List 34. m v lecaj I I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 25. avgusta 1893 r Politiški oddelek. -z p Napisi pri uradih. Odločitev češkega namestništva, da so ulični napisi javna zadeva in zatorej zanje veljajo določbe člena 19. so po Slovenskem nemški napisi po uradih. Poslednji čas pa to postaja nekoliko drugače. a Dolenjem Štajarskem je neki okrajni zastop že dovolil podporo za neko železnico le s tem pogojem, da bodo postaje imele tudi slovenske napise, da bodo sploh vsi napisi dvojezični. Nemško glasilo južno-štajarskih Nemcev, je pa opirajoč se na odločbo praškega namest- osnovnih zakonov o občnih pravicah državljanov, bode "^stva o uličnih napisih jelo odločno zahtevati dvojezične pač spravila se marsikako drugo vprašanje na dnevni 'i^P'se na c. kr. uradih. Nas je to jako razveselilo ker red. Marsikaka stvar se bode morala po zakonih urediti. ko bi se tako ne bila, ker tega iz malomarnosti in ne- smo prepričani, da ne ostane pri tem članku, temveč se kmalu začnejo tamošnji Slovenci s prošnjami oglašati, da brižnosti nikdo zahteval ne bil. Tako je po Slovenskem več C. kr. in deželnih uradov, ki imajo samo nemške napise. Mirni Slovenci so teh napisov tako privajeni, da so že mislili, da mora tako biti. Zakaj, da so samo nemški ških Slovencev je nam porok, da stvar več ne zaspi napisi 1 nad tem si pač ni nikdo ubijal glave. se jim tudi v tej stvari da pravica. S Štajarskega se pa to gibanje preseli na Koroško. Narodno odločnost in vztrajnost štajarskih in koro- Vsaj se še vsi spominjamo, kako so se na Malem Štajarji ob Slovenski kmet, ki je prišel v Celje, Maribor ali ^ina za občino oglašale proti naredbi deželnega šolskega , s katero se je hotelo ponemčiti vse ljudske šole. sveta Celovec, je pač dolgo iskal okrajnega glavarstva ali ka-cega druzega urada. Zastonj se je oziral, kje bi našel kak Vztrajnost, s katero se bore koroški Slovenci za ljudske napis, Naposled ki mu pove, kje je urad, h kateremu je povabljen šole, je naravnost občudovanja vredna. Št. Jakobu v z izpraševanjem našel ad in skrb je bila pri kraji. Z iskanjem je zamudil dosti časa, ali vendar ni imel poguma, da bi kje opomnil, da bi po zdravi človeški pameti morali biti napisi na uradih, ki so namenjeni za Slovence, tudi slovenski. Pa kaj hočemo od kmeta zahtevati, vsaj se še izobraženejši Slovenci niso potegnili za pravico našega jezika na teh mestih, ali vsaj dovolj Rožni dolini so dolgih trinajst let se poganjali za slovensko šolo. Delale so se jim vse mogoče ovire. Vse, kar mogoče, so si Nemci in pa uradi izmislili, da prebili dosegli, da se kmetje odločno se niso potegnili in to nekateri zaradi tega, da ne bilo zamere v višjih krogih ali pa pri Nemcih. Velika napaka je, da se pri nas vedno poprašuje, predno ker se je v dveh glavnih mestih se kaj ukrene, kaj pa bodo rekli Nemci. Se ozirajo Nemci na nas? Mi s tem nikakor ne rečemo se njim morale kratiti kake pravice. Nikakor ne. prečili slovensko šolo, radi naveličajo in popuste vso stvar pri miru. Toda motili so se nad vztrajnostjo slovensko, ki se je kazala v vedno večji odločnosti. Zares koroški in štajarski Slovenci nam Kranjcem bili lahko v marsičem za vzgled. Vlada se sedaj tudi temu lahko braniti ne more, uličnih napisov mari kaj postavila na stališče narodne jednakopravnosti. Tega pač glede da Mi ne bode trdila, da se napisi na uradih tičejo manj javnega življenja, kakor pa napisi po ulicah, kateri niso niti 7 privoščimo Nemcem, da imajo zase nemške šole, da se zapovedani in je torej celo dovoljeno, da je kako mesto zanje nemški uraduje, ali zase pa zahtevamo iste pravice, tudi brez uličnih napisov. Seveda pričakovati pa ne smemo ker mi nečemo, da bi se nas zmatralo za pleme nižje da bi vlada sama kar napravila dvojezične napise, če jo ne bodemo opozorili, in sicer večkrat opozorili na to. Rekli smo, da se dosedaj nikdo ni dosti brigal, da Slovanom vstreči vlada tako ne hiti, kakor Nemcem, za to imamo mnogo skušenj; tudi se na naše želje kaj rado da ima o njih odločevati vlada in torej tukaj ni nobene pozabi, seveda včasih namenoma pozabi. Grofu Taafteju se vidi, da bi povsod rad ohranil Nemcem kake prednosti, kjer je to le mogoče. Zato je ovire, ki nosti Pi pa treba, da smo drugi tem pozornejši, da vlado vedno iz- opozarjamo na razmere, ki se kje ne vjemajo ^ ustavo. Vsekako pa nas veseli, da je vlada jela se sklicevati na člen, s katerim je zagotovljena nam narodna jednako-pravnost. To nas veseli zaradi tega, ker se poslednji čas kaj rado od nemške strani zagotavlja, da ta člen raža nekaka načela, ali se ne sme doslovno zmatrati. Da celo zatrjuje se, da ta člen niti ne velja, ker se mu še ni dodal izvršilni zakon. Tega mnenja pa ni morda le kak nemškutarček pri nas, temveč tako je stvar tolmačil visok gospod v dunajskem pravniškem društvu in člani so mu se stavila uresničenju narodne jeo'nakoprav-uličnih napisih je težje, ker tukaj tudi pride občinska, avtonomija v poštev. Zato pa z vso odločnostjo zahtevajmo dvojezične napise na uradih po Slovenskem in zahtevajmo jih tako dolgo, da jedino nemški ali laški napisi iznad vseh uradov pri nas izginejo. To bomo dose ker pi in postava sta na naši strani Politični pregled. Blaginja nemštva in nemški liberalci. Koroški tolikokrat trdila, da je od nje obstanka odvisna blaginja ne nemštva temveč blaginja vse Avstrije. Nemško liberalni listi molče o obsodbi liberalne stranke. Tega mnenja pa ni liberalni poslanec dr. Prettner je v Št. Vidu nedavno bil sklical volilni shod. Izn^kal se je za občno volilno pravico. On sicer ve, da nemški liberalci zgube vsled občne volilne pravice, ali pritrjevali. Ker je v tem društvu več visocih uradnikov, od te stranke ni odvisna blaginja nemštva. To priznanje ko-je naravno, da smo se že nekoliko bali, da bi v vladnih roškega liberalca je hud udarec za liberalno stranko, ki je že krogih utegnilo zavladati