693 Graditelji! Pri nas se lahko dogovorite za izdelavo opornih zidov z vgrajenimi piloti (jamski loki ali železniške tračnice) in zakladami iz železniških pragov in skal. Na vašo zahtevo lahko zvrtamo tudi samo vrtine, drugo pa izdelate sami. Takšen oporni zid je vsaj za polovico cenejši kot betonski, zanj pa je potrebnih tudi manj pripravljalnih del. Naj vam predstavimo našo novo pridobitev: mini nakladač CAT 226. Z njim vam lahko počistimo okolico vašega doma - odstranimo gradbeni odpad in ga odpeljemo. CENIK KAMENIH AGREGATOV Vrsta peska cena v SIT/t brez DDV cena v SIT/t z DDV sejani pesek 0-4 990,00 1.178,00 sejani pesek 4-8 760,00 904,00 sejani pesek 8-16 960,00 1.142,00 sejani pesek 16-32 960,00 1.142,00 sejani pesek 0-50 710,00 845,00 mešanica za beton 0-16 910,00 1.083,00 rovni pesek, kamen 700,00 833,OOI odpadni rovni pesek 350,00 416,00 prikolica peska za osebni avto 504,00 600,00 Vrsta peska cena v SIT/m3 brez DDV cena v SIT/m3 z DDV sejani pesek 0-4 1.683,00 2.003,00 sejani pesek 4-8 1.064,00 1.266,00 sejani pesek 8-16 1.344,00 1.599,00 sejani pesek 16-32 1.344,00 1.599,00 sejani pesek 0-50 1.136,00 1.352,00 mešanica za beton 0-16 1.456,00 1.733,00 rovni pesek, kamen 1.112,00 1.333,00 odpadni rovni pesek 560,00 666,00 V ceni je zajet tudi strošek nakladanja peskov na kamione. Delovni čas vsak dan od 6. do 18. ure, v soboto od 6. do 13.30. ZA VAS IN DOBER GLAS PRIDEMO TUDI V DEVETO VAS! Kupite, prodate hišo, stanovanje, zemljo? Eden od programov, ki jih opravlja Habit, podjetje za upravljanje s stanovanji, je posredovanje v prometu z nepremičninami. Resnici na ljubo, dosedaj z njim niso veliko zaslužili, zdaj pa so se odločili, da postane promet z nepremičninami eden njihovih donosnejših poslov. Po besedah direktorja Habita, Franca Slatinska, želijo promet z nepremičninami iz Šaleške doline razširiti na celo Slovenijo. Ko so pripravljali razvojni načrt podjetja, so ugotovili, da promet z nepremičninami v Sloveniji ni zelo velik, je pa v porastu. Direktor je prepričan, da ga bo vedno več: “Mlade družine potrebujejo večja stanovanja, starejši želijo velika stanovanja zamenjati za manjša. Nam v prid je tudi nacionalna stanovanjska varčevalna shema, ki bo čez nekaj let sprostila sredstva za nakup stanovanj. Zagotovo bo narastel tudi promet z zemljišči in poslovnimi prostori. Povečuje se mobilnost prebivalstva in vse to vpliva tudi na povečanje prometa z nepremičninami. Nenazadnje je v Sloveniji v privatni lasti skoraj 85 odstotkov stanovanj ter veliko poslovnih prostorov.” Takšno stanje je gotovo razlog za optimizem, vendar v Habitu niso prvi in edini, ki poznajo razmere na nepremičninskem trgu. Kakšna je konkurenca, v čem je Habit boljši? Franc Slatinšek ve, da je nepremičninskih podjetij v Sloveniji precej, vendar je področje upravljanja z nepremičninami v mnogih pogledih neurejeno. V prvo branje v Državni zbor je pravkar šel Zakon o prometu z nepremičninami, ki bo, ko bo sprejet, uredil to področje, uredil pa bo tudi status agencij za promet z nepremičninami in zaostril njihovo odgovornost. Takrat mnoge ne bodo več smele poslovati oziroma se bodo morale temeljito reorganizirati. “Promet z nepremičninami je zahteven posel, ki se ga ne izplača voditi 'po domače', to pomeni, da se stranki, prodajalec in kupec, sami dogovorita za prodajo oziroma nakup. Pravne posledice neustrezne ali napačne sklenitve pogodbe so velike in zapletene, velike so lahko tudi finančne posledice, zato se strankam vsekakor izplača ob prometu z nepremičninami najeti agencijo, ki je registrirana za ta posel. V Habitu se vsekakor nameravamo na to dobro pripraviti, kadrovsko podkovati, naše prednosti pa sov tem, da upravljamo z veliko stanovanji in imamo veliko bazo podatkov o stanju nepremičnin, ” je povedal Slatinšek. V Habitu stremijo še naprej, zato so v svoj razvojni načrt zapisali, da se želijo v celoti usposobiti za prodajo in nakup nepremičnin in ne le za posredovanje pri prometu z nepremičninami. Za ta posel bodo, seveda, potrebovali likvidnostna sredstva za nakup zemljišč, objektov, stanovanj, ki bi jih uredili -pozidali, obnovili, spremenili namembnost - in prodali kupcem. Vendar morajo s tem še nekoliko počakati, predvsem tudi na sprejetje Zakona o prometu z nepremičninami. Kako je sedaj zakonsko urejeno to področje, je pojasnil Tomaž Pungartnik, kije nov sodelavec v Habitu, zapo- slen prav za nepremičninsko področje. “Ves promet z nepremičninami sedaj temelji na starem zakonu iz leta 1978, na Zakonu o zemljški knjigi, na gradbenih pogodbah ter nekaterih drugih dokumentih. Nov zakon bo predvsem uredil pristojnost za promet z nepremičninami. V Habitu želimo pridobiti zaupanje strank, kupcev in prodajalcev nepremičnin, v našo usposobljenost za to delo. Pri tem nam bo zagotovo v pomoč naša vključenost v poslovni sistem Premogovnik Velenje, Tomaž Pungartnik POMLAD JE. UREDIMO OKOLICO HIŠ! Letošnja zima s snegom ni pokrila smeti, zato letos priskrbi za čisto okolje v stanovanjskih naseljih in okoli individualnih hiš nismo mogli počivati. A, ko posije pomladansko sonce, ko zabrstijo grmi in drevesa, ko ozeleni trava in zacvetijo narcise, ko vidimo, da se narava lepša, začutimo, da ji moramo okolje pomagati še polepšati tudi mi. V podjetju Habit opažajo, daje zavest ljudi do lepe okolice blokov, vedno večja. Mnogi so že poskrbeli za pomladansko pospravljanje, vendar naj na začetku pomladi to ne bo le naloga hišnikov. Toplo pomladansko popoldne je lahko odlična priložnost za nekaj delovnih ur druženja in klepet s sosedi. Habit vabi vse stanovalce, da uredijo okolico hiš, uredijo prostore in posode za odlaganje odpadkov, poskrbijo za odvoz kosovnih odpadkov, za redno čiščenje zelenic, parkirišč, stopnišč. Naj se pomlad razbohoti v vsej svoji lepoti! saj smo upravljalci stanovanj velikega števila zaposlenih v sistemu in ljudje poznajo naše načine dela in nam zaupajo že sedaj.” Ali pa smo ljudje že vajeni opravljati promet z nepremičninami s pomočjo agencije? Tomaž Pungartnik odgovarja: “Menim, da se premalo zavedajo, kakšne so lahko posledice neustrezne sklenitve pogodbe o prodaji in nakupu. Zaplete se lahko že pri plačilu davka, pri prodaji nepremičnine, ki je stvar dedovanja, prodajalec lahko kupcu zamolči določene obveznosti oziroma terjatve iz nepremičnine, zamolči osebe, ki so solastniki, lahko ponaredi tudi svojo lastninsko pravico nad nepremičnino, zgodi se celo, da včasih nepremičnina sploh ne obstaja, pa je stvar prometa. Težave se lahko pojavijo pri vpisu nepremičnine v zemljiško knjigo. To področje je v Sloveniji sploh bolj problematično, saj ponekod cela blokovska naselja niso vpisana.” Odgovornost agencije za nepremičnine, da bo kupo-prodajna pogodba veljavna in poštena, bo velika. V Habitu se tega zavedajo in se zelo odgovorno in resno pripravljajo na upravljanje prometa z nepremičninami. “Namen agencije pri posredovanju je, da pomaga strankam pri prometu in jih izobražuje, jim poja- sni možne zaplete pri poslu in opozori na neurejene statuse. Seveda je v interesu agencije, da opravi čim več poslov in s tem čim več zasluži, vendar je v njenem interesu tudi, da so posli pravno veljavni, saj sicer lahko kar kmalu zapre svojo 'trgovino',” dodaja Pungartnik. Agencije pri svojem delovanju niso nenadzorovane. Nad njihovim delom in strokovno usposobljenostjo zaposlenih bdita Gospodarska zbornica Slovenije in Informacijska borza nepremičnin. V obe se združujejo agencije za nepremičnine, nov zakon pa bo uredil tudi to področje. Tako naj bi borza skrbela za izobraževanje in izdajala licence posameznikom in agencijam za poslovanje, medtem ko naj bi GZS poleg izobraževanja skrbela za strokovno povezovanje agencij, kontrolo nad njimi in njihovim delom. Slatinšek pojasnjuje: “Habit je pri borzi že registriran, licenco že ima eden od naših sodelavcev, medtem ko jo Tomaž Pungartnik pridobiva. Licenca velja za podjetje in posameznika, dokler ta dela pri njem.” V Habitu se torej čutijo pripravljene na nov izziv. Strankam zagotavljajo zanesljivo, hitro in uspešno storitev v prometu z nepremičninami. Če torej kupujete ali prodajate stanovanje, hišo, poslovni prostor ah zemljišče, sov Habitu prepričani, da jim lahko zaupate! Diana Janežič PRODAMO VELENJE - 3 sobno stanovanje, 79 m\ 4. nadstropje, na mirni lokaciji v bližini centra mesta (Prešernova ulica), okvirna cena 100.000 dem. VELENJE - 3 sobno stanovanje, 72 m2, v mirnem okolišu (Kersnikova ulica), urejeno, cena 9.000.000 sit. VELENJE -2 + 2 sobno stanovanje, 85 m2, center mesta (Kardeljev trg), cena 1.150 dem/m2 VELENJE - 2 sobno stanovanje, 63 m2, Gorica (Koželjskega), cena 1.350 dem/m2. KUPIMO VELENJE - ŠOŠTANJ - ah okolica, kupimo več garsonjer ali enosobnih stanovanj za znane kupce. VELENJE - ŠOŠTANJ - ali okolica, kupimo hišo, več enot za znane kupce. ODDAMO V NAJEM VELENJE - ŠOŠTANJ - ali okolica, za oddajo v najem iščemo več stanovanjskih enot, lahko tudi opremljenih. Podjetni v Proizvodnji gradbenih materialov "V začetku marca se je spremenilo naše ime, upam pa, da bomo z imenom spremenili tudi našo dejavnost in pristop do dela," je preimenovanje obrata za predelavo pepela v profitni center Proizvodnja gradbenih materialov (PGM) v IP HTZ komentiral njegov vodja Franc Riček, dipl. inženir gradbeništva. Ime naj bi povedalo skoraj vse, da se torej ukvarjajo z izdelovanjem in prodajo gradbenih materialov, to pa naj bi sporočal tudi nov zaščitni znak profitnega centra. S tem se potrjuje uvodno upanje vodje, da so spremenili tudi pristop do dela, saj so bolj kot prej usmerjeni v nastopanje na trgu, prepoznavanje podjetja pri kupcih njihovih izdelkov, v trženje. “V profitnem centru imamo tri proizvodne dejavnosti. Te so priprava suhih pepelnih mešanic (sidrne in injektirne malte) in mokrih pepelnih mešanic, priprava suhih betonskih mešanic (sanacijski materiali, kot so brizgani betoni in malte za široko uporabo) ter proizvodnja mokrih betonov. Naše največje tržišče je zaenkrat še Premogovnik Velenje, ki ga oskrbujemo z materiali za delovišča v jami. Vse naše izdelke pa želimo tržiti tudi po celi Sloveniji. Storitev za kupce svojih izdelkov ne opravljamo, razen za Premogovnik Velenje v okviru njegovih poslov izven podjetja, in sicer pri vgradnji naših specialnih materialov," je dejavnost PGM predstavil Riček. V profitnem centru imajo izdelan razvojni načrt, trudijo pa se dosegati štiri osnovne cilje: rast produktivnosti, povečanje prodaje na zunanjih tržiščih, humanizacija dela in varovanje okolja. Za prepoznavnost svoje dejavnosti bodo poleg reklamnih akcij skrbeh tudi z udeležbo na specializiranih sejmih. Lani so prvič sodelovali na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, letos se bodo na nekaterih sejmih pojavljali v sklopu poslovnega sistema Premogovnik Velenje in skupaj z drugimi profitnimi centri v IP HTZ, v prihodnjih letih pa načrtujejo tudi samostojne predstavitve na specializiranih gradbenih sejmih oziroma drugih sejmih, ki vključujejo gradbeništvo za individualne kupce. V PGM je zaposlenih 40 delavcev, od tega je 9 invalidov. Delovni kolektiv je mlad, saj je povprečna starost okoli 30 let. Kvalifikacijska struktura ni ustrezna, kajti večinoma rabijo delavce gradbene stroke, kijih v poslovnem sistemu ni veliko. Zahtevnosti in strokovnosti dela so se zato zaposleni priučili; če bodo v prihodnosti zaposlovali nove delavce, pa bodo to visoko, višje in srednje izobraženi kadri gradbene smeri. Vendar pa so, kot je dejal Franc Riček, vsi polni delovnega elana in pripravljeni vsak po svoje vložiti delo in znanje za dobro poslovanje profitnega centra in njegovo širjenje v prihodnjih letih. Lani so ustvarili 640 milijonov SIT prihodka, od tega izven Premogovnika Velenje 143 milijonov SIT. Letos načrtujejo, da bodo pridobili 690 milijonov SIT prihodka in pri eksternih poslih 200 milijonov SIT. “Eksterno realizacijo želimo povečati za 30 odstotkov, kar je ena od naših letošnjih najzahtevnejših nalog. V prvih treh mesecih leta 2001 so podatki dobri in kažejo, da to nalogo uresničujemo,” je dejal Riček in navedel še nekaj podatkov o poslovanju (v tabeli), ki kažejo, da povečujejo kazalce uspešnosti. produktivnost na zaposlenega 12,7 mio SIT 15,8 mio SIT eksterna realizacija na zaposlenega 2,3 mio SIT 3,3 mio SIT proizvodnja v tonah na zaposlenega 10,1 tone 11,7 tone Lani so ustvarili 640 milijonov SIT prihodka, od tega izven Premogovnika Velenje 143 milijonov SIT. TURISTIČNA AGENCIJA GOST ' \ » ANKARAN DEPANDANSE OBJEKT SOBA STORITEV 3. 5.-1.6. 1.10.-31.10. 2. 6. - 6. 7. 19. 8.-30. 9. 7. 7.-18. 8. VVEEKEND 1/2 TWC PP+TT 32.500 35.900 43.700 CEDRA/BOR 1/2 TWC PP+TT 33.800 39.300 48.300 C0NVENT 1/2 TWC PP+TT 49.900 57.800 69.600 Doplačila: penzionski obrok 1.500 SIT. Popusti: otroci do 3. leta brez storitev gratis, otroci od 3. do 10. leta na lastnem ležišču 30%, brez ležišča 50%, 3. oseba v 1/2 sobi 20% MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! STRUNJAN DEPANDANSE OBJEKT SOBA STORITEV 16. 4.-19. 5. 8. 9. - 29. 9. 19. 5.-7. 7. 25. 8. - 8. 9. 7. 7. - 25. 8. SALINERA 1/2 TWC PP+TT 28.200 38.500 44.400 Doplačila: penzionski obrok 1.100 SIT. Popusti: otroci do 2. leta brez storitev gratis, otroci od 2. do 10. leta na lastnem ležišču 30%, otroci od 2. do 6. leta brez ležišča 50%, 3. oseba v 1/2 sobi 20%. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! BUNGALOVI SALINERA TIP STORITEV 16. 4.-19. 5. 8. 9. - 29. 9. 19. 5.-7. 7. 25. 8. - 8. 9. 7. 7. - 25. 8. BGW 1/2 studio NA+TT 31.700 45.300 64.200 BGW 1/3 studio NA+TT 39.300 59.700 78.900 BGW 13/+1 studio NA+TT 45.600 73.400 90.900 BGW 1/4 klima, TV NA+TT 62.600 97.500 122.500 BGW 1/5 klima, TV NA+TT 75.900 111.100 142.800 Opomba: studio bungalovi imajo nekateri tudi klimo in TV in jih je možno dobiti na predhodno vprašanje in z doplačilom 2.000 SIT po bungalovu na dan! Cene vključujejo: porabo elektrike, vode, menjavo posteljnine, končno čiščenje. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! IZOLA VILE IN HOTEL OBJEKT SOBA STORITEV 16. 6.-30.6. 25. 8. - 8. 9. 30. 6.-14. 7. 14. 7.-25. 8. VILE BELVEDERE obnovljene 1/2 PP+TT 33.900 42.900 49.900 MARINA 1/2 PP+TT 33.900 42.900 49.900 Doplačila: penzionski obrok 1.700 SIT. Popusti: otroci do 3. leta brez storitev gratis, otroci od 3. do 14. leta na 2. ležišču 20%, na 3. ležišču 50%, 3. oseba v 1/2 sobi 20%. Cena vključuje tudi: ali 1/4 1 vina ali 1 malo pivo ali 0,2 1 cole oz. fante! 2 APARTMAJI VILE BELVEDERE TIP STORITEV 16.6.-30. 6. 25. 8. - 8. 9. 30.6.-14. 7. 14.7.-25.8. APP 1/2 studio, klima, TV NA+TT 45.900 53.200 70.800 APP 1/3 studio, klima, TV NA+TT 57.900 67.600 92.500 APP 1/4 studio, klima, TV NA+TT 65.400 79.800 104.500 Cene vključujejo: porabo elektrike, vode, menjavo posteljnine, končno čiščenje. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! HN SIMONOV ZALIV OBJEKT SOBA STORITEV 19. 5.-23. 6. 8. 9. - 29. 9. 23.6.-14.7. 25. 8.-8. 9. 14. 7.-25. 