Kakšne bodo posledice nove Uredbe o hrupu na zdravje ljudi v Republiki Sloveniji - 1. del Mirko CUDINA V Republiki Sloveniji skrbita za pripravo in izdajo standardov, uredb in pravilnikov na področju akustike (zvoka, hrupa in vibracij) dve inštitu-ciji: Urad za standardizacijo in meroslovje (USM) in Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki deluje v okviru Ministrstva za okolje in prostor. Pri USM je to potekalo od leta 1993 v okviru na novo ustanovljenega tehničnega odbora Gradbena fizika, od aprila 2002 pa v okviru na novo ustanovljenega samostojnega tehničnega odbora SIST/TC AKU Akustika. Njegovo delovno področje je spremljanje standardizacijskega dela na evropski (CEN/TC 211 Akustika in CEN/TC 126 Akustične lastnosti gradbenih proizvodov in stavb) in mednarodni ravni (ISO/TC 43 Akustika) ter nekatere njih prevzemanje ali prevajanje v slovenščino. Člani tehničnega odbora so v glavnem tudi člani Slovenskega društva za akustiko (SDA), ki je strokovno društvo na tem področju. Pri prevodih naslovov ali celotne vsebine mednarodnih (ISO) standardov sodeluje najprej ožja skupina ekspertov za določeno področje, na koncu, pred prevzemom, pa tudi vsi člani tehničnega odbora. Člani odbora skrbijo za dosledno prevajanje standardov oziroma njihovih naslovov in zlasti za uvajanje nove slovenske terminologije na tem področju ter za njeno usklajeno in dosledno upoštevanje pri vseh prevzetih standardih. Lektor slovenskega jezika pa na koncu po- Prof. dr. Mirko Čudina, univ. dipl. inž.,Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo skrbi še za pravilno knjižno slovenščino. Rezultat tega so relativno kakovostni prevodi, čeprav se še vedno pojavljajo manjše napake. Nedorečeno ostaja le vprašanje, kaj narediti, ko so ob prevodu ugotovljene očitne napake ali pomanjkljivosti v izvirniku. ARSO skrbi za pripravo in izdajo uredb in pravilnikov na področju hrupa in vibracij. Za razliko od SIST, ki skrbi le za dosleden prevod in prevzem mednarodnih standardov, pa ima ARSO pri pripravi slovenskih uredb in pravilnikov precej proste roke pri interpretaciji in izvajanju evropskih smernic in direktiv v povezavi s standardi ter pri prilagoditvi slovenskim potrebam in ciljem, ki jih želi doseči. Pri tem širša strokovna javnost ni vključena pa tudi javna razprava ni predvidena. Ni jasno niti, po kakšnih kriterijih ARSO izbira pripravljavca posamezne uredbe ali pravilnika. Recenzijo opravijo verjetno kar sami. SDA kot strokovno društvo na tem področju ni vključeno ne neposredno in ne posredno. Rezultat tega so uredbe in pravilniki, ki so pogosto pomanjkljivi ali, bolje rečeno, zgrešeni tako po vsebini kot po ciljih oziroma potrebah ljudi, ki so jim namenjeni. Eklatantna primera sta nova Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/2004) iz leta 2004 in Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/2005) iz leta 2005. Slednja je doživela še tri popravke, in sicer leta 2008 (Uradni list RS, št. 34/2008), leta 2009 (Uradni list RS, št. 109/2009) in leta 2010 (Uradni list RS, št. 62/2010). Primerjava obeh novih uredb s staro Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/1995) iz leta 1995 in njene dopolnitve iz leta 1996 (Uradni list RS, št. 66/96 H.01/2) kaže, da je nova uredba za deset (in več) korakov nazaj v primerjavi s staro uredbo, saj je po novi uredbi lahko okolje bolj obremenjeno s hrupom - tudi do 20 dB(A) in več. Da bi to trditev podkrepil, bom v nadaljevanju prikazal primerjalno obe uredbi (staro in novo) ter veljavno nemško uredbo (Sechste Allgemeine Verwaltungsvorschrift zum Bundes-Immissionsschutzgesetz, Technische Anleitung zum Schutz gegen Lärm - TA Lärm) iz leta 1998, na kateri je v glavnem temeljila tudi naša stara uredba. Primerjava je narejena le za najizrazitejša odstopanja med novo in staro uredbo. ■ 1 Ocenjena raven hrupa, L r 1.1 Ocenjena raven hrupa, L, po stari uredbi se dobi iz vsote povprečne izmerjene A-vrednotene ekvivalentne ravni hrupa, LeqA in dodatkov zaradi prisotnosti izrazitih impulzov, Kv zaradi prisotnosti poudarjenih tonov, KT za večer, Kvečer, in nedeljo ali dela prost praznik, Knp. V vseh primerih se upoštevata dodatka KI in Kt: L L A + K + Kt eq,A I T (1) Ta se potem primerja z mejno vrednostjo za posamezno območje varstva pred hrupom in glede na čas dneva (dnevno in nočno raven). Vsota k + KTje lahko v skrajnem primeru dosegla tudi vrednosti do 20 dB(A), kar pomeni, da je treba za dosego mejnih vrednosti npr. za III. območje varstva pred hrupom (podnevi 60 dB(A)) znižati ekvivalentno izmerjeno raven hrupa na 40 dB(A). 