tako mnenje. Kakor pa sedaj vlada v zadevi uličnih napisov postopa, to pa. vsekako # kaže, da ga zmatra za veljavnega, da se torej morajo uradi ravnati po njem. Zatorej se pa tudi mi Slovenci moramo trdno držati tega člena. Mi smo že nekolikrat naglašali, da je mnogo krivo, da Slovani pod Taffejevo vlado nismo več dosegli, ker se mi nismo postavili na stališče sedanje ustave in na tej podlagi zahtevali narodne jednakopravnosti. Prettner, temveč v več krajih trdi ljudstvo samo, ki se je pre- pričalo, da nemškim liberalcem ni nič na • v v blaginji naroda in Skoro bi rekli, da velikokrat baš slovanski nasprot- niki Slovane zavajajo drugim programom, da jih tako da se celo nemštvo včasih izkorišča za vse druge namene. Zato pa povsod vpliv nemških liberalcev propada. Nekateri, katerim pripada Prettner, pa skušajo z novimi frazami begati volilce. Plener, vodja zjedinjene levice, je dne 17. t. m. v Hebu razlagal svojim volilcem, odbornikom trgovske zbornice, politični položaj. Grovoril je veliko, povedal pa jako malo. Posebno ne izvemo iz njegovega govora, ali mislijo še nadalje podpirati tališče svoje stranke zastran razde- vlado ali ne. Eazlagal le cepijo in ovirajo njih delovanje. Zatorej želimo, da bi vsaj sedaj vsi avstrijski Slovani spoznali, kaj jim ima biti v sedanjih razmerah pravi program. litve okrajev in osnove novegai okrožnega sodišča v Trutnovu, kar je vse že znano. Povedal pa ni, kako bodo levičarji gla- sovali, ako pride stvar v državnem zboru na vrsto. Najpo- Koliko se menljivejše je pa, da je Plener povedal, da levičarji mislijo z odločnostjo in s pravio! delovanjem staviti predlogo o vrejenji jezikovnih razmer v Avstriji. Na- opraviti, vidimo v Brnu. Zadnjikrat smo pojasnili zmedenest tančno vodja levičarjev ni povedal, kak bode ta predlog, ali zastran uličnih napisov v Brnu. Tam od občine naprav-Ijenih napisov ni. Pač so pa napisi, katere je napravilo neko nemško društvo. Tabla s takim nemškim napisom je bila tudi na deželni hiši. Visela je na hiši in gotovo ugajala nemškim gospodom, ki gospodujejo v tej hiši. Vedeli pa menda še toliko lahko rečemo, da Slovanom ne bode prijazen. Sicer pa tudi ta stvar ni nova, o takem vrejenji jezikovnih razmer se je govorilo še, ko so se vlada, levičarji, Poljaki in konservativci pogajali o osnovi trdne večine, katera pogajanja pa niso imela vspeha. Ogersko. — sami niso dobro, kdaj in kdo jo je pribil na hišo. ko se je pa začelo gibanje za dvojezične napise, deželni glavar grof Vetter vprašal mestni magistrat Sedaj pa kako — Ogerska vlada se briga pred vsem le za pomadjarovanje Slovanov in za zatiranje katoliške cerkve. Ministri izdelujejo proticerkvene predloge in premišljujejo, kako bi zanje dobili večino. druga oblastva pa pazijo na vsako gi- banje Slovanov ali Rumunov. Polno žandarmov so poslali v Turčanski sv. Martin in Mošovce, da preprečijo vsako slavje je s to tablo. Ko je izvedel, da jo je strelsko društvo ob Kollarjevi stoletnici. V več krajih na Ogerskem, posebno nabilo, ne da bi bilo izprosilo si kako dovoljenje, je dal nemško tablo lepo odstraniti. ob Tisi strašno razsaja kolera. Dopisnik angleškega „Daily News" se je sam na zdravstvenih razmerah v lastne v • oci lista prepričal o žalostnih teh krajih. Zbolelo je do tedaj, Sedaj ta samo nemški napis več ne omadežuje mo- ko je bil on tam, 250 oseb, kacih 100 pa umrlo. Slednji dan jih nad 30 zboli, kacih 20 pa umrje. Oblastva ničesa ne store ravske deželne hiše. Omeniti pa moramo, da grof Vetter ni Slovan, temveč nemški liberalec, ali vendar je odpravil tablo 1 ko je videl, da se večina prebivalstva nad njo izpodtika. Da navodila. proti koleri. Izgovarjajo se, da nimajo navodil od vlade, spodje v Budimpešti pa nimajo časa, da se pripravljal kak slovanski shod, Go- dali navodila. Ko pa gospodje hitro dali so brnski Čehi molčali, bi še danes bila ta nemška tabla na deželni hiši, tako je izginila. Tako bodo pa tudi po Slovenskem izginili iznad cesarskih uradov samonemški Velikovaraždinski škof Pavel je ukazal, da se mora po nekaterih rumunskih župnijah ramunski propovedovati, ker ljudje madjarščine ne razumijo. Zaradi tega mu je madjarska napisi ako bodemo to z vso odločnostjo zahtevali. To druhal okna pobila. Mislili bili, da se proti razsajalcem začne preiskava. Toda o tem ni govora. Poulični junaki odidejo bode tem ložje šlo, ker o teh napisih ni nobene dvojbe, brez kazni, ker so menda branili interese madjarstva. Pač pa coskim delavcem zaslužek. Sicer so se že zdavna grdo gledali «e je proti škofu Pavlu začela na zahtevo miüisterstva notranjih stvarij preiskava, ker pospešuje rumunstvo. Posp< sevanje in je že večkrat prej prišlo do raznih konfliktov, minoli teden :rumunstva je pa na Ogerskem, kjer mora vse biti madjarsko je pa stvar prikipela do vrhunca in nastal pravi boj, kateremu od ministersk^ga predsednika do zadnjega svinjskega pastirja, je zamoglo še le vojaštvo narediti konec Vsled tega dogodka velika pregreha. Upati je, da škof, ki si je upal braniti pra- je javDO mnenje na Italijanskem silno razburjeno ; više se iz- vice rumunskega naroda, neprijetnosti ima. kaznovan ravno ne bode, ali velike gredi. V Eimu hotela je nebrojna druhal vdreti v palačo francoskega veleposlaništva in jo užgati. Vojaštvo je napadalce raz- Srbija. Srbska skupščina zaključila je svoje zase- danje minoli ponedeljek. Zaključil jo je kralj Aleksander osebno s prestolnim govorom, v katerem se je zahvalil poslancem na koristnem delovanji :žeQe ministre se je v ze Državno sodišče, ki bo sodilo zato-konstituiralo. Predsednik je radikalec sodišče Velimirovič. Radikalci mislijo za trdno, da bo državno obsodilo zatožene bivše ministre Celo od naprednjakov mislijo, (da bodo ti kot sodniki priznali krivdo zatožencev. Kakor znano, so se pred svojim gnalo. V Mesini so demonstrantje sneli iznad vrat francoskega konzulata francoski grb in so istega