8. HAUAETUM*** 1/2 TWC B PP+TT 45.900 49.900 59.900 DEPANDANSE*** 1/2 TWC PP+TT 41.900 45.900 55.900 PARK** 1/2 TWC PP+TT - - 43.900 Doplačila: morska stran 200 SIT (velja za vse objekte), balkon 300 SIT (velja za depandanse in hotel Park), penzionski obrok 1.100 SIT (velja za depandanse in hotel Park). Popusti: otroci do 3. leta brez storitev gratis, otroci od 3. do 11. leta na 2. ležišču 30%, na 3. in 4. ležišču 50%, 3. oseba v 1/2 sobi 20%. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! FIESA HOTEL BARBARA*** SOBA STORITEV 3.1.-18. 5. 5.10.-21.12. 18. 5.-6.7. 26.8.-5.10. 6. 7. - 26. 8. 21.12,- 3.1. 1/1 TWC B MS TEL TV NZ 42.000 47.600 63.700 1/2 TWC B MS TEL TV NZ 31.500 36.400 49.000 APP TWC B MS TEL TV NZ 35.000 42.000 53.900 Doplačila: penzionski obrok 1.350 SIT, otroški penzionski obrok 950 SIT, enoposteljni APP 30%, otroška posteljica 1.000 SIT, podaljšano bivanje do 19.00 ure 50%, turistična taksa in prijava odrasli 200 SIT, otroci od 7. do 12. leta 100 SIT, praznični dodatek (13.-17.04., 26.04.-02.05.) 1.000 SIT na dan. Popusti: otroci do 3. leta brez storitev gratis, otroci od 3. do 10. leta brez ležišča 50%, otroci od 3. do 10. leta na dodatnem ležišču 20%, odrasla oseba na dodatnem ležišču 20%, četrto ležišče 50%. MENJAVA GOSTOV: NEDELJA! PRIHOD 13.00, ODHOD 10.00! SAVUDRIJA APARTMAJI* TIP STORITEV 26. 5. - 23. 6. 8. 9. - 29. 9. 23. 6. - 7. 7. 1.9.-8. 9. 7. 7.-21. 7. 25. 8. - 1.9. 21.7.-25. 8. 1/4 A NA+TT 51.300 76.100 101.800 113.600 1/6 A NA+TT 64.100 88.900 108.400 128.100 Doplačila: otroška posteljica 800 SIT, pomožno ležišče 1.200 SIT, hišni ljubljenčki 1.200 SIT. Cene vključujejo: porabo elektrike in vode, posteljnino (menjava 1 x tedensko), kuhinjske krpe (mejava 2 x tedensko), končno čiščenje. 3 BUNGALOVI* OBJEKT SOBA STORITEV 26. 5. - 23. 6. 8. 9. - 29. 9. 23. 6. - 7. 7. 1.9.-8. 9. 7. 7.-21. 7. 25. 8.-1.9. 21.7.-25. 8. MOJ MIR 1/2 PP+TT 33.900 39.200 37.500 42.800 Popusti: otroci do 2. leta brez storitev gratis, otroci od 2. do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama 50%, odrasla oseba na pomožnem ležišču 25%, otroci od 2. do 12. leta v sobi z eno odraslo osebo 1 otrok 25%, 2 otroka 50%. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHODI 5.00, ODHOD 10.00! KANEGRA BUNGALOVI* TIP STORITEV 26. 5. - 23. 6. 8. 9. - 29. 9. 23. 6. - 7. 7. 1. 9. - 8.9. 7. 7.-21. 7. 25. 8.-1.9. 21.7.-25. 8. 1/4 B NA+TT 48.700 70.100 97.400 102.500 1/5 B NA+TT 51.300 76.900 107.700 117.900 1/6 B NA+TT 59.000 88.900 118.800 123.900 Doplačila: otroška posteljica 800 SIT, pomožno ležišče 1.200 SIT, hišni ljubljenčki 1.200 SIT. Cene vključujejo: porabo elektrike in vode, posteljnino (menjava 1 x tedensko), kuhinjske krpe (mejava 2 x tedensko), končno čiščenje. MENJAVA GOSTOV: NEDELJA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00! UMAG APARTMAJI IN BUNGALOVI SOL POLVNESIA *** TIP STORITEV 26.5.- 23. 6. 8. 9. - 29. 9. 23. 6. - 7. 7. 1.9. - 8.9. 7. 7.-21. 7. 25. 8. - 1.9. 21.7.-25. 8. 1/2 S NA+TT 34.200 53.800 80.000 89.600 1/3 S NA+TT 42.700 62.300 87.900 98.200 1/3 A NA+TT 48.700 70.000 97.300 112.700 1/4 A NA+TT 60.000 87.100 116.100 131.500 1/5 A NA+TT 68.300 95.600 125.500 140.800 1/2 B NA+TT 57.200 77.700 100.000 109.300 1/4 B NA+TT 76.800 96.500 125.500 146.000 1/5 B NA+TT 92.200 117.000 146.000 161.300 1/6 B NA+TT 102.400 126.300 155.400 170.700 1/3 S PP+TT 41.900 48.700 54.700 61.500 Doplačila: otroška posteljica 800 SIT, pomožno ležišče 1.200 SIT, hišni ljubljenčki 1.200 SIT. Cene vključujejo: porabo elektrike in vode, posteljnino (menjava 1 x tedensko), kuhinjske krpe (mejava 2 x tedensko), končno čiščenje. MENJAVA GOSTOV: NEDELJA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00! 4 APARTMAJI IN BUNGALOVI SOL STELLA MARIS TIP STORITEV 26. 5. - 23. 6. 8. 9.-29. 9. 23. 6. - 7. 7. 1.9. - 8.9. 7. 7.-21.7. 25. 8. - 1.9. 21.7.-25.8. 1/3 A NA+TT 54.700 75.100 95.600 115.200 1/4 A NA+TT 59.800 85.400 105.000 130.600 1/5 A NA+TT 88.800 111.000 155.400 167.300 1/6 A NA+TT 99.900 128.900 163.000 183.500 1/8 A NA+TT 126.300 146.800 199.000 210.000 1/3 B NA+TT 68.300 91.300 127.200 142.500 1/4 B NA+TT 73.400 103.300 143.400 155.400 Doplačila: otroška posteljica 800 SIT, pomožno ležišče 1.200 SIT, hišni ljubljenčki 1.200 SIT. Cene vključujejo: porabo elektrike in vode, posteljnino (menjava 1 x tedensko), kuhinjske krpe (mejava 2 x tedensko), končno čiščenje. MENJAVA GOSTOV: NEDELJA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00! HOTELI OBJEKT SOBA STORITEV 19.5.- 23. 6. 18.9.-29.9. 23. 6. - 7.7. 1.9. - 8.9. 7. 7.-21. 7. 25. 8. - 1.9. 21.7.-25.8. SOL EL. KORALJ**** 1/2 PP+TT 53.500 62.400 73.100 94.400 ADRIATIC* 1/2 PP+TT 33.900 39.200 44.600 55.300 DEP. JADRAN* 1/2 PP+TT 25.900 29.400 33.900 37.500 SIRAR** 1/2 PP+TT 41.000 45.500 51.700 64.200 DEP. BELVEDERE* 1/2 PP+TT 25.900 29.400 33.900 39.200 ISTRA** 1/2 PP+TT 33.900 39.200 44.600 51.700 DEP. ISTRA* 1/2 PP+TT 26.800 32.100 34.800 38.300 AURORA* 1/2 PP+TT 33.900 39.200 44.600 51.700 UMAG* 1/2 PP+TT 33.900 39.200 44.600 55.300 Popusti: otroci do 2. leta brez storitev gratis, otroci od 2. do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama 50%, odrasla oseba na pomožnem ležišču 25%, otroci od 2. do 12. leta v sobi z eno odraslo osebo 1. otrok 25%, 2 otroka 50%. Doplačila: morska stran 1.100 SIT (hoteli Sol Elite Koralj, Sipar, Aurora in Umag). MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00! ZASEBNI APARTMAJI »PLAVO MORE« TIP STORITEV 2. 6. - 23. 6. 1. 9,- 8.9. 23.6.-14. 7. 25. 8. - 1.9. 14. 7.-28.7. 18. 8.-25. 8. 28.7. -18. 8. 1/2 A NA 35.900 44.400 54.700 61.500 1/3 A NA 40.200 51.200 63.200 70.000 1/4 A NA 44.400 58.100 71.700 81.100 1/4 B NA 49.500 61.500 81.100 93.900 1/5 B NA 53.000 68.300 89.600 102.400 1/6 B NA 59.800 75.100 98.200 111.000 1/6 C NA 63.200 79.400 105.000 119.500 1/7 C NA 68.300 86.200 113.500 128.000 1/8 D NA 81.100 104.200 136.600 157.900 Doplačila: domače živali (na vprašanje), turistična taksa 220 SIT, dodatna oseba brez ležišča 700 SIT. Cene vključujejo: kuhinjski in jedilni pribor, porabo elektrike in vode, posteljnino ter končno čiščenje. MENJAVA GOSTOV: NEDELJA! PRIHOD 15.00, CHECK-OUT 10.00! 5 APARTMAJI »PIAVO MORE« KRIŽINE/SV. PELEGRIN TIP STORITEV 2. 6. - 23. 6. 1. 9 - 8.9. 23. 6.-14. 7. 25. 8. - 1.9. 14. 7.-28. 7. 18. 8.-25. 8. 28. 7.-18. 8. 1/4 B NA 49.500 61.500 85.400 102.400 1/5 B NA 53.000 68.300 93.900 109.300 1/6 B NA 59.800 75.100 102.400 115.200 Doplačila: domače živali (na vprašanje), turistična taksa 220 SIT, dodatna oseba brez ležišča 700 SIT. Cene vključujejo: kuhinjski in jedilni pribor, porabo elektrike in vode, posteljnino ter končno čiščenje. MENJAVA GOSTOV: NEDELJA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00! MARE DA UGODNO! APARTMAJI »GOST« TIP STORITEV do 2. 6. od 15. 9. 2. 6 .- 7. 7. 1.9.-15. 9. 7. 7.-14. 7. 18. 8.-1.9. 14. 7.-18. 8. 1/3+1 NA 23.000 31.000 38.500 46.000 1/4 NA 27.000 35.000 42.500 50.000 Doplačila: turistična taksa 220 SIT. Posteljnina, kuhinjske krpe in brisače lastne. Končno čiščenje sami! MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 13.00, ODHOD 12.00! NOVIGRAD HOTELI OBJEKT SOBA STORITEV 2. 6. - 7. 7. 1.9.-14. 9. 7. 7.-21. 7. 25. 8.-1.9. 21.7.-25.8. MAESTRAL*** 1/2 BM TV BAR PP 57.200 67.500 73.100 1/2 BP TV BAR PP 53.800 64.000 70.900 1/2 TV BAR PP 52.100 62.300 68.300 LAGUNA*** 1/2 BM TV PP 43.600 53.000 56.400 1/2 BP TV PP 40.200 50.400 53.800 1/2 TV PP 39.300 48.700 53.000 Popusti: otroci do 2. leta brez storitev gratis, otroci od 2. do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama v sobi 50%, z dvema odraslima osebama v samostojni sobi 30%, odrasla oseba na pomožnem ležišču 20%. Doplačila: turistična taksa 220 SIT, otroška posteljica do 2. leta 800 SIT. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! POREČ ZASEBNI APARTMAJI »ISTRA LINE« TIP STORITEV 2. 6. - 29. 6. 1.9.-18. 9. 30. 6.-13. 7. 25.8.-31.8. 14. 7.-27. 7. 18.8.-25. 8. 28. 7.-17. 8. 1/2 A NA 30.500 35.700 47.900 53.000 1/3 A NA 36.600 43.500 55.700 62.600 6 TIP STORITEV 2. 6. - 29. 6. 1.9.-18. 9. 30. 6.-13.7. 25.8.-31.8. 14.7. -27. 7. 18.8. -25.8. 28. 7.-17. 8. 1/4 B NA 44.400 55.700 71.300 83.500 1/5 B NA 52.200 63.500 80.000 92.200 1/6 C NA 62.600 83.500 106.100 124.400 Doplačila: domače živali (na vprašanje), turistična taksa 220 SIT, dodatna oseba brez ležišča 700 SIT. Cene vključujejo: kuhinjski in jedilni pribor, porabo elektrike in vode, posteljnino ter končno čiščenje. MENJAVA GOSTOV: NEDELJA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00! ROVINJ HOTELI OBJEKT SOBA ST. 19. 5.-23. 6. 18.9.-29.9. 23. 6. - 7. 7. 1.9. - 8.9. 7. 7.-21. 7. 25. 8.-1.9. 21.7.-25.8. MELIA EDEN**** 1/2 PP+TT 58.100 68.300 80.300 95.600 SOL CLUB ISTRA*** 1/2 PP+TT 48.700 58.100 68.300 85.400 SOL PARK*** 1/2 PP+TT 47.000 56.400 63.200 72.600 M0NTAUR0** 1/2 PP+TT 34.200 44.400 53.000 60.600 SOL ADRIATIC 1/2 PP+TT 48.700 56.400 60.600 70.900 M0NTE MULINI 1/2 PP+TT 23.100 29.900 33.300 35.900 Popusti: otroci do 2. leta brez storitev gratis, otroci od 2. do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama 50%, odrasla oseba na pomožnem ležišču 25%, otroci od 2. do 12. leta v sobi z eno odraslo osebo 1. otrok 25%, 2. otrok 25%. Opomba: za hotel Sol club Istra je pri prihodu in odhodu vključen transfer z ladjo! MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 12.00, ODHOD 12.00! APARTMAJI IN JJUNGALOVI VILLAS RUBIN** is: TIP STORITEV 26. 5. - 23. 6. 8. 9. - 29. 9. 23. 6. - 7. 7. 1.9.-8.9. 7. 7.-21.7. 25. 8.-1.9. 21.7.-25.8. 1/2 A BGW PP+TT 28.500 32.100 37.500 43.700 1/2+1 B NA+TT 46.400 55.300 74.000 81.100 1/3+1 C NA+TT 55.300 78.400 88.200 106.900 1/4+1 D NA+TT 69.500 92.700 103.300 124.700 1/3+1 Enov NA+TT 70.400 93.500 106.000 128.300 1/4+1 Enov NA+TT 88.200 111.300 123.800 148.800 Popusti (veljajo za bungalov): otroci do 2. leta brez storitev gratis, otroci od 2. do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama 50%, odrasla oseba na pomožnem ležišču 25%, otroci od 2. do 12. leta v sobi z eno odraslo osebo 1 otrok 25%, 2 otroka 50%. Doplačila: za domače živali 600 SIT, otroška posteljica 600 SIT. Cene vključujejo: porabo vode in elektrike, posteljnino (menjava 1 x tedensko), kuhinjske krpe (2 x tedensko), končno čiščenje. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00! APARTMAJI IN BUNGALOVI MONSENA - FKK** TIP STORITEV 26. 5. - 23. 6. 8. 9. - 29. 9. 23. 6. - 7. 7. 1.9.-8. 9. 7. 7.-21.7. 25. 8.-1.9. 21.7.-25.8. 1/2 D BGW PP+TT 31.200 33.000 39.200 49.000 1/2+1 A3 NA+TT 48.100 55.300 78.400 98.000 7 TIP STORITEV 26. 5. - 23. 6. 8. 9. - 29. 9. 23. 6. - 7. 7. 1.9.-8. 9. 7. 7.-21.7. 25. 8.-1.9. 21.7.-25.8. 1/2+2 A4 NA+TT 53.500 63.300 88.200 107.800 1/2+2+1 A5 NA+TT 58.800 68.600 103.300 127.400 Popusti (veljajo za bungalov): otroci do 2. leta brez uslug gratis, otroci od 2. do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama 50%, odrasla oseba na pomožnem ležišču 25%, otroci od 2. do 12. leta v sobi z eno odraslo osebo 1 otrok 25%, 2 otroka 50%. Doplačila: za domače živali 600 SIT, otroška posteljica 600 SIT. Cene vključujejo: porabo vode in elektrike, posteljnino (menjava 1 x tedensko), kuhinjske krpe (2 x tedensko), končno čiščenje. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 1 S.00, ODHOD 10.00! BARBARI GA APARTMAJI »GOST« UGODNO! TIR STORITEV do 2. 6. od 15. 9. 2.6.-7. 7. 10. 9.-15. 9. 7. 7.-14. 7. 18. 8.-1.9. 14. 7.-18. 8. 1/3+1 NA 27.000 35.000 42.500 50.000 1/4 NA 31.000 38.500 46.500 54.000 Doplačila: turistična taksa 220 SIT. Posteljnina, kuhinjske krpe in brisače lastne. Končno čiščenje sami! MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 13.00, ODHOD 12.00! RABAC ZASEBNI APARTMAJI »KOMPAS« TIP STORITEV 1.1.-29. 6. 15. 9.-31.12. 30.6.-14. 7. 1.9.-14. 9. 15. 7.-3. 8. 18.8.-31.8. 4. 8.-17. 8. 1/2 A NA 32.700 40.900 60.000 68.100 1/4 B NA 47.200 63.600 86.200 100.000 1/6 C NA 65.400 83.500 113.400 134.300 1/8 D NA 83.500 103.500 135.200 158.800 Doplačila: turistična taksa 220 SIT. Cene vključujejo: porabo elektrike, vode, posteljnino, brisače, kuhinjske krpe ter končno čiščenje. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00! OTOR KRK — BASKA priporočamo dru inam z MAJHNIMI OTROKI! OBJEKT SOBA STORITEV 26. 5. - 23. 6. 8. 9.-15. 9. 23. 6. - 7. 7. 1.9.-8. 9. 7. 7.-21.7. 25. 8.-1.9. 21.7.-25.8. CORINTHIA I*** 1/2 PP 47.900 54.400 58.900 75.200 1/2 M PP 51.900 59.400 66.800 83.100 CORINTHIA II,III*** 1/2 PP 37.200 47.100 50.800 60.700 | DEP. ZVONIMIR 1/2 PP 31.700 37.200 42.600 47.100 Doplačila: otroška posteljica 800 SIT, turistična taksa 270 SIT. Popusti: otroci do 3. leta bivajo gratis, otroci od 3. do 7. leta kot 3. oseba v I. terminu gratis, v ostalih terminih 70%, otroci od 7. do 12. leta kot 3. oseba v I. in II. terminu 50%, v ostalih dveh terminih 30%, tretje ležišče 20%. 8 OTOK MALI LOŠINJ HOTELI OBJEKT SOBA STORITEV 16.6.-30.6. 30.6.-14. 7. 14. 7.-4. 8. 25. 8. - 8. 9. 4. 8. - 25. 8. AUR0RA*** 1/2 BP PP 40.000 53.300 61.600 70,000 1/2 BM TV PP 45.800 56.600 67.400 75.700 VESPERA*** 1/2 BP PP 38.300 51.600 60.000 67.400 1/2 BM PP 42.500 54.900 63.200 71.600 BELLEVUE* 1/2 BM TV PP 46.600 56.600 71.600 80.700 1/2 BP TV PP 40.800 53.300 64.100 72.400 + 1 BP TV PP 46.600 56.600 71.600 80.700 HELIOS* 1/2 B PP 30.800 38.300 45.800 54.100 1/2 P PP 28.300 35.000 42.500 49.900 1/3 P PP 27.500 34.100 41.600 49.100 HELIOS 1* 1/2 ex bgw PP 30.000 39.100 44.100 50.000 VILA BIANCA 1/2,1/3 dep. PP 30.000 39.100 44.100 50.000 Popusti: otroci do 2. leta brez storitev bivajo gratis, ostroci od 2. do 12. leta na pomožnem ležišču v sobi z odraslimi 50%, na osnovnem ležišču v sobi z najmanj eno odraslo osebo ali v svoji sobi 30%, odrasla oseba na pomožnem ležišču 20%. Doplačilo: turistična taksa 220 SIT. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! APARTMAJI OBJEKT TIR STORITEV 16. 6.-30.6. 30. 6.-14. 7. 14. 7.-4. 8. 25. 8. - 8. 9. 4. 8. - 25. 8. DIANA 1/2 NA 60.700 90.000 104.400 104.400 1/3 NA 90.000 104.400 130.500 130.500 FLORA 1/2 NA 45.300 70.000 90.000 90.000 1/3 NA 65.300 90.000 113.100 113.100 HORTENSIA 1/2 NA 73.900 90.000 104.400 104.400 PUNTA 1/2 + 1 NA 90.000 106.500 128.700 130.500 1/2+2 NA 100.000 120.600 143.500 147.800 Doplačila: turistična taksa 220 SIT, dodatno ležišče 2.300 SIT. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! DRAMALJ HOTELI OBJEKT SOBA STORITEV 28. 4. - 2. 6. 22.9.- 27.10. 2. 6. - 23. 6. 1.9.-22. 9. 23. 6.-14. 7. 25. 8.-1.9. 14. 7.-25. 8. RIVIERA 1/2 PP 19.900 23.500 29.800 38.900 KAČJAK 1/2 PP 19.900 22.600 28.000 36.200 Doplačila: turistična taksa 270 SIT, polni penzion 1.200 SIT, otroška posteljica 1.200 SIT (na vprašanje). Popusti: otroci do 3. leta gratis, otroci od 3. do 12. leta 50% (na vseh ležiščih) oz. v glavni sezoni 30% (samo na pomožnem ležišču), odrasli na pomožnem ležišču 20%. 9 SELCE HOTELI OBJEKT SOBA STORITEV 28. 4. - 2. 6. 22.9.- 27.10. 2. 6. - 23. 6. 1.9.-22. 9. 23. 6.-14. 7. 25. 8.-1.9. 14. 7.-25. 8. VARAŽDIN** 1/2 PP 25.300 32.500 41.500 51.400 SELCE*** 1/2 PP 25.300 29.800 37.000 51.400 SLAVEN 1/2 PP 20.800 24.400 28.900 38.800 PAV. SLAVEN 1/2 PP 19.900 23.500 27.100 37.000 PAV. JADRANKA 1/2 PP 19.000 23.500 28.900 37.000 Doplačila: turistična taksa 270 SIT, polni penzion 1.200 SIT, otroška posteljica 1.200 SIT (na vprašanje). Popusti: otroci do 3. leta gratis, otroci od 3. do 12. leat 50% (na vseh ležiščih) oz. v glavni sezoni 30% (samo na pomožnem ležišču), odrasli na pomožnem ležišču 20%. