Ameeikanski Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jedno te.
51. ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 25. NOVEMBRA, 1910.	LETNIK XIX.
KRVAVI BOJI V LJUDOVLADI MEHIKI,
Med ljudstvom mehikanskim se razširja uporno gibanje in. revolucija ni nemogoča.
PROTI PREDSEDNIKU DIAZU.
V mestu Zacatecas so vojaki postrelili na stotine upornikov.
Mexico City, 22. nov. — Vladi predsednika Diaza stoji nasproti resno revolucionarno gibanje. Francisco J. Madero, znani vodja upornikov, se nahaja blizu Cohuile. Trije oddelki u-pornikov so naskočili vojašnice v Ori-zabi in osvobodili kaznjence. V vojašnice so metali dinamitne bombe.
El Paso, Tex., 22. nov. — Prav malo je slišati o položaju v Mehiki, ker je mehikanska vlada zasedla vse brzojavne črte in jih strogo zastražila. Položaj je baje skrajno kritičen. Iz sedmerih držav se poroča o puntih. Vsta-nek se razširja od jugozapada proti mejam Združenih Držav. Francisco J. Madero, poglavar mehikanske stranke, ki je proti zopetni volitvi predsednika Porficio Diaza, je baje šel s 1,000 možmi čez mejo, in mehikanski vojaki hite proti severu in ga iščejo. Govorica se raznaša, da je general Bernardo Reyes, junak vseh junakov mehikanskih, ki je bil pred dvema letoma zapleten v upor in ki je od takrat živel takorekoč v prognanstvu, sedaj dospel v Mehiko, in ta vest je vzbudila silno navdušenje za stvar upornikov.
- Ameriške zavezne čete ob mehikanski meji so sklicane k orožju in pripravljene za vse slučaje.
El Paso, Tex., 22. nov. — Pri izgredih, ki so se vršili v Zacatecasu v notranji Mehiki v noči od sobote na nedeljo, je bilo po semkaj dospelih poročilih 100 oseb usmrčenih. Vojaki so streljali s pogubonosnim uspehom v besnečo množico izgrednikov. Človeških žrtey je bilo najmanj 100, a morda do 500. Amerikanski konzul v Zacatecasu je poslal prvo poročilo o nemirih mehikanskemu konzulu v San Antonio. Rekel je, da se nahaja mesto v strahu in trepetu ter da je usmrčenih najmanj 100 ljudi. Zacatecas je glavno mesto države Zacatecas v notranji Mehiki in leži kacih 500 milj oddaljeno od proge United States-želez-nice. Po zadnjih poročilih leže usmrčenci po ulicah, kjer so padli.
Eagle Pass, Tex., 22. nov. — Poročila so dospela semkaj, da je izbruhnil upor v Hermanezu, kacih sto milj južno. Ulice so brž zasedli vojaki in množica se je razkropila med klici: “Doli z Diazom!” Mesto je sedaj mirno.
Mexico City, 22. nov. — V mestih Durango, Torreón, Parral in Gomez Palacio so se vršili podnevi srditi boji in zadnjeimenovano pnesto se nahaja v posesti upornikov. V mestu Gomez Palacio je prešlo 300 vladnih vojakov k upornikom.
El Paso, Tex., 23. nov. — Nepotrjena poročila o velikih bitkah po raznih pokrajinah v severni Mehiki neprestano dohajajo v El Paso. Eno izmed njih pravi, da je v mestu Acam-baro, država Guanajnata, 300 moških naskočilo ječo snoči in osvobodilo jetnike, potem so prodrli v prodajalnice in zaplenili vse orožje in strelivo, nakar so šli v mestno zbornico in so pobrali vse okrajne sklade. Opolnoči so se spopadli z vojaki, in obležalo je na mestu dvajset usmrčencev in osemdeset ranjencev. Uporniki so zbežali v gorovje.
Eagle Pass, Tex., 23. nov. — Mehikanski revolucionarji so si prisvojili tri glavna mesta v bogati dolini reke Na-zas, namreč Gomez Palacio, Lerdo in Torreón. Človeških žrtev je bilo v Torreonu mnogo, ker so uporniki o-boroženi z modernimi puškami. Vladne čete so se šele udale, ko jih je bilo polovico usmrčenih in ranjenih.
El Paso, Tex., 23. nov. — Po semkaj dospelih poročilih je bilo 40 upornikov v mestu Ruebla usmrčenih.
Mexico City, 23. nov. — V stanovanju nečega revolucionarja so se našle listine, iz katerih je razvidno, da so uporniki sklenili smrt več odličnih vladnih pristašev, med njimi ministra vnanjih zadev Creela, podpredsednika Córrala in urednika časopisa “El Im-parcial”, Spindole. Predsedniku Dia-zu so sklenili prizanesti zaradi njegovih zaslug za deželo.
El Paso, Tex., 23. nov. — William Dale, rudniški posestnik pri mestu Chihuahua, izjavlja, da je bilo na nekem bližnjem mostu 300 vojakov pognanih z dinamitom v zrak. Ta vest še ni potrjena.
Državni zbor sklican.
Dunaj, 19. nov. — Na dan 24. novembra je sklicala vlada državni zbor. Izprva se je nameravalo, sklicati avstrijski parlament dva dni preje.
Sleparske tvrdke.
New York, 21. nov. —• Uradniki glavne pošte, na čelu jim generalni poštar Hitchcock, so nenadoma obiskali poslovne urade dveh tukajšnjih korporacij, katerih uradniki so obtoženi, da so zlorabili pošto v sleparske svrhe. Tvrdka Burr Brothers, ki je bila najprej obiskana, je baje razpe-čala med občinstvo delnic dvomne vrednosti v imenski vrednosti za $40,-000,000 do $50,000,000 z obljubami visokih dividend, ki se niso izpolnile. Sheldon H. Burr, predsednik, Eugene
H.	Burr, tajnik in blagajnik, ter Frank
H.	Tobey, podpredsednik tvrdke, so bili prijeti in dejani pod poroštvo vsak po $20,000.
Potem so bili obiskani poslovni uradi “Continental Wireless Telegraph & Telephone”-kompanije, kjer je bil prijet Charles L. Vaughn, eden izmed ravnateljev družbe, inkorporirane v Arizoni. Dejan je bil pod poroštvo $10,000. Ta korporacija ni tako strašno lovila ljudi na svoje limanice, kakor Burr Brothers, kajti razpečala je baje delnic v imenski vrednosti “samo” enega milijona, ki niso doslej do-nesle še nič dobička.
Že pred nekaj meseci je začela vlada zasledovati sleparske družbe in bo nadaljevala to delo najstrožje. Generalni poštar Hitchcock misli, da je bilo občinstvo v zadnjih petih letih po ta-košnih sleparskih tvrdkah ociganjeno za nič manj nego $100,000,000.
V zaščito premogarjev.
Trinidad, Colo., 21. nov. — “Vaša prva dolžnost je, skrbeti za varnost, zdravje in blagostanje svojih delavcev.” Tako se glasi zadnje poučilo “Colorado Fuel & Iron”-kompanije, sporočeno po prvem poslovodju E.
