Jezik in slovstvo, letnik 67 (2022), št. 4 Martina Rodela UDK 811.163.6'35:373.2.016 Univerza na Primorskem DOI: 10.4312/jis.67.4.29-39 Pedagoška fakulteta 1.01 ODVEČNE VEJICE – MED UČNIM NAČRTOM IN RABO Slovenščina v vrtcih s slovenskim učnim jezikom je učni in uradni jezik, zato morajo biti besedila vzgojiteljev pravopisno urejena. V raziskavi proučujemo napake zaradi pravopisno neustreznega doda- janja vejice v vzorcu besedil 175 študentov predšolske vzgoje. Obenem ugotavljamo, katere zmožnosti rabe vejice bi morali usvojiti po učnih načrtih za slovenščino v osnovni in srednji šoli, in predlagamo, s katerimi šolskimi dejavnostmi bi poskusili omenjene napake preprečiti. Odvečnih vejic je največ med stavčnimi členi, zlasti če vsebujejo predložno zvezo. Napake bi lahko poskušali odpraviti z vajami z avtentičnimi besedili, v katera bi vnesli omenjene napake, z zapisovanjem govorjenih besedil, pove- zovanjem skladnje z vejico. Raziskava dopolnjuje obstoječi raziskavi Šek Mertük (2011a, 2011b) in Logar ter Popiča (2015) o pravopisnih napakah dijakov in študentov ter kaže potrebo po natančnejšem ugotavljanju vzrokov za odklon od pravilne rabe vejice. Ključne besede: pravopis, vejica, skladnja, slovenščina, učni načrt, predšolska vzgoja 0 Uvod Delo (pomočnika) vzgojitelja obsega neposredno delo z otroki, pa tudi pisanje učnih priprav, dnevnikov, obvestil, vabil, poročil, kratkih zapisov ob izdelkih ot- rok itn. Slovenščina v vrtcih s slovenskim učnim jezikom je hkrati učni in uradni jezik, zato se pričakuje, da so vzgojiteljeva besedila pravopisno pravilna. Študij predšolske vzgoje na vseh treh javnih univerzah v Sloveniji vključuje predmet slovenščino, pri kateri se študentje, redni in izredni, učijo tudi pravopisa. V tem prispevku se osredotočamo na pravopisno zmožnost rabe skladenjske ve- jice v eno- in večstavčnih povedih pri bodočih vzgojiteljih (iz vse Slovenije), JIS_4_2022_FINAL.indd 29 3. 02. 2023 12:24:47 30 Martina Rodela študentih 1. letnika Predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti Univerze na Pri- morskem. Opažamo namreč, da imajo tudi po opravljeni splošni/poklicni maturi (po 13 letih šolanja) študentje še vedno težave z rabo tega ločila – vstavljajo ga tudi na mesta, kamor ne sodi. Prav zato je naš namen ugotoviti, na katera mesta v povedih najpogosteje dodajajo vejice, kaj o zmožnosti stave vejice pravita učna načrta za slovenščino v osnovni in srednji šoli ter kako bi take napake ustrezno preprečili. Odvečnih vejic dosedanje raziskave posebej ne izpostavljajo, zato si postavljamo naslednja raziskovalna vprašanja: 1) Na katera mesta v povedih štu- dentje najpogosteje dodajajo vejico?; 2) Katera znanja o vejici bi moral slovenski dijak obvladati po maturi?; 3) Na katere načine bi lahko izboljšali rabo vejice pri učencih in dijakih? 1 Metodologija Raziskava je kvalitativna, temelji na vzorcu 175 študentov smeri Predšolska vzgo- ja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, ki so pisno reševali naloge iz pravopisa na izpitu ali kolokviju pri predmetu Slovenski jezik 1 v študijskih letih 2018/19–2020/21. Pravilnost popravkov študentov presojamo po Slovenskem pra‑ vopisu (2007). Naloge vsebujejo avtentična besedila ali daljše (pomensko zaokro- žene) odlomke, oboji so pravopisno prirejeni (napake so vstavljene namenoma). V izpitih obsegajo 162–218 besed, v kolokvijih 356–393. Preverjanje pravopisa z besedili/odlomki, ki so pomensko zaokroženi in zato ohranjajo sporočilo kot celoto, je namreč verodostojnejše kot s posameznimi povedmi brez sobesedila. V vzorcu so le naloge študentov, ki so izpit/kolokvij opravljali prvič in niso vpi- sani kot tujci, ki jim slovenščina ni materinščina. Primere odvečnih vejic smo pri kandidatih izpisali ne glede na doseženo končno oceno. Da bi dobili verodostojne podatke, smo v vzorec vključili napake, ki se pojavijo pri vsaj dveh študentih, ki sta pisala izpit/kolokvij z istim besedilom. 