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! CRIKVENICA HOTELI OBJEKT SOBA STORITEV 28. 4.-2. 6. 22.9.- 27.10. 2. 6. - 23. 6. 1.9.-22. 9. 23.6.-14.7. 25. 8.-1.9. 14. 7.-25. 8. AD TURRES** 1/2 TWC PP 22.600 26.200 32.500 38.800 PAV. AD TURRES** 1/2 TWC PP 18.100 21.700 25.300 35.200 OMORIKA*** 1/2 TWC PP 27.100 33.400 37.900 52.300 PAV. OMORIKA 1/2 TWC PP 19.900 23.500 27.100 36.100 THERAPIA** 1/2 TWC PP 27.100 37.000 45.100 63.200 KAŠTEL** 1/2 TWC PP 28.000 33.400 42.400 55.900 ESPLANADE** 1/2 TWC PP 25.300 29.800 40.600 51.400 CRIKVENICA 1/2 TWC PP 25.300 29.800 33.400 46.900 ZAGREB 1/2 TWC PP 24.400 28.900 34.300 46.900 Doplačila: turistična taksa 270 SIT, polni penzion 1.200 SIT, otroška posteljica 1.200 SIT (na vprašanje). Popusti: otroci do 3. leta gratis, otroci od 3. do 12. leta 50% (na vseh ležiščih) oz. v glavni sezoni 30% (samo na pomožnem ležišču), odrasli na pomožnem ležišču 20%. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! STINICA BUNGALOVI »GOST« UGODNO! STORITEV do 2. 6. 2. 6.-7. 7. 7. 7.-14. 7. TIP 14.7.-18.8. od 15. 9. 1.9.-15.9. 18. 8.-1.9. 1/4 NA 27.000 35.000 42.500 50.000 Doplačila: turistična taksa 220 SIT. Posteljnina, kuhinjske krpe in brisače lastne. Končno čiščenje sami! ZATON HOL1DAV VILLAGE*** TIP STORITEV 23. 6. - 30. 6. 1.9.-8. 9. 30. 6. - 7. 7. 25. 8.-1.9. 7. 7.-14. 7. 18.8.-25, 8. 14. 7.-18. 8. 1/2 NA+TT 54.600 64.000 76.200 99.800 1/3 NA+TT 68.300 76.700 91.800 116.200 1/4 NA+TT 79.000 89.400 108.200 131.800 1/5 NA+TT 96.500 109.600 128.500 158.600 Doplačila: hišni ljubljenčki 800 SIT, otroška posteljica 600 SIT, polpenzion 2.500 SIT. Cene vključujejo: posteljnino, porabo elektrike, vode, plina, kuhinjske krpe, jedilni in kuhinjski pribor, pribor za čiščenje, tedensko menjava posteljnine, končno čiščenje. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 16.00, ODHOD 09.00! PETRČANI HOTELI OBJEKT SOBA STORITEV 16.6.-14. 7. 1.9.-8. 9. 14. 7.-28. 7. 18.8,- 1.9. 28. 7.-18.8. j MAKIJA 1/2 PP 33.400 37.000 44.200 Doplačila: turistična taksa 230 SIT, otroška posteljica 800 SIT. Popusti: otroci do 5 let brez storitev gratis, otroci od 5. do 12. leta na pomožnem ležišču 50%, z eno odraslo osebo v sobi 20%, odrasli na pomožnem ležišču 20%. MENJAVA: SOBOTA! PRIHOD 15.00, CHECK-OUT 10.00! OTOK UGLJAN HOTELI OBJEKT SOBA STORITEV 16. 6.-7. 7. 1.9.-15. 9. 7. 7.-21.7. 18. 8.-1.9. 21.7.-18.8. PREKO 1/2 TWC PP 34.300 42.400 49.600 1/2 TWC M PP 38.800 45.100 55.000 Doplačila: turistična taksa 230 SIT, otroška posteljica 700 SIT, polni penzion 1.300 SIT. Popusti: otroci do 2. leta gratis, otroci od 2. do 6. leta na tretjem ležišču 70%, od 6 do 12 let na tretjem ležišču 50%, odrasla oseba na tretjem ležišču 30%. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA!PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00! SV. FILIP I JAKOV APARTMAJI »CROATIA«*** TIP STORITEV 2.6.-16. 6. 8. 9.-15.9. 16.6.-30.6. 1.9.-8.9. 30.6.-21.7. 18. 8.-1.9. 21.7.-18. 8. 1/2 studio NA+TT 40.600 51.000 56.400 70.400 TIP STORITEV 2. 6.-16. 6. 8. 9. -15.9. 16. 6.-30.6. 1.9.-8. 9. 30.6.-21.7. 18. 8.-1.9. 21.7.-18.8. 1/3 NA+TT 51.000 63.200 68.600 82.500 1/4 NA+TT 61.400 75.800 82.500 92.900 1/5 NA+TT 69.900 83.900 94.700 103.300 1/6 NA+TT 79.800 95.600 104.200 119.900 Doplačila: dodatno ležišče 1.100 SIT, otroška posteljica 1.100 SIT, hišni ljubljenčki 900 SIT. Popusti: dva otroka do 12. leta na enem ležišču 50% (dodatno ležišče je možno samo v 1/2 studiu in 1/6 APP). Cene vključujejo: posteljnino, porabo elektrike, vode, kuhinjske krpe, kuhinjski in jedilni pribor, tedensko menjavo posteljnine, 2 x tedensko menjavo kuhinjskih krp, končno čiščenje. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 16.00, ODHOD 09.00! CRVENA LUKA HOTELI OBJEKT SOBA STORITEV 30. 6. - 7. 7. 25. 8.-1.9. 7. 7.-14. 7. 18. 8.-25. 8. 14.7.-18.8. HTL IN DEP. 1/2 PP 32.500 38.800 42.400 Doplačila: turistična taksa 230 SIT, otroška posteljica 600 SIT. Popusti: otroci do 5. leta brez storitev gratis, otroci od 5. do 12. leta na pomožnem ležišču 50%, z eno odraslo osebo v sobi 30%, odrasli na pomožnem ležišču 20%. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 16.00, ODHOD 09.00! PAKOSTANE APARTMAJI »KOZARICA« TIP STORITEV do 16. 6. od 8. 9. 16. 6.-7. 7. 25. 8. - 8. 9. 7. 7.-21.7. 18.8.-25. 8. 21.7.-18.8. 1/2+1 NA 40.900 52.300 - - 1/4 NA 46.100 58.800 75.800 97.900 1/5 NA 53.200 69.700 89.900 108.200 1/6 NA 67.300 85.700 104.500 128.000 1/6+1 NA 74.400 98.300 116.700 138.800 Doplačila: turistična taksa 230 SIT, polpenzion 1.700 SIT, polni penzion 2.900 SIT. Popusti: otroci do 7. leta 30% na prehrano. Cene vključujejo: posteljnino, porabo elektrike, vode, kuhinjske krpe, jedilni in kuhinjski pribor, pribor za čiščenje, ob prihodu toaletni papir, tedensko menjavo posteljnine, končno čiščenje. Hišni ljubljenčki niso dovoljeni! MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00,ODHOD 09.00! VODICE APARTMAJI VILLE GLORIETTE PRIPOROČAMO DRU INAM TIP STORITEV 1.1.-9. 6. 16. 9.-31.12. 9. 6. - 23. 6. 1.9.-15. 9. 23. 6.-14. 7. 25. 8.-1.9. 14.7.-25.8. 1/3 A NA 38.100 46.200 61.600 75.100 1/2+2 A NA 43.500 56.100 73.300 88.600 1/5 A NA 60.700 75.100 96.700 115.700 1/6 A NA 68.800 88.600 107.500 129.200 Cene vključujejo: uporabo elektrike, vode, posteljnino, kuhinjske krpe, brisače, toaletni papir, vrečke za smeti, končno čiščenje, zamenjavo posteljnine, brisač in kuhinjskih krp 1 x tedensko. Doplačila: otroška posteljica 900 SIT, turistična taksa odrasli 270 SIT, otroci od 12. do 18.leta 135SIT,do 12 leta gratis. Ključe dvignete v recepciji »Ville Gloriette«. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD IS.00, ODHOD 10.00! ZASEBNI APARTMAJI »VODIČANKA« TIR STORITEV 1.1.-9. 6. 8.9.-31.12. 9. 6. - 30. 6. 25.8.-8. 9. 30. 6.-21.7. 18.8.-25.8. 21.7.-18.8. 1/2 A NA 36.700 44.300 49.900 54.600 1/4 A NA 49.900 59.300 76.300 82.800 1/6 A NA 67.800 80.900 97.900 111.100 1/8 A NA 86.600 100.700 121.400 143.900 Cene vključujejo: uporabo elektrike, vode, plina, posteljnino, kuhinjske krpe, brisače, toaletni papir. Končno čiščenje, zamenjava posteljnine, brisač in kuhinjskih krp 1 x tedensko. Doplačila: pomožno ležišče 1.800 SIT, turistična taksa odrasli 270 SIT, otroci od 12. do 18. leta 1 35 SIT, do 12. leta gratis. Ključe dvignete v recepciji »Turist biro«. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 15.00, ODHOD 10.00! HOTELI OTROCI 00 5 LET GRATIS! OBJEKT SOBA STORITEV 2.6.-16. 6. 15. 9.-29. 9. 16. 6.-30. 6. 1.9.-15. 9. 30. 6.-14. 7. 25.8.- 1.9. 14. 7.-25. 8. 0LVMPIA 1/2 M normal PP 32.000 35.800 43.300 69.700 1/2 P normal PP 30.500 34.300 41.800 68.200 PUNTA 1/2 PP 41.400 46.100 55.500 74.400 DEP. PUNTA 1/2 PP 22.600 29.200 36.700 46.100 Doplačila: otroška posteljica 900 SIT, enoposteljna soba 30%, turistična taksa 270 SIT, polni penzion 1.500 SIT. Popusti: otroci od 5. do 12. leta v 1/2 sobi skupaj z odraslo osebo 20%, popusti za tretje ležišče: odrasli 20%, otroci od 9. do 12. leta 30%, otroci od 5. do 9. leta 50%, otroci do 5. leta brez ležišča gratis. MENJAVA GOSTOV: SOBOTA! PRIHOD 14.00, ODHOD 10.00! UGODNO - MOŽNOST BIVANJA POHORJE - TRIJE KRALJI manj kot 7 dnii BUNGALOVI »GOST« TIP STORITEV do 30. 6. in od 25. 8. 30. 6. - 25. 8. 1/4 NA 23.500 27.000 Doplačila: turistična taksa 200 SIT. Posteljnina, kuhinjske krpe in brisače lastne. Končno čiščenje sami! MENJAVA GOSTOV: PO ŽELJI STRANKE! PRIHOD 13.00, ODHOD 12.001 ZDRAVILIŠČE RADENCI HOTELI OBJEKT SOBA STORITEV 1.4.-24. 6. in od 19. 8. 24. 6.-19. 8. MIRAL 1/2 PP 5.700/dan 7.200/dan P 7.000/dan 8.500 /dan Doplačila: turistična taksa 154 SIT po osebi (plačilo v recepciji). MENJAVA GOSTOV: PO ŽELJI STRANKE! KORISTNE INFORMACIJE LEGENDA NZ nočitev z zajtrkom TWC prha, wc PP polpenzion B balkon P polni penzion BM balkon na morsko stran NA najem TEL telefon Tl turistična taksa TV televizija 1/2 dvoposteljna soba oz. apartma APP apartma 1/3 triposteljna soba oz. apartma BGW bungalov 7 = 6 bivate 7, plačate 6 dni 14—12 bivate 14, plačate 12 dni CENE Cene so izražene v SIT in vključujejo 7-dnevne storitve, navedene v ceniku, turistično pristojbino ter davek na dodano vrednost, razen kadar ni drugače navedeno. STORNAC1JSKA LESTVICA ® do 30 dni pred odhodom @ od 29 do 22 dni pred odhodom ® od 21 do 15 dni pred odhodom ® od 14 do 8 dni pred odhodom ® od 7 do 0 dni pred odhodom ® na dan odhoda oz. po odhodu administrativni stroški 2.000 SIT 20% cene aranžmaja 30% cene aranžmaja 50% cene aranžmaja 80% cene aranžmaja celoten znesek aranžmaja. SPLOŠNI POGOJI IN NAVODILA TURISTIČNE AGENCIJE GOST, d.o.o., SO SESTAVNI DEL PONUDBE! PRIJAVE IN INFORMACIJE: Za podrobnejše informacije in prijave smo vam na voljo v turistični agenciji GOST, d.o.o., na Kersnikovi ulici 11 v Velenju. Pokličete nas lahko na telefonski številki (03) 898 31 66 ali 897 32 80 oz. nam pošljete sporočilo na elektronski naslov: metka.druks@rlv.si. PLAČILNI POGOJI: 1. Zaposlenim v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje nudimo možnost plačila DO 8 OBROKOV BREZ OBRESTI! 2. Vsem gostom ponujamo obročno plačilo NA 3 ČEKE oz. GOTOVINSKO PLAČILO DO ODHODA. V turistični agenciji GOST lahko pod enakimi plačilnimi pogoji opravite rezervacije tudi za naslednje turistične agencije: KOMPAS, ATLAS, GLOBTOUR, POTEPUH, SONČEK, DOBER DAN, 1NTELEKTA, NECKERMANN, CAVALLO TRAVEL, TEN TOURS, BURIN CLUB, INTERFLASH, PELIKAN, TOP LINE, KAŽIPOT TOURS, THAI-CO. Vpis v razpisane termine in kraje letovanj bo za zaposlene v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje v petek, 4. maja 2001, od 9. do 17. ure v poslovalnici turistične agencije GOST, d.o.o. na Rudarski ulici 2d v Velenju (bivša agencija APS pri trgovini Era Velma). Vsi, ki boste rezervacijo opravili ob vpisu, boste lahko letovanje poravnali v osmih (8) obrokih. Prav tako boste lahko letovanje poravnali v osmih (8) obrokih tisti, ki se boste vpisali do 4. maja 2001 v prostorih turistične agencije GOST, d.o.o. na Kersnikovi ulici 11 v Velenju vsak dan med 7. in 15. uro! TURISTIČNA AGENCIJA GOST, d.o.o. KERSNIKOVA II, 3320 VELENJE TELEFON: (03) 898 31 66, 897 32 80, FAX: (03) 898 31 73 BREZ SKRBI NA POČITNICE Navadno so nam počitniški dnevi skopo odmerjeni in teh brezskrbnih trenutkov se veselimo že nekaj tednov ali celo mesecev vnaprej. Zakaj bi nam nepredvidena nesreča na dopustu, ki smo ga pošteno zaslužili, povzročila veliko preglavi in nepotrebnih stroškov? Zavarovanje za potovanje ali počitnice v tujini sicer ni obvezno, je pa dobra naložba, če se pripeti kaj nepričakovanega in nezaželenega. Zavarovanje se bo izkazalo kot dobra rešitev, če si boste na trekingu zlomili nogo ali pa se boste morali zaradi nepredvidenega dogodka predčasno vrniti s poležavanja na sončnih obalah morij. Ločimo dve skupini zavarovanj: zdravstvena zavarovanja z asistenco in t. im. turistična zavarovanja. Poglejmo, kaj lahko zavarujete s turističnim zavarovanjem! povrnili le, če ste imeli dragocene predmete in denar shranjene v hotelskem sefu. Seveda pa je še bolje upoštevati priporočilo, da je treba velike vsote denarja in dragocenosti pustiti doma. Pomembno je tudi, da imate dokazila, da ste predmete, za katere uveljavljate zavarovanje, tudi v resnici imeli s seboj na potovanju. Zato pri prehodu čez carino vedno prijavite fotoaparat ali kamero. K škodnemu zapisniku boste morali vedno priložiti tudi policijski zapisnik, zato tatvino takoj prijavite na policiji. : stroške reševanja in prevoza vozila, potnikov in prtljage pri prometni nesreči, okvari ali tatvini vozila V primeru tega zavarovanja bo zavarovalnica v primeru prometne nesreče ali okvare vozila poravnala stroške reševanja in vleke oziroma prevoza vozila do najbližjega servisa; če po mnenju servisa vozila ni mogoče usposobiti za vožnjo, pa do vašega bivališča. Kriti so tudi stroški prevoza potnikov in prtljage od kraja prometne nesreče (okvare vozila) do kraja, kamor ste bili namenjeni ali do stalnega bivališča. posledice nezgode: stroške nujnega zdravljenja in prevoza, smrt, trajno invalidnost Zavarovalnica do določene vsote krije stroške nujnega zdravljenja, če pa so posledice nezgode tako hude, da povzročijo pri zavarovancu trajno invalidnost, dobi izplačano tudi odškodnino. Vse zavarovalnice imajo določeno zgornjo mejo, do katere krijejo stroške nujnega zdravljenja. : škodo na prtljagi in osebnih stvareh Zavarovalnice vam bodo poravnale škodo le, če ste za stvari skrbeli kot dober gospodar. Če ste na primer na letališču pustili prtljago nezavarovano in nenadzorovano, medtem ko ste klicali taksi ali iskali spominke po trgovinah, vam v primeru kraje tudi morebitno zavarovanje prtljage ne bo koristilo. Če pa ste bili okradeni kljub ustreznemu varovanju prtljage, vam bo zavarovalnica nadomestila škodo, ki ste jo utrpeli. Tudi pri tem se zavarovalne vsote razlikujejo. Zav arovalnice imajo v splošnih pogojih tudi zapisano, kako je z zavarovanjem gotovine, vrednostnih papirjev, umetniških izdelkov in nakita. Škodo vam bodo ® odgovornost zavarovanca Ce zavarovanec povzroči nesrečo, zavarovalnica krije tudi škodo, ki nastane zaradi odškodninskih zahtevkov, ki so naslovljeni nanj. Zavarovalnice pa ne krijejo odškodninskih zahtevkov, če je nesrečo povzročil zavarovanec pri vožnji osebnega vozila. ® stroške zaradi prekinitve dopusta ali podaljšanja bivanja v kraju letovanja Zgodi se, da morate dopust bodisi nepričakovano prekiniti bodisi podaljšati v kraju letovanja. Če je dopust prekinjen ali podaljšan zaradi bolezni ali nezgode zavarovanca ali njegovih svojcev, bo zavarovalnica povrnila stroške predčasne vrnitve ali podaljšanega bivanja. Višina je, seveda, različna. @ stroške odpovedi turističnega potovanja V Zakonu o obligacijskih razmerjih je sicer zapisano, da potrošnik krije le dejanske stroške, če odpove potovanje zaradi bolezni ali nezgode, vendar so lahko ti zelo visoki. Če boste, na primer, izlet z letalom odpovedali le dan pred odhodom, bodo lahko dejanski stroški turistične agencije skoraj tolikšni kot celotni aranžma. Zato je razumno, če pri dražjih izletih zavarujete tudi tveganje glede odpovedi turističnega potovanja. Zavarovalnica bo turistični agenciji poravnala dejanske stroške namesto vas. Še to! Vse zavarovalnice dajejo družinske in skupinske popusta, prav vse pa, seveda, povrnejo škodo šele na podlagi popolne dokumentacije. Vanjo sodijo policijski zapisnik, medicinska dokumentacija, zdravniško spričevalo, računi, fotografije prijavljenih dogodkov... Zdaj pa veselo in brezskrbno, a pozorno k načrtovanju letošnjega dopusta! Povzeto po reviji VIP 6/2000 CELOVITA PONUDBA, TRADICIJA, PRILAGODLJIVOST, PRIJAZNOST IN KAKOVOST - TO JE PODJETJE GD Gost GOST d.o.o. gostinstvo - turizem - trgovina Kersnikova 11, 3320 Velenje Telefon: 03/ 89 83 150 Fax: 03/ 89 83 60 Turistična agencija GOST 03/ 89 83 166, 89 73 280 Restavracija Jezero 03/ 58 66 462 Restavracija Klub 03/ 58 62 131 Bistro Oaza Bistro Arkada 03/ 58 69 061 Vila Široko Šoštanj (03) 58 81 030 Osebje v naših lokalih vas vabi tudi v prazničnih dneh na praznična kosila, sladke dobrote ali pa, da pridete k njim kar tako... na klepet s prijatelji ob kavi! TRC Jezero - Bela dvorana 03/ 58 66 466 Hotel Barbara*** Fiesa 05/61 79 000 Kot je dejal, je bil takšen napredek dosežen z dnevnim ali tedenskim premeščanjem delavcev na delovna mesta, kjer jih potrebujejo in kjer je več dela, z racionalno izrabo delovnega časa in s premeščanjem delavcev v okviru IP HTZ. “Naše delavce smo dodatno izobrazili in praktično usposobili, tako da jih 80 odstotkov zna opravljati več del in jih lahko premeščamo znotraj profitnega centra glede na to, kje jih najbolj potrebujemo, da izrabimo naše zmogljivosti,” je način dela predstavil Riček. V PGM razmišljajo tudi o razvoju. Pri tem zelo dobro sodelujejo z geomehanskim laboratorijem Premogovnika Velenje, pri raziskovalnem delu novih materialov pa z inštitutom za raziskavo materiala (IRMA) v Ljubljani. Za uspešno poslovanje in razvoj je potrebna tudi sodobna oprema. Z njo se v PGM ne morejo ravno pohvaliti, se pa zavedajo zastarelosti in amortizirano-sti nekaterih delov profitnega centra, zato v zadnjih dveh letih pospešeno vlagajo v posodobljanje. “Vlaganja v posodobljanje naše opreme smo oprli na naloge, zapisane v razvojnih načrtih. Lani smo v betonarni pri proizvodnji suhih betonskih mešanic pripravili nove recepture in materiale za sanacijske brizgane betone ter pripravili in testirali različne vrste suhih malt za širši trg. V betonarni smo pri proizvodnji mokrih betonskih mešanic izdelali recepture za visoko gredne betone, jih testirali in že tudi začeli prodajati, pridobili pa smo tudi ateste za prodajo betonov, odpornih na zmrzovan-je in delovanje soli. Pri proizvodnji pepelnih mešanic smo razvili injektirne in sidrne malte, ki jih že prodajamo tudi izven Premogovnika Velenje. Za te programe smo v mešalnici suhih betonskih mešanic dogradili dvopre-katni silos in polnilnico za polnjenje dveh posebnih vrst vreč (na obeh fotografijah). Te izdelke tudi največ tržimo na širšem trgu. Naslednja investicija je bila pri pripravi pepelnih mešanic v ranžirno napravo za premikanje voznih enot, predvsem zaradi varnosti pri delu in humanizacije dela. To so bile večje investicije, nekaj manjših pa je bilo v zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in v humanizacijo dela. V letu 2001 bomo v skladu z možnostmi, predvsem finančnimi, investirali v programe za povečanje prodaje na zunanjih trgih in zanesljivost oskrbovanja Premogovnika Velenje z materiali, ki jih potrebuje pri proizvodnji premoga in za varno delo v jami. V suhi mešalnici načrtujemo investicije v nov mešalec, transportne naprave za polnjenje sistemov in napravo za dodajanje mikroarmature in drugih praškastih dodatkov pri proizvodnji sanacijskih malt. Te investicije bodo nujne, če želimo doseči načrtovano eksterno realizacijo. Letos naj bi investirali tudi v zamenjavo strojnega dela mokre betonarne s tehnološko sodobno in primerno mešalnico mokrih betonov; ta naprava je stara že 25 let in z njo imamo tudi velike vzdrževalne stroške. V mešalnici pepelnih mešanic naj bi povečali silos in s tem zaloge pepela za potrebe Premogovnika Velenje, kar je nujno zaradi nihajočega obratovanja TE Šoštanj. Urediti bomo morali tudi transport pepela iz petega bloka TEŠ po zagonu razžveplevalne naprave, izvedli pa naj bi še nekaj investicij, ki bodo omogočale zaposlovanje invalidov, ter investicij za zmanjšanje prašenja v mešalnici." V Proizvodnji gradbenih materialov so torej odločeni iti naprej, se razvijati, širiti z novimi materiali in na nova tržišča. To so zapisali tudi v svoj razvojni načrt. Pravzaprav imajo dve osnovni smeri razvoja: na eni strani s kakovostnimi materiali in potrebnimi količinami materialov oskrbovati Premogovnik Velenje ter večati ponudbo za druge kupce. Franc Riček pravi: “Želimo, da bi bilo sodelovanje s Premogovnikom Velenje še bolj koordinirano in planirano, saj bi tako lažje načrtovali tudi naše delo za druge kupce. Lahko se pohvalim, da smo že tako usposobljeni, da lahko našo proizvodnjo in proste zmogljivosti od Premogovnika Velenje v kratkem času preusmerimo na druge trge. Na drugi strani želimo s Premogovnikom Velenje sodelovati tudi pri razvoju novih materialov in njihovi uporabi v jami pa tudi pri njegovih eksternih delih, kjer so potrebni naši izdelki.” Želimo, da bi bilo sodelovanje s Premogovnikom Velenje še bolj koordinirano in planirano, saj bi tako lažje načrtovali tudi naše delo za druge kupce. smuči delajo vPLP Samo štirje meseci so minili od ideje, da bi v PLP, Lesni industriji, lahko poslovno sodelovali z Elanom iz Begunj in zanj izdelovali lepljene elemente za smuči. Ideja je bila Del Elanovih izrečena na strateški konferenci konec leta 2000, proizvodna linija lepljenih plošč pa je stekla 13. aprila. Linija je sestavljena iz dveh obdelovalnih strojev. Prvi je stroj za dolžinsko spajanje kratkih, do 150 mm dolgih kosov lesa v daljše elemente. Te dolžinsko lepljene elemente lahko spajajo v širino in dobijo bioplošče, ki so zelo uporabne in iskane v pohištveni industriji. Zmogljivost stroja je 60 kosov na minuto, strežejo pa mu trije delavci. Drugi stroj je sestavljen iz visokofrekvenčnega generatorja in stiskalnice. Namenjen je za sušenje lepljenega lesa, njegova prednost pa je v tem, da posuši in stabilizira lepljene elemente v minuti. Tako se plošče po zlepljenju lahko že po nekaj urah uporabijo za nadaljnjo uporabo. Ob stroju delajo trije delavci in kot trdi proizvajalec, so ti pravzaprav ozko grlo linije, saj je stroj zelo hiter. Obdelovalna linija z vso opremo je slovenski izdelek, in sicer podjetij Lestro Ledinek Hoče, Obles Ljubljana in Detel Strojegradnja Logatec. Kot sta povedala izdelovalca obeh strojev, Mirko Zager, direktor PLP, drugi z desne na levi sliki je gostom razložil delovanje nove proizvodne linije; na desni sliki lepljena plošča, ki jo zdaj izdelujejo v PLP. l«n» industrij, d..,.. Edvard Skrbinšek iz Oblesa ter Franc Alič iz Detla, ju posebej veseli, da seje PLP odločil za nakup domačih strojev. Obe podjetji sta zelo uspešni in prodata večino svojih strojev v Zahodni Evropi, pa tudi v ZDA in Avstraliji. Dodala sta še, daje les znova v 'modi' in je izdelovanje tovrstnih lepljenih elementov zelo perspektiven program v lesno-predelovalni industriji. Pomemben je tudi zato, ker gre pri njem za lepljenje plošč, ki so pravzaprav odpadek oziroma ostanek pri rezanju daljših plošč. Slovesnost, ki so ji prisostvovali vodilni delavci Premogovnika Velenje, nekaj delavcev PLP, med gosti pa predsednik NS Premogovnika Velenje in glavni republiški rudarski inšpektor Matjaž Ce-rovac ter direktor Direkcije za rudna bogastva dr. Boris Salobir, je začel direktor podjetja PLP Mirko Zager. Poudaril je, da se z zagonom nove proizvodne linije v PLP začenja nova doba v desetletni zgodovini podjetja. “To je prelomnica, ko prehajamo iz primarne proizvodnje - predelave lesa - v zahtevnejšo proizvodnjo - sekundarno obdelavo lesa. Nova linija ne stoji v zloščenih, novih prostorih, temveč v delu glavnega skladišča. Prepričan sem, da so minili časi, ko smo najprej vlagali v zidove in fasade, tako da je zmanjkalo denarja za stroje in opremo. Današnji dan pomeni realizacijo strateške usmeritve poslovnega sistema Premogovnik Velenje, da z novimi programi, izdelanimi na podlagi razvojnih načrtov, poskušamo prodreti na trge izven Premogovnika Velenje, v Sloveniji in tujini. Naš izdelek bomo zaenkrat prek našega glavnega skupca Elana iz Begunj tržili v Sloveniji in v državah Evropske unije, možnosti za prodajo na teh trgih pa so tudi prek pohištvene industrije." V novi proizvodni program je bilo vloženih 70 milijonov SIT, od tega v opremo in stroje 47 milijonov SIT, v elektro in strojne instalacije 19 milijonov SIT, gradbena dela pa so veljala 4 milijone SIT. Ob polni zmogljivosti linije 1.500 m1 plošč na leto bo ob njej zaposlenih 16 delavcev, kar pomeni, da sov PLP odprli tudi 16 novih delovnih mest. Linijo je s pritiskom na gumb pognal direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin, ki je ob tem izrazil zadovoljstvo, da se uresničujejo dogovori o novih proizvodnih programih in novih delovnih mestih. “Z zaostrovanjem konkurence pri proizvodnji in prodaji električne energije je treba ceno ener-gije zniževati. To pa postavlja hčerinska podjetja PS Premogovnik Velenje v položaj, da morajo čedalje več svojih zmogljivosti in znanja ponuditi na zunanjem trgu. Program, ki ga danes dajemo v življenje v PLP, je skupni projekt strokovnjakov PLP, Premogovnika Velenje in potencialnih kupcev izdelkov. Sodelavcem čestitam za opravljeno delo, vsem, ki bodo pri liniji delali, pa želim, da bi delo dobro teklo. Prepričan sem, da to ni zadnji nov program v PLP in da bo spodbuda še za nove programe v PLP in v drugih hčerinskih podjetjih v poslovnem sistemu." Dolgo je že, kar smo v podjetju odpirali nove proizvodne linije in hale. Zato so bile želje vseh prisotnih za dober posel PLP z Elanom in kasneje z drugimi podjetji res iskrene. Morda sta bila dober znak in dobra popotnica poslovnemu uspehu podjetja PLP tudi v tem, da je ob slovesnosti pri zagonu linije, s katere danes že prihajajo lepljeni elementi za smuči, nekaj minut snežilo. Diana Janežič Lepljene plošče bodo tržili v Sloveniji in državah Evropske unije. Privabile sojih rože Da, lepe in bujne cvetoče rože na oknih so menda bile tiste, ki so opozorile tričlansko komisijo Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice, da se je vredno oglasiti tudi v Inštitutu za ekološke raziskave, ERI C o Velenje, ko so septembra lani izbirali podjetja, ki bi si zaslužila pohvalo za urejeno delovno okolje. p m » m , :co 'Si i r?? ■ Tako so se zaradi lepe zunanjosti stavbe odločili, da si inštitut podrobneje ogledajo. In izkazalo seje, da so se odločili prav. Urejenost ERICa jih je prepričala in inštitutu so namenili najvišjo oceno v kategoriji malih podjetij ter ga predlagali za regijsko priznanje. Podelitev priznanj in diplom Savinjsko-šaleške regije je bila 13. marca v veliki dvorani hotela Paka v Velenju. S tem dogodkom je območna zbornica obeležila visoki jubilej Gospodarske zbornice Slovenije, njeno 150-letnico. Kot je povedala predsednica Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Alenka Avberšek, imajo priznanja poslanstvo medsebojnega prepoznavanja dobrega, boljšega, izvirnega, lepega, prijaznejšega, uspešnejšega, korektnega in nenazadnje pogumnega. Dejala je še: “To so javna in iskrena priznanja sodelavca sodelavcu ali soseda sosedu za preteklo delo in izkaz zaupanja za nadaljevanje doseženega v prihodnje.” mam tOARSKA ZB-SLOVENIJI SAVINJSKO «AlCtKA^OBMOČNA ZSORNICA Bf>5$it3B3Sr^SSsar5$l /a leto 2000 podjetju ER ICO Insiiiui za ekološke raziskave. Velenje Velenje, marec 2001 Priznanje ERICu so člani komisije Jože Melanšek, Alenka Avberšek in Franc Miklavc utemeljili z ugotovitvijo, daje skrb za urejeno delovno okolje vidna v zgradbi in zunaj nje, da je obveza za urejeno delovno okolje vgrajena v Poslovnik o kakovosti po standardu kakovosti poslovanja ISO 9001, navdušilo pa jih je tudi to, da v prostorih inštituta nikoli in nikjer ne kadijo. S svojim delovnim okoljem so zelo zadovoljni tudi zaposleni v ERICu. Delovne razmere so od aprila 1999, ko so se preselili v nove prostore, neprimerno boljše in za njihovo urejenost z veseljem skrbijo vsi sodelavci. Nasploh je podoba Starega jaška iz leta v leto bolj privlačna, saj se območje iz industrijske cone spreminja v Industrijsko-ekološki mu-zejsko-izobraževalni center, v sklopu katerega naj bi se inštitutu za ekološke raziskave in Muzeju premogovništva Slovenije v prihodnje pridružile še druge dejavnosti, povezane predvsem z izobraževanjem, kulturo in turizmom. Poleg inštituta ERICo sta priznanji Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice za urejenost delovnega okolja dobila še ESOTECH, d.d. v kategoriji velikih podjetij in Erina poslovalnica Zibka v kategoriji trgovin. Mojca Ževart Kaj se je v marcu zanimivega dogajalo na področju izobraževanja? Uspešno smo prestali prvo zunanjo kombinirano presojo sistema kakovosti po standardu ISO 9001 - Izobraževanje sodelavcev za proizvodni proces -in sistema ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001 za okoljski segment Izobraževanje in komuniciranje, podsegment Izobraževanje sodelavcev s področja ekologije. Z željo, da pripravnike poslovnega sistema Premogovnik Velenje podrobneje seznanimo s strateškimi usmeritvami ter s pravno organiziranostjo podjetja, smo izvedli 8-urni uvajalni seminar za 28 pripravnikov, sprejetih februarja letos. Poleg omenjenih tem so pripravniki na uvajalnem seminarju spoznali še okoljsko politiko podjetja in vlogo Jamske reševalne postaje. Ogledali so si sobo dežurnega Premogovnika Velenje in informacijski center, kjer so imeli priložnost v živo spremljati dogajanje in tako spoznati vlogo obeh področij. Spoznali so še, kaj so osnove dobrega medsebojnega odnosa s poudarkom na relaciji mentor - pripravnik ali inštruktor - pripravnik ter dobili vpogled v organiziranost pripravništva v Premogovniku in informacije o pripravniških izpitih. 1. marca letos je na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mari-I boru uspešno zaključil univerzitetni študij ekonomije sodelavec Stanko Prevalnik, ki mu je podjetje skladno s sklepom o študiju ob delu sofinanciralo polovico stroškov študija ob delu. Od 22. januarja do 15. februarja ter 20. in 21. marca smo za 604 delavce Strojne službe jama in transport ter Elektro službe jama izvedli enourno izobraževanje za uporabo samoreševalnih aparatov ŠSM 30, RVL 1 ter OXY - SR 45. Vsebina izobraževanja je zajemala tematsko področje zaščite dihalnih organov s poudarkom na pravilni uporabi samoreševalnih aparatov, ki jih uporabljamo v jamah Premogovnika Velenje. Izobraževanje so izvedli predavatelji Bogdan Pešak, Marijan Lenart in Dušan Čižmek, potekalo pa je v 34 skupinah po 20 udeležencev. 