Pogoji gospodarskega razvoja občine Ljubljana-Šiška v letu 1968 V IZHODIŠCIH za oceno go-spodarskega razvoja v letu 1968 je treba predvsem upo-števati: gospodarska gibanja v minulem letu, povečanje zmogljivosti in modernizacijo opreme na podlagi novih vla-ganj v osnovna sredstva. Se-veda ne smemo pri tem po-zabiti na pričakovano povpra-ševanje na domačem trgu in možnosti menjave s tujino. Precejšen vpliv na gospodar-ski razvoj bodo imele tudi banke z dodeljevanjem krat-koročnih ali dolgoročnih kre-ditov. V občini Ljubljana-Šiška se bodo predvidoma v letu 1968 — v primerjavi z letom 1967 — povečali družbeni proizvod za 12,4 %, narodni dohodek za 12,2 % in bruto osebni dohod-ki za 10,9 %. Najvišji porast narodnega dohodka je pred-viden v industriji, in to za 16 %. Posamezne industrijske delovne organizacije, ki so prejšnja leta precej vlagale in niso še delale z vsemi zmogljivostmi ali pa so prila-gajale proizvodnjo reform-nim zahtevam, bodo letos do-segle znatno višji narodni do-hodek (Tesnilka — 51,7%, Unitas — 42,2%, Lek — 40,5 %, Libis — 38,7 %, Iskra-naprave — 27,1 %, Tiki — 23,7 °/o itd.). Nekoliko nižji narodni do-hodek bo v letošnjem letu dosegla kmetijska zadruga Šentvid-Medvode. Občutno nižji pa bo narodni dohodek pri Podjetju za obnovo prog (predvidevajo kar 51 %). V tej delovni organizaciji raču-najo, da bodo v letošnjem letu izvajali le redna vzdrže-valna dela, zakaj nimajo mož-nosti, da bi lahko sodelovali pri večjih investicijskih delih pri modernizaciji ali novi gradnji prog. Lansko zvišanje potniških tarif bo podjetju Ljubljana-transport omogočilo nekoliko hitrejšo rast narodnega do-hodka in tudi povečanje skla-dov za 48,5 %. Trgovina pred-videva, da se bo narodni do-hodek povečal za 6,1 %. Le obe zunanjetrgovinski zastop-stvi, ki sta lani dosegli izred-ne uspehe, planirata v letoš-njem letu manjši promet (za-radi zaostrenih pogojev pri dodeljevanju deviz za široko potrošnjo in sprememb deviz-nih instrumentov). V gostinstvu se planirata večji promet in s tem narod-ni dohodek le s povečanimi zmogljivostmi (hotel in re-stavracija Ljubljana-trans-port ter motel Medno), med-tem ko drugi gostinski obrati ne predvidevajo bistvenega povečanja svojih storitev. V obrti se bo predvidoma povečal narodni dohodek za 8,3 %. Večina obrtnih podje-tij planira dejavnost na lan-ski ravni, le Mesopromet predvideva večje znižanje (za- radi ukinitve poslovalnice v Tacnu). Narodni dohodek se bo izrazito povečal v Avto-popravljalnici na Celovški cesti (26,3 %), v Tapo, Kovi-narju, šport-opremi in še v nekaterih drugih. Izvoz se bo v letošnjem letu nekoliko zmanjšal v primer-javi z lanskim letom (za 2,9 %). Skupaj bo gospodar-stvo občine Ljubljana-šiška izvozilo za 13,337.783 dolarjev. V industriji se bo izvoz pove-čal le za 0,5 %. Na to v pre-cejšnji meri vplivajo Agro-stroj, ki ima težave pri izvo-zu investicijske opreme, Co-lor in Plutal. Nasprotno pa Unitas, Litostroj, Lek, Tovar-na dekorativnih tkanin in Ga-lant planirajo večji izvoz (od 14 do 38%). Podjetje TIKI namerava letos povečati izvoz trikratno. Splošna značilnost izvoza je, da zelo niha pri večini in-dustrijskih podjetij. To po-meni, da si doslej podjetja niso mogla v večji meri za-gotoviti stalnih inozemskih kupcev in si tako utrditi po-ložaj na tujem trgu. Od skupnega izvoza gospo-darstva v občini odpade: na konvertibilno področje — 34,9 %, na klirinško področje (vzhodne države — 47,2 %, ostale države 17,9%). V pri-merjavi z letom 1967 se struk-tura izvoza še naprej poslab-šuje. Izvoz na konvertibilna področja bo predvidoma niž-ji za 12,3 °/o. Povečanje izvoza v države ostalega kliringa planira predvsem Litostroj. Tja namerava izvoziti inve-sticijsko opremo. Iz planov gospodarskih or-ganizacij jzhaja, naj bi letos investicijska vlaganja v osnovna sredstva znašala okrog 159 milijonov N-din. Potemtakem naj bi bila višja v primerjavi z lanskim letom za 26,7%. Planirane investi-cije so zelo visoke, zlasti v primerjavi z republiško rastjo (5,7 %), in verjetno ne bodo realizirane. Gospodar-ske organizacije se v planih preveč zanašajo na razne bančne kredite. Tudi planira-na lastna sredstva ne bodo mogle docela uporabiti za in-vesticije, saj je znano, da se kreditiranje obratnih sred-stev zmeraj bolj zaostruje. Navzlic temu pa je računati, da bo vrednost investicijskih naložb ostala najmanj na lan-ski višini. Ugotoviti je tudi treba, da tehnična struktura planiranih investicij ni ugodna. Narašča delež investicij v gradbene objekte, in to kar za 48 % v primerjavi z lanskim letom. Na to vplivajo predvsem že lani načete gradnje objektov podjetij: Color, Slovenija-vi-no in Avtotehna, ki bodo v ta namen vložila blizu 38 milijo-nov N-din. Viri financiranja investicij bodo predvidoma naslednji: lastna sredstva (59 %), doma-či krediti (40,9 %), inozemski krediti (0,1 %). Visok delež kreditov v investicijah plani-rata Slovenija-vino in Color (okoli 40 milijonov N-din). Tudi v letu 1968 bodo vlo-žena največja sredstva v in-vesticije v industriji, trgovini in prometu. Pri tem bodo in-vesticije v industriji nekoliko nižje kot lani, dvakratno pa se bodo povečale v trgovini. V industriji izvaja najpo-membnejše investicije pod-jetje Color v Medvodah. Z novimi investicijami bo lahko to podjetje v naslednjem letu še za enkrat povečalo proiz-vodnjo, pri tem pa se bo šte-vilo zaposlenih zvišalo le za 30 %. Podjetje Lek bo vložilo okrog 7 milijonov N-din za zamenjavo dotrajane strojne opreme. Plinarna-Union bo letos dokončala rekonstrukci-jo in modernizacijo pivovar-ne. Podjetje Alko, ki je lani izvedlo prvo fazo rekonstruk-cije z gradnjo nove polnilnice in kleti za skladiščenje alko-holnih pijač, bo letos nadalje-valo gradnjo skladišč. Vse tekstilne tovarne v občini bo-do namenile znatna sredstva za modernizacijo opreme. Ta-ko bo Bombažna tkalnica Vižmarje kupila moderne tkalske avtomate, Tekstilna tovarna Medvode pa stroje za novo predilnico, ki bo izdelo-vala prejo za tehnične filce. Rašica bo lani dograjeno proizvodno halo dodatno opremila z novimi pletilnimi stroji, Tovarna dekorativnih tkanin pa namerava zamenja-ti 13 strojev v prlpravljalnici in tkalnici ter urediti kanali-zacijo in čistilne naprave. Podjetje Megrad namerava kupiti v Stanežičah zemljišča, na katerih bo uredila gra-moznico. Podjetje za obnovo prog pa bo pričelo drugo fa-zo rekonstrukcije kamnolo-ma. Ljubljana-transport bo ku-pil 22 monotralov za mestni promet, 34 avtobusov in 21 tovornjakov kot nadomestilo za dotrajana vozila. Del sred-stev bo podjetje dalo tudi za ureditev delavnic, garaž in avtobusnih postaj. Največje investicije v trgo-vini planira podjetje Slove-nija-vino. Letos bo nadalje-valo gradnjo in opremo pol-nilnic za cockto in gradnjo obratov coca-cola, vendar se te investicije ne bodo izvajale na območju občine