sežgali. V Genovi sežgali so dvanajst tramvajskih voz, lastnino nekega francoskega društva. Taki in enaki izgredi v maščevanje palih laških delavcev na Francoskem, vrše se po vseh večjih italijanskih mestih. Ako francoska in italijanska vlada ne posežeta spravljivo vmes, za-more postati ves ta konflikt prav resen. easom Rusija in Nemčija. razbila trgovinska m Obrtnija. pogajanja mej Nemčijo in Rusijo. Obe državi zamoreta torej svoje pridelke izvažati druga v drugo proti največji tarifi. Lahko je umevno, da je vsled tega uvoz in izvoz marsiketerih pridelkov nemogoč. Nemški industrijski izdelki se vsled previsoke carine ne morejo uvažati v Sola Za UmetnO Vezenje in Šivanje Čipek V Rusijo, nasprotno pa je uvoz ruskega žita v Nemčijo tudi ne- Bije se takozvani ruskonemški carinski boj, gotovo na mogoč Ljubljani. škodo obema državama. Nemčija uvidevši, da pri svojih itak bode mogla več dalje izhajati, skleniti trgovinsko po- slabih razmerah glede živeža ne je ruski vladi namignila, da hoče godbo in je pri tem dovolila Rusiji koncesije, katere je ta dobro napreduje, kakor razvidno iz letošnjega letnega ž njo poročila letošnjem šolskem letu je prvič prirasel tretji vsprejela kot take, na podlagi katerih so mogoča nadaljna po- letnik. Zaradi pomnožitve letnikov se je razširil tudi svetovanja. Rok za posvetovanja je Nemčija določila v ze za mesec september, tako da bi potem nova trgovinska pogodba prišla s 1. oktobrom v veljavo. Razun tega pa, da sta se Rusija in Nemčija že v toliko sporazumeli, ^merita vendar pri vsem tem svoji sili. Vsaka hoče drugi dokazati, da ni odvisna od nje Nemčija hoče s svojimi, dozdaj še ne povišanimi cenami na žito, dokazati Rusiji, da lahko izhaja tudi brez ruskega žita, Rusija pa dokazuje, da nima nikake izgube, če svojega žita ne razpečava na Nemško in išče za svoje žito novih tržišč Naj prvo obrnila se je na Italijo, zdaj pa skuša pridobiti Carigrad za tržišče svojih pridelkov. Če se ji posreči to, bo ji zares brez škode, če uvaža žito na Nemško ali ne. Iz vsega je videti, da bi naposled Rusija ložje brez Nemčije izhajala, Nemčija ne bi dobivala žita iz pouk v risanji; prvi letnik ima sedaj 8 ur elementarnega prostega risanja na teden, tretji letnik pa je dobil 6 ur strokovnega risanja. Strokovna učiteljica Ivana Föderl je po naročilu naučnega ministerstva obiskovala o velikih počitnicah centralni čipkarski kurz na Dunaji, da je spopolnila svoje znanje v nekaterih tehnikah šivane čipke. Občinstvo se je tudi v minulem šolskem letu mnogo zanimalo za delovanje zavoda. Povpraševanje po nariskih in predlogah se množi od leta do leta, in učiteljski zbor ) v ce kakor ta brez Rusije, kajti Rusije, trpela bi pomanjkanje. je bil čestokrat v prijetnem položaj da Nemški cesar in ruski car dela in naročila bivšim učenkam ki je naklanjal razni se posvetile prak se te dni snideta na Danskem v Kodanju. Politične važnosti ta tiškemu delu. Tudi na cerkvenem polji so došla večja in shod ne bo imel. Francija. — zbornico francosko nove volitve. Vlinolo nedeljo vršile so se za poslansko volitev podrobno še ni Izid znan toliko je gotovo, da so republikanci zmagali na celi črti in so nasprotniki republike, monarhisti popolnoma propali. Panamska afera ni Bog ve kaj vplivala na volitve. Le nekateri panamisti so propali. NerepuWikanske frakcije priborile so si pa jako malo mandatov, tako da bodo brez vsega vpliva v važna naročila, ki so jih izdelovale učenke in absolventinje pod vodstvom svojih učiteljic. Tako se zaradi vztrajnega delovanja učnih močij neprestano širi krog onega občin- , ki se blagohotno zanima za šolo in pospešuje njene stva namene. zbornici. Negotovo je le še, katera republikanska stranka bo zavoda Od privatnih del, ki so jih učne moči v interesu zvršile v preteklem šolskem letu, naj naštejem Ravnatelj g. Ivan Subic je zrisal razne skice imela v zbornici večino, ali radikalci ali oportunisti. Ves boj nastopna: pri teh volitvah francoskih ni bil torej za to, ali zmagajo re- za mnogovrstna dela umetnega vezenja, izdelal več detajlov publikanci ali. nasprotniki republike, temveč edino le za to, ali zmaga ta ali ona republikanska stranka. Nade in upi protire-publikancev šli so za jedenkrat zopet po vodi in le pametno in z ozirom na izid ravno minolih volitev prav umestno bi bilo, da se protirepublikanci sprijaznijo z republiko, kajti kakor se za objekte zvršene na šoli, med temi veliko društveno ekonstruvi . Zep vidi, je vsaka druga državna oblika v Franciji nemogoča zastavo v zlatem vezenji in je sodeloval pri i ranji bogatega mašnega plašča. Učitelj risanja lichal, je izumil, risal in slikal razne podobe cerkvene in inolične vsebine, dalje je sestavil in zvršil mnogobrojne Francija in Italija. — V mesticu Aigues Mortes na predloge za pouk v I. letniku in napravil različnih na Francoskem nastal je minoli teden krvav pretep mej francoskimi in italijanskimi delavci poslujočimi v ondotnih solinah. Pri pretepu je bilo 10 Lahov ubitih. do 60 težko in mnogo lahko ranjenih. Vzrok pretepu je bil, da so laški delavci kot riskov za umetno vezenje in druge umetne stroke. Strokovna učiteljica Ivana Föderl je zvršila mnogo praktiških del, na primer dva mašna plašča, dve štoli, dva maniplja. tujci, za manjšo mezdo delali in tako jemali domačim fran- pet velumov, dve burzi, obhajilni plašček, antipendij na- dalj posvetne objekte, kakor pečne zastore, blazine mizice, preproge, trakove, pahljače iz čipek kovna učiteljica Marija Hlavka je i. t Str predstavijo v kaze atelj da napi veliko društ so ugodno dovršile ljudsko šolo veno zastavo v zlatem vezenji za mestno gasilno društvo v Idriji. Asistentinja Tereza vsaj 14 let. Učenke iskov za vzorne prtiče ter Wennig objektov (preproge za okna šila razna dela v slikanji garnituro in dva dekoracijska krožnika je izdelala raznih napravila več praktiških naj se tudi zglase dne nulega šolske 6 