2 Teoretični okvir 2.1 Vejica v skladenjski rabi Vejico v slovenščini pišemo v neskladenjski in skladenjski rabi. V neskladenjski rabi jo Slovenski pravopis (2007: 41) zahteva pri pisanju imen in večbesednih po- imenovanj, zapisanih za priimkom, npr. v seznamih ali stvarnih kazalih (Novak, Iva; čaj, zeliščni), tako nakazujemo spremembo pravilnega zaporedja sestavin; za ločevanje celih števil in decimalk (1,50); lahko namesto presledka za označevanje milijonic, če so v istem zapisu tisočice zaznamovane s piko (52,500.000). V naši raziskavi se ukvarjamo s skladenjsko rabo vejice. Slovenski pravopis (2007: 35) vejico zahteva med enakovrednimi deli proste/zložene povedi; med JIS_4_2022_FINAL.indd 30 3. 02. 2023 12:24:47 31Odvečne vejice – med učnim načrtom in rabo nadrednim in odvisnim stavkom (tudi ob primerjalnem odvisniku s kot, kakor ipd.); ob polstavku; ob izpostavljenem stavčnem členu, dostavku; med izrazi in stavki, ki niso stavčni členi, med deli priredja oz. podredja. 2.2 Položaj pisnega jezika v Kurikulumu za vrtce Po Kurikulumu za vrtce (1999) se otroci v vrtcu začnejo seznanjati s pisnim jezi- kom. Nekateri otroci znajo brati že pred vstopom v šolo. V Kurikulumu (1999: 19) je navedeno tudi, da so »enostavna besedila, ki so vezana na vsakodnevno življenje, npr. kratka sporočila, zapis otrokovega komentarja k njegovi risbi, kuharski recept za priljubljeno jed itn. pomemben del jezikovnih dejavnosti« in da vzgojitelji »upo- rabljajo tisk in črke v vsakdanjem kontekstu (npr. recept za pripravljanje hrane).« Otroke se tako ozavešča o obstoju in rabi pisnega jezika ter besedil. Besedila, ve- zana na vsakdan, in tudi ona, ki jih vzgojitelj piše staršem in lokalnemu okolju kot predstavnik uradne ustanove, morajo biti pravopisno urejena. Pravopisa in pisanja vejice se študentje, ki se izobražujejo za vzgojitelje predšolskih otrok, tako kot ostali načrtno učijo v osnovni in srednji šoli, nato še na fakulteti. Standardi znanja, zmožnosti in cilji glede rabe vejice so navedeni v učnih načrtih za slovenščino. 2.3 Pravopisna zmožnost učencev, dijakov, študentov in učiteljev V slovenskem jezikoslovnem prostoru je nekaj raziskav o obvladovanju pravopi- sa pri osnovnošolcih (Šek Mertük 2017), srednješolcih (npr. Logar in Popič 2015), učiteljih (npr. Petek 2021) in študentih smeri razrednega pouka (Šek Mertük 2011a, 2011b). Slednja obravnava problem napačne rabe vejice pri podobni populaciji (štu- dentje razrednega pouka), vendar v drugačnih okoliščinah (v učnih pripravah za matematiko in dnevnikih s prakse), medtem ko se naša raziskava osredotoča na pre- verjanje pravopisa v izpitih/kolokvijih v posebej za to pripravljenih nalogah. Kljub različnim situacijam so rezultati obeh raziskav podobni, primerjamo jih med analizo. Učitelji razrednega pouka se strinjajo, da je »učiteljev pozitiven odnos do jezika na splošno za učence ključnega pomena, ker je jezik osnova za vsa druga pred- metna področja«, v raziskavi o pravopisni usposobljenosti razrednih učiteljev ugotavlja Petek (2021: 50) in izpostavlja mnenje učiteljev, da je zelo pomembna razvitost lastne jezikovne in metajezikovne zmožnosti. Toda njihovo pravopisno znanje je kljub temu slabše od pričakovanega, saj v preizkusu pravopisnega znanja »nihče izmed anketiranih učiteljev ni prepoznal