19. marca je komisija za strokovne izpite in preverjanje znanja v popoldanskem času začela preverjati znanje nadzornikov iz predpisov o varstvu pri delu ter stroke. Na seminarju so kot predavatelji sodelovali mag. Marjan Hudej, Anica Zajc, Franci Lenart, Milena Ahtik, Bogdan Pešak, Martin Hudales, Matko Potočnik in Alenka Verbič. Nadaljevali smo z letnim enodnevnim strokovnim izobraževanjem učiteljev in inštruktorjev obrata Praktično izobraževanje. Na tem področju že osmo leto poleg strokovnih znanj nadgrajujemo še psihološka znanja in spremljamo novosti na področju šolske zakonodaje. Letos smo udeležence seznanili z okoljsko politiko podjetja, jim dali nova spoznanja v odnosu mladostnik in učitelj in jih seznanili z novostmi na področju ocenjevanja dijakov. Ob koncu so si pod strokovnim vodstvom Janka Bukoviča ogledali še sanacijo pridobivalnega območja Premogovnika Velenje. Kot predavatelji so sodelovali Staška Velikonja, Milena Ahtik, Lojze Kos in Tunjo Pavič. Novembra 1998je bil na strateški konferenci potrjen projekt “Letni razgovori”, s katerim smo želeli pospešiti spremembe na področju ravnanja z ljudmi. Širše gledano sodi v projekt “Razvoj kadrov”, katerega cilj je vzpostaviti kulturo in klimo, ki bosta spodbujali uspešnost podjetja prek uspešnih, angažiranih in zadovoljnih sodelavcev. V sklopu projekta Letni razgovori smo v decembru 1999 in v januarju 2000 za vodenje letnih razgovorov izobraževali vodje, ki so nato z večino sodelavcev opravili letne razgovore. Letos nadaljujemo z izobraževanjem strokovnih sodelavcev. Zanje smo pripravili izobraževalno delavnico “Kaj lahko dobim iz letnega razgovora in kako”. Delavnice potekajo v Vili Široko, od 8. do 14.30 ure. V marcu je z vodjo delavnic, Jankom Mij očem, delala tretja skupina desetih udeležencev. Prva skupina se je izobraževala v januarju, druga pav februarju del udeležencev druge skupine je na fotografiji. Poskrbeli smo za organizacijo in izvedbo pripravniških izpitov za 10 rudarjev, 2 rudarska tehnika, 2 strojna mehanika, 2 elektrikarja energetika ter za enega elektrotehnika. Povprečna ocena uspešnosti zagovorov na izpitih je bila 4,3. Sodelovali smo pri zagovorih seminarskih nalog 8 študentov 1. letnika Višje strokovne šole za elektroniko Velenje, ki v skladu s pogodbo opravljajo v našem podjetju obvezno 10-tedensko praktično izobraževanje. Izobraževanje za delo na osebnih računalnikih kontinuirano izvajamo že dvanajst let. Letos smo to področje z razširjeno ponudbo bolj sistematično zastavili tudi za sodelavce hčerinskih družb. 27. marca je pričelo obiskovati 16 urni osnovni tečaj “Delo z elektronsko preglednico Excel” 16 sodelavcev hčerinskih družb HTZ, Kamnolom Paka in Tel kom sistemi. Predavanja s praktičnimi vajami potekajo v novi računalniški učilnici Višje strokovne šole, izvajamo pa jih v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje, Poklicno in tehniško elektro in računalniško šolo. A. Poles, A. Verbič, M. Močilnik, N. Lah Izobraževanja za strokovni in osebni razvoj Eden od številnih programov izobraževanja za zaposlene v Premogovniku Velenje je tudi dopolnilno strokovno izobraževanje nadzorno-tehničnega osebja. Ta oblika sistematično poteka od leta 1993 dalje. Temeljni cilj teh Med predavanjem v Zeleni dvorani izobraževanj je skrb za posameznikov strokovni (poklicni) in osebni razvoj. Programski cilji pa so: spremljanje in pridobivanje novih teoretičnih znanj za potrebe proizvodnje, skrb za zmanjšanje stroškov na vseh področjih dela, analiza stanja in ukrepi na področju varstva pri delu, sprotno seznanjanje udeležencev s projekti, ki tečejo v podjetju, postopno spreminjanje medosebnih odnosov v delovni skupini. Spremljanje dopolnilnega strokovnega izobraževanja nadzornikov kaže, da smo od leta 1993 do danes nadzornikom namenili 69 ur dopolnilnih strokovnih znanj. Naj večjo pozornost smo namenili znanjem za strokovni razvoj -novitetam na področju rudarstva, elektrotehnike in strojništva - ter strokovnim znanjem, potrebnim za obvladovanje tehnološkega procesa. Strokovni razvoj so podpirala tudi znanja s področja VPD ter znanja, vezana na projekte, ki so tekli v podjetju. Nižji od želenega je bil delež znanj s področja vodenja in komuniciranja ter delež ekonomskih znanj. Seminarji so časovno naravnani tako, da služijo kot priprava na letno preverjanje znanja nadzornikov za tekoče leto. Analize anket, s katerimi vrednotimo učinek teh izobraževanj, kažejo, da so nadzorniki s kvaliteto in vsebinami seminarjev zadovoljni, prav tako s predavatelji, pomembno pa se nam zdi poudariti, da si teh izobraževanj želijo še več. Izvajalci dopolnilnih izobraževanj za nadzornike so vsa leta predavatelji Premogovnika Velenje, strokovnjaki na svojih področjih, ki vsebine zelo dobro poznajo. Z njihovim izborom zagotavljamo udeležencem visoko stopnjo uporabnosti posredovanih znanj. Letos pa smo zaradi aktualnosti vsebin “Zakonodajni vidik nadzornika” in “Prijava nezgode pri delu” k sodelovanju povabili Marka Kavčiča, republiškega rudarskega inšpektorja. Letošnje predavanje je prvič potekalo v Zeleni dvorani, kije s sodobno avdiovizualno opremo omogočala sodoben in učinkovit prenos znanj udeležencem. V začetku marca je skoraj 300 nadzornikov, razdeljenih v šest skupin, poslušalo tele vsebine: kako podjetje vidi vlogo nadzornika (mag. Marjan Kolenc), kakšna je vloga nadzornika v Zakonu o rudarstvu ter prijava nezgode pri delu (Marko Kavčič), ocena tveganja (Boris Potrč), okoljska politika podjetja (Franci Lenart) ter navodila za varno delo in priprava na pre-‘ i verjanje znanja (tehnični vodje ! obratov). | Tudi letošnje analize anketnih | vprašalnikov kažejo na visoko ! stopnjo zadovoljstva ! udeležencev, saj domala vsi J ocenjujejo, da so vsebine primerne, koristne in zanimive, povprečna ocena kakovosti predavanja pa je 4,5. IZOBRAŽEVANJE NADZORNIKOV: struktura vsebin 20% 12% 41% ■ strokovna znanja □ VPD ■ znanja, vezana na projekte □ komuniciranje in vodenje ■ ekonomska znanja 23% DELO JE DOKAZ, DA VESTE Kako udeleženci predavanj ocenjujejo vsebine, predavatelje in organizacijo izobraževanj, kažejo ankete. Za obsežnejšo oceno omenjenih izobraževanj pa smo poprosili tudi dva od udeležencev predavanj za nadzornike. Srečko Ledinek, Jamska elektro služba: “Zanimivo je bilo predavanje inšpektorja Kavčiča o novi vlogi nadzornika in o varnosti pri delu, od vodje VPD Potrča pa smo izvedeli, kaj zajema priprava ocene tveganja in ocenitve varnosti na delovnih mestih. Seznanjeni smo bili tudi z odnosom podjetja do okolja. V Premogovniku Velenje delam 14 let in sem bil že večkrat udeleženec različnih izobraževanj. Menim, da so take oblike izobraževanja zelo koristne. Ker so kratke, enodnevne, se jih lahko udeležimo in v razmeroma kratkem času izvemo, kaj je novega v podjetju na posameznem področju, kaj se pripravlja... Zdaj ko spreminjamo zakonodajo na mnogih področjih, je kar naprej kaj novega in sami bi temu težko sledili. Predavatelj nas je povabil tudi k sodelovanju z vprašanji, pripombami, vendar smo bili bolj tiho. Morda smo zvedeli toliko novega, da bi šele čez kakšen dan imeli vprašanja... Udeležba na predavanju je tudi del priprav na preverjanje znanja; tega prej ni bilo in menim, da je takšno izobraževanje tudi v tem smislu dobro. Izvedeli smo tudi za nekaj vsebin, ki bodo na izpitu. Včasih so ti izpiti veljali za strah in trepet, tudi zame, zdaj pa so drugačni, jaz pa sem si že tudi nabral nekaj izkušenj in znanja pri delu, tako da gre na izpitu lažje. Saj, če svoje delo poznaš, izpit ne more biti pretežak.” Franc Brusnjak, Priprave: “V Premogovniku Velenje sem zaposlen 20 let in imam tako že veliko nadzorniških izkušenj. Različnih izobraževanj sem se že večkrat udeležil in vedno izvem kaj koristnega. Opažam, da se dviguje osnovna izobraženost nanovo zaposlenih v jami, tudi nadzornikov. To niso več delavci, ki so opravili le šestmesečni tečaj, ampak so rudarski tehniki. Zaradi sodobne tehnologije pri delu vjamije potrebnega več znanja, pa tudi obnavljati ga je treba, se vedno kaj novega naučiti. Strokovno znanje obnavljamo sami, tudi zaradi letnega preverjanja znanja, ker sicer ne opraviš izpita. Ko pa pride v jamo nov stroj ali kakšna druga nova tehnologija, pa se izobražujemo dalj časa, saj tega znanja ne moreš osvojiti v enem dnevu. Veliko pa se človek nauči tudi pri vsakdanjem delu, pridobi izkušnje. Predlagam, da z izobraževanjem v podjetju nadaljujemo, bi pa rad poslušal še kakšne druge vsebine, razen varstva pri delu. Zanimivo bi bilo, na primer, kakšno predavanje o psihologiji človeka, saj so lahko vzrok za nesrečo pri delu tudi psihične težave človeka, konfliktne situacije na delovnem mestu... Na tem izobraževanju smo izvedeli kar nekaj novega. Na primer: v zvezi z oceno tveganja, kjer smo slišali, daje to zelo pomembno za podjetje in zaposlene, pa tudi glede varovanja okolja, kjer so nas opozorili na gospodarno ravnanje z električno energijo, vodo, na pravilno ravnanje z odpadnimi snovmi. Te aktivnosti pri ravnanju z okoljem podpiram in menim, da jih je treba nadaljevati v večji meri kot dosedaj.” A. Verbič, M. Močilnik, D. Janežič Lani je bilo prvič organizirano tovrstno izobraževanje za samostojno skupino nadzornikov IP HTZ. Tudi letos se jih je v dveh skupinah izobraževanja udeležilo 53, poslušali pa so tele vsebine: vloga nadzornika z vidika podjetja (Franc Druks), obvladovanje stroškov (Branka Vičar), prijava nezgode pri delu (Ivan Kokot), ocena tveganja (Boris Potrč), okoljska politika podjetja (Staška Velikonja) ter navodila za varno delo in priprava na preverjanje znanja (vodje profitnih centrov). Zgledni gospodarji muzejske zbirke 8. marca j e velenjsko občino obiskala nova kulturna ministrica Andreja Rihter s sodelavkama. Pogovor z gostitelji - županom Srečkom Mehom, predstavniki KC Ivana Napotnika, poslancem Bojanom Kontičem, predstavniki Premogovnika Velenje in Gorenja - je tekel v kulturnem okolju Vile Herberstein. Vsebina pogovora je bila obsežna in zahtevna. Segala je vse od problematike denacionalizacije Vile Herberstein, prek umestitve velenjskih zavodov za kulturo v slovensko mrežo, nadalje izgradnje in vzdrževanja kulturnih objektov v Velenju, statusa Muzeja premogovništva Slovenije do arheoloških izkopavanj ob strugi Pake in problematike gradiča Scvvarzenstein v KS Šentilj. Zakaj seje na seznamu pogovora znašel tudi Muzej premogovništva Slovenije? Direktor KC Ivana Napotnika je ministrici predlagal, da bi premogovniški muzej v sklopu Muzeja Velenje pridobil status posebnega muzeja, saj s svojo vsebino edini v Sloveniji pokriva področje premogovništva. Ministrica se s tem ni strinjala in dejala, da v Velenju delujeta dva muzeja: to sta Muzej Velenje in Muzej premogovništva Slovenije. Prvega je ustanovila občina in ga financira država, drugega pa Premogovnik Velenje. Muzej premogovništva Slovenije ima izdelano svoje poslanstvo, Premogovnik Velenje ga vodi kot dober gospodar in zato je to zgleden primer ohranjanja tehnične in kulturne dediščine. Ob tem se je oglasil dr. Milan Medved, direktor za razvojno področje, pod katerega okrilje spada tudi delovanje Muzeja premogovništva Slovenije. Poudaril je, da so odgovorne v Premogovniku Velenje k postavitvi muzejske zbirke na jašku Škale vodili čustveni vzgibi, saj čez desetletja zanamci sicer ne bi več poznali premogovništva. “Prav gotovo bi še kakšno podjetje poskrbelo za tak način ohranjanja tehnične dediščine, če bi tako početje spodbujala tudi država z denarjem, ustreznim davčnim sistemom, sponzorstvi, strokovno pomočjo, promocijo muzejev v sklopu promocije celotne države...,” je med drugim poudaril dr. Medved. Položaj, ki je nastal v Muzeju Velenje z izločitvijo zbirke slovenskega premogovništva in ustanovitvijo novega muzeja, je po mnenju ministrice Rihtarjeve treba rešiti s podpisom tripartitne pogodbe med Premogovnikom Velenjem, Muzejem Velenje in občino Velenje o medsebojnih finančnih in strokovnih obveznostih ter drugem sodelovanju vseh treh strank. “Strinjam se, da bi bila za mnoge kulturne in tehnične objekte primerna rešitev, če bi njihovi skrbniki postala podjetja. Zavzela se bom po svoji moči za to, da bi za takšna podjetja veljala drugačna, sti-mulativnejša davčna politika,” je na to temo še dejala kulturna ministrica. Diana Janežič Umetnost narave 11. aprila so v razstavnih prostorih Muzeja premogovništva Slovenije odprli razstavo Minerali Slovenije. Na njej sodelujejo Prirodoslovni muzej Ljubljana, Rudnik živega srebra v zapiranju Idrija in Rudnik svinca in cinka v zapiranju Mežica, razstavljenih pa je tudi nekaj mineralov iz zasebnih zbirk. Čudovite igre narave v obliki kristalov so razstavljene v desetih vitrinah, minerali, ki jih je moč opazovati le skozi mikroskop, pa so prikazani na fotografijah. Kot je ob s odprtju te zanimive in lepe razstave povedal njen avtor Zmago Žorž, tudi sam razstavljalec, je tokrat na ogled pestra mineraloška zgradba Slovenije z nekaj edinstvenimi primerki in primerki, ki se lahko kosajo s podobnimi, najdenimi drugod po svetu. Razstava bo na ogled do konca junija. Ogledate si jo lahko v času obratovanja Muzeja premogovništva Slovenije, to je vsak dan med 9.30 in 17. uro, razen ponedeljka. Posebej vabijo k ogledu osnovno- in srednješolsko mladino! /dj/ Pridobivanje mednarodnih sredstev za razvoj in prestrukturiranje Phare X V času priprav na vstop v Evropsko unijo je tudi Slovenija deležna finančnih pomoči, ki omogočajo ureditev različnih področij skladno s politiko in zahtevami članic unije. Pristopna pomoč j e na voljo do polnopravnega članstva v Evropski uniji prek skladov PHARE in predstrukturne pomoči ISPA in SAPARD. Sredstva PHARE so namenjena nacionalnim programom s področij prestrukturiranja državnih institucij, naložbam, ki bodo zagotavljala skladnost s predpisi, ki že veljajo v EU, in naložbam v gospodarsko in socialno kohezijo oziroma izvajanju regionalnih razvojnih načrtov. Drugo področje PHARE so programi čezmejnega sodelovanja, s katerimi EU spodbuja gospodarski razvoj srednjeevropskih obmejnih regij. Slovenija sodeluje v čezmejnem programu z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Sredstva ISPA so namenjena uskladitvi z zahtevami okoljskega prava EU ter ureditvi prometne infrastrukture, sklad SAPARD pa je program, namenjen trajnostnemu razvoju kmetijstva in celovitemu razvoju podeželja. Za programe PHARE bo Slovenija v obdobju do polnopravnega članstva predvidoma dobila 30 mio evrov letno, za programe ISPA 20 mio evrov in za programe SAPARD 6 mio evrov. Možnosti koriščenja teh sredstev v Premogovniku Velenje spremljamo v razvojnem področju, kjer je za pripravo projektov zadolžen Franci Lenart. V tesnem sodelovanju z Območno razvojno agencijo SA-ŠA spremljamo aktivnosti na področju regionalne politike Savinjske regije ter skupno ugotavljamo možnosti pridobivanja sredstev za razvoj in prestrukturiranje v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje. Letos smo se uspešno odzvali na razpis Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj za sredstva PHARE, ki so namenjena čezmejnemu sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo in pripravili projekt “Transferzala podzemnih muzejev”. Na razpis je prispelo več kot sto prijav, žal pa je razpoložljivih sredstev bistveno manj, zato so izbrali le najbolje pripravljene projekte, med katere so uvrstili tudi našega. Gre za 43.000 evrov (8 milijonov tolarjev) namenskih sredstev. Porabljena bodo za skupen nastop podzemnih muzejev: slovenskih - v Velenju, Idriji, Mežici - in avstrijskih - v Obirju, Huttenbergu in Predelu, ki je sicer v Italiji. Tak nastop pomeni skupno stran na internetu, predstavitvene table vseh muzejev v vseh muzejih, skupno tiskano promocijsko gradivo, enotno ali v vseh muzejih veljavno vstopnico ter ureditev centra podzemnih muzejev kot stične točke za informacije o vseh omenjenih muzejih. Ta center naj bi bil v Velenju. Organizirali bodo tudi strokovno srečanje delavcev, povezanih z dejavnostjo muzejev. Projekt je sedemmesečni in naj bi se zaključil septembra letos. Zaradi skupnega nastopa v tem projektu pričakujejo kasneje v muzejih, povezanih v transverzalo, povečanje obiska, tesnejše medregijsko