leta pisarni ter prineso s seboj do- in da imajo ki so že doslej obiskovale to šolo, septembra z izpričevalom mi- 16 se zprejemajo istotako dne Izvanredne učenke (hospitantinje) 16 za mize i. t. d.) ter dovr- šolskim letom septembra, a tudi med na porcelan, na pr. kadilno azmer v kolikor to dopuščajo prostori in druge Koncem šolskega leta so dobile naslednje učenke III. letnika vsled jednoglasnega sklepa učiteljskega zbora odhodna izpričevala: Bunc Amalija Obrtnijske raznoterosti Frančiška, Penko Ivana. Obiskovanje šole je bilo Duller Rozalija Kos Pisanje na steklenice pr pravilno, kolikor niso prihajale bolezni reden je bil obisk pri hospitantijah ednih učenkah povsem s pisalnim demantom arkanzaški Navadno pišejo na steklenice pa ečkrat pregloboko vreze. Bolj v poštev. Menj ahlejši zvezi vila te so z zavodom v ni ali misisipski kamen. Piše naj se s 4 m dolgim in 5 mm debelim kosom na steklenico, pri čemer naj se nekoliko pritiska. zato jih pač lože zadržavajo hišna Izid klasifikacije je bil jako ugoden opr Kako se odstrani učenk sta bili koncem leta samo dve nesposobni v višji razred. Disciplina je bila v vseh oddelkih tako da učiteljski zbor ni večjih disciplinarnih kaznij. minulem letu je z Izmed vseh mase brezbarv stara pisava od hektografne čino iz 90 delov vode m 10 delov cunjo prevleči hektografno maso s teko vstop je po\ v • adne solne kisline imel nikdar prilike povolj ? zazge Ko postala negladka, vlije naj se nanjo alkohola in se ogladi v • se masa more zopet rabiti. Nekateri pri ekati poročajo namesto solne kisline jesih z vodo ali hov kisline edčeno jesi- Hitro se strdujočo litno maso za pozlatenj vred poučevalo učnih mocij avnateljem in veroučiteljem dal patentovati \V. Eeisling v Monakovem. Ta masa V^^ M ^ m ^ ^^ 'm si je Učili so se v dveh oddelkih naslednj tai blago moške in predmeti ženske Elemen krede iz kalup lima V sedmih mav Hitr risanje, strokovno risanje prenašanje vzorov na k a 1 i j se pa strdi dvojnožveplenokislega kalij toliko strdi, da se lahko vzame če se pridene žveplenokislega ali rezanje oblik, krojno risanje, veronauk slovenski jezik, računstvo. Posebno se pa tudi hitro strdi Ijenčevokislega kalij jezik, vezenje, šivanje čipek J nemški luna. Tudi se hitrej V ce strdi se pridene kromovega ga knjigovodstvo, umetno ^om ali tančico, katera solij. umetnem vezenji učile so se tele stvari nova tehnika Holbei To je šinejo soli kar ako se kalup znotraj obda s plat napojena z raztopljinami imenovanih ršja ne pre- posebno zaradi tega dobro, ker po\ važno za pozlačenj 1 jednakostranski križasti in pločasti vbod raznovrstno ozlanje in pramanje perzijsko a-jouri jednostavno belo 1 delo 9 fino belo vezenje, broderie d'Espagne pločasto vezenje, aplikacija, zlato kineško pločasto vezenje in eventualno druge tehnike tirato (nitkana čipka) kitasti in čopasti vbod udeče vezenje, tamburovanje vezenje, arabska in janinska tehnika kineško dvostransko vezenje, japonsko in ijentalske punto Kmetijstvo. I »M« 11 Predolga molža brejih krav ševanje raznih del umetnega vezenja Mnogi kmetovalci mislii 1 tako dolgo molzti, kakor ima mleko da se breja krava sme punto tagliato (rezana čipka) vzorni ki dolgo molze. Nekatere kr hvalijo tako kravo prtiči za čipkaste vbode, filigranska čipka, Filet-Guipure ^^ ™ajo tele. Kmetje pa ne vedo Point-lace Point-gaze, Reticella-čipka, Filet-antique izvr kravo predolgo molze in molzejo skoro tako dol da je tele slabo. ce da ševanje raznih šivanih čipkastih del. Point de Venise ^^^^ko manj mleka. Kmetovalec ima po oteljenji potem Rosalina 1 Šolo izvrševanje raznih šivanih čipkastih del pusti predolgo molzti je je začetku šolskega leta obiskovalo 34 učenk nekateri ugovarjali, da se tej škodi ki svoje breje krave Se- naposled le sam na zgubi m 27 hospitantinj, koncem leta pa 30 učenk pitantinj. rednih učenkah sploh povoljen, le pri dveh in 22 hos Kakor je že povedano je bil učni uspeh mora izpit ponavljati, jedna pa ni bila izprašana ednimi učenkami bile so 4 Nemke pr nepovoljen , ki je pro- uzroca predolga molža, s tem odpomore, da se kravi dobro poklada. Skušnje umnih kmetovalcev so pokazale, da temu ni tako pitantijami Nemk 15 Slovenk kinji. Največ jih je bilo seveda 30 Slovenk, Hrvatica in Ljubljane Mej viti ne da da se škoda tudi najboljšim pokladanjem popra mej hos Polja tele Dva mesca ali pa vsaj šest tednov, predno ima krava da se kravi vime opočije naj se preneha z molžo da bode pozneje bolje molzla. Seveda večino ki Šolsko leto 1893/94 se prične 18. septembra 1893 mleko J leta s sv. opravilom Deklice, ki hočejo na novo ustopiti kot redne učenke naj se v spremstvu svojih roditeljev ali njih namestnika av zgubi samo od sebe in pri tem pač ni treba še posebno Dobe se pa krave. naročati, da naj se z molžo preneha ki mleka ne zgube in je včasih celo trud J uničiti Nakrat z molžo prenehati ne kako jim mleko kravo mleko tiščalo smemo, ker potem še zbolela Takim kravam r naj se malo manj poklada in daje naj se jim graščino phanje, katero mleko le suši. Potem naj se kravo manj-krat molze, sprva dvakrat na dan namesto trikrat, pozneje jedenkrat, dokler se popolnoma ne preneha. Napačno je, če se hoče kravo s tem prisiliti, da bi zgubila mleko, Poučni in zabavni da se dobro ne pomolze. Mleko, ki ostane v vimenu, se potem zasiri, kar prouzroči vnetje vimena, ali pa kravi vime oteče. Tudi se lahko zgodi, da se taki kravi neče odločevati mleko, ker se strdijo snovi v slezah. Iz pove- Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) danega je vidno da treba pazljivo postopati, da se ohrani dobra mlekariea in se obvaruje raznih boleznij Kmetijske raznoterosti. mi Gorka piča za kokoši po zimi. Pica za kokoši po mora ie iako Oglejmo si zdaj Karlovec nekoliko od bližej. Da se je on zidal in gradil že o časih, ko sta bila tehnika in stavbarstvo že močno razvita, vidi se na prvi hip zlasti v znotranjem