1.2 Ocenjena raven hrupa, L, po novi uredbi se dobi iz vsote povprečne izmerjene A-vrednotene ekvivalentne ravni hrupa, LeqA in dodatka zaradi prisotnosti izrazitih impulzov, Kv ali zaradi prisotnosti poudarjenih tonov, KT, dodatka za večer, Kvečer, in nedeljo ali dela prost praznik, Knp. V vseh primerih se upoštevata dodatka Kl ali KT, kateri je pač večji: L L A + k ali L = L A + kT eq,A I r eq,A T (2) Ta se potem primerja z mejno vrednostjo za posamezno območje varstva pred hrupom in glede na čas dneva (dnevno in nočno raven). ■ 2 Popravek zaradi prisotnosti impulznega hrupa, Kt 2.1 Popravek zaradi prisotnosti izrazitih impulzov, K,, se po stari uredbi določi na podlagi objektivnih meril, to je na podlagi razlike med hkrati izmerjeno ekvivalentno ravnjo hrupa, Leq, izmerjeno z dinamično nastavitvijo merilnika na »F« (Fast), in impulzno ravnjo hrupa, LImp, izmerjeno z dinamično nastavitvijo merilnika na »I« (impulz) po enačbi: lentne ravni hrupa, Leq, in impulzne ravni hrupa, LImp, po enačbi: k = LI - L I Imp eq (4) Ta vrednost se potem primerja z mejno vrednostjo za posamezno območje varstva pred hrupom in glede na čas dneva (dnevno, večerno in nočno raven). Zgornji enačbi kažeta, da je po novi uredbi že v osnovi bistveno manjši popravek, ker vključuje le enega od obeh popravkov. Poleg tega sta oba popravka, K, in KT, glede na postopek za njuno določanje bistveno nižja, če sploh, kajti vrednosti K, in KT sta v veliki večini primerov po novi uredbi enaka nič (0), glej točki zaporedna številka 2 in 3 spodaj. Iz točk 2 in 3 je tudi razvidno, kako zapleten je postopek za določanje vpliva impulznega hrupa in poudarjenih tonov po novi uredbi za prazen nič. 1.3 Ocenjena raven hrupa, L, po nemški uredbi se dobi iz vsote povprečne izmerjene A-vrednotene ekvivalentne ravni hrupa,LeqA in dodatkov za meteorološke vplive, KClm, za prisotnost impulza, K,, za prisotnost tona, Kt, zaradi posebnosti hrupa ali situacije (npr. nestacionarni in nepe-riodični viri hrupa, ki so bolj moteči od drugih z enako ravnjo, Kvh (ta je lahko > ali < od 0), in dodatka za dele dneva s povečano občutljivostjo, za večer, Kvečer, in nedeljo ali dela prost praznik, Knp. V vseh primerih se upoštevata dodatka K, in KT: k = LI - L I Imp eq (5) L L A + k + kT eq,A I T (3) V okolju se upošteva celotna razlika, vendar le, če je kI enak ali večji od 2 dB(A). Na delovnem mestu je kI lahko največ 6 dB(A). 2.2 Popravek zaradi prisotnosti izrazitih impulzov, kI, se po novi uredbi določi na podlagi najprej subjektivne ocene in šele nato tudi na podlagi objektivnih meril. To konkretno pomeni, da izvajalec meritev najprej subjektivno oceni, ali je impulzni hrup sploh prisoten oz. ali je slišen na lokaciji meritev, pri čemer uredba in ustrezni standard ne predvidevata, da bi lahko imel izvajalec meritev tudi kakšne okvare sluha, je tendenciozen ali morebiti kakor koli stimuliran za napačno oceno. Ko in če izvajalec meritev oceni, da je impulzni hrup prisoten, se mora še prepričati, da je impulzni hrup prisoten v celotnem intervalu meritev. To pomeni, da izvajalec meritev, če to želi, lahko čas meritev podaljša toliko časa, da dokaže, da impulzni hrup ni prisoten v celotnem času meritev. Skratka, izvajalec meritev lahko subjektivno kadar koli oceni, da impulznega hrupa preprosto ni in s tem ni popravka zaradi prisotnosti impulznega hrupa. Tudi ko in če izvajalec meritev subjektivno oceni, da je impulzni hrup prisoten, šele nato objektivno oceni njegov prispevek z določanjem popravka kI iz razlike hkrati izmerjene ekviva- Ta popravek se upošteva le, če je kI > 3 dB(A), torej je že tukaj potrebna višja razlika za 1 dB kot po stari uredbi. Poleg tega se ne upošteva celotna razlika kot po stari uredbi, ampak diferencirano, odvisno od vrste impulznega hrupa, ki ga nova uredba opredeli kot visokoenerget-ski impulzni hrup, visokoimpulzni hrup in navaden impulzni hrup. Za določanje popravka, ki se nanaša na visokoenergijski impulzni hrup, velja zelo sofisticirana metoda in ker se ta nanaša na hrup, ki ga povzročajo težka artilerija na vojaških poligonih in detonacije v kamnolomih, ter zaradi omejenega prostora in kraja ter interesa ga tukaj ne bom pojasnjeval. Za visokoimpulzni