H.	Weitzelu zboru vseh jamskih nadzornikov in drugih Uradnikov, ki imajo neposredno opraviti z jamsko delo-vršbo. Na tem zboru so se posvetovali o sredstvih, kako preprečiti take rudniške nesreče, kakor so se primerile tekom enega leta v premogovem okolišu južnega -Colorada. K zaščitnim odredbam, za katere so se zborovalci odločili, spadajo: Letna nagrada v gotovini za rudnik, ki je po razsodbi strokovnjakov najvarnejši. Letna nagrada v gotovini za rudnik, v katerem se pripeti najmanj nezgod. Nov rešilni voz, poleg tega, ki je že sedaj v rabi. Ta se ima opremiti s tremi prenosnimi pahljačami, ki se tako urede, da jih lahko poženejo vsakovrstni električni toki. ki so v rabi v okolišu premogovnikov.
Krojaški štrajk v Chicagi.
Chicago, 111., 23. nov. — Štrajkovni položaj med štrajkujočimi krojači je neizpremenjen. Tupatam se dogajajo mali izgredi, ki jih pa povzročajo večinoma neunijski krojači. Štrajkarji so trdno namenjeni, vztrajati do zmage, čeprav silno trpe.
Demokratska večina.
Washington, D. C., 22. nov. — Po imeniku poslanske zbornice, ki 'je bd pravkar objavljen, bode štel prihodnji poslanski zbor 227 demokratov, 163 republikancev in 1 socialista.
Star naseljenec.
New York, 20. nov. — Na priselitve-ni otok Ellis Island je prišel pač najstarejši priseljenec, ki je sploh kdaj dospel v Združene Države. Piše se Peter Bekel in je 107 let star. Njega spremlja 70 letni njegov sin in 45 letni vnuk ter 201etni pravnuk, ki se tudi kmalu poroči. Družina potuje v No. Dakoto, kjer ima sorodnike bogate farmarje. Prišli so iz južne Rusije.
Lepo gospodarstvo.
New York, 22. nov. — Dr. Wm. Ma-bot, superintendent državne blaznice na Wards Islandu, je izpovedal ob svoji zaslišbi pred računskim preglednikom, da je bilo v zadnjih treh letih nič manj nego 216,000 funtov mesa, določenega za bolnike, iz zavoda ukradenih. Kakor vse kaže, pa znašajo tatvine v resnici 450,000 funtov.
Zrakoplovčeva usoda.
Denver, Colo., 17. nov. — Ralph Johnstone, ki je bil dosegel svetovni rekord za višinski polet, je strmoglavil s svojim aeroplanom iz višine 500 čevljev in je bil usmrčen na mestu. Nesreča se je primerila na vzletališču v Overland parku, kjer se vršijo letalne tekme. Ko so prestrašeni gledalci dospeli do razdejanega stroja, je bil Johnstone že mrtev.
Gnusno je bilo obnašanje več moških in žensk, ki so se gnetli do trupla in razbitega stroja, da zalotijo kak spominek. Nekdo je iztrgal veliko treščico, ki je truplo skoro predrla, iz rane in je potem utekel, dočim so trgali drugi rokovici z rok in se pulili za njuno posest
ZBOROVANJE DELAVSKE ZVEZE.
Delegati za skupen zakon delodajav-čeve odgovornosti in delavske odškodbe.
MNOGE VAŽNE REZOLUOJF.
Spomin Tolstega počaščen na konvenciji. Razprave burne.
St. Louis, Mo., 22. nov. — Sprejetje enoličnih zakonov glede delodajavčeve odgovornosti in delavske odškodbe v vseh zaveznih državah je bilo zahtevano v rezolucijah, sprejetih danes na zborovanju ameriške delavske zveze (American Federation of Labor).
S tem, da se je izrekla v prilog zakonom za delodajavčevo odgovornost in zajedno za odškodbo delavcem v slučajih poškodbe ali smrti, se je konvencija postavila popolnoma nasproti politiki chicaške delavske zveze glede tega vprašanja, ki se je bila izrekla za ločitev odgovornosti in odškodbe, tako da ne bi bili združeni v enem zakonu.
Razprave o tem vprašanju so se vneto udeleževali predsednik Gompers, predsednik premogarske zveze illinoi-ške John H. Walker in drugi. John Mitchell, bivši predsednik združenih premogarjev ameriških, je svaril delegate proti poskusom delodajavcev, prisiliti svoje zaposlence k plačevanju odškodninskih prispevkov, kakor je to zdaj zakonito uvedeno v newyorški in drugih državah. “Gotovi delodavci so nedavno prisilili svoje zaposlence prispevati k zavarovalnemu skladu,” je rekel g. Mitchell, “želim vas posvariti proti taki praksi.”
“Odškodninskega zakona v Illinoisu nam niso privoščili gotovi malopridni politiki, ki so se razpostavili proti nam,” je rekel g. Walker. “Odškodninska lestvica, ki smo jo nameravali uvesti v državi Illinois, bi dajala poškodovancem najmanj desetkrat toliko, nego jim je pričakovati pod sedanjimi zakoni. Pa v dotični komisiji, ki jo je bil imenoval guverner Deneen, je naš predlog propadel zaradi gotovih malopridnežev, ki bi prodali svojo dušo za en dolar.”
Spomin grofa Leva Tolstega je konvencija počastila s tem, da so delegati vstali in ostali stoječi eno minuto v molku. Enoglasno sta bili sprejeti rezoluciji, ki izražata obžalovanje nad njegovo smrtjo ter preslavljanje življenja in dela velikega Rusa.
V ponedeljkovi seji se je konvencija izrekla proti socializmu in njegovim ukom. Propadla je sociališka rezolucija, s katero se je imel odobriti socia-liški uk o “industrijskem uniomzmu”.
Toplo priporočan je bil predlog za podporo šrajkujočim krojačem v Chicagi in' zidarjem v Los Angelesu, in podpora se jim prejkone podeli.
Enoglasno je'bila sprejeta rezolucija, ki zahteva, da začno državna obla-stva preiskovati načine, kako ravna “United States Steel”-korporacija s svojimi delavci.
Nasvet zakona o starostni pokojnini, ki ga je predložil v zbornici kongresnik Wilson iz Pennsylvanije, je bil pohvalno omenjen, in zakonodajnemu odseku je bilo naročeno delovati za sprejetje istegU.
Draginja mesa ostane.
Washington, D. C., 20. nov. — Upanje, da se cene mesu vendar enkrat stanovitno znižajo, je splavalo po vodi. Vlada je dobila v roke nekaj poročil, ki dokazujejo, da so se chicaški klavničarji in velemesarji domenili celo glede možnosti, da se carina na me-sovino odpravi, kajti zagotovili so si nadzorstvo nad argentinskim mesnim trgom, tako da je izginilo tudi zadnje upanje, da se bo dalo z uvozom argentinskega mesa ameriški trust za meso prisiliti, da zniža cene mesu.
Pretep med ameriškimi mornarji.
Cherbourg, Francija, 19. nov. — Patrick J. Fitzsimmons, mornar z bojne ladje “Louisiana”, ki je bil ondan ob pretepu med belo- in črnokožnimi pomorščaki ameriškega brodovja zaboden, je umrl. Benjamin Prim z ladje “Kansas”, ki je bil tudi ranjen, se nahaja na poti okrevanja.