večine pravilnih rešitev«, pri pre- pisu povedi z več pravopisnimi napakami pa so bili uspešni le 53-odstotno (Petek 2021: 52). Tudi Logar in Popič (2015: 55) v raziskavi o rabi vejice med dijaki in študenti ugotavljata, da pišočim vejica povzroča težave, saj je »80 % anketiranih (ali več) vejico postavilo v skladu s pravili le pri 11 povedih od 35«. Petek (2021: 42) ugotavlja tudi, da imajo učitelji največ težav s pravilno rabo ločil. Znanje ločil in splošna pravopisna zmožnost sta povezana s samooceno usposobljenosti: JIS_4_2022_FINAL.indd 31 3. 02. 2023 12:24:47 32 Martina Rodela učitelji, ki se ocenjujejo kot usposobljeni, pravilneje uporabljajo ločila in pravopis nasploh kot oni, ki se ne ocenjujejo tako. Ugotavlja tudi, da dodatna izobraževanja o pravopisu (samoizobraževanje, jezikovne urice na šoli, pogovor s slovenistom, uporaba Slovenskega pravopisa in Slovarja slovenskega knjižnega jezika, izo- braževanje po internetu in Jezikovna svetovalnica) pripomorejo k boljši splošni pravopisni usposobljenosti in vplivajo na boljšo samooceno učitelja o le-tej, a se stalno dodatno izobražuje le slaba petina vključenih v raziskavo (Petek 2021: 51). Dodatna izobraževanja sicer nimajo vpliva na znanje posameznih sklopov, npr. ločil, med katera sodi tudi vejica. Kot pravi Kalin Golob (1994: 34 v Šek Mertük 2011a: 454), je poznavanje slovni- ce nujno za uspešno komuniciranje. 3 Analiza besedil V nadaljevanju predstavljamo primere odvečnih vejic. Ostalih pravopisnih napak zaradi nazornejše predstavitve v primere nismo vključili. Ob izpisanih primerih je v oklepaju navedeno število študentov, ki so naredili isto napako. Zaradi prostor- ske omejenosti so izpisani le reprezentativni deli povedi. Zmožnost pravilne stave vejice sodi med zmožnosti, ki naj bi jih študentje usvojili že v osnovni in srednji šoli (UN OŠ 2018: 21–23, 34–36; UN SŠ 2008: 13–15, 33–37). Ob napakah nava- jamo vsebine in cilje iz učnih načrtov, ki to potrjujejo. 3.1 Odvečne vejice 3.1.1 Pred okrajšavami V nekaj besedilih je opaziti napačno stavo vejice pred okrajšave tipa idr./itd.: ... tudi mestni grad v Mariboru, Slovenj Gradec, idr. (3) – ... odlična dela naših pisa‑ teljev, dramatikov, pesnikov, itd. (3). Ker je taka napaka redka, če je zveza z veznikom in zapisana v celoti (in tako nap‑ rej ...), kaže, da okrajšavo dojemajo kot eno od naštetih sestavin. Šek Mertük (2017: 135) izpostavlja, da ima veliko tretješolcev rabo vejice pred veznikom (in, ter) za pravilno. Napaka iz osnovne šole se prenaša v srednjo šolo in na fakulteto, čeprav od zaključnega 3. razreda osnovne šole do 1. letnika študija mine 10 let. Vejico pri naštevanju morajo po UN OŠ (2018: 12) usvojiti v 1. triletju osnovne šole. 3.1.2 Pred kot/kakor Po Slovenskem pravopisu (2007) je mogoče pisati vejico pred veznikoma kot/ka‑ kor, če uvajata odvisnik z izraženo osebno glagolsko obliko, sicer ne. V naslednjih JIS_4_2022_FINAL.indd 32 3. 02. 2023 12:24:47 33Odvečne vejice – med učnim načrtom in rabo primerih je to pravilo kršeno: Nekoč so Dolgovaščani, kot pridelovalci ... (3) – ... kako lahko šparglje uživamo, kot predjed, glavno jed ... (3) – ... imajo veliko boljše stike z matično domovino, kot prej. (2) – ... letno poje 2-krat več hrane, kot nekdo v ... (6) – ... poje nemalo hrane, in sicer 2-krat več, kot nekdo v ... (4) – ... nimajo toliko industrijskih zmogljivosti, kot evropski zahod. (2) – ... so nanje gledali, kot na mlajše brate. (2) – ... sta leta 1884, kot odgovor na politični razcep mladoslo‑ venskih književnikov ustanovila Ivan Hribar in Ivan Tavčar (7). Postavljanje vejice pred kot/kakor v teh