hrup (to so poki iz malokalibrskega orožja, udarci po kovini ali lesu, pištole za žeblje, udarno kladivo, zabijanje pilotov, strojno kovanje, stiskalnice, pnevmatsko kovanje, rušilna kladiva ali udarci kovine pri ranžiranju v železniških operacijah itn.) je popravek kI v celotni vrednosti največ 12 dB(A), če takih hrupnih dogodkov ni manj od enega na 5 minut. Ta popravek je 6 dB(A), če takih hrupnih dogodkov ni manj od enega na minuto oz. če se pojavlja v presledkih od 1 do 5 minut. Pri navadnem impulznem hrupu (to je zvok, za katerega so značilni kratkotrajni izbruhi zvočnega tlaka, ki so krajši od 1 s, npr. loputanje z vrati, igra z žogo na prostem, cerkveni zvonovi, nizki in hitri preleti letal itn.) se popravek upošteva v celotni vrednosti 5 dB(A), vendar le, če v časovnem intervalu merjenja ni manjši od enega takega hrupnega dogodka na minuto. To konkretno pomeni, da impulzov, ki se pojavijo v daljših časovnih presledkih od 5 minut za visokoimpulzni hrup ali v daljšem časovnem obdobju od ene minute za navadni impulzni hrup, impulzna korekcija kI sploh ne upošteva. To tudi pomeni, da velika večina virov hrupa, ki sicer imajo značaj impulza hrupa, po novi uredbi to sploh ni. Uredba prav tako ne definira, koliko smejo biti najkrajši časovni presledki med impulzi, ker če so preveč na gosto, jih instrument ne bo zaznal kot impulzne, značilni primeri so varjenje, tračna žaga, serijski poki petard itn. Da je takih primerov, ki bi po novi uredbi imeli značaj impulznega hrupa, malo, je nova uredba še dodatno zreducirala tako, da ga je pri hrupu cestnega prometa in v industrijskem okolju črtala, v industrijskem okolju in ob prometnicah ga torej ne upošteva več (ne priznava, Kl = 0). Skratka, v primerjavi s staro uredbo nova uredba impulznega hrupa praktično ne upošteva nikjer, saj so navedeni pogoji in omejitve taki, da jih ne izpolnjuje praktično noben zvok impulznega značaja ali da so krajevno in časovno tako redki, da so praktično za večino ljudi nepomembni. 2.3 Popravek zaradi prisotnosti izrazitih impulzov, Kv se po nemški uredbi izračuna iz razlike sočasno izmerjene impulzne in ekvivalentne ravni hrupa v času 5 sekund po enačbi: K = LFT - L I FTeq eq (6) Pri tem je LFTeq največja A-vredno-tena raven hrupa s časovno konstanto fast v časovnem intervalu 5 sekund. Namesto LFTeq se lahko uporabi impulzna raven hrupa, L , ki je v mnogih primerih za 1 do 2 dB nižja vrednost od ravni LFTeq. LImp je A-vrednotena raven s časovno konstanto impulz. Popravek KI je lahko 3 ali 6 dB in se kot dodatek prišteje k izmerjeni ekvivalentni ravni hrupa L le, če je razlika K > 2 dB, sicer eq I je KI = 0 dB. Pri cestnem in železniškem prometu se impulzni dodatek ne upošteva. ■ 3 Popravek zaradi prisotnosti poudarjenih tonov, Kt 3.1 Popravek zaradi prisotnosti poudarjenih tonov, KT se po stari uredbi ocenjuje na podlagi poudarjenega terčnega pasu v celotnem slišnem delu spektra hrupa pod pogojem, da sta oba sosednja terčna pasova nižja za vsaj 5 dB(A). Popravek zaradi poudarjenih tonov, KT je odvisen od razlike (v dB) med ravnjo poudarjenega tona in največjo ravnjo hrupa enega od obeh sosednjih terčnih pasov ter od števila poudarjenih tonov v celotnem slišnem frekvenčnem spektru hrupa. KTje lahko 2, 4 ali 6 dB(A): - če je razlika 5 do 10 dB in je število poudarjenih tonov >1, je KT = 2 dB, - če je razlika 10 do 20 dB in je število poudarjenih tonov 1, je KT = 4 dB, - če je razlika 20 dB in je število poudarjenih tonov 1, je KT = 6 dB, - če je razlika 10 dB in je število poudarjenih tonov >1, je KT = 6 dB. 3.2 Popravek zaradi prisotnosti poudarjenih tonov, KT se po novi uredbi ocenjuje na podlagi subjektivne in objektivne prepoznavnosti tonov. To pomeni, da mora biti le-ta izvajalcu meritev najprej jasno slišen, šele nato se izvaja objektivna ocena, ki je zelo sofisticirana, še bolj kot pri določanju impulznega hrupa. Standard SIST ISO 1996-2, na katerega se nova uredba pri tem sklicuje, predpisuje zahtevno in manj zahtevno oz. poenostavljeno metodo. Po zahtevni metodi je popravek zaradi poudarjenih tonov lahko od 0 do 6 dB(A). Ker je ta metoda tako sofisticirana, da jo večina težko razume, je isti standard v manj zahtevni poenostavljeni metodi predvidel diferencirano vrednotenje popravka zaradi poudarjenih tonov, in sicer: a) za zelo nizko frekvenčno območje (od 25 do 125 Hz), pri katerem mora biti razlika med