V petek zvečer so se namreč amerikanski mornarji razprli in stepli med seboj, tako da je bilo več belo- in čr-nokožcev hudo ranjenih. Dvesto mornarjev je moralo zaradi nedostojnega obnašanja zapustiti brežino. Pri tem so bombardirali s kamenjem poslopja in orožnike. Mornar H. Weidlich od ladje “Louisiana” je padel v pristanski vodnjak in utonil. Njegovo truplo so našli.
Četveren umor.
Maryville, Mo., 21. nov. — Oda Hubbell, farmar v soseščini mesta Barnard, Mo., njegova žena in dva otroka so bili v svoji hiši ustreljeni od neznanca. Hišo je morilec zažgal, da izbriše vse sledove dejanja. Hubbell in njegova žena sta bila stara po 30 let, a njuna hčerka 6 in sinček 4 leta. Dru-zih ljudi ni bilo v hiši. Sosedje so čuli streljanje v Hubbellovi hiši, a nobeden se ni potrudil, da bi šel pogledat za vzrokom. O polnoči je začela hiša goreti in'vsi sosedje so hiteli gasit. Ko se je to posrečilo, so našli po-ogljenele ostanke obeh otrok v njunih posteljicah. Razvidno je bilo, da sta bila usmrčena v spanju. Hubbellovo truplo so našli na tleh druge sobe in truplo njegove žene v njeni postelji, kjer je bila prejkone ustreljena, ne da bi se vzbudila. Hubbell se je bržkone z morilcem boril. Krvava mlakuža pred hišo je kazala, da je bil tam ustre ¡jen, in da je bilo njegovo truplo potem prenešeno v hišo.
. (Pozneje.) Hezekiah Roscoe iz Bar-narda je bil pozneje dejan v zapor kot sumljiv dejanja. Hubbell je baje pri-kvartal od njega veliko svoto denarja.
St. Joseph, Mo., 21, nov. — Hezekiah Roscoe, namišljeni morilec družine Flubbell, je bil iz zapora v Mary-villu prepeljan semkaj, ker so se obla-stva bala linčanja. Krvni psi, ki so bili na prizorišču četvernega umora izpuščeni zasledovat morilca, so hiteli v Roscoejevo stanovanje, kjer se je nahajala okrvavljena obleka.
• Roscoe, ki je star kacih 30 let, ima na vesti že neki umor, ki se je zanj pokoril 10 let v kaznilnici. Stanoval je blizu mesta Arkoe v tej državi in je umoril neko farmarko, ki se je branila, ko ji je hotel storiti silo. Pred letom dni se je vrnil v Arkoe, kjer je delal za več farmarjev.
Crippen mora na vislice.
Lopdon, 21. nov. — Dr. Crippenova prošnja za odložitev njegovega usmr-čenja je bila odbita s tem, da je tajnik notranjih zadev izjavil, da se noče baviti s sodno razsodbo. Crippen bo obešen v jutro 23. novembra.
London, 21. nov. — Scotlandyardski uradniki izjavljajo, da ni res, kakor se poroča v Združenih Državah, da je zaradi umora svoje soproge na smrt obsojeni dr. Hawley H. Crippen priznal svoj zločin.
London, 22. nov. — Dr. Hawley H. Crippen bo obešen jutri zjutraj ob 8. uri. Gdčna. Clara Ethel Leneve, radi katere je usmrtil svojo soprogo, obiskuje jetnika vsak dan.
London, 22. nov. — Vse priprave za usmrčenje dr. Hawley H. Crippena v fentonvillski ječi, ki se ima izvršiti v sredo ob 8. uri zjutraj, so dovršene. Rabelj Ellis iz Rochdala, ki je davi u-smrtil nekega soprogomorilca, je dospel iz Liverpoola. Le malo ljudi bo prisostvovalo usmrčenju. Truplo bo bržkone med zidovjem ječe pokopano v gasilnem apnu.
Največji parnik na svetu.
Ondan je bil spuščen v morje v Belfastu iz ladjedelnice Harland in Wolff največji parnik sveta, nazvan “Olym-pic”. Gradili so ga ravno 22 mesecev in 5 dni. Velikanski parnik je zaplaval v eni minuti. Teža parnikova na obrežju je znašala 27,000 ton. Spuščanje v morje ni zahtevalo večjih priprav; parnik je počival na močnih vrveh, katere so se premikale s pomočjo hidrauličnih dvigal, vsako dvigalo močno 1000 ton. Glavna skrb je bila, kako zaustaviti parnik pri spuščanju v mor.je. Izumeli se,za to posebne priprave iz sider in vrvi, ki so omogočile spuščanje. Razun tega služila so tudi sidra parnika samega. Samo priprave za zgradbo tega kolosa stale so graditelje 4,800,000 dolarjev. Dolžina tega največjega parnika na svetu znaša 268 metrov, širina 29, višina od dna parnika do vrha dimnikovega 53 metrov. Teža krmila znaša 100 ton. — “Olympic” je za 12,000 ton večji od dosedaj največjih “Mauretanie” in “Lusitanie”. Gonili ga bodo 3 vijaki vsaki v teži 38 ton. Parnik ima prostora za 2500 potnikov in 860 vojakov. Služil bo poštni in potovalni zvezi med Angleškim in New Yorkom. Vozil bo s hitrostjo 22 milj na uro. “Olympic” je lastnina družbe “White Star”, ki gradi drug jednako velik parnik.
Čimdalje bolj priljubljen.
Severov Antisepsol dosega čimdalje večjo priljubljenost kot najkoristnejši pomoček za ohranitev osebnega zdrav ja in čistosti. Njegova koristnost je dalekosežna, popolneje opisana v knjižki, oviti okoli vsake steklenice. Antisepsol ohranjuje usta čista, dih sladak, zobrne zdrave ter čuva zobe razpadanja. Vnete mrenice in iztoki se uspešno zdravijo z vbrizgavanjem pomešanega antisepsola. V lekarnah; 25 centov steklenica. Izdeluješ samo W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	3-4
RUSKI MODRIJAN TOLSTOJ UMRL,
Največji pisatelj sedanjega časa mirno zaspal v nedeljo v 83. letu svoje starosti.
OBČUDOVAL GA JE VES SVET.
Pogreb preprost v Jasni Poljani ob ogromni udeležbi.
Astapova, Rusija, 21. nov. — Grof Lev Tolstoj, največji izmed ruskih modrijanov in eden največjih ruskih pisateljev, je umrl v starosti 82. let tukaj mirno v nedeljo zarana ob 6:05 uri, deset dni potem, ko je zapustil svoj dom v Jasni Poljani, hoteč si poiskati dušnega miru v samoti. Zdravniki so dovolili njegovi ženi in družini, priti v bolniško sobo, ampak Tolstoj je ležal v nezavesti. Šest zdravnikov je bilo zbranih okoli bolnika, dva specialista za srčne bolezni, ki so bili poklicani iz Moskve v petek. Njihova navzočnost je povzročila značilno opo-mnjo odstrani bolnika, ko je začutil olajšbo od druzega izmed treh silnih srčnih napadov, ki jih je prestal v zadnjih urah.