primerih kaže, kot da študentje del povedi za njima razumejo kot (odvisni) stavek, čeprav to ni. Težave z vejico pred kot/ kakor potrjuje tudi korpus Šolar (Logar in Popič 2015: 46–47). Dijak mora po 3. letniku gimnazije/strokovne šole obladati rabo ločil in pisati pravopisno pravilno (UN SŠ 2008: 14). Znati mora tvoriti enostavčne povedi, do- ločiti stavčnočlensko zgradbo povedi ter si sestaviti načrt za odpravljanje težav pri tvorjenju in razumevanju eno- in večstavčnih povedi, njihove stavčne zgradbe itn. (UN SŠ 2008: 15). Med pričakovanimi dosežki/rezultati je, da tudi v besedilih drugih odkrije in odpravi pravopisne napake in zna strokovno utemeljiti svojo odločitev, določiti število stavkov večstavčne povedi in ponazoriti zgradbo take povedi s simboli. UN SŠ (2008: 36–37) zahteva tudi, da dijak piše pravopisno pravilna besedila in »odpravi napake v rabi vejice in svoje popravke utemelji s stavčno sestavo povedi«. V enostavčnih povedih pa mora prepoznati stavčne člene in predstaviti njihovo funkcijo (UN SŠ 2008: 37). 3.1.3 V priredjih V navedenih primerih je vejica pred vezniki ločnega priredja (oziroma, bodisi), čeprav se pred njimi ne piše. Npr.: ... kot predjed, glavno jed, oziroma sladico ... (4) – ... na oblasti komunizem, oziroma socialistični družbeni red. (2) – ... in se ideološko razlikuje od katoliške, protestantske, bodisi pravoslavne ... (2). Vejice ne pišemo niti med deloma dvodelnega veznika, v tem primeru ne – ne: ... ker se na zidove stavb ne more ne risati, ne slikati (3). Primera napačnega pisanja vejice v vezalnem priredju pred veznikom ter sta: ... živijo z boleznimi, na tesnem, ter s premalo hrane. (2) – ... spreminjajo glede na svoje okolje, ter se mu prilagajajo (2). Zemljak Jontes in Valh Lopret (2016: 101) prav tako ugotavljata, da imajo štu- dentje (v njunem primeru v elektronsko oddanih besedilih študentov) težave z odvečnimi vejicami pred ločnimi vezniki ali/bodisi/oziroma med skladenjsko ena- kovrednimi deli. JIS_4_2022_FINAL.indd 33 3. 02. 2023 12:24:47 34 Martina Rodela Učenci morajo rabo vejice med prirednima stavkoma poznati od konca 2. triletja OŠ naprej in jo do konca srednje šole sistematično nadgrajevati (UN OŠ 2018; UN SŠ 2008). Po UN OŠ (2018: 23) morajo učenci na koncu 2. triletja obvladati vejico pri naštevanju in med stavki, zmožni morajo biti prepoznavanja pravopisnih napak v lastnih besedilih in besedilih drugih avtorjev, te odpraviti in utemeljiti popravke. Na koncu 3. triletja pa morajo po UN OŠ (2018: 36) obvladati še rabo vejice v večstavč- nih povedih in v besedilih drugih avtorjev prepoznati pravopisne napake, jih odpraviti in utemeljiti popravke. Dijak mora po 3. letniku gimnazije/strokovne šole znati do- ločiti stavčnočlensko zgradbo povedi ter si sam sestaviti načrt za odpravljanje težav pri tvorjenju in razumevanju eno- in večstavčnih povedi, njihove stavčne zgradbe itn. (UN SŠ 2008: 13, 15). Med pričakovanimi dosežki/rezultati je, da tudi v besedilih dru- gih odkrije in odpravi pravopisne napake in zna strokovno utemeljiti svojo odločitev, določiti število stavkov večstavčne povedi in ponazoriti zgradbo take povedi s sim- boli. UN SŠ (2008: 36–37) zahteva tudi, da dijak piše pravopisno pravilna besedila in »odpravi napake v rabi vejice in svoje popravke utemelji s stavčno sestavo povedi.