poudarjenim tonom in obema sosednjima terčnima pasovoma 15 dB(A), b) za spodnje frekvenčno območje (med 160 in 400 Hz), pri katerem mora biti razlika med poudarjenim tonom in obema sosednjima terčnima pasovoma 8 dB, in c) za srednje frekvenčno območje (med 500 in 10.000 Hz), pri katerem mora biti razlika med poudarjenim tonom in obema sosednjima terčnima pasovoma 5 dB. Za razliko od stare uredbe nova uredba slišnega dela spektra med 10 in 20 kHz sploh ne upošteva, čeprav so poudarjeni toni mogoči tudi pri višjih frekvencah. Če je eden od prej naštetih treh pogojev pod a), b) in c) izpolnjen ali tudi če so izpolnjeni vsi trije hkrati, je popravek zaradi poudarjenih tonov KT = 4 dB(A), čeprav sofisticirana metoda predpisuje vrednosti popravka KT = 0, 4 ali 6 dB(A). To je kontradikcija, ki daje ocenjevalcu hrupa v okolju dodatno orodje za manipulacijo. Glede na prakso in gornjo razlago prisotnosti poudarjenih tonov praktično ni, saj so predvidene razlike poudarjenega tona v večini primerov pod navedenimi razlikami 15, 8 ali 5 dB, ki so po novi uredbi pogoj za uveljavljanje prisotnosti poudarjenih tonov. Če sploh, saj se upošteva le ena impulzna ali tonska korekcija. 3.3 Popravek zaradi prisotnosti poudarjenih tonov se po nemški uredbi določi na podlagi poenostavljene metode, ki je podana v standardih DIN 45645, Teil 1 oz. ISO 1996-2. Poudarjeni ton je po teh standardih prisoten oz. se upošteva le, če je raven njegove terce za 5 ali več dB višja od ravni obeh sosednjih terc. Po teh standardih je dodatek zaradi prisotnosti poudarjenih tonov Kt = 3 dB(A) za primer poudarjenih tonov ali 6 dB(A) za primer izrazito poudarjenih tonov. Če ni poudarjenega tona, je KT = 0 dB. Popravek se upošteva po enačbi: L = L + Kt r eq T (7) Za posamezne primere se lahko uporabi tudi metoda, predpisana s standardom DIN 45681, po katerem se določi tonski dodatek KT na podlagi ozkopasovnega spektra hrupa. Tako določena tonska korekcija KT je višja od poenostavljene metode, opisane v prejšnjem odstavku. S pomočjo enačb v navedenem standardu se določita širina pasu posamezne diskretne frekvence, npr. 2,7 Hz, in širšega pasu skupine diskretnih frekvenc, npr. za ton 100 Hz je širina pasu opazovane frekvenčne skupine 101 Hz, pri tonu 1000 Hz je ta pas 162 Hz, pri frekvenci tona 13.500 Hz je ta pas 3469 Hz itn. Pri tem se vzame najmočnejši ton izmed vseh nastopajočih poudarjenih tonov. Ocenjuje se najmanj 5 spektrov, izmerjenih v časovnem intervalu 6 sekund, in na podlagi pravila, da je popravek zT odvisen od razlike ravni tona Lt in ravni hrupa znotraj opazovanega frekvenčnega pasu skupine frekvenc brez energije tona v tem pasu Lg, toje., če je: AL = /.-¿G + ri dE3:a 0dB (8 ) oz. če je raven energije posameznega tona znotraj opazovane skupine frekvenc oz. frekvenčnega območja Lt večja eZ aevni celotnega opazovanega pesu Lg nz i nus; 6 dB, to je, če je: /,1.>L(° -z E5 TB (9) Dodatek zzičar^cji poudarjenega tona LTje lahko od 0 do 6 dB, odvisno od razlike ravni AL po rezprodelnicH. Po tejmetodi je lahko oopravek kT = 4 dB (prinizkih toni hi roza šuma npr. 250 H z) šali 6 dB (pri višjih th nih roza šuma npr. 1000 Hz). ■ 4 Obdobje ocenjevanja obremenitve s hru pom 4.1 Ocenjevanja hrupa je po stari uredbi dnevno in nočno. Dnevni čas traja 16 ur, med 6. io 22. u ro, nočni čas pa traja 8 ura med 22. in 6a uro, oz. za n najglasnejšo uro), če je razlika ravni hrupa v tej 1 uri večja od 8-urne povprnčne nočne ravni za 4 dBjA). To pomeni, daje mejna raven presežena, če je bila ta presežene samo en dan podnevi hli samo v eni uri ponoči. 4.2 Čas ocenjevanja hrupa po novi uredbi se na naša na celoletno obremenitnv čz. 365 (dni za podnevi, zvečez ali ponoči. To pomeui, (tla je mejna rzvee presežena le, čeje ta presežena v p ov-prečju čez celo leto. Posledica celoletnega povprečenja obremenitve s hrupom j k, dk če nfr. neka tovarna obratuje 365 dni, ne sme presegati pzvzljene ravni hrupa 60 dB(A) poeBnevi zz IIB območje vansjvv pred pazpem. Če iata tovarna obratuje paol ^ct£a, lahko proizvajo rnj\/e;n hr^ufkk €ne3 de (A) podnevi, če dela en mesec, lahko proizvaja 71 dBCA) (tj. tudi zz/ j c(B nad kaitično r£-\rnjo, Iki znaša 70 dB(A) podnevi), če dela en teden, lahko proizvajn hrupi 77 eb(A), in če dela ie en dan, kar 86 dB(A) (kar je več od dovoljene ravoi hrupa na delovnem mastu v industriji) it-. Ke/ pa večina tovarn ne dela ves dan, to je 12 ur, ampak le 8 ur, je dovoljena raven v enem dnevu za slaba 1 dB še višja in znaša za en dan 8383 dB(A). Ta raven je tako visoka, da zahteva obvezno uporabo osebne varovalne opreme, ki ne sevnela doma ali n a ujd nimamo in ne upodabljamo. Toeej samo iz tega caslova se po novi uredbi dovoljene v nel strojnistuo.com kriiišfe stroj nikOii ■ 5 Popravekocenjene ravni hrupa za občutljive dele dneva 55.1 Pv rtari uredbi je popravek n dB(A) zjutraj med 6. ik 7. uro in zve čer mnd 19. i n 22. uro. 55.2 Po novi uredbi je popravelr 5 dB(A) za večerno javen med 18. in 22. uro, torej za 1 dB(A) manj kot po stari uredbi. 