“Na milijone ljudi je na svetu,” je rekel umirajoči grof, “in mnogi izmed njih trpe. Zakaj ste vsi okoli postelje enega bolnika!”
To so bile njegove zadnje skladne besede, dasi je živel še več ur potem. Ko mu je odleglo od nekega napada, je prijel roko svoje hčere Tatjane, ki je bila poleg njegove postelje, in je rekel: “Sedaj pride smrt. To je vse.”
Med zadnjimi urami pred smrtjo grofa Tolstega so mnogoštevilni ljudje, časniški poročevalci in mužiki iz okolice obkoljevali borno kočo tukajšnjega postajnega načelnika, ki je v nji ležal umirajoči. Ura za uro je minevala. Konečno, ko se je začelo svitati, so se odprla vrata koče in začul se je glas: “LeV Nikolajevič je mrtev.” Trenotek je bilo vse tiho. Potem se je vsakdo odkril in mnogi so se zjokali. Vsem je bilo dovoljeno, zadnjikrat pogledati moža, ki je bil v življenju njihov najzvestejši prijatelj.
Veliki knez Nikolaj Mihajlovič je poslal grofinji Tolstoj sožalno brzojavko, v kateri pravi med drugim: “Cela moja duša je z Vami in Vašo družino v tem žalostnem trenotku.”
Vsa gledališča v Moskvi so bila v nedeljo zaprta.
Petrograd, 21. nov. — Ruski car je napisal naslednjo opomnjo na rob poročila, s katerim je prvi minister Sto-lypin naznanil njegovemu veličanstvu Tolstojevo smrt:
“Obžalujem smrt velikega pisatelja, ki je utelovil zlato dobo svojega talenta v svojih spisih, v katerih je ovekovečil najslavnejše dobe ruskega življenja. Bodi mu Bog milosten sodnik.”
Duma (državni zbor) je današnjo sejo odgodila (preložila) iz spoštovanja do grpfa Leva Tolstega, ki je umrl v Astapovi. Ko je predsednik dume predlagal odgoditev, je slavil Tolstega in ga imenoval “ponos Rusije in slavo človeštva” ter je dostavil: “Milosti-polni Bog mu odpri nebeško kraljestvo!”
Astapova, 21. nov. — Posebni vlak s truplom grofa Leva Tolstega se je odpeljal v Jasno Poljano, na rodbinsko posestvo v pokrajini Tula. Grofinja in ostali sorodniki in prijatelji, ki so bili navzoči, ko je Tolstoj umrl, so spremili truplo. Tudi časniški poročevalci so dobili prostore na vlaku.
Tula, Rusija, 22. nov. — Vso noč in davi so prihajali posebni vlaki v Za-sjeko z odposlanci k pogrebu grofa Leva Tolstega. Samo iz Moskve je pripeljalo sožalnike triindvajset vagonov.
Pogreb je bil preprost. Pokopali so Tolstega v Somraku na griču pri Jasni Poljani pod hrastom, kjer se je pokojnik igral kot otrok.
Petje v raznih mestih širom Rusije v čast spominu Tolstega je policija prepovedala, ker se pokojnik ni spravil pred smrtjo s pravoslavno cerkvijo.
Še ni miru na Portugalskem.
Pariz, 19. nov. — Brzojavka listu “Temps” iz Lizbone poroča, da mir na Portugalskem resno pripravljajo v nevarnost takozvani “karbonari”, ki so se udeležili revolucije. V krdela razdeljeni člani te tajne zveze nočejo odložiti orožja in stavijo vladi razne pretirane zahteve. Nadalje pretijo, da prično z 10,000 možmi pocesten boj, če vlada ne izpolni njihovih zahtev. Njihov vodja je neki pomorski častnik imenoma Machado.
Vladni proglas, ki podeljuje delavcem pravico štrajkati, povzroča splošno zlorabo te pravice. Sedaj štrajka-jo tramwayski uslužbenci, rečni brodarji in elektrikarji, in bati se je, da se jim pridružijo železniški uslužbenci in plinarniški zaposlenci.
Viljem za popolno zdržnost.
Flensburg, Nemčija, 21. nov. — Pri otvoritvi nove pomorske akademije v Muerwicku je prečital cesar Viljem cesarskti lis, ki so se v njem poudarjale lastnosti, potrebne za pomorskega častnika, in pozneje je govoril o tem v prostem nagovoru, da bi bilo za kadete dobro, ako bi se opojnih pijač popolnoma zdrževali. Časi, je rekel cesar, zahtevajo mož z železnim srcem. Značaj je glavni pogoj, in podlaga značaju so stroga nravstvena prepričanja. V svojih opomnjah o zdržno-sti je svaril cesar pred močnimi pijačami, ki izpodkopavajo živčevje, kajti naporna pomorska služba dandanašnja zahteva krepkih živcev. Priporočal je popolno zdržnost in predlagal kadetom, naj se pridružijo družbi “Good Templars” ter je dostavil, da bode vbodoče na polju umetnosti in vojne korakal na čelu tisti narod, ki bo najmanj potreboval opojnih pijač.
Spomenik Adamiču-Lundru prepovedan.
Dunaj, 18. nov. — Kakor poročajo iz Ljubljane, glavnega mesta kranjskega, je vlada postavljenje nameravanega nadgrobnika za žrtvi, ustreljeni pri slovenskih nemirih v septembru 1908, prepovedala. Med prireditelji je zavladala vsledtega velika razdraženost.
Vihar v Trstu.
Dunaj, 19. nov. — Mesto Trst je doživelo črn dan. Po brzojavnih poročilih je silno visoka plima poplavila na obrežju ležeče mestne dele in napravila največjo stisko. Verdijevo gledališče, kakor tudi mnogoštevilne prodajalnice in gostilne so morah zaradi poplave zapreti. Velik del prebivalstva je izpostavljen resnemu pomanjkanju. V poplavljenih mestnih okrajih je dosegla voda višino enega metra. Škoda po celi Istri je baje velikanska. Ladijski promet je vsled dolgotrajnega viharja skoro popolnoma ustavljen.
Pretep med Nemci.
Dunaj, 18. nov. — Krvavi prizori so se doigrali v mestu Stockerau na Nižjem Avstrijskem. Vsenemški dijaki so tamkaj poskušali, motiti neki ustanovni shod, ki so ga priredili krščanski so-cialci. Komaj je prebivalstvo čulo o tem, pa je skočilo na noge. Nastal je strašen pretep, ki je tako razbesnel, da je orožništvo, ki je brž poklicalo pomoćnih mož, nastopilo z bajonetom. Nič manj nego sedem oseb je bilo hudo ranjenih, in več jih utegne podleči poškodbam. Mnogo druzih je odneslo manj nevarne poškodbe. Trajalo je precej časa, da so orožniki razgnali izgrednike. Med dijaki kakor med prebivalstvom še ni ponehala razdraženost.
Konec češko-nemških pogajanj.