« 3.1.4 V večbesednih veznikih Po Slovenskem pravopisu (2007: 39) vejice med večbesednimi vezniki, kot je medtem ko, ne pišemo (gl. člen 329). Logar in Popič (2015: 46–47) pišeta, da je pisanje vejice pri večbesednih veznikih ena od težjih tem za učence. V teh prime- rih so vejice postavljene narobe: ... se jih vse življenje sploh ne bo naučilo brati, medtem, ko so nekateri ljudje ... (2) – Medtem, ko so nekateri ljudje varni v udobju in siti, drugi živijo ... (2). Vzrok za napake vidimo v tem, da so del večbesednih veznikov tudi vezniki ker, da, ko ipd., pred katerimi študentje pišejo vejico že kot neki formalizem, najver- jetneje zaradi zanašanja na pomagalo iz nižjih razredov osnovne šole o vejici, ki »skače« pred ki, ko, ker, da, če. Starc (2022) opozarja, da ne smemo spodbujati dijakov k učenju stave vejice na pamet. Usvojiti morajo, da je skladenjska vejica pomensko ločilo in da zaznamuje različna razmerja v povedi in stavku. Opuščanje vejice med deli večbesednega veznika sodi k učenčevi in dijakovi zmožnosti tvorjenja pravopisno pravilnih povedi, zmožnosti rabe vejice v večstav- čnih (podredno zloženih) povedih in popravljanju pravopisnih napak v lastnih in tujih besedilih (UN OŠ 2018; UN SŠ 2008). Po UN OŠ (2018: 23) morajo učenci na koncu 2. triletja obvladati vejico med stavki, zmožni morajo biti prepoznavanja pravopisnih napak v lastnih besedilih in besedilih drugih avtorjev, te odpraviti in utemeljiti popravke. Na koncu 3. triletja pa morajo po UN OŠ (2018: 36) obvladati še rabo vejice v večstavčnih povedih in v besedilih drugih avtorjev prepoznati pravopisne napake, jih odpraviti in utemeljiti popravke. Dijak mora po 3. letniku gimnazije/strokovne šole znati tvoriti podredno zložene povedi, določiti stavčnoč- lensko zgradbo povedi ter si sam sestaviti načrt za odpravljanje težav pri tvorjenju in razumevanju eno- in večstavčnih povedi, njihove stavčne zgradbe itn (UN SŠ JIS_4_2022_FINAL.indd 34 3. 02. 2023 12:24:47 35Odvečne vejice – med učnim načrtom in rabo 2008: 13, 15). Med pričakovanimi dosežki/rezultati je, da tudi v besedilih drugih odkrije in odpravi pravopisne napake in zna strokovno utemeljiti svojo odločitev, določiti število stavkov večstavčne povedi in ponazoriti zgradbo take povedi s simboli. UN SŠ (2008: 36–37) zahteva tudi, da dijak piše pravopisno pravilna besedila in »odpravi napake v rabi vejice in svoje popravke utemelji s stavčno sestavo povedi.« To pomeni, da mora po zaključku srednje šole znati uporabljati vejico ob vmesnih odvisnikih. 3.1.5 Pred desnim prilastkom v rodilniku Nekateri študentje pišejo vejico pred desni prilastek v rodilniku. V navedenem pri- meru je to »orientalskega tipa«, ki ga praviloma pišemo brez vejic. Predvidevamo, da rodilniški prilastek študentje razumejo kot dostavek in zato obenj postavijo ve- jici: Etiopska pravoslavna cerkev, orientalskega tipa, je ideološko drugačna ... (3). Tvorjenje skladenjsko in pravopisno urejenih besedil se uči v 3. triletju OŠ, nato v srednji šoli. Učenci 3. triletja namreč razvijajo skladenjsko zmožnost tako, da »sprašujejo po danih delih povedi« in »v enostavčni povedi razvrstijo stavčne čle- ne na razne načine in za vsako možnost povedo, v katerih okoliščinah bi bila ustrezna« (UN OŠ 2018: 35). V 1.–3. letniku srednje šole to nadgradijo s tvorje- njem besedil, v katerih mdr. skladajo besede v povedi, upoštevajoč tudi slovnična razmerja (UN SŠ 2008: 13). Obenem nadgrajujejo pravopisno zmožnost, da bi bili zmožni rabe ločil, pisanja po pravopisnih pravilih, prepoznavanja ter odpravljanja lastnih in tujih pravopisnih napak (UN SŠ 2008: 14). 