sodelovanje in skupen razvoj vseh muzejev. V aprilu pa skupaj s CISEF-om, izobraževalnim centrom pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani, pripravljamo prijavo na razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve PHARE projekta regionalne politike in kohezije za splošne dotacije za usposabljanje v Savinjski regiji. Ta regija je glede možnosti za zaposlovanje kritična, saj ima visoko stopnjo brezposelnosti in slabo industrijsko bazo. Izbrana je bila kot pilotna regija za reševanje tovrstnih socialnih problemov. V okviru pilotnega projekta je razpisano izobraževanje delavcev, ki so brezposelni, ki so slabo zaposljivi ali jih v bližnji prihodnosti čaka brezposelnost, če ne pridobijo dodatne izobrazbe. Premogovnik Velenje se namerava v ta projekt vključiti s svojim programom projektne šole za 20 ključnih kadrov. V poslovni šoli naj bi pridobili znanja za samostojno vodenje manjšega podjetja, ker po svoji osnovni izobrazbi teh znanj - managerskih, finančnih, računovodskih... -nimajo. Rezultat izobraževanja naj bi bili poslovni načrti novih podjetij in kasneje ustanovitev podjetij, /fl/ d* Srce Gorenja spet bije Gorenje je šele 23. marca letos praznovalo svojo petdesetletnico, ki jo je sicer zabeležilo lani. Potem ko so lani zgradili novo tovarno hladilne tehnike, jo je septembra ogrozil požar, kije do tal uničil sosednjo stavbo galvane. V dobrega pol leta pa so hkrati odprli dve novi tovarni, za kateri pravijo, da sta sodobni naložbi za novo tisočletje. Nova tovarna hladilne tehnike ima 30.000 m2 površin in združuje tri prej ločene obrate ter omogoča izdelavo 6.000 apratov na dan in poldrugi milijon na leto. Graditi so jo začeli leta 1998. Z njo bodo bolj izrabili možnosti za povečanje dodane vrednosti izdelanih aparatov, za izboljšanje delovnih razmer zaposlenih, večanje tržnega deleža v Evropi in svetu ter večanje dobička. V Glavani, ki jo imenujejo tudi srce Gorenja, pa bodo z najmodernejšo opremo in na okolju prijazen način izdelovali dele za aparate bele tehnike. Obe tovarni sta stali dobrih 15 milijard tolarjev. Jamo obiskali tuji študenti Oddelek za montanistiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo ljubljanske Univerze vsaki dve leti pripravi tradicionalni skok čez kožo. V sklopu te prireditve poteka tudi izmenjava tujih študentov. V Slovenijo pridejo študentje različnih smeri, istih in podobnih, kot jih ima slovenska fakulteta. Prav tako so slovenski študentje gostje drugih fakultet ob podobnih slavnostnih priložnostih. V sklop takšnega obiska, seveda, spadajo tudi ogled naravnih lepot države gostiteljice in nekaj strokovnih ogledov. 22. marca je bilo na obisku v velenjskem premogovniku okoli 20 študentov, med njimi f3 tujih. Po ogledu jame Skale so strnili svoje vtise! Marko Virant, absolvent geologije, je doma iz Lendave: “Prvič sem bil na ogledu velenjskega premogovnika, bil pa sem že v Hrastniku in v Idriji. Ogled mi je bil všeč. Bili smo prav na odkopu, kar se nam pozna tudi na obrazih, kajne. Videli smo, kako stroji pridobivajo lignit, spoznali pa smo tudi razsežnosti velenjske jame, saj smo se morah kar dolgo voziti do delovišča,” je kratko popisal svoje podzemno doživetje. O svojih poklicnih načrtih je dejal, da pod zemljo ne bi delal. Rad bi delal v kakšnem inštitutu. Mujepakot geologu bilo zanimivo videti zemljo 'od znotraj'. Frederic Habils je bil eden od štirih belgijskih študentov. Dva, tudi Frederic, sta bila študenta rudarstva, dva pa elektrotehnike. V imenu svojih kolegov je dejal: “Videli smo velik premogovnik. Lani smo bili na ogledu enega premogovnika v Španiji, toda vaš je veliko večji. Prvič smo bili na širokočelnem odkopu in bilo je zelo impresivno. Zanimivi so bili tudi različni načini transporta ljudi in materiala. Med ogledom smo se počutili zelo varne. Z nami je bil vodja ogleda, ki nam je povedal varnostna pravila, nosili smo zaščitne maske.” Frederic Habils je o svojih načrtih po študiju in načrtih svojih kolegov dejal: “Smo študentje zadnjega letnika. Radi bi delali tu! Ha-ha. Pravzaprav še ne vemo. Jaz bi že delal v premogovniku, a zdaj v Belgiji nimamo nobenega več. Imamo pa druge dejavnosti, kjer se lahko zaposlim, kot so kamnolomi in podobno. Zdajle si želim le, da se umijem in si zmočim grlo!” Jolie Turgeon, študentka geologije iz Kanade, je v svojem imenu in imenu kolegice Valerie Lavoie povedala: “Prvič sem v Evropi in, seveda, tudi v Sloveniji. Dosedaj smo si že ogledali železarno Acroni na Jesenicah in Postojnsko jamo. Iz velenjske jame prihajam s čudovitimi občutki, kaj takega nisem pričakovala. Še nikoli nisem bila v nobenem rudniku.” Kaj je nanjo naredilo največji vtis? “Nisem si predstavljala, da lahko ljudje delajo tako globoko in v takšnih razmerah. Veliko je prahu, hrupa, stroji so ogromni. Res nekaj posebne- ga! Saj o tem smo se učili v šoli, ampak videti to v živo, je nekaj drugega! V Kanadi takšnih premogovnikov, kot je vaš, ni, imamo pa rudnike azbesta, zlata... ” Obe Kanadčanki sta v drugem letniku študija, v poklicu pa bi radi delali v naftni industriji. Rekli sta, da za ženske v Ouebecku ni težav pri zaposlovanju, saj podjetja morajo zaposliti tudi določeno število žensk. Zato se za svojo službo ne bojita. Judyta Hawrysz je v Slovenijo prišla s Poljske, iz Krakova, kjer na rudarski fakulteti študira za okoljevarstveno inženirko. Tudi ona je bila prvič v Sloveniji. “Moji vtisi so zelo močni in zelo lepi. Čudovita dežela.” Ni pa bila prvič 'pod zemljo'. “Lani sem si ogledala enega od poljskih premogovnikov in rudnik bakra, kjer bom tudi delala kot okoljevarstvena inženirka. Seveda ne pod zemljo, ker to ženskam ni dovoljeno.” Kako je doživela velenjski premogovnik? “Nekaj stvari je zelo podobnih kot v poljskih premogovnikih, medtem ko so načini transporta pri vas drugačni. Videli smo veliko različnih transportnih sredstev, zanimiva se mi je zdela sedežnica za prevoz ljudi. Ker nisem iz rudarske stroke, ne morem ocenjevati drugih stvari, zagotovo pa je zanimivo videti, kako se pridobiva premog. Sem pa občutila veliko prahu, različnih vonjav, hrupa.” Na Poljskem je okoljevarstveni študij popularen in te študijske smeri imajo na skoraj vseh fakultetah. Judyta je povedala, daje tudi perspektiven, saj ima Poljska zaradi močne industrije veliko okoljskih problemov, ki jih bodo reševali še dolga leta. Diana Janežič Atleti zadovoljni z lansko sezono Člani Atletskega kluba Velenje so imeli 21. marca redno letno skupščino. Kot je v svojem poročilu poudaril njegov predsednik Marjan Hudej, spada velenjski klub med šest najboljših atletskih klubov v Sloveniji. Lanska sezona gaje uvrstila bolj v ospredje, saj sta prvič v zgodovini kluba dva njegova člana nastopila na olimpijskih igrah. To sta bila Jolanda Čeplak in Sergej Šalamon. Tudi brez tega v klubu ocenjujejo lansko sezono kot uspešno, boljšo kot prejšnja leta, posebej pri atletih v starejših kategorijah. V Atletski klub Velenje so včanjeni 104 atleti, kijih trenira 11 trenerjev. Pri Atletski zvezi Slovenije imajo registriranih 40 članov v vseh starostnih kategorijah, pri olimpijskem komiteju pa štiri svoje člane, poleg Čeplakove in Šalamona še Anjo Arzenšek in Jureta Pocajta. V klubu so lani zabeležili 23 nastopov svojih atletov za državno reprezentanco. Na državnih prvenstvih so se okitili s 23 medaljami; sedmimi zlatimi, sedmimi srebrnimi in devetimi bronastimi. Dobre rezultate so dosegli tudi v mednarodni konkurenci. Jolanda Čeplak je bila na evropskem dvoranskem prvenstvu v Gentu četrta v teku na 800 m, Slavica Poznič druga na veteranskem prvenstvu, oba olimpijca pa sta nastopila v štafetah 4x400 m. Poleg dobrih atletov imajo v velenjskem atletskem klubu tudi odličen sodniški zbor, ki šteje 92 sodnikov. Med njimi imajo 3 izpit za mednarodne sodnike, 13 pa za republiškega sodnika. Lani so sodili tudi na 11 mednarodnih tekmovanjih. Člani velenjskega atletskega kluba imajo dobre razmere za treninge, ki jim jih omogočata sodoben stadion in finančna pomoč sponzorjev. To in odmevni rezultati, ki jih člani kluba dosegajo, privabljajo na stadion ob jezeru tudi mlade, zato v klubu pridno delajo z mlajšimi kategorijami atletov. 45 jih trenira v starosti od 7 do 11 let. Na redni letni skupščini so ob koncu s priznanji in nagradami čestitali svojim najboljšim članom za športne rezultate v letu 2000, posebnih čestitk pa je bila deležna še Jolanda Čeplak za osvojeno 6. mesto v teku na 800 m na letošnjem svetovnem dvoranskem prvenstu v Lisboni. Diana Janežič 4. tradicionalni ples preventive Vsi tisti, ki smo bili željni dobre zabave, sprostitve v prijetni družbi in plesnih užitkov ob dobri glasbi smo se 7. aprila zbrali v restavraciji Jezero na 4. tradicionalnem plesu preventive. Že po prijazni dobrodošlici, ki je bila namenjena vsakemu posebej, in uvodnemu skupnemu pozdravu organizatorja, ni bilo nikakršnega dvoma več, da bo še veselo, da se bo ta večer še veliko pelo. Ansambel Roberta Gotra na to res ni dolgo čakal. S prvimi poskočnimi takti je poskrbel, da smo si potešili začetni nemir v nogah in sproščeno zaplesali. Robi je dogajanje na plesišču dobro nadziral in primerno naši kondiciji prilagajal dolžino igranja in dolžino počitka. Medtem seje nemoteno odvijal program z raznimi igrami, srečelovom in podeljevanjem nagrad za izžrebane vstopnice. Organizator jih je spretno razporedil skozi ves večer. Tako so nastopili tisti, ki radi pojejo, v karaokah, najboljši plesni pari pa so se preizkusili v plesanju polke, dunajskega valčka, lambade in malo bolj izzivalnega grškega plesa. Njihova iznajdljivost in učinkovitost sta bili, seveda, poplačani v prvi vrsti z močnim aplavzom in nato z bogatimi nagradami, ki jih ta večer ni primanjkovalo. Tako živahno je bilo vse do zgodnjih jutranjih ur, ko so se začeli kazati prvi znaki utrujenosti, želje po počitku in odhodu domov. Za zaključek naj poudarim, da so tudi tokrat za oceno 'odlično' skozi večer za nas krmarili Evgen Roškar, Drago Kolar, Metka Zlodej, Jožica Peterlin in ansambel Roberta Gotra s svojim gostom in prijateljem Matjažem Ograjenškom. Trdno smo prepričani, da brez njih, zlasti pa brez sponzorjev, ki so prispevali svoj delež v obliki nagrad, ne bi bilo tako, kot je bilo. Vse, kar sem zapisala, bo prav gotovo dobra novica, za tiste, ki so med nami manjkali in povabilo, da se nam prihodnjič pridružijo. Zato le še to: “Imeli smo se lepo. Povej naprej!” Dijana Žagar Tenis ! | i i Komisija za rekreacijo razpisuje ligaška tekmovanja v tenisu v 1. in 2. ligi za moške ter v ligi za ženske. Tekmovanje moških bo potekalo na zunanjih teniških igriščih v TRC Jezero, žensk pa v Beli dvora- ni. [Ženska liga 1. krog - 9. maj S&Š: VIM ob 16.00 VIVA : EVRO ob 16.00 MI 3 : SPIN ob 17.30 MEN : DAMI ob 17.30 SONI : CHANG ob 19.00 2. krog ■ 16. maj VIM : CHANG ob 16.00 DAMI : SONI ob 16.00 SPIN : MEN ob 17.30 EVRO : Ml 3 ob 17.30 S&Š : VIVAob 19.00 VIM : EVRO ob 16.00 S&Š : SPIN ob 16.00 VIVA : DAMI ob 17.30 MI 3 : CHANG ob 17.30 MEN: SONI ob 19.00 9. krog - 22. junij SONI : VIM ob 16.00 CHANG : MEN ob 16.00 DAMI : MI 3 ob 17.30 SPIN : VIVA ob 17.30 EVRO : S&Š ob 19.00 Moški 1. liga (od 16. do 21. ure) ESD : Klasirnica igrišče 5 1. krog - 9. maj 7. krog - 20. junij 3. krog - 23. maj VIVA: VIM ob 16.00 MI 3 : S&Š ob 16.00 MEN : EVRO ob 17.30 SONI : SPIN ob 17.30 CHANG : DAMI ob 19.00 4. krog - 30. maj VIM : DAMI ob 16.00 SPIN : CHANG ob 16.00 EVRO : SONI ob 17.30 S&Š : MEN ob 17.30 VIVA : Ml 3 ob 19.00 5. krog - 6. junij MI 3 : VIM ob 16.00 MEN : VIVAob 16.00 SONI : S&Š-ob 17.30 CHANG : EVRO ob 17.30 DAMI : SPIN ob 19.00 6. krog - 13. junij VIM : SPIN ob 16.00 EVRO : DAMI ob 16.00 S&Š : CHANG ob 17.30 VIVA: SONI ob 17.30 Ml 3 : MEN ob 19.00 7. krog - 15. junij Jamski transport: Jama Preloge igrišče 1 Strokovne službe I: Zračenje igrišče 3 ESD : 1P HTZ I igrišče 4 Klasirnica : Jama Pesje igrišče 5 2. krog - 16. maj Jama Preloge : Jama Pesje igrišče 1 IP HTZ I: Klasirnica igrišče 3 Zračenje : ESD igrišče 4 Jamski transport : Strokovne službe I igrišče 5 3. krog - 23. maj Strokovne službe I : Jama Preloge igrišče 1 ESD : Jamski transport igrišče 3 Klasirnica : Zračenje igrišče 4 Jama Pesje : IP HTZ 1 igrišče 5 4. krog - 30. maj Jama Preloge : IP HTZ I igrišče 1 Zračenje : Jama Pesje igrišče 3 Jamski transport: Klasirnica igrišče 4 Strokovne službe I: ESD igrišče 5 5. krog - 6. junij ESD : Jama Preloge igrišče 1 Klasirnica : Jama Preloge igrišče 1 Jama Pesje : ESD igrišče 3 IP HTZ I: Strokovne službe I igrišče 4 Zračenje : Jamski transport igrišče 5 liga (od 16. do 20. ure) 1. krog - 29. avgust Priprave : Praktično izob. igrišče 1 Jama Škale : IP HTZ II igrišče 3 Strokovne službe II : Jamomerstvo igrišče 4 2. krog - 5. september Praktično izob. : Jama Škale igrišče 1 Strokovne službe II: Priprave igrišče 3 IP HTZ II : Jamomerstvo igrišče 4 3. krog - 12. september Jama Škale : Strokovne službe II igrišče l IP HTZ II : Praktično izob. igrišče 3 Priprave : Jamomerstvo igrišče 4 4. krog - 19. september Strokovne službe II: IP HTZ II igrišče 1 Priprave : Jama Škale igrišče 3 MEN : VIM ob 16.00 SONI : MI 3 ob 16.00 CHANG : VIVA ob 17.30 DAMI : S&Š ob 17.30 SPIN : EVRO ob 19.00 8. krog - 20. junij Klasirnica: Strokovne službe I igrišče 3 Jama Pesje: Jamski transport igrišče 4 IP HTZ I : Zračenje igrišče 5 6. krog - 13. junij Jama Preloge : Zračenje igrišče 1 Jamski transport: IP HTZ I igrišče 3 Praktično izob.: Jamomerstvo igrišče 4 5. krog ■ 26. september IP HTZ II: Priprave igrišče 1 Praktično izob. : Strokovne službe II igrišče 3 Jama Škale : Jamomerstvo igrišče 4 Jama Pesje: Jamski transport ob 18.30 4. krog - 29. maj Mali nogomet Komisija za rekreacijo razpisuje ligaška tekmovanja v malem nogometu v 1. in 2. ligi ter ligi veteranov. Tekmovanje bo potekalo na igriščih za mali nogomet v TRC Jezero. Liga veteranov 1. krog - 23. april ESD : Praktično izob. ob 17.00 IP HTZ : Jama Pesje ob 17.30 Priprave : Jama Preloge ob 18.00 Klasirnica : Jamski transport ob 18.30 Jama Skale je prosta 2. krog ■ 7. maj Jama Preloge : Klasirnica ob 17.00 Jama Pesje : Priprave ob 17.30 Praktično izob. : IP HTZ ob 18.00 Jama Skale : ESD ob 18.30 Jamski transport je prost 3. krog ■ 14. maj IP HTZ : Jama Skale ob 17.00 Priprave : Praktično izob. ob 17.30 Klasirnica : Jama Pesje ob 18.00 Jamski transport : Jama Preloge ob 18.30 ESD je prosta 4. krog - 21. maj Jama Pesje: Jamski transport ob 17.00 Praktično izob.: Klasirnica ob 17.30 Jama Skale : Priprave ob 18.00 ESD : IP HTZ ob 18.30 Jama Preloge je prosta 5. krog ■ 28. maj Priprave : ESD ob 17.00 Klasirnica : Jama Skale ob 17.30 Jamski transport : Praktično izob. ob 18.00 Jama Preloge : Jama Pesje ob 18.30 IP HTZ je prosto 6. krog - 4. junij Praktično izob.: Jama Preloge ob 17.00 Jama Skale: Jamski transport ob 17.30 ESD : Klasirnica ob 18.00 IP HTZ : Priprave ob 18.30 Jama Pesje je prosta 7. krog -11. junij Klasirnica : IP HTZ ob 17.00 Jamski transport : ESD ob 17.30 Jama Preloge : Jama Skale ob 18.00 Jama Pesje : Praktično izob. ob 18.30 Priprave so proste 8. krog - 18. junij Jama Škale : Jama Pesje ob 17.00 ESD : Jama Preloge ob 17.30 