šiška. Avtotehna in Cosmos bosta letos nadaljevala gradnjo konsignacijskih skladišč in servisov. Hotel Ilirija bo v letu 1968 dozidal hotelski objekt in s tem povečal zmogljivosti za sto ležišč. Poleg tega bo ure-dil aperitiv bar in recepcij-ske prostore za sprejem gostov. Poleg omenjenih investicij, ki jih bodo izvajale gospodar-ske organizacije s sedežem v občini Ljubljana-Šiška, bodo na območju občine investira-le tudi nekatere druge gospo-darske organizacije. Tako bo veletrgovina Mercator zgra-dila samopostrežno trgovino v soseski S/6, veletrgovina Loka trgovino v Sori, zgra-jene bodo tudi manjše trgo-vine na Brodu in v Mednem. Trgovsko podjetje Javor na- merava zgraditi nove poslov-ne prostore v tako imenovani industrijski coni, medtem ko podjetje Tehno Union že gra-di v tej coni konsignacijska skladišča. Tudi gostinski šol-ski center predvideva, da bo gradil hotelski objekt poleg hotela Bellevue. Planirano povprečno števi-lo zaposlenih naj bi v celot-nem gospodarstvu občine znašalo letos 19.159 oseb, kar predstavlja povečanje za 425 oseb oziroma za 2,3 % v pri-merjavi z letom 1967. V indu-striji, kjer dela okoli 64 % vseh zaposlenih v gospodar-stvu občine, se bo letos šte-vilo zaposlenih zvišalo za 1.2 %. To pomeni, da se tudi v tej panogi odpirajo možno-sti zaposlovanja. Največ se bo na novo zaposlilo v trgo-vini. Primerjava števila zaposle-nih v posameznih dejavnostih kaže, da se bo število zaposle-nih v primarnih in sekundar-nih dejavnostih povečalo v letu 1968 za 0,5 %, medtem ko v terciarnih dejavnostih za 7.3 %. V strukturi zaposlenih sorazmerno počasi narašča število zaposlenih v terciar-nih dejavnostih, saj je raz-merje zaposlenih v primarnih in sekundarnih dejavnostih nasproti terciarnim dejavno-stim — 72,1 % : 27,9 %. S planom za leto 1968 se predvideva, da se bo dohodek za razdelitev povečal za 14,2 odstotka v primerjavi z lan-skim letom. Pri 10,9 % pla-niranem povečanju bruto osebnih dohodkov bodo neto osebni dohodki višji za 10 %, medtem ko se bodo prispevki iz osebnih dohodkov povečali za 13 %. Ce pri tem poveča-nju mase osebnih dohodkov upoštevamo, da se bo število zaposlenih zvišalo za 2,3 %, bi se torej poprečni neto me-sečni osebni dohodki na za-poslenega povečali za okrog 7,5 %. Tako bi znašali pov-prečni mesečni osebni dohod-ki na zaposlenega v gospo-darstvu okrog 1.025 N-din. Glede na dosežene uspehe in probleme gospodarskega razvoja v letu 1967 moremo ugotoviti, da je bilo gibanje potrošnje v glavnem usklade-no z razpoložljivimi sredstvi. To je ugodno vplivalo na uskladitev ponudbe in pov-praševanja, dosežena je bila torej večja stabilizacija no-tranjega trga in okrepil se je dinar. Reči je tudi treba, da je postal domači trg bolj zahteven. Zato so si morale delovne organizacije močno prizadevati za večjo kakovost in povečanje asortimana svo-jih izdelkov. V letošnjem Ietu bo po-temtakem treba tudi hitreje urejati nekatere probleme, ki jih je sprožila reforma, kot so: naraščanje medsebojnih terjatev, zvečanje zalog goto-vih izdelkov in trgovskega blaga, prepočasno uveljavlja-nje poslovno-tehničnega so-delovanja, specializacije in in-tegracije, prepočasno zboljše-vanje kadrovske sestave za-poslenih oziroma neustrezna kadrovska sestava v mnogih gospodarskih organizacijah, težnje po delitvi osebnih do-hodkov, ki niso v skladu z uspehi gospodarjenja in dol-goročnejšimi potrebami go-spodarskega razvoja itd.