Dunaj, 17. nov. ■—- Češko-nemška spravna pogajanja, ki so se vršila že dlje časa v Pragi, so se po zatrdilu naj-boljepoučenih sedaj sklepčno izjalovila. Kot zadnjo rešitev smatrajo nekateri ustanovitev stanovitne komisije, ki bi nadaljevala pogajanja. Preden pa Čehi privolijo v kaj tacega, zahtevajo rešitev davčnih vprašanj v češkem deželnem zboru. Nemci k temu niso naklonjeni, ker bi taka privolitev pomenjala opustitev obstrukcije, edinega izdatnega orožja, ki jim je še preostalo. Da se napravi položaj šu obupnejši, je mestni svet praški podal protest proti dvojezičnemu uradovanju, in sicer enoglasno.
Velikanska pravda v Zagrebu.
Zagreb, 9. nov. — Pred kazenskim sodiščem v Zagrebu se je začela obravnava proti 43 kmetom in 9 kmeticam iz vasi Vidovac pri Zagrebu. Kmetje v Vidovacu so bili namreč dolgo vrsto let v posesti nekega gozda, katerega je pa leta 1908 deželna vlada reklamirala za se. Kmetje so obstajali kljub temu na starih pravicah ter so kljub prepovedi nadalje nabirali iz gozda zlasti drva. Deželna vlada je poslala v Vidovac posebno komisijo, toda kmetje so se oborožili in nastopili oboroženi proti komisiji ter jo pregnali. Tudi ponovni poskusi žandarmerije v 1. 1908, aretirati voditelje tega kmečkega1 gibanja, so se ponesrečili. Kmetje so se tudi v teh slučajih oborožili in ko so žandarji prišli, da bi aretirali voditelje tega gibanja, so jih napodili s kamenjem, cepci, kosami in vilami. Žandarji so radi tega rabili orožje. En kmet je pri tem padel, nekateri so bili smrtnonevarno ranjeni, mnogi pa težko. Sedaj se morajo kmetje zagovarjati pred zagrebškim kazenskim sodiščem radi hudodelstva javne nasilnosti. Zagovarjajo jih najimenitnejši hrvaški zagovorniki.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
j
Joliet, 111., 22. nov. — S prihodnjo nedeljo pričnemo novo cerkveno leto. To bo prva adventna nedelja. Adventni čas je doba, ko kristjani obžalujemo svoje pregrehe in pomote ter se dostojno pripravljamo na veliki dan, ko bo rojen Odrešenik, da njegov prihod pozdravimo s čisto vestjo in veselim srcem. Naša katoliška društva kličejo svoje člane in članice k sv. spovedi in mizi Gospodovi.
—	Drugo nadstropje tovarne, ki jo gradi "Slovenian Liquor Company" na severnem koncu Chicago ceste, bo skoro postavljeno. Gradnjo pospešuje najlepše vreme in vse kaže, da bo impozantna stavba pod streho še pred prvim snegom.
—	Župan John R. Cronin je počastil naš tednik z naslednjimi priznalnimi vrsticami: "Število glasov v vaših pre-cinktih v dan zadnje volitve je pokazalo, da so lepe besede v vašem časopisu meni v prid gotovo mnogo izdale.” Kakor našim čitateljem znano, je g. Cronin kandidiral za okrajnega šerifa in tem povodom dobil mend vse slovenske glasove; propadel je le po krivdi prohibicionistov in nevoščljivcev med svojimi lastnimi rojaki. Ani. Slovenec je podpiral g. Cronina tudi ob lanski županski volitvi, ko so bili vsi drugi jolietski listi zoper njega, m izvoljen je bil lani spet za župana z večjo večino, nego dve leti poprej, ko so bili skoro vsi tukajšnji listi za njega. G. Cronin je ljubljenec naših rojakov, ker nam je ob vsaki priliki pravičen in rad na uslugo. Tako nam je tudi edinole g. Cronin izposloval od Eaglov dvorano za zadnjo našo cerkveno veselico, za kar mu gre čast.
— “The Joliet Daily News” z dne 19. t. m. zatrjuje, da imajo jolietske tovarne toliko naročil, da bo dela dovolj čez zimo za vse, ki so tako srečni, da imajo delo. Večina tovarnarjev pravi, da bo prihodnje leto za delavce boljše nego letošnje, ker je naročil čimdalje več. Po mislih vseh tovarnarjev ne bo zadnja volitev prav nič škodljivo vplivala na industrijsko o-bratovanje, in položaj se še zboljša po
1.	januarju. — “Illinois Steel Company” ima sedaj zaposlenih okoli sedemdeset odstotkov števila delavcev potrebnih, kadar jeklarnica posluje s polnim parom. Neki uradnik je rekel: “Dovolj naročil imamo, da lahko dela 70 odstotkov najvišjega števila naših zaposlencev.” — Pečarnica tvrdke Moore Brothers dela s polno silo in je preobložena z naročili. — “Illinois Match Company” pravi, da si ne more želeti več biznesa, ker ima toliko naročil, da jih ne more sproti izvrševati, In tako dalje. Če je le res!
— Dne 25. in 26. t. m., to je, prihodnji petek in soboto bode zborovala v St. Louisu, Mo., takozvana “lakes-to-the-gulf deep waterway convention”, to je, skupščina mož, navdušenih za gradnjo velikega brodarstvenega kanala od Chicage (skozi Joliet) do New Orleansa. Pričakuje se do 5,000 delegatov na konvencijo. Iz Jolieta bo votiil župan Cronin kacih dvajset de legatov na to velevažno zborovanje.
na farmah ne poznamo bučerja, ker ga tudi ni ne enega ne, čeprav nas tu živi čez dvesto familij.
Pretečeni teden je sem dospel do-broznani Mr. in Mrs. George Brozich iz Ely, Minn., na obisk svojih staršev in sestre, pa tudi si želi dobiti par lepih srn, ako mu bode sreča mila.
Še mi je sporočiti, da sta nas ob iskala častita gg. Msgr. Jos. Buh iz Ely, Minn., in F. M. Bilban iz Eve-letha, Minn. Kot'je že nekaterim rojakom znano, da smo lansko leto pričeli delati malo revno cerkev, ali do-zdaj smo je izdelali komaj na polovico, tako da ravno za silo moremo imeti v nji službo božjo. Ker pa smo do-zdaj imeli komaj trikrat maše, ker je bolj težavno za duhovna, zato sta prišla častita gospoda pogledat, koliko katoliških ljudi živi tukaj. In dognalo se je, da živi tu do dvesto katoliških familij. Tukaj bi rabili enega duhovna za stalno, ker mladina je le bolj malo podučena. Seveda, zdaj bi ga nam bilo še bolj težavno vzdržati. Zatorej sta nam častita gospoda obljubila, da za en čas bomo imeli vsak mesec enkrat sv. mašo, da pride iz Chis-holma duhoven ali iz kakega druzega bližnjega mesta.
Zatorej se tem potom v imenu tukajšnjih farmarjev prav lepo zahvaljujemo obema častitima gospodoma, da sta nas prišla obiskat vkljub slabemu potu in 14 mij od treke. Tukaj vidimo, da nekateri misijonarji še iščejo izgubljenih ovčic, če so prav raztre-šene in izgubljene po lozi. Zatorej upamo, da bosta častita gospoda nekaj dobrega za nas tukajšnje uboge farmarje izvršila kar se tiče verske dolžnosti. Zatorej jima kličemo: Bog Vaju živi še mnoga leta!