5.3 Po nemški uredbi je popravek 6 dB(A) zjutrar med 6. in "7. uro in zvečer med 19. in 22. uro. ■ 6 Popravek ob nedeljah in dela prostih dnevih (praznikih) 6.1 Nočna mejna raven po stari uredbi velja tudi kot dnevna raven. 6.2 Nočna mejna raven po novi uredbi velja tudi kot dnevna raven, vendar pod pogojem, da je doma prisotno večje število ljudi, pri čemer uredba ne pove, koliko je to večje število, tako da izvajalec meritev lahko špekulira bodisi za potrebe naročnika meritev ali proti njemu. 6.3 Po nemški uredbi velja popravek 6 dB(A) ob nedeljah in praznikih od b. do 9. urn, od Bi. do 15. une in od 20. do 22. ure, tore v času zajtrka, kosilain večerje. Ali altnrn ativno v ča su med 7. in 2 2. uro. ^ se nadaljuje Razpredelnica 1. Dodatek zaradi poudarjaneTa tona KTpo nemški uredbi AL v dB 0 >AL 0 < AL<2 2 10 aTvdB 0 1 2 3 4 5 6 Kakšne bodo posledice nove Uredbe o hrupu za zdravje ljudi v Republiki Sloveniji - 2. del Mirko CUDINA ■ 7 Uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji z notranjim zgorevanjem, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv in žag ter izvajanje drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa 7.1 Uporaba ob nedeljah in dela prostih praznikih po stari uredbi ni dovoljena. 7.2 Uporaba po novi uredbi ni omejena. 7.3 Po nemški uredbi veljajo mejne vrednosti z upoštevanjem popravkov iz točk 5. in 6. ■ 8 Območje vpliva prometa za II. območje varstva pred hrupom od sredine pomembne ceste ali železniške proge 8.1 Po stari uredbi 15 m od ceste. 8.2 Po novi uredbi 1000 m od ceste. 8.3 Po nemški uredbi veljajo smernice RLS-90 in Schall 03 iz leta 1990. Razpredelnica 2. Primerjava med mejnimi vrednostmi za posamezna območja varstva pred hrupom po stari, novi in nemški uredbi Prof. dr. Mirko Čudina, univ. dipl. inž.,Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Območje varstva pred hrupom Stara uredba Nova uredba Nemška uredba* podnevi ponoči podnevi ponoči podnevi ponoči I. območje (varovana območja, zdravilišča, bolnišnice, nacionalni parki) 50 40 50 40 45 35 II. območje (čisto stanovanjsko območje) (splošno bivalno območje in manjša naselja) 55 45 55 45 50 55 35 40 III. območje (mestna jedra, mešano stanovanjsko-obrtna območja in vasi) 60 50 60 50 60 45 IV. območje (industrijska območja in skladišča) v industriji 70 70 75 65 65 70 50 70 * Po nemški uredbi posamezni hrupni dogodki, ki trajajo kratek čas, ne smejo presegati imisijske vrednosti iz zgornje razpredelnice za več kot 30 dB(A) podnevi in ne več kot 20 dB(A) ponoči. Pri nas take definicije virov hrupa nimamo. Za redke hrupne dogodke, ki jih glede na stanje tehnike ni mogoče znižati na nižjo raven, pa imisijske vrednosti hrupa ne smejo presegati 70 dB(A) podnevi in 55 dB(A) ponoči za vsa območja varstva pred hrupom, pri čemer ti dogodki ne smejo trajati dalj kot 10 dni ali noči v koledarskem letu in ne več kot dva zaporedna konca tedna. Pri tem kratkotrajne hrupne konice ne smejo presegati imisijskih vrednosti za več kot 20 dB(A) podnevi in ne več kot 10 dB(A) ponoči v območjih I do III ter za več kot 25 dB(A) podnevi in ne več kot 15 dB(A) ponoči za IV. območje varstva pred hrupom. V primerjavi z našo staro in novo uredbo nemška uredba predpisuje nižje ravni hrupa v okolju za 5 do 10 dB(A) podnevi in za 5 do 20 dB(A) ponoči. Razpredelnica 3. Primerjava med mejnimi vrednostmi hrupa zaradi cestnega in železniškega prometa po stari, novi in nemški uredbi v dB(A) Območje varstva pred hrupom Stara ured 3a Nova ured 3a** Nemška uredba** podnevi ponoči podnevi ponoči podnevi ponoči I. območje (varovana območja, zdravilišča, bolnišnice, nacionalni parki) 54 44 55 45 57 47 II. območje (čisto stanovanjsko območje) 59 49 60 50 59 49 III. območje (mestna jedra, mešana stanovanjsko-obrtna