mestu (bivši trdnjavi), ki se je pozidal, kakor gre misliti, ves po načrtu. Ima namreč široke in ravne ceste in posebno velik, podolgasto-štiriogelni glavni trg, ki nosi ime na bode že mešana ali čista slavnega Jelačič-a bana. zmečkana ali cela se po zimi pogreti, predno se da kokošim. Turšica ki so Večja in : na eni dobra za kokoši, spraži, potem naj se pa nekoliko ohladi in da kokošim naj se na peči tako razgreje, da se skoro Ku- hana piča naj se kokošim vselej daj gorka je treba, naj se pa na peči nekoliko pogreje. Kokoši po zimi veliko rajši neso jajca, ako se jim daje gorka piča. Posebno dobro je pa, seda kokošim gorka zmes zmečkanega.krompirja, pšeničaih ■ce znamenitnejša poslopja, ki ta trg opasujejo, strani Frančiškanska cerkev s samostanom; grško (pravoslavno) semenišče, in, če prav vem, je v njem tudi njihova ljudska šola; — — na tretji strani: pravoslavna cerkev (sv. Nikole) in — na zadnji strani pa je na drugi strani je velika vojašnica; otrobov in oljnatih preš dej Sredstvo proti krtom in zajcem. Da krti ne pri dreve skoplj in položi okrog drevesnice cm klobok jarek vrvico potegneno skozi premogov katran potem velika orožnica (Zeughaus); — poleg druzega neko večje poslopje, ki je bilo (vsaj nekdaj) tudi erarično, in je služilo vojaškim namenom. Oglejmo si najprej farno cerkev, katero oskrbujejo čč. gg.. oo. Frančiškani provincije sv. Križa, ki imajo, kakor sem neko- jarek zasuj. Katranov duh je tako zopern krtom, da ne pri- liko že pri popisu Jaške omenil, 12 samostanov po Kranj • 4 dejo blizu. Zajce odženeš, če ograjo namažeš s premogovim katranom skem Primorskem, južno Štajerskem in Hrvaškem O me steklo Miši in podgane preženeš, ako raztolčeš v možnarj njena farna cerkev, ki posvečena presveti Trojici, je v prah in tega vzameš 60 ar, stolčenega sladkorj bila izročena zgoraj imenovanim čč. redovnikom že pa 30 gr in narediš s sveže namolženim mlekom iz ržene moke 1657. Oni takrat še niso imeli samostana, in so do nje testo. Naredi male krogljice iz tega in jih malo praži v masti govega zgotovljenja stanovali v zasebni hiši; farno službo ter potresi s sladkorjem, potem pa položi na pripravno mesto, pa so vendar že opravljali. Leta 1692. sta o velikem po- m podgane ki pož take kro j ako hitro po gmejo milij Agrarna banka osnuje se v Moskvi z gla 2 2 rubljev. Banka bode denar posojevala na žito, na iz žaru pogorela cerkev in samostan, kar je bilo pa v krat kem času po darovih milosrčnih dobrotnikov zopet sozi dano. boljšanja pri kmetijstvu in pa na kmetijske naprave. To društvo lepa Kar zadeva obliko cerkvene stavbe, ni posebno ker je zelo dolga, v drugem pa pri muzičnem koru. je bilo jako potrebno ker je v Eusij obresti dobiti denar na posodo Poskušanje jajec z jezikom. Konca silno težko za primerne v ladiji in tudi v presvetišču povsod enako široka in drugem pa je v njej snažnost hvale z jezikom. Če je špičasti konec bolj mrzel nego tumpasti, tedaj je jajce sveže. Ce sta pa oba konca jednako gorka, je jajce staro. enako visoka. preiščeta vredna. Orgije ima cerkev zelo velike, močno doneče;' I Saje dober gnoj za vrtnice. Deni saje v kako vrečo in to vrečo obesi v čeber vode. Voda postane v kratkem črna delo so našega rojaka in umetnika gos. Goršič-a. Zvonik ima cerkev jako orjašk. Streha njegova je krita z bakrom, in je nakičena z mnogimi bogato pozlačenimi arabeskami. Ne spominjam se, da bi bil že kje kaj enacega vidil. to vodo prilivaj rožam, pa bodeš kmalu Tudi zvonove ima cerkev velike, jasno doneče. Poleg cer kakor črno vino. videl, da bode listje dobilo temnejšo barvo in mladike bodo jele močnejše poganjati. v Švicarski sir dolgo ohraniš v čistem kosu platna, kateiega si namočil v belem vinu. — Limone se dobro ohranijo v kisu ali jesihu. Da pa ni treba preveč jesiha, se vza- kvene snage mi je dopadlo tudi to, ker sem vidil v njej opravljati mežnijsko službo po samostanskem bratu (fra-tru). — Cerkvi je prizidano obširno samostansko poslopje. da se mejo jako tesne posode, ali vendar ne tako tesne, je limone povsod tesno tiščale. Sadje vložiti v med. Odtrgaj grozdje ali drugo lepo sadje (črešnje, češplje, grozdjiče), osnaži je pecljev in nadevaj ga v lonec; potem vlij nanje mrzlega medu in sicer toliko, da bo sadje pokrito. Zapečati lonec, pa ne z vročim voskom, in Njega dni, do preustroja avstrijskih gimnazij bila v njem VI razredna gimnazija, profesorji so bili 00. Frančiškani, ki so dobivali da je cc. — kar je tudi zgo- potomcem zapisana za ves celoletni trud nagrade po celih 50 gl., postavi ga v hladno 'shrambo. Za nekaj mesecev imel bodeš zapiši: petdeset goldinarjev. Po tem se lahko pre- dovinska znamenitost, vredna ostane. — dobro dišečo jed. računi, koliko je stala taiste čase državno VI razredna gimnazija v Karlovcu.^) (Med drugimi je deloval tudi skozi dolga leta kot gim. profesor v Karlo\ pobratima t J. W Tudi Ljubljani okoli 40 let bivajoči, po vseh visokih in pozneje v sem se poklonil Čudil trgovcu in rojaku J. J. ižjih sem se, kako da vkljub svojega krogih dobro znani in čez moč priljubljeni č. g. o. Ben-venut.) Kot zgodovinska posebnost naj ostane zapisano tndi to. dolgoletnega bivanja med brati Hrvati še vedno tako Vsi obiskani so me na dobro in čisto slovenski govori. moč prijazno spi da mnogo let pred I. 1848. niso takraj Litave, se tako hiti to jim ni bilo po vsaj v Ljubljani ne nobenega mladenča čez 14 let odpravljam naprej, kar se pa ^olji žali da starega sprejeli več v latinske šole Hrvatska ni poznala ni dalo spremeniti, če sem hotel zvršiti vsoj potni pr te trde postave, toraj jih je šlo o tistih časih gram. Kranjske (Dalje C ledi.) štajerske in Primorske zelo veliko študirat na hrvatske gimnazije. Povedano mi je bilo od zelo čislanega in slav- noznanega cerkvenega dostojanstvenika, da je bilo na pi Poučni in zabavni drobiž. Vseh sodnikov je v Nemčiji 7397, in od teh jih o nekem času v