Naj omenim, da so naši trije rojaki vzeli od okrajnega odbora kontrakt, tri milje delati okrajno cesto in sicer: Jožef Kasun in Ignac Babich in Peter Škraba. Želimo jim dober zaslužek!
Nekateri rojaki delajo lekse in ‘polp-vud’, to je za papir. Ali omeniti mi je, da te moramo prav po ceni prodati, tako da se komaj delo izplača. Žal, ko nimamo tukaj blizo žage. Tukaj je prav lep kraj za žago postaviti, ker je precej velika reka, Little Forks River. Ako bi katerega našega rojaka veselilo tukaj žago postaviti, naj meni piše, jaz mu bom vse natančno sporočil o ti stvari. Seveda bi se mož moral nekaj zastopiti o žagi, in nekaj denarja bi moral imeti. "Lumber” bi se tu lahko prodal. Zatorej kogar veseli, korajžo, lesa je tu zadosti za petdeset let.
Naj končam ta moj skromni dopis. Vi, gospod urednik, pa malo potrpite, ako se je malo preveč zavleklo. In koncem Vas lepo pozdravljam in vse čitatelje in čitateljke Amer. Slovenca po širni Ameriki.
F. Globočnik, farmar.
sem imel zavito kožo, bila je še tam. Sledim za tistim človekom, kar me prijatelj potiplje za rame. Kaj si tako zamišljen? me vpraša. Kedo je tale človek? ga vprašam. Kaj ga ne poznaš? To je tisti človek, ki nič drugega ne dela, kot rent pobira in svojo ženo pretepa. Oj, sedaj pa že razumem, zakaj se tako kislo drž. Najbrž mu je žena žgancev skuhala danes, ko je petek in jih, mesto tropin, s pelinom zabelila. Mislil sem že, nadaljujem, da mora biti coprnik, in da je kožo ježevo, katero imam tukaj, pogoltnil. — Kaj smo s kožo naredili, ne bodem pravil.
Naj povem vsejedno nekaj bolj za mmivega, kar se mi je pripetilo v nekem mestu. Hodim po mestu in ogledujem vsakovrstne stvari v prodajalnah. Pridem pred neko hišo, kjer je bilo polno ljudi. Zaslišim glas: “Kedo da več?” Spoznam, da rubijo hišno orodje neke ženske, vdove, ki ni mogla renta plačati. Hišni gospodar jo postavi na cesto in ji proda orodje, da renta ne izgubi. Vdova je stala zra-
ril in vam razjasnil. Mark ali štepsov ni treba pošilja za odgovor.
Iskreni pozdrav! Math Mayer, Neodesha, Wilson County, Kans.
Rocksprings, Wyo., 14. nov. — Cenjeni urednik Ani. Slov.! Prosim za nekoliko prostora in seveda tudi potrpljenja, da natisnete ta moj dopis. Kot sem omenila v mojem zadnjem dopisu, da priredi naše dr. sv. Srca Marije št. 86 K. S. K. J. veselico
— Zahvalni dan prinese odsvit zunanje sreče tudi v tukajšnjo državno kaz nilnico. Za pogostitev kaznjencev in kaznjenk-se bo porabilo: 300 puranov, 1,200 funtov nadevka, 35 bušljev krom pirja, 1,550 jabolčnih pajev, 6,000 smotk, 50 funtov slaščic itd.
— Za gledišča (predstave s premičnimi slikami itd.) potrošijo Jolietčam kacih $700 vsak večer ali okoli $5,000 vsak teden ali približno $200,000 na leto. To pomenja $5 na glavo za prebi valstvo 40,000 v tem mestu. Salunarji pravijo, da "nickel show” kvari njihov hiznes.
— Električno progo iz Morrisa Joliet prično baje graditi vkratkem.
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Crnkovič Anton, Hr vat Nik, Stimac Peter, Vojnovič Dušan.
Broughton, Pa., 15. nov. — Ameri-kanski Slovenec pridobiva tukaj čimdalje več naročnikov, kajti sedaj bo mo imeli kmalu dosti časa za čitanje, ker so nam že naznanili, da bodemo delali le po 3 — 4 dni na teden. S pozdravom	A. D.
Celina, St. Louis Co., Minn., 16. nov. Dragi mi Amerikanski Slovenec! Prosim te, da sprejmeš ta mali dopis v svoje predale, ker znam, da je to prvi dopis iz te nove naselbine.
Najprvo mi je naznaniti, da vreme imamo prav prijazno dozdaj, še nismo občutili nobenega hudega mraza. Snega je padlo 9. nov. za kake 4 palce, seveda, da se ga “troštamo” vsaki dan več.
Letina je bila še dosti dobra; čeprav je bilo bolj suho leto, pa vseeno so imeli nekateri farmarji dosti krompirja, zelja in drugih potrebnih reči.
Ravno ta mesec se je pričela lovska sezona. Puške pokajo, da je joj! Nekateri zajček in srna bode imela konec življenja. Dosti jagrov prihaja iz družili daljnih mest, da nam odnašajo lepe tolste srne. Pa tukajšnji domači farmarji jih ne gledamo lepo, ker oni imajo dosti mesa v mestih, ali mi tu
Eveleth, Minn., 20. nov. — Dragi mi Am. Slov!! Obljubil sem bralcem, da jim hočem še kaj povedati iz potova nja, ker se pa nihče ne oglasi, pa ne bodem pravil na dolgo in široko.