območja in vasi) 64 54 65 55 64 54 IV. območje (industrijska območja in skladišča) 69 59 70 60 69 59 ** Mejne imisijske vrednosti zaradi cestnega in železniškega prometa so po novi slovenski uredbi torej za 1 dB(A) višje kot po stari. Trenutno veljavne nemške mejne vrednosti za hrup zaradi cestnega in železniškega prometa so enake tistim iz naše stare uredbe (izjema je le I. območje, v katerem so dovoljene ravni višje za 3 dB(A) kot v naši stari uredbi) in za 2 dB(A) višje kot po naši novi uredbi. Naša nova uredba je vpeljala tudi nov pojem vpliva več cest na imisijsko mesto, pri čemer veljajo kritične mejne vrednosti, ki so za 4 dB(A) višje kot pri vplivu ene same ceste iz gornje razpredelnice. Enako velja v prisotnosti cestnega prometa in drugih virov hrupa, kot so klimatska naprava, strešni ventilator itn. Tako naša stara uredba kot trenutno veljavna nemška uredba ne poznata pojma vpliva več cest na imisijsko mesto, ampak vrednotita enako vpliv več in ene same ceste. To pomeni, da so po novi uredbi mejne vrednosti v primerjavi s staro uredbo v določenih primerih (vpliva več cest) dovoljene ravni hrupa lahko višje za 5 dB(A) podnevi in ponoči. Pri tem je treba dodati, da je v teh primerih dovoljena kritična raven, ki znaša 69 dB(A), ki je le za 1 dB nižja od mejne ravni za IV. (industrijsko) območje, ki znaša 70 dB(A) (zadnja vrstica v zgornji razpredelnici). Seveda je treba še upoštevati, da so delavci v industrijskem območju praviloma izpostavljeni le v času 8-urnega dela, in to le 5 dni v tednu (brez sobot in nedelj, brez dela prostih dni in brez dopusta), medtem ko so prebivalci v stanovanjih izpostavljeni praktično enaki ravni 24 ur na dan vseh 365 dni v letu. Zato je lahko v tem primeru kumulativno sprejeta zvočna energija v stanovanjih večja kot na delovnem mestu v teku enega leta do petkrat ali v ekvivalentu do 7 dB(A). ■ 9 Mirno območje poselitve kot območje največjega varstva pred hrupom 9.1 Po stari uredbi je mirno območje čisto stanovanjsko naselje (II. območje varstva pred hrupom). 9.2 Po novi uredbi je to območje mestne občine, kjer živi več kakor 100.000 prebivalcev, to pomeni, da velja samo za Ljubljano in Maribor, čeprav direktiva EU dovoljuje tudi manjša poselitvena območja. 9.3 Po nemški uredbi ni podatka. ■ 10 Cerkveni zvonovi kot vir hrupa 10.1 Po stari uredbi so viri hrupa. 10.2 Po novi uredbi niso viri hrupa. 10.3 Po nemški uredbi so viri hrupa in veljajo naslednje mejne vrednosti: - za splošno stanovanjsko (II.) območje: 40 dB(A) ponoči in 55 dB(A) podnevi, - za mestna jedra, mešana območja in vasi: 45 dB(A) ponoči in 60 dB(A) podnevi, - za varovano (I.) območje (bolnice, parki): 35 dB(A) ponoči in 45 dB(A) podnevi in - za čisto stanovanjsko območje: 35 dB(A) ponoči in 50 dB(A) podnevi. Pri tem velja, da posamezne kratkotrajne prekoračitve ne smejo presegati teh vrednosti za 30 dB(A) podnevi in 20 dB(A) ponoči. ■ 11 Mejne vrednosti za posamezna območja varstva pred hrupom v dB(A) V razpredelnici 2 je prikazana primerjava med mejnimi vrednostmi za posamezna območja varstva pred hrupom po stari, novi in nemški uredbi. V razpredelnici 3 pa primerjava med mejnimi vrednostmi hrupa zaradi cestnega in železniškega prometa. Če povzamemo, iz navedenih postavk z zaporedno št. 1 do 11 je razvidno, da je ocenjena raven hrupa Lr po novi uredbi nižja od tiste po stari uredbi, in sicer po 1. točki do 6 dB, po 2. točki do 10 in več dB, po 3. točki do 6 dB, po 4. točki tudi do 26 dB, po 5. točki 1 dB, po 6. točki do 6 dB (le ob nedeljah in praznikih), od 7. do 10. točke do 5 dB in po 11. točki 1 ali 5 oz. 7 dB(A). Ker vse postavke ne nastopajo sočasno ali so v medsebojni povezavi, celotna ocenjena raven hrupa Lr ni nižja za vsoto vseh teh, to je 67 dB(A), ampak manj. Po grobi oceni so ocenjene ravni hrupa v večini primerov nižje vsaj za 15 do 20 dB(A). To konkretno pomeni, da za razliko, kolikor je Lr manjši, je lahko izmerjeni Leq večji. V mnogih primerih je tako izmerjena ekvivalentna raven hrupa Leq lahko po novem enaka mejni ravni, to je za III. območje varstva pred hrupom tudi 60 dB(A) podnevi. To za ljudi gotovo ni dobro, je pa dobro za upravljavce virov hrupa, ker je potreben strošek za sanacijo hrupa toliko manjši oz. ga ni. so 40 g 30 zo 10 o ■ 1 - 1 T 1 n-n 1 mrr 1/3 oktav ne frekvence" [Hz] b) Slika 1. a) Impulzni hrup štrli v časovni domeni in b) poudarjeni ton (črni