3.1.6 Vejica med stavčnimi členi in deli besednih zvez Najpogostejše so napake zaradi postavljanja vejice med stavčna člena, kar opa- ža tudi Šek Mertük (2011b: 141). Domnevamo, da študentje posamezne stavčne člene dojemajo kot stavke, četudi to niso, in mednje stavijo vejico. Ta je napačno stavljena na naslednje načine. a) Pred predložno zvezo istega stavčnega člena ali besedne zveze: Sledita ji slika‑ nici Šivilja in škarjice in Moj prijatelj Piki Jakob, s po 100.000 izvodi ... (3) – ... je izšlo pri tej založbi več kot dva milijona knjižnih izdaj, s podobami Jelke Rei‑ chman. (2) – ... je povedal pobudnik Resslovega leta, in sicer 2020, Stane Bregar, iz društva ... (3) – 14. avgust 2019, ob 6.00 (3) – ... je bilo v mestu razdejanje, zaradi bomb in topov, po vojni pa ... (2) Vejica je v skoraj vseh primerih postavlje- na pred predložno zvezo v osebku, razen v besedni zvezi »14. avgust, ob 6.00«, v kateri vejica ločuje datum in predložno izraženo uro. b) Med dva različna stavčna člena ali besedni zvezi, v katerih nastopa predlog: ... v zgodovinopisju velja, za začetnika te rodbine ... (2) – Ob pregledovanju atlasa, JIS_4_2022_FINAL.indd 35 3. 02. 2023 12:24:47 36 Martina Rodela naletimo tudi na ... (4) – ... tako eskimsko ljudstvo s severa Kanade, nosi ... (2) – V lanskem letu, je na ta dan svoja vrata ... (3) – V Prešernovi hiši, si je tudi letos mogoče ogledati ... (3) – V manj znanem gradu Khislstein, je možen ... (3) – Ob njenih Miškolinu, Cepecepetavčku in drugih, so zrasle ... (3) – Ob ilustratorkinem 80. rojstnem dnevu, je izšla ... (2) – ... odkar je vsestranski izumitelj Josef Ressel (1793–1857) na reki Krki pri Mršeči vasi, opravil prve poskuse ... (6) – Danes, 11. maja 2019 od 9.00 dalje, se v Dolgi vasi odvija ... (7) – Avtor je s pripovedjo o njem, napisal prvi ... (2) – Za Evropejce, prebivalce Sovjetske zveze in Severno‑ američane, je najpomembnejše ... (3) Eden od njih, se je kot prvi sin ... (4) – ... z nepogrešljivim križem na svoji strehi, je pravi simbol ... (3) – ... je založba Koco Racin iz Skopja, natisnila prevod ... (2) – ... se je kot prvi sin rodil v Vrbi na Go‑ renjskem, 3. decembra. (9) – ... je bil v večini vzhodnoevropskih držav, več kot štiri desetletja, največ zaradi sovjetske prevlade, na oblasti ... (3) – Spore med krščan‑ skimi ločinami, so izkoristili ... (2) – ... ko je sirski kristjan po imenu Frumentis, v času vladanja cesarja Ezana doživel brodolom ... (2). – Literarni tok v okviru klasicizma, je bil razsvetljenski klasicizem ... (4). V osmih primerih vejica deli povedek istega stavka na dva dela: Slovan, časopis, sta leta 1884 kot odgovor na politični razcep mladoslovenskih književnikov, usta‑ novila ... (3) – Slovan sta leta 1884 kot odgovor na politični razcep mladosloven‑ skih književnikov (delili so se na elastikarje in radikale), ustanovila ... (5). c) Vejica je napačno zapisana obenem ob predložni zvezi istega stavčnega čle- na in med različnima stavčnima členoma: ... odkar je vsestranski izumitelj Josef Ressel (1793–1857), na reki Krki pri Mršeči vasi, opravil prve poskuse ... (4) – ... ljudstvo, s severa Kanade, nosi ... (2) – ... je sirski kristjan po imenu Frumentis, v času vladanja cesarja Ezana, doživel ... (5) – ... ko je sirski kristjan, po imenu Frumentis, v času vladanja ... (6) – ... je ta postala, poleg armenske dežele, prva ... (5) – Etiopijci, kljub vsemu, niso v celoti izgubili ... (3) ... preko sudanske kra‑ ljevine Kuš, s prestolnico Moreo, in preko ... (2) – preko sudanske kraljevine Kuš, s prestolnico Moreo in preko ... (2). č) V naslednjih primerih je vejica med nepredložnima stavčnima členoma: Pri‑ delava špargljev in priprava primorskih jedi, se je nadaljevala ... (8) – Vpliv francoskega razsvetljenstva, se je v angleškem prostoru uveljavil ... (2) – Že 18 let, se Slovenci spominjamo ... (2) – Nedvomno, je to prekmurska prestolnica ... (2) – ... ponuditi čim večji izbor špargljevih jedi, obenem, pa vsem približati pester svet ... (2). Stavčna člena, med katerima je vejica, sta bodisi osebek in povedek (gl. prva dva primera) bodisi prislovno določilo in povedek (tretji in četrti primer). V zadnjem primeru napačne rabe vejice je ta zapisana med prislovno določilo in eliptično izražen pomožni glagol povedka (je). Predvidevamo, da sta pišoča to vejico posta- vila mehansko zaradi veznika pa – v prepričanju, da se v priredjih vejica (zmeraj) piše pred veznikom. JIS_4_2022_FINAL.indd 36 3. 