IP HTZ : Jamski transport ob 18.00 Priprave : Klasirnica ob 18.30 Praktično izob. je prosto 9. krog - 29. junij Jamski transport: Priprave ob 17.00 Jama Preloge : IP HTZ ob 17.30 Jama Pesje : ESD ob 18.00 Praktično izob.: Jama Škale ob 18.30 Klasirnica je prosta L liga 1. krog - 8. maj Klasirnica : Jama Preloge ob 17.00 ESD : Jamski transport ob 17.45 Jama Škale : Jama Pesje ob 18.30 2. krog - 15. maj Jama Preloge : Jama Pesje ob 17.00 Jamski transport: Jama Škale ob 17.45 Klasirnica : ESD ob 18.30 3. krog - 22. maj ESD : Jama Preloge ob 17.00 Jama Škale : Klasirnica ob 17.45 Jama Preloge : Jamski transport ob 17.00 Klasirnica : Jama Pesje ob 17.45 ESD : Jama Škale ob 18.30 5. krog - 5. junij Jama Škale : Jama Preloge ob 17.00 Jama Pesje : ESD ob 17.45 Jamski transport: Klasirnica ob 18.30 P- liga | 1. krog - 10. maj Strokovne službe: IP HTZ II ob 17.00 j Zračenje : Priprave ob 17.45 : ESD I: IP HTZ lob 18.30 2. krog - 17. maj j IP HTZ II: IP HTZ I ob 17.00 Priprave : ESD I ob 17.45 Strokovne službe : Zračenje ob 18.30 3. krog - 24. maj j Zračenje : IP HTZ II ob 17.00 ESD I: Strokovne službe ob 17.45 j IP HTZ I : Priprave ob 18.30 4. krog - 31. maj j IP HTZ II: Priprave ob 17.00 j Strokovne službe : IP HTZ I ob 17.45 Zračenje : ESD I ob 18.30 5. krog - 7. junij j ESD I: IP HTZ II ob 17.00 IP HTZ I : Zračenje ob 17.45 Priprave : Strokovne službe ob 18.30 Čari prekmurskih ravnic Slovenci smo znani po tem, da radi potujemo po svetu. Zanimivo nam je raziskovati tuje dežele, navade in običaje tamkajšnjih prebivalcev. Velikokrat nam je lepo, kvalitetno in dobro samo tisto, kar prihaja iz tujine. Pozabljamo pa na lepote, ki so nakopičene v naši deželici Sloveniji. Nikjer na svetu ni na tako majhnem ozemlju, kot je Slovenija, pokrajina tako raznolika. V nekaj urah se pripelješ z nižinskega sveta, čez Alpe, do morja. Vse to, kar se nam ponuja pred domačim pragom, tako slabo poznamo in tako nizko cenimo. Planinci Premogovnika smo se odločili, da bomo to našo deželo, kolikor se bo dalo, po delih raziskovali in spoznavali. Še vedno se najraje podajamo v gore, lepo pa je obiskovati tudi nižinski svet in odkrivati njegove čare. V Prekmurju leži najbolj vzhodni predel Slovenije na sotočju Ledave in Mure, na Goričkem pa je najbolj severna točka Slovenije v bližini vasi Budinci. Sončni žarki prebudijo Len-davčane kar trinajst minut prej, preden se dotaknejo Kobariškega Stola, najzahodnejše točke Slovenije. Prekmurje je dobilo ime po reki Muri, ki se ravno na našem ozemlju umiri in iz hitro tekoče reke nastane nižinska reka, s široko prodnato strugo. Obsega Goričko, Lendavske gorice ter ravnini na levi strani Mure, Dolinsko in Ravensko. Goričko je gričevnat predel zaobljenih slemen s širokimi dolinami, kjer so skupine hiš na pobočjih, najvišje predele pa zarašča gozd. Na dnu širokih dolin pa so nastala prava obcestna naselja. Ravensko je suh, obdelan ravni svet z redkimi gozdički. Dolinsko pa se nahaja ob tokovih Ledave, Črnca, mrtvih rokavih Mure in je zaraščeno s svetlimi logi, velikimi ravninskimi gozdovi in močvirskimi travniki, na katerih poleti nabirajo hrano štorklje. Lendavske gorice so najbolj strme, relativno najvišje in porasle z vinogradi. Prav v ta predel Slovenije smo se planinci prvič podali pred dvema letoma, ko smo obiskali mrtve rokave reke Mure. Vsi, ki ste bili z nami, se boste verjetno strinjali, da smo preživeli nepozaben dan pri prijetnih, prijaznih, gostoljubnih domačinih. Lani pa smo obiskali predel okrog tromeje Slovenija, Avstrija in Madžarska. Predstavniki tamkajšnjega turističnega društva so nas pospremili po gozdni učni poti, kije zelo dobro in zanimivo urejena. Na njej ne spoznavaš samo dreves, ampak tudi različne ptice in njihovo oglašanje. Pod nadstreškom imajo postavljeno mizo, kjer lahko spoznaš, kako dobro imaš izostren svoj voh za prepoznavanje različnih eteričnih olj. Na tromejniku pa so postavljene mize in klopi, ki so nas zvabile, da smo se odpočili in si pustili postreči z dobro domačo prekmursko malico. Potem pa smo zopet vzeli pot pod noge in nadaljevali naše potepanje po Goričkem. Obiskali smo kraje Kuzma, Trdkova, se ustavili v Gradu, kjer smo si ogledali grad, ki naj bi imel toliko soban, kot je dni v letu. Kar težko smo se poslovili in si že takrat rekli, da bomo s potepanjem po teh krajih nadaljevali. Tudi letos vas vabimo, da se nam pridružite in se skupaj z nami naužijete vsega, kar za vas pripravljamo skupaj z našimi prijatelji v Prekmurju. Tokrat se bomo podali po poti, ki je posvečena Mišku Kranjcu, poetu prekmurskih ravnin. Na pot se bomo odpravili iz Velike Polane, izpred rojstne hiše Miška Kranjca. Pot vodi ob potoku Črnec proti Lendavi, razpotegnjenemu mestu na nizki terasi pod Lendavskimi goricami. Lendavo poznamo predvsem po nafti, ki sojo tamkaj črpali, in po Lendavskih toplicah. V tem delu Slovenije pa živi tudi madžarska narodna manjšina, za katere pravice je zelo dobro poskrbljeno. Povsod so vidni dvojezični napisi, v šolah se učijo v slovenščini in madžarščini. Tu si bomo ogledali grad, ki ima baročno podobo iz 18. stoletja, pozidan pa je bil že v 12. stoletju. V gradu sta likovna in muzejska zbirka z arheološkim, krajevnozgodo-vinskim in etnološkim oddelkom. Tu je tudi stalna zbirka mednarodne likovne kolonije. Obiskali bomo tudi židovsko sinagogo. Potem pa se bomo povzpeli v Lendavske gorice, ki se dvigajo na višino od 265 m do 328 m. Odlična lega, topla peščena in lapornata tla in ugodne klimatske razmere omogočajo pridelavo kvalitetnih belih vin. Ko se bomo malo razgledali tja proti Boču, na Hrvaško, po prekmurski ravnici, proti Pohorju, si bomo ogledali še cerkev Sv. Trojice, v kateri je mumija kapetana Mihaela Hadika, kije padel leta 1603 v bitki s Turki. Od tam se bomo sprehodili še do Miškove zidanice (na slikah), ki pa je, žal, v precej slabem stanju. Pogled nanjo pa vseeno očara in samo želimo si lahko, da bi jo obnovili in s tem ohranili kot zgodovinski spomenik, saj je bila tam leta 1939 ustanovitvena konferenca IG3 za Prekmurje. Tam nekje v bližini pa se nahaj a tudi vinotoč, kjer bi malo poskrbeli za naše prazne želodce. Tudi dobre domače kapljice ne bo manjkalo. Sicer pa o vinu pravi prekmurski rojak Evgen Car v Pore-dušovom Janošu: “Dragi moji, vino pogledaš, podujneš, kouštaš, te ga pa doj spiješ. Je kak lejpa deklina, Jo gledaš, mežikneš, jo ščipneš, te pa jo zemeš, Če se ti pusti, či pa nej, pa ideš dale. Boug nam daj lejpi diklin pa dobrega vina dovole, Vino, štero na lejpe prekmurske žalostinke raztegne srce." Tisti, ki ne razumete pojoče govorice Prekmurcev, boste pesem v prevodu v knjižno slovenščino slišali na avtobusu, ko se bomo vozili proti Prekmurju. Pojdite z nami in tudi vi spoznajte odprtost prekmurskih ljudi, njihovo gostoljubnost, prijaznost, domačnost, preprostost. Sprehodite se med njivami, po goricah in zagotavljam vam, da se boste tja vedno radi podajali. Izlet bo 12. maja 2001. Jana In tedaj, ko boš videla te poljane, ko slišala boš mi pesem večerno, vem, da boš vzljubila te njive, to pesem, in vem, da boš vzljubila tudi - mene. Miško Kranjec Jamarski tabori Savinjskih Alpal Zgodovina jamarskih raziskovalnih taborov v Kamniško-Savinjskih Alpah sega v leto 1987. To leto so jamarski klubi iz v Kamniško- Kamnika, Domžal, Prebolda, Topolšice in Velenja prvi tabor poi- menovali Korošica '87. Glavni pobudnik tabora je bil tedanji predsednik JZS Kamničan Vido Kregar. Na prvem taboru je sodelovalo več kot štirideset jamarjev, odkritih pa je bilo prek sto novih jam. Že naslednje leto se je število sodelujočih klubov in jamarjev znatno zmanjšalo, vendar smo tabor kljub vsem težavam ohranili. Na žalost je zaradi spleta okoliščin zadnjih deset let postal to tabor Koroško-Šaleškega jamarskega kluba “Speleos-Siga” Velenje, na katerem sodelujejo občasno tudi jamarji iz tujih klubov, ki pa jih tudi ni veliko, so pa zato toliko boljši. Baza tabora je bila v prvih letih v Kocbekovem domu na Korošici, vendar smo jo zaradi lažjega dostopa do ključnih jam leta 1990 prestavili na Moličko planino. V teh letih smo med Dleskovško planoto, Ojstrico, Planjavo in Lučkim Dedcem raziskali nekaj stojam. Zato seje tega dela Kamniško-Savinjskih Alp prijelo ime Štajerski Kanin. Pa ne zaradi tega, ker je to območje na Štajerskem, temveč zato, ker ga raziskujemo predvsem jamarji iz tega dela Slovenije. Najpomembnejša jama tega gorskega masiva je vsekakor “Prvi sistem Moličke peči”, ki je tudi največji in najgloblji jamski sistem v Kamniško-Savinjskih Alpah. Raziskovanje sistema je na začetku potekalo vzporedno v dveh ločenih breznih, vendar za to nismo vedeli ne eni, ne drugi. Šele kasneje, ko smo imeli globine okoli 350 m, smo malo bolj kontaktirali med sabo. Tako so na drugi strani hriba raziskovali Zadnikovo brezno topolški jamarji, medtem ko smo brezno Ledena Devica raziskovali mi. Po nekaj mesecih intenzivnega raziskovanja smo na globini 628 metrov brezni združili v sistem, kije bil že tedaj najgloblja jama v tem delu države. Pri tem je zanimivo, da smo v dvorano, kjer se brezni združita, prišli v razmaku dveh ur. Raziskovanje je nato nadaljeval naš klub z mano na čelu. Vseskozi so mi pomagali prijatelji iz drugih klubov. V treh letih garanja smo dosegli globino 1.130,5 metra, kjer nas je ustavil sifon. V kristalno čisti vodi ni videti dna, zato je vsaj za sedaj to tudi končna globina, ki brezno postavlja na 4. mesto v Sloveniji in 45. mesto na svetovni globinski lestvici. Seveda pa to ne pomeni, daje to končna globina brezna; še vedno obstaja možnost potopa v sifon in odprto vprašanje 10 metrov nad sifonom. “Edijevi vhodi” je brezno, ki je od prej omenjenega sistema oddaljeno kakšnih sto metrov. Najdeni so bili leta 1993. Vendar so bila vhodna brezna zabita z ledom in snegom. Čez dve leti se je led stopil, toda premalo, da bi lahko prišli mimo ledenega zamaška. To nam je uspelo končno naslednje leto. Raziskovanje je potekalo dokaj hitro, tako da smo že to leto dosegli globino 518,8 metra. Na dnu zadnjega brezna je precej velika podoma dvorana velikosti 60 krat 30 metrov. Raziskovanje v njej je zelo nevarno, kajti DRUGI SISTEM MOLIČKE PLANINE IrKT-SS" Lic C~r *s-j j material je zelo nestabilen in bi prav lahko pod seboj pokopal preveč vnetega raziskovalca. Se več. Opazili smo, da se oblika podora med vsakim obiskom spremeni, kar kaže na precejšnjo dinamiko tal v tej dvorani. Zato smo se odločili, da nadaljnje raziskave na dnu vsaj za sedaj opustimo. V tem breznu je za sedaj tudi največja vertikala v tem pogorju in meri 346 metrov čistih 90°, kar pomeni polovico svetovnega rekorda, ki pa ga trenutno drži Vrtiglavica na Kaninskem pogorju. Prvo brezno, ki je dalo slutiti, da se tu nahajajo res globoka brezna, je bilo najdeno že leta 1988, imelo je delovno oznako 1/51. V letih 1989 in 1990 smo pričeli brezno intenzivneje raziskovati. Na globini 447,3 metrov sta nas ustavila neprehodna ožina in sifon pod njo. S to globino smo postavili na glavo trditve strokovnjakov, da brezna, globja kot 400 metrov tu niso mogoča. Čeprav je v breznu ostalo kar nekaj “vprašajev”, smo iz njega leta 1991 odnesli opremo, kajti potrebovali smo jo za prvo slovensko jamarsko odpravo v samostojni Sloveniji v špansko pogorje Picos de Europa. Mimogrede! Tedaj smo šele kot tretja odprava v dvanajstih letih dosegli dno 1.017 metrov globokega brezna Torca Uriella. Naj se zopet vrnem k breznu 1/51, ki medtem dobi ime Brezno pod Moličko pečjo. Leta 1997 smo se odločili, da pogledamo nekaj prej omenjenih “vprašajev”. Začeli smo na globini 184 metrov v še neraziskanem desnem breznu. Od tu je pot vodila v nov splet brezen, ki je čisto ločen od levega in se konča na globini 533,5 metra. Naša velika želja je bila brezno povezati s “Sistemom Molička peč” v velik, kaj velik, za naše razmere ogromen sistem. Na žalost nam ni uspelo. Po izračunih manjka le borih 25 metrov. Tako blizu, vendar tako daleč. Raziskovalna žilica ni dala miru. Zato smo se zopet spustili do sifona, kjer smo obstali leta 1990 in takrat pustili nekaj neodgovorjenih vprašajev. Ožina, za katero sem sumil nadaljevanje, je kmalu popustila pod težkimi kladivi in prišli smo za sifon. Pred nami se je odprl pravljični svet. Narava je tokrat obilno poplačala naš trud. Osupnile so nas kapniške tvorbe najrazličnejših oblik in čudovitih barv. Tako lepih kapnikov še nismo videli. Soj svetlobe karbidnic jim je dal še bolj mističen sijaj. Naši kriki veselja so prekinili tisočletno tišino. Za takšne trenutke se splača biti jamar. Ko sem doma računal novo globino in risal načrt, je bil v mojih mislih le Kristalni rov. Globine tega kraka sicer nismo povečali ravno veliko. “Samo” na 478 metrov smo prišli in tudi s sistemom nam ga ni uspelo povezati. Toda ob tem, kar smo doživeli, nam to ni bilo večpo-membno. Jamarski tabor je potekal tudi lani. Bilje uspešen in v nekem pogledu poseben. Za jame, jamarstvo in sploh naravo smo navdušili nekaj novih članov, od tega dve dekleti, na kar sem še posebej ponosen. Se nekaj posebnega seje zgodilo lani na tem taboru. Pred desetimi leti smo našli precej velik vhod v brezno, ki pa je bilo na žalost zabito s snegom. Poimenovali smo ga “Videko-vo brezno”, po sinu našega člana Darka, ki se je rodil ravno v tem času. Vhod smo nato opazovali leto za letom, toda narava nas ni pustila skozi. Letos se je to končno zgodilo. Vhodno brezno je globoko 130 metrov in je povezano z breznom pod Moličko pečjo. Na globini 92 metrov je galerija, ki smo jo poimenovali “Galerija 2000" in je polna kapniških tvorb, kar je posebej navdušilo novince. Na žalost je bilo tabora konec in s tem tudi naših raziskovanj. Vendar smo se v “Videka” kmalu spet vrnili. Raziskovanje smo usmerili v brezno na sredini galerije. Dokaj hitro smo dosegli globino 197 metrov, kjer smo naleteli na meander, ki ni obetal nič dobrega. Zopet je bilo treba na pomoč poklicati dva naša zelo aktivna člana - dleto in kladivo. Njuna prisotnost je kmalu dala rezultat in po dveh metrih so si pričele vertikalne stopnje slediti kot po tekočem traku vse do globine 469 metrov. Tu je na žalost zmanjkalo, ne brezen, temveč vrvi. Pod namije še vsaj 20 metrov brezna, upam pa, da še več. Zima nam je bila letos res naklonjena in uspelo nam je priti v to brezno in ga raziskovati. Med prejšnjo akcijo nam je zmanjkalo vrvi, tokrat pa smo jih imeli kar preveč, a že po 25 m sem na žalost ugotovil, da stojim v že znanih rovih. Tako smo ta del jame že drugič povezali v taisti sistem, ki pa je lani dobil novo ime - “Drugi sistem Moličke peči”. Ali nam bo uspelo letos priti v “Prvi sistem Moličke peči” in ga s tem poglobili na okoli 1.200 metrov? Upamo, želimo in verjamemo! V vsakem primeru vas bom o tem in o ostalih dogajanjih na našem koncu pravočasno obvestil. Milan Podpečan Naj nam spomladanskih sprehodov po gozdu ne pokvari borelioza v Prebujajoča pomlad nas vse bolj vabi v naravo. Se malo, pa bodo gozdovi zaživeli v vsej svoji lepoti. V krošnjah dreves in grmovju bodo ponovno živahno prepevali številni ptiči. Žal pa nam lahko prijeten sprehod ali sproščujoč tek po gozdnih poteh pokvari