Nič posebnega nimam pisati to raj žo. Naj povem vsejedno nekaj, kar se mi je pripetilo na jagi. Jelenov je vsepolno letos tukaj po St. Louis Co. Vse hodi že nadnje, zakaj bi pa tudi ti ne šel, sem si mislil. Puško na ra me in hajdi v boršt. Hodil sem najmanj 4 ure, pa nič videl. Naenkrat zasledim stopinje — grem za njimi in sedaj pa čudo, stopinje se ‘dele na dva kraja. Obstojim in premišljujem, ka ko bi to mogoče bilo. Kaj pride i mojo butico pri tem premišljevanju, kakor da je jeden jelen drugega na rami nesel in tukaj ga je zopet dol postavil — pa sta šla vsak na nasprotno stran gledat za lovci. Pogledam na vse štiri vetrove ter zagledam lepega rogatega jelena. Ne vem, jeli jelen tako puhnil ali sem se tako začudil 'ali prestrašil, da mi je puška kar odpadla. Jelen tako blizu, puška pa na tleh, oj jagri, ali se je vam že ke-daj tako godilo? Bil je tako blizu mene, da bi se ali on vame ali jaz vanjga zaletel, pa sva vse te ceremonije opustila in šla vsak svojo pot Jedno se mi je dobro zdelo, namreč, da ga nisem obstrelil in ranil, ker dru gače bi bilo po meni. Skrb, kako bi bil tako zverino na dom spravil, me je tudi minula. -Veselo se podam proti domu tudi brez plena, ker sem že tako težko hodil, da nisem vedel, ali me noge ali samo erevlji bole, kako bi še le, ko bi moral jelena nesti. Zajcev ge streljati nisem hotel, zdeli so se mi premajhni proti jelenu, Kaj naj povem doma, mi hodi po glavi. Ali da sem videl jelena in da mi je puška odpadla? Smejali bi se mi na vse to, zato sklenem prvo žival ustreliti, ki mi pride pred oči. Komaj se 50 krat prestopim, že vidim pred seboj neko žival, ki se krpenči, kakor bi ne imel puške pri sebi. Pogledam in vidim ježa, ki se ravno pripravlja svoje igle vame streljati. Ti krota ti, ali boš ti mene, ali pa jaz tebe? Pograbim puško, pomerim in po njem je bilo. Primem ga za tace in ga nesem domu, ponosen kot bi imel bogve kako imenitno divjačino. Hitro mu kožo obelim in jo nesem prijatelju v mesto, da bi imeli kaj “špasa”. — Srečam človeka, ki se kaj grozno, skremžljeno drži, kakor bi kožo in igle mojega ježa pojedel. Hitro odvežem culico, v kateri
.-en z malim detetom v naročji in dva sta jo držala za krilo in jokala. Jokali so vsi. Ljudje so vdovo pomilovali in hoteli stvari kupiti. Stol je bil prvi, ki ga je nekdo kupil za dva dolarja. Druga stvar je bila podoba Matere Božje. Koliko dobim za to? En dolar, se oglasi prvi. Pridruži se kupče-,-alcem znan slikar in povzdigne glas: 10 dol. Hišni gospodar se ozre okoli in spozna slikarja. Ta mora že vrednost te slike poznati, zato je tako po
predstavo v prid društveni blagajni, tako je tudi bilo. Dne 15. oktobra zvečer so se zbrali tukaj bivajoči rojaki in rojakinje v John Mrakovi dvorani. da jih je bilo veselje pogledati. Smelo rečem, da toliko občinstva še ni bilo pri nobeni veselici na enkrat v-tej i dvorani. Vsem lepa hvala, ki ste nam pripomogli do tako lepega uspeha! Rečem, da si lahko videl ta večer vsakega Slovenca v ti množici, katerega količkaj zanima naš splošni napredek najsi bode v društvenem ali družabnem življenju. Torej hvala v društvenem imenu!(
Kaj, bo rekel eden ali drugi, kaj pa igra in igralci, ko jih je prej tako hvalila, kako da o teh zdaj tako molči? Samo to pa rečem: malo potrpite, vse pride na vrsto. Najpred se moram zahvaliti tukajšnjemu izobraževalnemu društvu “Vodnik” oziroma njegovim članom, ki so nam prepustili oder za prej omenjeni večer. Takega odra, kot je naš, ni lahko najti. Majhen je ali, to pa rečem, tako ukusno urejen, ka-
skočil. Ne boš je imel ne! 100 dol.,‘kor ga znajo urediti samo prave moj-pravi gospodar. Slikar: 200 dol.! Go- sterske roke. Ako to ni resnica, naj podar: 500 dol.!
Slikar: 1000 dol.! ^ pričajo oni, ki so ga že videli.
Vsak
Gospodar: 1500! Slikar: 2000! Ne boš| se je pohvalno izrazil o njem. Poseb-
— 3000 dol., pravi ponosno gospodar. Kdo da več? — Nič glasu. Mešetar poda sliko gospodarju — slika je vaša. Odštel je 3000 dol. in odnesel sliko. Prodaja druzega orodja se je o-pustila, ker je žena lahko s to vsoto plačala dolg in še jej je ostalo, da si je lahko najela drugo stanovanje. Gospodar poišče slikarja in mu pravi: koliko mi daste za sliko? Slikar pravi: Jaz je ne maram. Ni vredna več kot $2.50; če se pa rom proč vzame, pa slika ni vredna več kot 50 ct. Zakaj ste jo pa tako visoko gnali? Da sem kaznovat vaše neusmiljenje z vdovo. Potem pristopi slikar k vdovi in jej izroči $200. To vzemite, ker sem pripravil za ono sliko. Vdova ne ve, kaj početi samega veselja. O, kolikokrat sem pred to sliko klečala in Marijo prosila pomoči, sedaj pa vidim, da nisem zastonj.
S pozdravom	Faran.
Manistique, Mich., 15. nov. — Vreme imamo mrzlo in lepo. Z delom gre še dobro na parni žagi. Dela se ponoči in podnevi. Ali to ne bo več dolgo. Ko zima pritisne, pa se bo delo ustavilo, in kdor bo potlej hotel delati, bo moral iti v hosto. F. G.
na hvala gre našima dvema slikarjema, g. Juriju Šubicu in Rev. Antonu Schiffrerju. Onim, ki še niso videli, našega odra, pa svetujem, da se ob katerih prihodnjih igrah sami prepričajo.
No, zdaj pa igralci. Najpred moram pohvaliti Orla. On je izvršil svojo ulogo tako, kakor jo more izvršiti samo izurjen igralec. Nobeden, ki ga je videl, bi ne bil sodil, da je omenjeni šele vdrugič na odru. Za njim pride Helena, njegova žena. Njena uloga je bila kratka, ali ta pa do pičice gotovo izvršena. Tako je karala in tolažila svoje hčere, kakor si je ena ali druga zaslužila, posebno za Ano, svojo ljubljenko, se je prav po matersko zavzela. Ali kako pa je ona pri petju pomagala, pa vam lahko pove sleherni od pričujočih; takih pevkinj je malo med nami. Kar se pa tiče Majde, tiste stare sestre, ki se ni hotela možiti, ker to je preveč posvetno (zato se ni ho-
kaj pa Špela? Toliko smeha pa ni bilo med celo igro, kakor ko je ona prišla na oder s košem na hrbtu, potlej ko je Antona prav po salamensko oštela, ko bi bil rad nekoliko norce bril iz nje; prav je, saj mu drugega ni šlo, hahaha! In Ančko je tudi prav lepo spomnila na dolžnosti njenega stanu. Ona je res bila igralka na pravem mestu. In Ančka je bila tudi zelo vesela, ker je šlo vse tako po sreči. Kar iz oči ji je kipela sreča; kaj pa ne bo: mladega in zalega ženina, zraven pa še veliko doto. Ali kratko je bilo njeno veselje, ker so te presnete pevke, posebno tista Polona, napravile tako zmešnjavo. To res ni pravilno, da bi tak mlad mož hodil s pevkami v Staro mežnarijo k skušnjam. To se lahko naredi, da če bi Ančka ne imela Špele in očeta da bi jo poučila kaj in kako, bi bila zmerom potlej nesrečna. Torej mladi organisti, pozor! No, Anton je tudi vse fajn spravil, je prav lepo ravnal s svojo nevesto, saj je še sam tako rekel. Ko bi tiste Polančeve Polone ne bilo, bi bilo vse dobro, no, pa tiste presnete Majde. Pa France, ta je bil tudi pravi kos zakonskega moža; prav fajn je bil ozdravil svojo ženico. Koliko je bil pa tistikrat postrežen, ko se je hotela Špela utopiti, vse ji je hotel pre-skrbiti, še voz, da bi se bila v vodo peljala. Ali jaz sem si 'pa mislila, morebiti ima France kakšno drugo pod klobukom. Veste, enkrat se mu je Majda ponujala, je ni hotel; si je pa morebiti zdaj mislil: zdaj se bo ta utopila, potlej grem pa po ono, saj me bo rada vzela. (No, pa bi ga ne bila, saj mi je sama pravila, da ga je samo na skušnjo hotela dati.) No, pa saj mu je potlej Špela bila tudi to štreno zmedla. In deklo Jero so tudi prav z veseljem gledalci pozdravljali, ker je svojo ulogo tudi pravilno izvršila. Lepa hvala vsem igralkam in igralcem!