02. 2023 12:24:47 37Odvečne vejice – med učnim načrtom in rabo Verovnik (2003a, 2003b, v Šek Mertük 2011b: 140) vstavljanje vejice med stavč- ne člene pripisuje nepoznavanju pravopisnih in skladenjskih pravil ter zanašanju na posluh. Kot izhaja iz raziskave Logar in Popiča (2015: 52–53), opravljene med dijaki in študenti, pri pisanju uradnih besedil dijaki bolj upoštevajo posluh kot pravila, študentje nekoliko pogosteje pravila. Ugotavljamo, da so napačno postavljene vejice povezane tudi z glagolniki (pride‑ lava, priprava ...), ki jih študentje imajo za osebne glagolske oblike, čeprav niso. Kot je ugotovljeno v poglavju Pred desnim prilastkom v rodilniku, se po učnih načrtih skladenjsko in pravopisno ustreznih besedil učijo od zadnjega triletja OŠ (UN SŠ 2018), svojo zmožnost pa nadalje razvijajo v srednji šoli (UN SŠ 2008). 4 Sklep Odvečne vejice stojijo pred okrajšavami tipa itn., itd. v naštevanju, pred vezni- koma kot/kakor, če ne uvajata odvisnika z osebno glagolsko obliko, med deloma dvodelnih veznikov ter pred veznikom ter v vezalnem priredju, med deli večbe- sednih veznikov v odvisnih stavkih (medtem ko). Pojavlja se tudi pisanje vejice pred desnim prilastkom v rodilniku. Največ napak pa je med stavčnimi členi in besednimi zvezami kot del stavčnih členov. Študentje ob predložne zveze stavijo vejico, saj jih očitno razumejo kot nekakšne dostavke ali pristavčna pojasnila. Mogoče je, da vejico narobe postavljajo po posluhu, ne po pravilih. Glagolnik, denimo, nekateri zmotno pojmujejo kot osebno glagolsko obliko in za besedno zvezo z njim pišejo vejico. Omenjene napake kažejo na pomanjkljivo poznavanje skladnje. Da bi učence in dijake naučili tudi, kje vejice ne pišemo, bi jim lahko pripravi- li vaje z avtentičnimi besedili, v katerih so te na prej omenjenih mestih, ki jim povzročajo največ težav. Pri skladnji (stavčnih členih) je nujno povezati razlago s pravopisnimi vprašanji o vejici in sestaviti naloge z avtentičnimi primeri, ki bi učencem in dijakom pomagale odpraviti napake v postavljanju dodatnih vejic, npr. med stavčnimi členi. Uporabijo se lahko tudi njihovi primeri iz esejev in drugih pisnih nalog. Starc (2022) ocenjuje, da je uporaba primerov iz besedil učencev ali dijakov »celo zelo učinkovita«, a moramo dijakom med analizo besedil postavljati vprašanja, ki se navezujejo na pomen uporabljenih izraznih sredstev, tako tudi, kakšno vlogo imajo pri tvorjenju pomena ločila. Logar in Popič (2015) ter Verovnik (2003a, 2003b, v Šek Mertük, 2011b) do- mnevajo, da pri pisanju vejice pišoči upoštevajo posluh. Učenci in dijaki bi lahko pravilno rabo vejice utrjevali s pisanjem narekov in zapisovanjem govorjenih (po- snetih) besedil. Z narekom se učijo vloge intonacije in premorov, zato bi to laže povezali z rabo vejice. Obenem bi lahko skupaj z učiteljem primerjali govorjeno in zapisano besedilo, da bi ugotovili, zakaj na neko mesto postavijo vejico. JIS_4_2022_FINAL.indd 37 3. 02. 