Cerkvene zadeve. Začetki krščanstva ua Slovenskem. VII. Povedali smo bili (glej št. 9.), da je Eorotaaski vojvoda Borat blizo 1. 750. Bavarce bil na pomoč poklical zoper aasilstvo Avarov. Vsled te zveze sta Borutov sia Karast ia ajegov gtričaik Eetumar, ali kakor drugi pišejo, Kajtimar aa Bavarsko bila poslaaa ia ondi po krščaasko izrejeaa. — Ketumar povraivši se iz Bavavske aa Korotaasko se je rnaogo trudil za ozaaaovanje sv. evaagelija. Pripeljal je seboj mešaika Majorana blizo 1. 753 ia kmalu poteia tudi aaprosil sv. Virgilija, skofa solaograškega, aaj bi obiskal ajegovo ljadstvo ia ga v veri bolj potrdil. Sv. Virgili zarad premaogib opravil ai zamogel astreči želji korotaaskega vojvode, a poslal je svojega podškofa sv. M o d e s t a ia več drugih mešaikov. Le-ti so po Korotaau ia v Liburaiji maogo cerkev postavili ia posvetili, zlasti slavao cerkev pri Gospej aveti aa Koroškem, ktera ae deadeaes kot božja pot po širokem slovi. Za sv. Modestom je priael mešaik Latia, za Latiaom Hajmo. Vsi ti so se trudili v evaageljskem poslu aied Sloveaci, a iaieli so dovelj zaprek, deloma ker so prihajali iz aeaiške, tedaj ptaje, aeljabe dežele, deloma tadi, ker sloveaskega jezikavaiso dobro uaieli ia gladko govorili. Še le zrnaga Karola Velikega aad Avari proti koacu 8. stoletja je kršaasko vero v aaših krajib popolaoma včvrstila. Prijatelj kralja Karola, aadškof SolBograški, Arao, je preliodil sloveaske dežele, ter posvečeval mešaike ia cerkve. Tudi je Korotaaski dal posebaega skofa, z itneaom Teodorika, ia je oblasti ajegovi razua Korotaaske iziocil vse pokrajiae aa severai straai Drave tje do ajeaega iztoka v Doaavo. Ker so pa poprej akvilejski metropoliti iraeli višjo cerkveao oblast ae le aa jažai, temuč tudi aa aeverai straai Drave, se je akvilejski patriarh Urs pritožil zoper aadškofa Araoaa. Karol Veliki je pravdo poravaal ia Dravo za aiejo postavil med akvilejsko ia solaograško cerkvijo. Za Teodorikom je bil škof Korotaaski Otoa ia za njim Osvald. Tadi mešaiki Doaiiaik ia Svaraagal, Altfrid ia Rihbald so sredi 9. veka v Gospodovem viaogradu "po Hloveaskem se trudili ia maogo aovib cerkev postavili. Ravao ta čas pa ste prisvetili Sloveacem od jutra dve premili ia prekrasai zvezdi: ss. apostola Slovaaov Ciril ia Metad. Kakošao je bilo fljih delovaaje mcd Sloveaci, kako 80 radi poslušali ia sprejeaiali nauk, ki se jim je podajal v domačem jczikn, nam ai aarnea razlagati; le toliko izrečemo, da je misijoa sv. Metuda za vselej vkoreaiail vero Kristusovo med Sloveaci. Eonečao naatejemo tu le cerkve, ki se v 9. stoletji razua žc poprej imeaovaaib aabajajo: V Ljabljaai pri sv. Petra, v Loki, v Kranji, v Radolici, v Cerkljab, v Meagša, v Kaaiaiku ia v Ceikuici. V sloveaski straai pri sv. Vidu poleg Zatičae, pri Beli cerkvi, v Krškeai, v Trebuem, v Ribaici ia v Metliki; v Slovenjemgradcu, v Celji, v Žičah, v Pilštaaji ia aa Laškem. Na Korotaaskeai pa ob južaeai brega Drave: Marije Device aa Otoku, v Beljaku, v Rožeku, v Ukovem, pri sv. Moboru, v Kapli ia pri sv. Mihelu poleg Pliberka; aa dalje v Tiebaem, v Ojstrovici, v Bitriaji, v Brezjah, aa Krki; v Mozirji, v Guraici, v Velkovcu ia pri s v. Aadreju v lavantinski (labodski) doliai. Posledaja cerkev se imeauje v listiaab kralja Arnulfa iz let 888 ia 890 ia je za koroško stajarske Slovcace posebao važaa kot stolaa cerkev labodskib škofov do 1. 1859., ko se je škofijska stolica v Maribor prebtavila.