Karlovcu baje dve tretjini gimnazijalcev ^^ P^^ državnem sodišči v Lipsiji. Odvetnikov je 5565 m slovenskega odu ond Poleg olajšav glede starosti so bila tudi stanovanja in hi jako po ceni. Slovansko odni čut je bil pa že takrat na Hrvatskem memo naših slovenskih dežel močno razvit se posebno hitro množe. Antropologičen kongres bode dne 28 t m. v Či- kagii v Ameriki. Predsedoval mu bode znan antropolog Danijel Gr. Brinton. Poleg splošnega kongresa bode pa še 5 posamičnih ni toraj čudo, da so prišli oddekov se posvetovalo o fizični antropologiji, arheologiji, et- od tam dijaki jako probujeni, ki so postali pozneje ponos iiologijL vero- in jezikoslovju. svoji domovini. Imenujem med mnogimi drugimi na pi in dež. poslanca Lovro Pintar križnogorskega kurata dolgoletnega Ruska vlada pripravlja dve jako zanimivi knjigi, kratktm izideta. V prvi knjigi bode opisana Sibirija in si- m poznejega št birska železnica. V jurškga (pod drugi knjigi bode pa opisana ruska trgo- vina in obrtnija. Obe knjigi bodete pisani na podlagi zanes- Kumom) župnika Jcs. Bevk-a, t slavnoznanega brezovškega Ijivih statističnih podatkov, katere so razni uradi že župnika Jan. Potočnika, f slovečega ljubljanskega zdrav- i^iarljivo nabirali. Ti dve knjigi naj si omisli vsak, nika Ves 1 f v Soški dolini na Primorskem delu- jočega župnika Flander-jaj i. t Tudi n. prečastiti dolgo se zanima za Rusijo, posebno za narodno gospodarstvo v Rusiji, Posebno v tem oziru je Rusija mnogim terra incognita. gospod kanonik in mons. Luka Jeran so bili nekdaj od lični dijak karlovške gimnazije. — Po skih preosnovi avstrij gimnazij v zgornje in spodnje postala je karlovška 4 4 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,II,1111111,11II,,1,1111,11,1, E = Nni/ino = IlUVIlrC. ................................................................................................................ le spodnja, zgubila tedaj V. in VI. razred; ko se v sosednem Rakovci osnovala je pa zija prenehala je ona čč. edna realna gimna Frančiškanov. Naš od ima za take slučaje rek: „Tako svet plačuj« nekaj ne smem in ne morem zamolčati — Osobne vesti. Sodni pristav.v Metliki, gosp. Al. Kessler, je premeščen na Krško, avskultant gospod dr. Viljem Janežič v Ljubljani pa je imenovan sodnim pristavom v Met- liki. Notarski kandidat v Ka- Kočevju, g. darkoli pridem v Karlovec žene me čut najglobokej Julij Turn, je imenovan notarjem v Logatci. — Finančni konceptni praktikant dr. Iv. Podnebšek v Ljubljani, imenovan je finančnim konci- hvaležnosti in otročjega spoštovanja na ono mesto glav pistom. Vladni koncipist Viljem bar. Rechbach je ime nega trga blizu vodnjaka so se nepozabljivi moj rajni oče mnogokrat in veliko trudili o sejmih z želez- novan okrajnim komisarjem, vladni konceptni praktikant gosp, Ernest baron Schönberger, pa vladnim koncipistom. — Prev-zvišeni gospod knezoškof ljubljanski dr. Jak. Missia podal se ninsko barantijo, da so si prislužili pripomočke za mojo je te dni v Briksen na Tirolsko, utrjevat svoje zdravje, in mojih čveterih bratov odgojo in izobražbo. Naj jim I^t-žel. predsednik gospod baron Hein je šel na daljši dopust. vse to Večni Bog v svetem raji milostno poplača Odpeljal se je na Koroško. Od glavnega trga podal sem se na Strossmajerj trg, da obiščem dve ondi stanujoči soi sem ven pred nekdajna trdnjavska vrata, skozi katei — V proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva 2v presv. cesarja priredil jie kranjski veteranski kor minolo ne- odnici. Dalje šel (leljo pri „Združenji" v Spod. Šiški lepo slavnost, ki je bila vodila pot proti Gi je in Bosni namreč moj bivši učenec g. D. in prodajalnico. Od tam sem šel skozi notranje mesto Tam si je zgradil kot trgovec svojo hišo prav dobro obiskana. Mej slavnostjo napil je korni poveljnik . Mihali^ presv. cesarju, katera napitnica se je vsprejela z nepopisnim navdušenjem. — Odhod domačega pešpolka bar. Kuhn št. 17 v IZ Ljubljane. Domači pešpolk št. 17, ki je bil od 1. 1882. ravno nasprotno stoječe predmestje, da obiščem še gospo, v Ljubljani, odšel je včeraj zjutraj ob 2. uri proti Ptuju. Tam trgovko W., vdovico mojega dolgoletnega prijatelja in ostane polk do 28. t. m., potem se bodo vršile na ogerski na Ogerskem od Zato enake razmere so bile drugod, koder meji divizijske in korne vaje, naposled pa 15. do 21. septembra t 1. cesarski manevri. Po dokončanih čč. gg. 00. Frančiškani, zgornja, t. j. osomrazredna gimnazija 1. 1854 so poučevali manevrih se 1. in 4. batalijon podajo v svojo novo garni- Tako je na pr. v Novem Mestu postala zijo v Celovec, 2. bataljon pa se povrne nazaj v Ljubljano. se v sredo večer odhajajoči vojaki pogostili na 12 čč. gg. pati Y slovo so je dobivalo nagrado po 50 gld., g. o. ravnatelj 100 gld.; za fizika- deželne stroške s pivom, kruhom, sirom in smodkami (vsak lični kabineti potrebovalo se je okoli 100 gld., za naturhistorični mož je dobil po 1 viržinko in po 2 portoriki ) Na Kolodvora kabinet kakih 50 gld vsa šola, t. j. višja gimnazija je tedaj pa se je vkljub pozni nočni uri zbralo nebrojno število občin- stala skupno 900 — 1000 gld. — To vem povedati iz zanesljivega stva, v ir a. Pis. je odhajajočim vrlim domačim fantom klicalo prisrčni Bogom, in veselo srečno na svidenje! \ ! I »v I • - J' Vojaško. Pešpolk št. 97 peljal se preko Ljubljane in Anton Weinberger, Franjica Zabred po 1 Kr., vč g župnik manevrom na Stajarsko in Ogersko v noči od minolega Ledoik 5 Kr, g. Zelnik 5 Kr, vesela družba pri Španu v torka na sredo. Brambovska bataljona štev. 24 in 25 v Sevnici po g D. F^reskerju 2 gld 5 kr kres v Sevnici v Ljubljani popolnjena že z rezervisti, ki so došli dnejl9.t. m., east sv. Cirilu in Meto.iu 4 Kr., gspdč Eavnikarjevi 2 Kr., odrinila sta danes iz Ljubljane v Cirknico in okolico, kjer se bodo vršile velike vaje deželnih brambovcev. Pomiloščenje kaznjencev. Cesar pomilostil je povodom Svojega