majhna, nekaj milimetrov velika živalica - klop. Prav gotovo smo se z njim srečali že vsi. V otroštvu so mi vedeli povedati, daje klop prenašalec posebega virusa, ki pri človeku lahko povzroči vnetje možganov ali možganske ovojnice. Cisto nedolžno pade na našo kožo, se sprehodi po njej, poišče primerno nežno mesto, zarine rilček v kožo in prične lakomno sesati kri. Ob tem pa nam v telo spušča povzročitelja bolezni. Zoprna reč, ki se lahko konča le s prehodno slabim počutjem, podobnim prehladu oziroma gripi, lahko pa tudi s hudo invalidnostjo, včasih tudi s smrtjo. Okrog leta 1975 so v ZDA odkrili, da klopi prenašajo tudi posebne bakterije, ki povzročajo drugo vrsto bolezni -limsko boreliozo (LM). To je bolezen, ki prizadene številne organske sisteme. Bolezni je tudi v Sloveniji vsako leto več. Razlog je v večjem poznavanju bolezni in natančnejših testih, pa tudi v dejstvu, da se zadnja leta vse več ljudi giba v naravi. Pogostost pojavljanja je največja v Ljubljanski kotlini, v okolici Celja in Maribora, kjer ocenjujejo, da so tudi klopi okuženi v največjem odstotku. Bistveno manj klopov živi nad nadmorsko višino 1000 m. PESTER IN RAZNOLIK POTEK BOLEZNI Nekaj dni po vbodu klopa se pojavi na mestu vboda rdečina, ki se veča, v sredini pa se postopno razbarva. Tako se razvije tipičen rdeč obročast izpuščaj, ki se širi navzven. Brez zdravljenja traja lahko nekaj tednov, pa tudi mesecev. Bolnik ima lahko v zgodnjem začetku prisotne tudi sistemske znake okužbe: slabo počutje, bolečine po mišicah in sklepih in morda nekoliko zvečano telesno temperaturo. Včasih se pojavijo tudi hude bolečine v hrbtu, slabost in Pod elektronskim mikroskopom je dobro viden sesalni organ, s katerim se osmeronožec prisesa na kožo gostitelja. Klopi niso izbirčni glede žrtev. To niso insekti, skupaj s pršicami spadajo v skupino pajkov. Življenjska doba je od 2 do 6 let in v tem času se, odvisno od razvojen stopnje prehranjujejo s krvjo. bruhanje. Tipamo lahko tudi povečane bezgavke in vranico. Simptomi so prisotni različno dolgo, utrujenost in slabost pa lahko trajata tudi več tednov. Pri nekaterih posameznikih lahko bolezen teče s slabo izraženimi znaki in je tudi izpuščaj komaj viden. Pri približno 15 odstotkov bolnikov se pojavijo v nekaj tednih po kožnem izpuščaju težave z živčnim sistemom, ki lahko trajajo več mesecev, vendar se ob zdravljenju povsem povlečejo. Pogosto je prisotno vnetje možganske ovojnice ali možganov, vnetje možganskih živcev in okvara čutnih ali gibalnih živčnih korenin. Možna je prizadetost posameznih živčnih struktur ali pa smo priča različnim kombinacijam. Skoraj 8 odstotkov bolnikov ima težave s prizadetostjo srčne mišice. Javljajo se motnje srčnega ritma, vnetje osrčnika ali srčne mišice s posledičnim pešanjem moči, kar vodi v srčno popuščanje. Velikokrat so vnetno prizadete venčne arterije, ki skrbijo za prehrano srca, kar bolniku povzroča podobne težave, kot jih imajo bolniki, ki bodo ali so morda že preboleli srčni infarkt. Kar 60 odstotkov bolnikov pa ima po obdobju, daljšem od dveh let, sklepne težave. Pojavljajo se občasno otekanje, bolečine in zmanjšana gibljivost velikih sklepov - predvsem kolen. Težave se javljajo v zagonih, spremlja pa jih lahko tudi zmerna temperatura, slabost in splošna utrujenost. Bolezen potrdimo na podlagi vidnega ugriza, tipičnih kožnih sprememb, pozitivnih krvnih testov ter prisotnosti specifičnih vložkov v tkivu ob mikroskopskem pregledu. Pri zdravljenju učinkovito uporabljamo antibiotike že v zgodnjem obdobju kožnih sprememb. Praviloma s tem preprečimo pojav prizadetosti živčevja, srca, žilja in gibalnega sistema. Kadar smo zaradi netipičnega Zahvala Ob smrti mojega očeta Mija Šušnje se zahvaljujem sindikatu in sodelavcem Jame Skale za denarno pomoč in izrečena sožalja. sin Zvonko Sušnja poteka bolezen v zgodnjem ob-dobju spregledali in nanjo kažejo kasnejše klinične težave, domnevo pa potrdijo tudi laboratorijski testi, je zdravljenje z infuzijami izbranega antibiotika zelo uspešno. Tako kot povsod pa tudi pri boreliozi velja pravilo, daje veliko bolje bolezen preprečevati, kot zdraviti. Zal, doslej še niso uspeli pripraviti učinkovitega cepiva, ki bi nas zaščitilo pred to nadležno boleznijo. Območje, kjer živijo klopi , S' O^o štavanger r* ^ območjo, kjer je možno okužba •‘OAvte lebor/ ^ Apisterdam • Rotterdam mf-r x J J ,• HelvnfjUpta, y' f />r, . v ->/ o JBoSlO* i »Ojlvte Upp5.il« v ^ i ' -lfcjku / PA VENDARLE: GREMO V GOZD! Zato se v gozd odpravimo primerno oblečeni. Najbolje v dolgih hlačah ter lahni srajci z dolgimi rokavi. Dolge lase si bomo speli ter na glavo dali pokrivalo, ki nam zakrije tudi vrat. Uporabimo lahko tudi številna kemijska sredstva, ki jih v obliki pršila ali mazila nanesemo na kožo. Po zagotovilih proizvajalcev uspešno odganjajo klope in druge žuželke. Zavedati se moramo, da klopi prežijo na nas v grmovju in podrasti. Zato raje izbirajmo nekoliko širše gozdne poti. Če je le mogoče, se ne bomo valjali po travi na gozdnih jasah ali obrobju gozda ali se morda plazili skozi grmovje. Če pa že ne moremo drugače, potem se moramo takoj po prihodu domov stuširati, si skrtačiti in umiti lase, ob sušenju pa tudi temeljito ogledati kožo, da se ni klop morda že prisesal na kakšno skrito mesto. Z ustrezno pinceto ga moramo takoj v celoti odstraniti, v primeru kožnega izpuščaja pa obiskati zdravnika, ki se bo odločil glede nadaljnjega zdravljenja. Ob upoštevanju nasvetov ter nekoliko večji previdnosti ni nevarnosti, da bi zboleli za boreliozo. Tako nam majhni -JUHI. ■MHMI klopi ne bodo odvzeli številnih radostnih trenutkov, ki jih lahko preživimo ob stiku z naravo. Se naprej se bomo sprehajali po gozdnih poteh, tekali po stezicah, krepili telo in se veselili življenja. Janez Poles, dr. med. - internist Zahvala Ob smrti mojega očeta Albina Grobelnika se iskreno zahvaljujem častni straži, Pihalnemu orkestru, sindikatu podjetja in sodelavcem v Jamo-merski službi za izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste očeta spremili na njegovi zadnji poti. hčerka Vesna Lašič Zahvala Ob smrti žene in mame Zvonke Časi se zahvaljujeva sodelavcem v Klasir-nici in sindikalni podružnici Klasir-nice za izrečena sožalja, denarno pomoč in darovano cvetje in sveče. Anton Časi in sin Boštjan Zahvala Ob smrti mojega očeta se zahvaljujem sindikalni podružnici Jamskega transporta, sindikatu Premogovnika Velenje in svojim sodelavcem v Jamskem transportu za darovano cvetje, finančno pomoč in izrečena sožalja. tzet Halilovič POVABILO Prebujajoča narava nas vabi Zime v nižinah je nepreklicno konec, kar nam potrjuje tudi pogled v naravo. Snežna meja, ki se v letošnji zimi sploh ni spustila do najnižjih predelov, se je pomaknila višje v hribe. Sedaj je približno na višini 1500 - 1800 m. Narava je zaživela v polnem razmahu, vse buhti in kipi nekam v višave, da ujame čimveč svetlobe. Mnogo energij je zaznavnih, še posebej v gozdu. Kjer je človeških posegov v naravo manj, tega je še največ v hribih, je v tem času življenjskih sil v izobilju, kar pozitivno vpliva tudi na človeški organizem. To se odraža predvsem v duševni sproščenosti, fizični razgibanosti. Torej odpravimo se v takšna okolja, kjer bomo tudi mi deležni del teh silnih naravnih procesov. In kam naj gremo? Cilj moramo vedno izbrati takšen, daje primeren naši telesni pripravljenosti: pričnemo s krajšimi in lažjimi pohodi, nato počasi stopnjujemo težavnost poti. Pri tem pa poslušajmo svoje telo: ne preobremenimo ga, dajmo mu zadosti in pravočasno tekočin (ko smo žejni, je že prepozno) in primerne hrane. Če bodi ti pogoji izpolnjeni, se bomo po izletu zadovoljni, sproščeni, predvsem pa bolj zdravi vrnili domov. Priporočljivo je, da se udeležujemo organiziranih izletov pri planinskem društvu in posredno pri planinskih sekcijah. Teh je kar precej, so različnih zahtevnosti ter zelo dobro pripravljene. Za krepitev telesnih zmogljivosti pa nekaj predlogov za izlete: KOŽELJ (581 m) - lahek izlet, izhodišče Velenjski grad ali plinska postaja nasproti gostilne Zajc, čudovit razgled po Šaleški dolini. RADOJČ (937 m) - zelo obiskan vrh nad Vinsko Goro, primeren za pridobivanje kondicije. Izhodišče je lahko v Šaleku: mimo Vilinske peči (naravna znamenitost) ali pa po Šaleški planinski poti. ŠPIK na Paškem Kozjaku (1108 m) - malo daljši izlet, vendar zelo priljubljen. Pot lahko pričnemo na mnogih lokacijah, kajti vse poti na pobočju Paškega Kozjaka vodijo v to smer. URŠLJA GORA ali Plešivec (1690 m) vrh, ki ga obiskujejo najbolj množično Korošci, vendar ne manjka šaleških pohodnikov. Najbolj pogosta pot: z avtom iz Šoštanja skozi Zavodnje do Slemena (1090 m), kjer je koča in nato peš naprej, mimo Križana, kjer je bila nekoč v Vorančevih časih znana gostilna in jo sedaj zopet obnavljajo. SMREKOVEC (1577 m) - lahka pot, izhodišče je lahko iz Belih vod ali s Slemena. Zelo lepa pot se prične pri gostilni Grebenšek v Florjanskem grabnu, nadaljujemo mimo vzpetine Sv. Križa (1054 m) , ki jo lahko tudi obiščemo, čez obsežne Brložnikove travnike in mogočne smrekovške gozdove. GORA OLJKA (738 m) zelo obiskana in razgledna točka. Lahko dostopna iz Starega Velenje čez Podkraj ali iz Andraža, Pesja ali Šoštanja. Nekaj navedenih poti je dobro markiranih, druge spet ne, odvisno od variante, ki jo izberemo. Če želimo hoditi po res dobro označeni poteh v dolini ali bližnji okolici s podrobnimi opisi teh poti, vam priporočam naslednje vezne poti, ki si jih lahko razdelimo na več etap: Šaleška planinska pot: v pisarni PD Velenje dobimo knjižico Šaleška planinska pot z opisi poti, kontrolnih točk, zemljevidom in ostalimi informacijami. Celotna pot je lahka, vendar traja več dni, dajo prehodimo. Primerna za vse letne čase. Trška pot okoli Šoštanja. Lično brošuro z zemljevidom in opisi kontrolnih točk dobimo pri PD Šoštanj ali v Ribiški koči v Šoštanju. To j e lažja, vendar zelo zanimiva, enodnevna pot, ki poteka po bližnji okolici mesta Šoštanja. Vinskogorska pot: zelo zanimiva pot okrog Vinske Gore, za katero dobimo opise pri PD Vinska gora ali v pisarni PD Velenje. Pot lahko razdelimo v dva dela. LUBELA (661 m) - je tudi zelo priljubljena izletniška točka, kamor lahko pridemo iz Hrastovca ali Škal. GRAŠKA GORA (približno 750 m) - je lahek izlet po zelo razgibanem in zanimivem terenu. Predlagam pot: Konovo -Šenbric - Škalske Cirkovce. FORHTENEK (približno 600 m) - razvaline gradu v Ravnah pri Šoštanju, priporočena pot iz Goric nad Šoštanjem. Vse navedene poti vam zelo priporočam, kajti na njih poteh bomo tudi srečali mnogo kulturnih in zgodovinski pomnikov. Torej čimprej dobre gojzarje na noge in v naravo. Vendar pomnimo, da pohodniki za nami ne gledajo radi potrganih in pohojenih rastlin, polomljenih vej ali razkopanih bližnjic. Pustimo okolje takšno, kot smo ga našli. Srečno in varno pot ter mnogo lepih doživetij vam želi Franc Maršnjak O BETONARNA TELHFONs ®g/ ©@® 41® @@0 @@Ms ®9U/ 4tl4 'aW ČE GRADITE IN POTREBUJETE BETONSKE MEŠANICE, NAS POKLIČITE. NAROČENE KOLIČINE BETONA VAM PO ŽELJI TUDI DOSTAVIMO IN S ČRPALKO VGRADIMO! IZREDNA UGODNOST: o Posebna ponudba vgrajenih betonov za stanovanjsko gradnjo. o Popust pri gotovinskem plačilu. o HTZ l. P, d. o, o. Tellfax: 03/587-57-64 ali 898-40-46 NICO V prodajalni lahko kupite ali naročite izdelavo: • zaščitnih delovnih oblek za različne poklice v rudarstvu, industriji, gradbeništvu, gozdarstvu, kmetijstvu in gostinstvu (hlače, kombinezoni, bluze), tudi s tiskanjem znaka vašega podjetja, • težje zaščitne obutve (planinski čevlji, podloženi škornji s filcem ali ovčjim krznom), • torb za različne namene uporabe iz različnih materialov, • copatov, • zaščitnih rokavic. Prodajamo tudi drobno usnjeno galanterijo - pasove, ovratnice za pse, denarnice, poslovne moške torbice... Izdelamo po naročilu: • hlače in telovnike iz maskirnega blaga, podložene škornje, pasove za lovce, • pasove za orodje in žeblje za krovce, tesarje, • ledvične pasove in torbe za motoriste, • predpasnike za varilce. V popravljalnici vam popravimo in zašijemo: • različno obutev, torbe, zadrge, baldahine. V našem lokalu lahko naročite izdelavo rolet, dobavo, robljenje in polaganje talnih oblog, izdelavo cerad, pokrival za tovorne prikolice, tend, transparentov, zaves, senčil, prtov. Po ugodni ceni lahko kupite visoke delovne čevlje, ki so primerni za delo v težjih delovnih razmerah! Obiščite nas v industrijski prodajalni in popravljalnici na Kersnikovi 13 v Velenju (v neposredni bližini Ere VIS-A-VIS). Pričakujemo vas od ponedeljka do petka med 7.30 in 15.30. Ob sobotah je lokal zaprt. Potrebujete geodetske storitve? Vaše želje in zahteve uresničimo hitro in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Ponujamo vam: ■ izdelavo geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije in tehničnih prevzemov objektov ■ parceliranje in urejanje mej ■ zakoličbe objektov, cest, komunalne infrastrukture 0 izdelava geodetskih načrtov komunalnih vodov ■ izdelava projektov izvedenih del za komunalne vode in naprave Vsa pojasnila in dodatne informacije Premogovnik Velenje - Služba jamomerstva, Cvetka ČRER tel. 03 58 71 465 int. 1465 Potrebujete geološke in geomehanske storitve? Ponujamo vam: ■ geološko mnenje za za pridobitve lokacijske dokumentacije ■ prevzem gradbene jame ■ geotehnične preiskave temeljnih tal z izračunom nosilnosti ■ laboratorijske preiskave granulatov, betonov in zemljin Vsa pojasnila in dodatne informacije Premogovnik Velenje - Hidrogeološka služba, inž. Igor Veber, tel.03-586-91 -64, int.205 MOZIRSKI GAJ FESTIVAL CVETJA IN GLASBE 27. april - 6. maj Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, območna organizacija Velenje Celje - skladišče D-Per 65/2001 vas vabi icionalno prvomajske —---- sko Goro v torek, 1. maja 2001! COBISS ® Program praznovanja: IBSkI Ji ice Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, Pihalne godbe Šoštanj in Godbe ■U na pihala Zgornje Savinjske doline v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki, Mozirju, Nazarjah, Ljubnem, Lučah, Gornjem Gradu in Solčavi, 111. uri začetek prvomajskega srečanja na Graški gori; v kulturnem programu bodo nastopili godba, pevski zbor in recitatorji; slavnostni govornik bo Franc Dolar, predsednik Sindikata dejavnosti energetike Slovenije; ob 11.30 polaganje cvetja k spomeniku Nošenje ranjencev; ob 12.30 trim pohod z Graške Gore na Jesenjakov hrib; 0 do 17.00 ples, družabne in športne igre, za ples in dobro razpoloženje bo igral ansambel Sredenšek; ob 17.00 zaključek prireditve. Avtobusi bodo vozili: - iz Velenja do Graške Gore od 8. ure vsakih 30 minut s postaj Pesje, Gorica, Bevče, Nama, Prešernova, Tržnica, Rudarski dom, iz Šoštanja do Graške Gore ob 9. uri z avtobusne postaje, iz Mozirja do Graške Gore ob 9. uri z avtobusne postaje, Ljubitelji malega nogometa lahko v petek, 27. aprila, od 19. ure do sobote, 28. aprila, do 19. ure spremljate maraton 24 ur malega nogometa na igrišču Vrbovec v Nazarjah. Območna organizacija ZSSS Velenje vam čestita ob prazniku dela in ob 112. obletnici praznovanja 1. maja. Prvomajski pozdrav in nasvidenje na Graški Gori!