2023 12:24:47 38 Martina Rodela Med zmožnostmi, ki naj bi jih po učnem načrtu usvojili slovenski maturantje, in načini njihove stave vejice obstaja vrzel, zato načrtujemo študijo v slovenskih osnovnih šolah, gimnazijah in strokovnih šolah, s katero bi ugotavljali, s kateri- mi metodami, gradivi itn. se učenci in dijaki v praksi učijo pravopisa, koliko ga utrjujejo in na katere načine. V študiji bi z eksperimentalno in kontrolno skupino učencev/dijakov ugotavljali tudi, koliko učinkujejo prej navedeni predlogi za od- pravljanje odvečnih vejic. Literatura Kalin Golob, Monika, 1994: Sodobni pogledi na ogroženost slovenščine. Javnost 1/3. 23–37. Kurikulum 1999 = Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih, 1999: https://www.gov. si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Sektor-za-predsolsko-vzgojo/Programi/Kurikulu- m-za-vrtce.pdf. Logar, Nataša in Popič, Damjan, 2015: Vejica: Rezultati anketne raziskave med dijaki in študenti. Jezikoslovni zapiski 21/2. 45–59. Petek, Tomaž, 2021: Pravopisna ozaveščenost učiteljev razrednega pouka – zgled na poti do višje pismenosti vseh učencev (pedagoško-kodifikacijski vidik). Jezik in slovstvo 66/2–3. 37–53. Slovenski pravopis, 2007 (2001). Ljubljana: Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Starc, Sonja (ur.), 2022: Naloge za spoznavanje osnov eno- in večkodnega besedila. Trst: DIZ Jožef Stefan. Šek Mertük, Polonca, 2011a: Neupoštevanje pravopisnih pravil v učnih pripravah na na- stope pri matematiki. Kranjc, Simona (ur.): Meddisciplinarnost v slovenistiki. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 449–454. Šek Mertük, Polonca, 2011b: Vejica premalo ali preveč pri študentih razrednega pouka. Revija za elementarno izobraževanje 4/1–2. 123–145. Šek Mertük, Polonca, 2017: (Ne)usvojeni cilji pravopisne zmožnosti v prvem vzgojnoizo- braževalnem obdobju. Revija za elementarno izobraževanje 10/1. 123–140. UN OŠ 2018 = Program osnovna šola. Slovenščina. Učni načrt (posodobljena izdaja), 2018: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/ obvezni/UN_slovenscina.pdf. UN SŠ 2008 = Učni načrt: slovenščina: gimnazija, 2008: https://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:DOC-WAOPWWDK. Verovnik, Tina, 2003a: Vejica premalo, vejica preveč (1). Pravna praksa 22/21. 31. Verovnik, Tina, 2003b: Vejica premalo, vejica preveč (2). Pravna praksa 22/22–23. 51. Zemljak Jontes, Melita in Valh Lopert, Alenka, 2016: Pismenost v teoriji in praksi – te- meljni cilj slovenskega institucionalnega izobraževalnega sistema. Annales 26/1. 95–106. JIS_4_2022_FINAL.indd 38 3. 02. 2023 12:24:48 39Odvečne vejice – med učnim načrtom in rabo Redundant Commas: Between the Syllabus and Use Slovenian is the language of instruction and the official language in Slovenian kindergartens, so pre- school teachers must write orthographically correctly. The study examines redundant commas in Slo- venian as an orthographic error in a sample of 175 students of preschool education and suggests activ- ities to prevent them. According to the syllabus, students learn the appropriate use of the comma from primary school to the last grade of secondary school. They nonetheless write commas between parts of a sentence, especially if they include a preposition. We therefore suggest exercises using authentic texts, focusing on the aforementioned errors, dictation and linking syntax to the comma. Our analysis complements the research by Šek Mertük (2011a, 2011b) and Logar and Popič (2015) on orthographic errors among secondary and university students. It points to the need for more in-depth analysis of the causes of comma errors. Keywords: spelling, comma, syntax, Slovenian, syllabus, preschool education JIS_4_2022_FINAL.indd 39 3. 02. 2023 12:24:48