rojstnega dne 61 kazaencev za ostanek kazni. Rezget 2 Kr. in Vekoslav Nabrgoj, dijak kmetijstva na Grmu, 2 Kr. — Vrlo delarnim podružnicam in darovalcem prvih kron kličemo : Bog povrni! Naj bi bili ti darovi onim domorodcem, ki še niso žrtvovali prvih kron, vspodbudovalen opomin ) v Izmej teh sta 2 na ljubljanskem gradu, 6 v mariborski, koperski kaznilnici, 4 v Gradiški in 2 v ženski kaznilnici v Be-gunjali na Gorenjskem. — Slavnost 3oletnice čitalnice v Kranju, (Konec) a pozdravu se je zahvalil predsednik ljubljanske čitalnice g. dr. Karol vit. Pleiweis-Trsteniški, za lepi srebrni venec vrlim ^italničarkam pa predsednik čitalnice kranjske g. notar Globe čnik. Zaorili so trikratni slavaklici vrlim damam in rodoljubnemu mestnemu starejšinstvu. Na to se je sprevod podal na vrt gostilne g. P. Mayerja mlajšega, kjer se je razšel in se na to vršil banket, katerega se je udel^^žilo do 200. osob. Najprve napil je predsednik Globočnik presvetlemu cesarju. da darujejo družbi vsaj druge'ali tretje ali tudi dvajsete krone. Nam bodo iz njih rok prve! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Dijaškemu podpornemu društvu »Radogoj« daroval je g. Fr. Kalister. veleposestnik v Trstu, 5000 kron. — Kot ustanovitelja pristopila Slava plemenitemu rodoljubu ! sta društvu gospod Fr. Ks. Souvan, veletržec v 'Ljubljani, z zneskom 200 kron in gospod dr. Gregor Krek, vseučiliščnl profesor v Gradci, z zneskom 100 kron. Da bi vrla rodoljuba našla obilo posnemalcev ! Društvo »Pravnik« napravi v nedeljo dne sep- tembra t izlet na Bled izletu se' vabijo vsi ČČ. člani in katera napitnica je bila. vsprejeta z navdušenjem; vojaška godba prijatelji društva. Odhod iz Ljubljane je z jutranjim gorenjskim zaigrala cesarsko himno, katero so navzoči stoje poslušali, vlakom. Opoludne bo na Bledu skupni obed v hotelu „Lujizina Govorili so še dr. K. vitez Bleiweis-Trsteniški, župan Šavnik, ki je napil ljubljanskemu mestu, starosta Hribar in drugi. Po banketu bila je na glavnem trgu telovadba „Ljublj. Sokola", kopel''. Kuvert stane 2 gld. za osobo Kdor se hoče obeda udeležiti prijavi naj se društvu. — Društvo za zidanje uradniških hiš. V Ljubljani ki je vzbujala občo pohvalo in občudovanje. Po telovadbi od- osnoval se je pripravljalni odbor, kateremu je naloga ustano- korakala so vsa društva v sprevodu na pokopališče, da polože viti v Ljubljani društvo za zidanje cenenih uradniških hiš [po vence na groba neumrlih pesnikov Pn^širna in Sim. Jenkota. uzorcu enakih društev na Francoskem, Angleškem in Nemškem. Ker je bil vsak govorna pokopališču zabranjen, je gos. notar Z vplačevanjem malih letnih zneskov in po 10 — 15 letni amor- \ Plantan iz Ljubljane le spominjajoč se obeh vrlih pesnikov kot predbojevnikov. katerima mora narod slovenski vsikdar hva- tizaciji bo tudi nižjim uradnikom mogoče postati hišni po sestnik Sinoči je odbor sklical k pripravljalnemu razgovoru ležen biti, zaklical Slava spominu Preširnovemu in Jenkovemu, vse prizadete kroge ^emur je obilo zbrano občinstvo navdušeno pritrdilo. Na to so _ pevci Ljubljane" zapeli na obeh grobeh po eno žalostinko. Na Po završetku tega podala so se društva zopet v mesto na vrt gosp. P. Mayerja mlajšega, kjer se je na to vršil slavnostni koncert. Le žal, da je sicer prostorni vrt bil pri priliki 4 SV. Višarje pelje zadnji letošnji romarski vlak po jako znižani ceni od Celja in Brežic preko Ljubljane in od Maribora preko Celovca do Trebiža, v soboto dne 2. septembra t. 1. Zaradi podrobnostij obrniti se je na potovalno pisarno g. veliko pretesen. Pogram koncerta završil se je povsem lepo. Pevsko društvo „Ljubljana" in domači čitalniški mešan zbor sta prav vrlo pela več zborov, vojaška godba pa je prav povzdigovala navdušenje s slovanskimi melodijami. Dr. Tavčar žel je s svojim slavnostnim govorom obilo pohvale, v čitalničnih prostorih je zaključil slavnost, Jos Pavlina v Ljubljani Mar trg. št 1 Petdesetletnico svojega mašništva praznoval je prav slovesno dne 21. t. m v Lescah. c. g pnik Friderik Hudovernik - Ples ostane vsakemu udeležencu v neizbrisnem spominu, vrlim kranjčanom pa moja Slavnost 25letnice „Sempaškega taborja". V Gorici sestavil se je odbor, ki si je dal nalogo prirediti povodom biti v opravičen ponos. Družbi sv. Cirila in Metoda izročilo ured 25letnice „Sempaškega taborja" dne 17. septembra t. 1 veliko slavnost Slavnost, ki se bo vršila na prostoru bivšega taborja čen in zabaven del, ter utegne pri Šemp bo imela polit ništvo „Slovenskega Naroda .i VIII zbirko orvih kron v znesku postati znamenit sijajen naroden praznik ne le za goriške 346 Kr. in 63 vin., trnovsko-bjstriška podružnica je poslala 162 gld. 20 kr., teharska na Štajarskem 120 gld., goriška mar za vse Slovence. Da bi ta znamenita t postala kolikor mogoče vseslovenska, vabi pripravljalni odbor vsa društva ženska po blaga Marij Kancler 100 gld udnine sodelov podrobnostmi postreže Andr. Gabršček Mej veliko skupščino v Sežani je dne 26 julij izročila tiskar tamošnja ženska podružni 100 gld. pokroviteljine po svoji taji gU gospici Mici Mahorčičevi, {pokrovitelja z zneskom 100 sta še postala kranjska moška podružnica dr Stor irednik v Gorici. Nova slovenska tiskarna. Gos. Gabršček, urednik ustanovil je ondi novo tiskarno Goriška tiskarna". V novi tiskarni začela bode Soče" in „Primorca" v Gorici, v Ljublj Zbirke prvih kron so poslali v ve L. Hudovernik pod naslovom , oktobra meseca izhajati „Slovanska knjižnica". iz družbe zbranih duhovnikov 32 Kr. 60 vin., z Vranskega bode prina- slovanskih 32 Kr., g. Fr. Šorn, nadučitelj pri Lovrencu na Dravskem polj 12 gld ki so jih zložili gestje o zlati maši vč zup nika Fr. Eatha, č. g. Ign. Rom 10 gld ki so jih daro\ ČČ. gg. duhovniki pri dekanijski konferenci v Slovenski Bistrici, gspdč. Brinšek iz Ilirske Bistrice zopet 16 Kr., g. Resman 15 Kr Podboj 10 Kr., hišna družba „Omizj u Mo zirji s pozdravom „Mir