stolpec) štrli v frekvenčni domeni Iz zgornje analize je razvidno tudi, da je po novi uredbi najbolj razvrednoten vpliv popravka zaradi impulznega hrupa in poudarjenih tonov ter pri obdobju ocenjevanja obremenitve s hrupom (namesto dnevno je po novi uredbi letno). Zapletenost določanja obeh popravkov zaradi impulznega hrupa in poudarjenih tonov po novi uredbi ima očitno namen razvrednotenja njunega vpliva. Podrobna analiza pokaže, da je njun vpliv, razen v res izjemnih primerih, praktično izničen oz. zmanjšan na nič (0), kar je v primerjavi s staro uredbo dejansko veliko korakov nazaj. Zaradi lažjega razumevanja je impulzni hrup tisti, ki izstopa v časovni domeni, poudarjeni toni pa izstopajo v frekvenčni domeni, slika 1. Impulzni hrup in poudarjeni toni so tisti, ki najbolj prispevajo k poškodbi ali celo izgubi sluha. Izguba sluha pomeni premik praga slišnosti. Premik praga slišnosti je lahko začasen (Temporary Treshold Shift) in trajen (Permanent Treshold Shift). Ta premik praga slišnosti je lahko tako majhen (do 30 dB), da ga lahko zanemarimo, ali tako velik (nad 90 dB), da pride do popolne izgube sluha. Do pomika praga slišnosti prihaja v treh sukcesivnih fazah I, II in III (glej sliko 2a). Če po fazi I (točka A) nastopi počitek, se sluh povrne na začetno stanje, če ni počitka, pa se nadaljuje premik praga slišnosti v II. fazo. Če po II. fazi (točka B) nastopi počitek, se sluh ne povrne v začetno stanje, vendar še ne govorimo o slušni prizadetosti. Če po II. fazi ni počitka, se nadaljuje III. faza, po kateri se sluh ne povrne več v začetno stanje, tudi če potem stalno živimo v tihi okolici, pride torej do trajnega premika praga slišnosti in izgube sluha. Premik praga slišnosti je odvisen od ravni hrupa in časa izpostavljenosti (glej sliko 2b). Prisotnost impulznega hrupa in poudarjenih tonov skupaj s časom izpostavljenosti hrupu prispevata tudi k podaljšanju potrebnega časa za restitucijo (rehabilitacije ali povrnitve sluha). Tako je čas restitucije po izpostavljenosti impulznemu hrupu do petkrat in več daljši kot pri izpostavljenosti enakomernemu hrupu brez impulznih dogodkov. Namesto dveh rabimo kar deset ur slušnega počitka. Praktično zvišanje mejnih vrednosti hrupa po novi uredbi, predvsem zaradi neupoštevanja impulznega hrupa in poudarjenih tonov ter letnega vrednotenja namesto dnevnega pomeni, da hrup v Republiki Sloveniji sploh ni več problem, saj velika večina virov hrupa, vključno s hrupom prometa, sploh niti približno ne dosega mejnih vrednosti. Čez noč smo postali najbolj okoljsko urejena država, saj problem hrupa komaj še zaznamo, čeprav vsi vemo, da je hrup resen problem. Po evropskih merilih (vir: Noise and Radiation 363, ki ga je izdala Evropska komisija) je več kot 50 odstotkov celotne populacije v Evropi obremenjenih s čezmerno ravnjo hrupa, to pomeni nad 65 dB(A) podnevi in nad 50 dB(A) ponoči. Republika Slovenija je vsekakor v Evropi. Hrup je sicer subjektivna kategorija, vendar v mnogih primerih negativ- 7 i S * delo v hrupu počitek čas^L fcas restitucije premika praga siišnosli a) JO O) dS(A) n] fc 30 20 11 i = "c ÎS S 10 1 n) " 0 10 100 min čas izpostavljenosti b) Slika 2. Premik praga slišnosti (a) in čas izpostavljenosti hrupu (b) 474 no vpliva na zdravje in počutje ljudi. Nova uredba je bistveno prispevala k zmanjšani stopnji varovanja okolja in zdravja ter posledično k povečanju števila uporabnikov slušnih pripomočkov. Leta 2003 sem v Delovi prilogi Delo za znanost objavil prispevek z naslovom »Problematika impulznega hrupa v Sloveniji«, v katerem sem zapisal, da se od vseh poklicnih bolezni kar 50 odstotkov nanaša na hrup oz. akustično travmo.M ed tem i je bilo takih, ki jim _je? bila priznana poškodba sluha in ki sa tako pridobili pravico do krezplačnega slošnega ajvarata, več kakor 9000 na leto. Zavod za edravačveno ssvaroaanje Slovenije (ZZZS) pa je iz tega naslova financiral približno 3,000.000 EOR/leto. Marca 0013 oem ob ZZZ3 pridobil sveže podatke o številu slušnih apaoat-v, kiso jih priena-sno-im zavarovancem v lepih 2008in P012, torej za n aslednje pet- in šti riletno obdobje. V letu 2008 so izdali 8367 zaušeoni h ia 298p vušesnih slušnih aparatov (skupaj torej 11.35563 slušnih aparatozR e lotu 2kl2 pa 10.003 oauPer»iZ in 2.739 nuOeszih slušni) apprh-oo (aii ekuRajhO.OZO hošnip^p3arR^c^\/). SiProšelk ZHSa ta namen je znašal 3,501.950 EUR o iePu 2h08 in b,08k.2R5 