Vam bodi" 10 Kr., gg. skupščinarji 3vi pivovarni: Tiringar in njegovi so- šala v snopičih prevode lepih podučnih povestij iz jezikov, pa tudi izvirna dela slovenska. — Volilski shod je sklical državni in deželni poslanec g. prof. Šuklje na dan 26. t. m. v Novomesto in sicer na 7. uro zvečer na Brunerjev vrt. Dopolnilna volitev v deželni zbor goriški namesto umrlega poslanca notarja Ivančiča je določena na 5. dan septembra, kandidatom postavili so volilci narodnjaki gospoda na Predv v Hafner j Alfreda grofa Coroninija, bo brez dvoma tudi voljen. šolci Dev Trdina Kr Hrašovec, blagajnik izvan- akademiške podružnice v Gradci, z doneskom udnine prvih kron, ki so jih darovali vč. g kurat A. Skočlr g. Ančika — Nova župnija. Ministerstvo je dovolilo, da se spremeni dosedanja kapelanija Šturje na Vipavskem v samostojno župnijo. Delavska zavarovalnica proti nezgodam za Kranjsko, Primorje, Trst in Dalmacijo v Trstu ima dne 16 septembra t svoje volitve dne 26 Otvoritev radovniške soteske pri Bledu. Jutri gusta se otv radovniška soteska po nastopnem vsporedii: Ob 2. uri popoludne: odhod udeležencev s pošte na Bledu v Zasp in do soteske. Ob pol 4. uri: Otvoritev soteske žagi v Vstop-pridejo po in hoja skozi njo na slavnostni prostor pri Žumerj Grorjah ; ondi se priredi prenosno krčmarstvo in plesiš nina na veselicni prostor 20 kr. Za obiskovalce, železnici, je najboljši dohod s postaje „Javornik" čez Dobravo katero pot je zaznamovalo „Slovensko planinsko društvo". — «Zeleno jamo» ob južnem kolodvoru, znano zaba če ljubljanske mladine, pričeli so v svrho razširjanja kolo dvor zasipati kmetski Štipendije na kmetiški šoli na Grmu. Deželni štipendij za obiskovanje Prednost do teh štipendij imajo taki odbor kranjski razpisuje ravnokar kmetiške šole na G-rmu. smovi, od katerih upati da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom pečali. Stipendovani učenci dobi brezplačno hrano, stanovanje in pouk v zavodu, obleko si pa morajo sami priskrbovati. Lastnoročno pisane slovenske prošnje. katerim jo priložiti rojstni list adnj pričevalo dovršenih šol, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji, kakor tudi župnijsko spričevalo o lepem vedenji, izročiti je do 15. septembra t. 1. vodstvu deželne vinarske, sadjarske, in poljedelske šole na Grmu Jan Nep Horak. Danes popoludne umrl je v Ljubljani po daljšem bolehanji gosp. Jan. Nep. Horak, častni Ljubljanski, ravnatelj obrtnega pomočnega društva, po v 80. letu svoje starosti. Vrlemu in prezasluž meščan sestnik d nemu prvoboritelju narodnemu bodi žemljica lahka! — t Jernej Babnik. Minoli petek zvečer umrl je na Dobrovi pri Ljubljani ondotni zaslužni župnik, čast. g. Jernej Vse övoje ne ravno majhno ini. Naj Baonik v 66 lelu svoje rosfci premoženje je zapustil sirotišnici „Marianum' v Lj ubij a v miru počiva blagi dobrotnik usmiljenja vrednih sirot Žalj Umrl je dne 21 t. m v 63 letu svoje starosti g v. m Urbanija, župnik v Umrl je v Trstu okraj gla sežanski gosp. Iv Simzig v 58. letu svoje starosti. Pokojnik bil je blaga duša in kot tak priljubljen pri ljudstvu. v m P I Velik požar je vpepelil minoli teden v Podgori pri Gorici en del tovarne za izdelovanj papirja Tov last družbe Leykam v Gradcu. Škode je do 40.000 gld varna je bila zavarovana. je bila To- rž gld. Tržne cene. v Ljubljani dne 12 avgusta 1893. Pšenica gld. 8-50 kr , — kr., ječmen gld. 6-50 kr., oves gld. 7-50 kr.. 7- ajda gld. leča gld. 12 kr., proso gld. 6 50 kr., turšica gld. 6*25 kr. ki-., grah gld. 12 - kr., fižol gld. 10. kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr) Loterijske srečke. v Line dne 19. avgusta t. 50, 73, 54, 57, 35. V Trstu dne 23. avgusta t. 1.: 28, 41, 31, 73, 25. V Pragi dne 16. avgusta t. I 57, 58, 87, 26. Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš preljubi soprog, oziroma brat Ivan tast, gospod Horak lastnik zlatega križa s krono zasluge, častni meščan ljubljanski, obrtnega pomočnega društva, bivši podpredsednik trgovske obrtniške zbornice Ljub Ijani, hišni posestnik danes popoludne dolgi bolezni , previden s sv. zakramenti Gospodu zaspal. . letu svoje staro-umirajoče, mimo Truplo predragega ranjcega bode v nedeljo dne 27. t. m. ob polu šestih popol. v hiši žalosti, ulice blagoslovljeno potem Florijanske na pokopališče k sv. Krištofu prenešeno. večnemu počitku mase bodo brale več cerkvah. Ranjkega priporočamo v pobožno molitev spomin LJUBLJANI dne avgusta 1893. Marija Horak soproga Josip Horak, profesor Slavoljub Horak, trgovec. sma. IVIarija Murnik Horak Ana Horak hčeri. Frančiška Lindermann sestra. Horak Kamila Horak, Ivan Murnik, ces svetnik, snaha. zet. Irma, Berta, Ivan in Pavla Horak vnuki. Nesreča na železnici pri Schaffhausenu v Švici je skočil te dni vlak s tiru. Dva vagona z ljudmi sta skoöila čez železniški nasip. V veliko čudo ni nobeden potnikov resno poškodovan. Hg L ll^ ................................................................................................................. II^^Mj Listnica vredništva. lÖiÄj ................................................................................................................. Gowod P, v Na vaše vprašanje zastran ferolina ne moremo še danes odgovoriti. Obrnili kateri je nam pisal o stvari smo se že do gospoda a se nismo dobili odgovora ker je sedaj baš na potovanji. Kadar dobimo pismo, bodemo takoj poročali. Neogibno potrebno je za Ysako družino Kathreiner-jeva sladna z okusom prave kave Kneipp-ova kava Ta kava daje to prednost,' da se lahko popusti tako škodljiva prava žrnata ali pa z raznimi cikorijami-zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter. ztfr^va in redilna pijača. — Nedosegljiva'^e kot dodatek k pravi kavi. Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike Ponaredeb se naj varuje. Dobo se povsod 1 2 kile 25 kr Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki %. C $ 1 g A * J j C