0I0R or OZa 2012. V primerjavi z letom 2003 je bilo v letu 2008, to je po naslednjih peSiO le-ih, iodaniZ hh^€0 veo siušniO aparatov/ in v letu 2012, p I i po na-slednjiU štieih leti hi 4095 več elušnih aparatov, kar pomeni letni prirast v povprečju za 400 slušnih aparatov. V denarju je letni prirast 100.000 EUR. Vsako leto je torej okrog 4000 novih hendikepiranih državljanov, kar pomeni, da jih je bilo takih v zadnjih desetih letih 40.000 več. Če k letnemu strošku od okoli 4,000.000 EUR, ki jih plačuje ZZZS, prištejemo še druge stroške za nadstandardne slušne pripomočke, katerih cena je tudi do 1.000 EUR in več, za katere prispevajo posamezniki sami, nadalje stroške zdravniških pregledov in stroške, ki jih utrpi delodajalec zaradi izostanka z d ela in sla bšega učinka delavca na delovnem mestu, potem znaša celotna družbena škoda vsaj dvakrat več, to je 8,000.000 EUR/leto. V Sloveniji imamo slušno prizadetih več kot 10 odstotkov celotne populacije (vir: Društvo gluhih in naglušnih Slovenije), pri katerih so vzroki pri več kot polovici poklicne narave, to je zaradi izpostavljenosti čezmernim ravnem hrupa (ali glasbe), največ v delovnem okolju. Pri preostalih so vzroki starostni in v manjši meri dedni in bolezenski. V^nd^ naglušni niso samofinanč-no bppmg družlme, ampak preVstč vljajo problem za družbo tudi sicer, saj je komunikacija z njimi pogosto otežena ali celo nemogoča, ker ne slišijo ali slišijo slabo. Poškodba slu-haje tov hendikep za prizadetega, za okolico in za družbo v celoti. Žal j o redkiprimeri, ko za delavca začnemo skrbeti šele petem, ko je ta že naglušen ali celo (gluh, saj poklicnih bolezni n ihče vač ne spremlja. Poleg tega ima hrup kot eden od glavnih povzroâteljev naglušnosti tudi druge psihofiziološne intociološkz ačip-ke, saj izgu ba aluhapomeni izgub o nafvitalnejšeza člivnšdegp oroona i n čuPa, jP mpogih komembnejPega od čuta vida, ki sicer spodbšja naše indelhUu alne zmožnohtšRzfne indije so tudi poleazale, da hrup vpli va tudi na zmanjšan učni uspeh šoj-čo semla dine, zlasti ob letališPih ip večjih prometnicah, ter da se ob) večjih mestnih vpadnicah poveča umrljivost tudi do 30 odstotkov. Čezmernim ravnem hrupa niso izpostavljeni samo delavci v industrijskih obratih, ampak nehote tudi mnogi prebivalci v naravnem in življenjskem okolju. Številni sodni spori na tem področju to potrjujejo. Snovalci nove uredbe so z bistveno omilitvijo mejnih vrednosti na področju hrupa naredili družbi veliko škodo, vodila jih je verjetno Direktiva 2002Pb9/ES Evrnpsfega parlamenta in Sveta o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (Directive 2002/49/EC of the European Parliament and of the Council) iz leta 2002, v kateri je bilo zapisano, da je ta Direktiva del politike Skupnosti, ki obravnava hrup v okolju kot enega glavnih okoljskih problemov v Evropi in da z njo želijo doseči visoko raven varovanja zdravja in okolja, ter članice EU pozvala, da prilagodijo svoje uredbe novi direktivi in v povezavi s standardom ISO 1996-2:1987. Pri nas smo nepremišljeno zelo pohiteli in smo že avgusta leta 2004 imeli novo uredbo z veljavnostjo s 1. januarjem 2005. Val so aiorji spregledall,ds ja v Pa ivti Direktivi20arr49ees zapisano t ud i, citiram: »Če država ima svojo uredbo, jo lahko uporablja naprej.« in »Če država članica nima metode merjenja ali če želi uporabi drugo metodo, je metoda Phko opredeljena na podlagi opredelitve kazalca in načel, Ičvedenih ve ISO 1996-1:19n2 in I SO 1996-2:19U7.« Iz tega izhaja, da direktiva ES ni bila namenjena državam, ki imajo to zakonod ajo zgle-dno urejeno, ampak tistim, ki im ajo na tam področju slabo ueedbo ali je celnsoloh nimoja.TopotrjujePsdi dejstvo, (da Nemčija in druge in -0ps8rijslo rszvi-e evrooskz Oroave svojiCuredb še do danes n iso spreminjala Glede na vsebino in kontaa-ZiOornssOi vobphRroj nobeOsniR ISO-st andardih je mogoče tudi, da sta bila namenjena državam za nove »zmazane« (bmri tudiRrozno) tehnologije. Mji sm. jim uetregli, oni očitno še opazili niso. Zato bi bilo želeti, da bi ARSO spremen iltrenu -tno veljavno uredbo in jo prilagoelil uredbam naših vzornikov, nemški in avstrijski, to je unedbam držav, v ka-terih aivilizacijski krog smo sodili in še vkdno sodimo. ■ fhl* 1» FLUIDNO TBIflKO AVTOMiHZADJO ir, MEHATFONIKO telefon; + (0) 1 4771-704 telefaks: I (0) 1 ¿771-761 httpaftowwfe. un Hj.siA«enti i' o mail: voniil@fe.jni Ij.si