Igri je pa sledilo žrebanje za svilnato odejo. Srečna je bila številka 62 kupljena od g. A. Proj. Potem je sledil srečolov za druge manjše dobitke, in zatem pa prosta zabava in ples. Nekateri so se razšli že pozno v noč, o-prostite, hotela sem reči, zgodaj zjutraj.
Društvo sv. Srca Marije je pa prav zadovoljno z uspehom. Ko so včeraj predložile odbornice račun na mesečnem zborovanju, je ostala prav lepa svota za v blagajno, se je marsikatera pohvalno izrekla.
Oh ja, še nekaj sem pozabila. Krvave klobase in potica so bile tudi prav okusne, ki jih je po igri preskrbela Jera. Je pokazala, da je resnica, kar je trdila na odru, da ona skuha, da lahko vsak je. Povem vam, dva škafa klo-
kar je pa John Mrak skrbel, da si jih je lahko vsak okrepčal.
Zdaj pa končam ta moj dopis, ker je že tako predolg. Ali dragi bralec, s. tem se tolaži, da mi priredimo veselice samo vsaka 3 leta.
Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam!	Zastopnica.
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
nouai
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, IlL
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke ▼ stari domovini.
3%
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolieta.
>
Ant. Kirinčič
&
Cor. Columbia in Chicago S ti,
Točim izvrstno pivo, katero izd*' (uje slavnoznana Joliet Citizen* Br*-irery Rojakom sc toplo priporočan«
ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven-sko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V.	J. KUBELKA,
538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik!
tela, ker je ni nobeden hotel, lahko prašate Antona ali Franceta), je pa. bas, dva jerbasa potic, pa ko je bila
tudi eden ali drugi od gledalcev rekel, da je svojo ulogo pravilno izvršila. No
ena ura čez polnoč, pa že ni bilo dru gega znamenja onih kot suha grla, za
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St.,	JOLIET, ILL.
Neodesha, Kansas, 14. nov. — Gospod urednik! Vas prosim, da sprejmete mojih par vrstic v vaš cenjeni list, katerega želim in svetujem vsaki slovenski družini v naši blaženi deželi, ker A. S. je oče slovenskega naroda v Ameriki in Slovenski Narod v Puebli, Colo., je pa sin, za katerega tudi lahko rečemo dobro besedo, ker se je poboljšal v zadnjem letu. Dober časopis, kot A. S., je podlaga slovenskega naroda v Ameriki. Jaz imam veliko izkušenj, ko sem bil dolgo let v trgovini in ko sem hodil po stoterih, slovenskih hišah in sem videl, lahko rečem, tak razloček kot med nočjo in dnevom med ljudmi, kateri so naročeni na dober slov. list in kateri na slab.
Tukaj v našem mestu smo začeli delati novo cerkev, ki bo stala $10,000.00 (de$et tisoč). Ljudje tukaj so res se jako lepo izkazali z darovi: najmanjši dar za novo cerkev je bil $25.00; od petindvajset do tristo dolarjev je bilo darovano od vsake družine, i Priporočam vsem Slovencem, da tukaj je jako lepa priložnost za Slovence, da se naselijo, posebno za take Slovence, ki jih veseli kmetija. Tukaj je jako dosti kmetij na prodaj, od 25 dolarjev aker do 100 dolarjev. Vzrok da so te farme na prodaj v naši okolici, je naturen plin (gas) in karesin olje. Tukajšnji farmarji so toliko denarja naredili z gasom in z oljem, da eni so izšolali svoje otroke v visoke stane in eni nimajo nič otrok, zdaj pa nima kdo delati. Tudi je dosti farm za rent (štant); to je spet dobra priložnost za take Slovence, ki so si prihranili kakšnih tisoč dolarjev, ker nimajo zadosti, da si bi kupili farme, ampak imajo zadosti, da si kupijo nekaj živali in nekaj rfiašinarije; torej taki lahko rentajo farme za tretjino. To je tako: tisti, ki renta, ima dva mernika od vsake reči, kar pridela, in tretji mernik da gospodarju od zemlje; in na tak način človek lahko začne na Kmetiji z malim denarjem,
Tudi imamo tukaj šmelco, v kateri se lahko delo dobi in vedno “štetik” dela.
Slovenci, le korajžno in Se primite kmetij, ker to je edina reč, da človek malo k sebi pride in da ne rabi delati kot suženj na stare dni. Lahko je delati po fabrikah, dokler si mlad, am pak kaj bo, kadar star dan pride?
Tukajšnji duhovnik je Poljak, Father Dominik, ki pravi, da se bode slovensko učil, če bo prišlo sem več Slovencev. Gospod pride večkrat k meni, da čita Amerikanskega Slovenca in tudi Slovenski Narod mu gre prav dobro, tako da že zastopi, kar bere ali čita. Če hoče kateri Slovenec še kaj več izvedeti, le brez skrbi meni pišite, jaz vam bom prav iz srca rad odgovo-
Navadite se, uživati Severova Družinska Zdravila v slučaju bolezni.
Edino zdravilo doma.
Res redkoma se pripeti, da mine štiriindvajset ur, ne da bi kdo v družini potreboval zdravilo proti boleznim, kakor so rane, uljesa, odrge, otekline, nevralgija, revmatizem, živo meso, opahki, otrplost, piki, ledvena bol, bol v prsih, zmučkanina, ožganina, vnetica, ozeblina, bol v kolku, bol v hrbtu ali
razna druga obolenja, katera bi lahko našteli. Če imate samo eno zdravilo doma, bodi isto
■ «'r**:.	M--”' -

Se ver o vo Olje sv. Gotharda
To je izvrstno mazilo, ki je zadovoljilo in zadovoljuje tisočere bolnike, ki ga rabijo vsak dan. — Cena 50 centov.
IZPRIČEVALO.
“Severovo Olje sv. Gotharda je najizdatnejše zdravilo za navadne bolesti in slučajne poškodbe,” piše Mr. J. Paleczny iz Kewanee, 111. “Mnogo trpljenja okrajša, dostikrat prihrani zdravnika in znatne stroške.”
Severoma ZZdravila so na prodaj v lekarnah skoro povsod. Zahtevajte pristnih. Če ni le- karnika blizu Vas, pišite nam in povemo Vam, kako jih najhitreje dobite.	
ZA — ZIMSKI KAŠELJ,	ZA — BLEDOST,
DUŠLJIVI KAŠELJ,	SLABO PREBAVO,
SUHI KAŠELJ,	TELESNO OSLABELOST,
OSLOVSKI KAŠELJ,	ZAPEKO,
HRIPAVOST,	ŽOLČNICO,
RAZDRAŽBO V GRLU	ZLATENICO,
in druge pljučne in vratne neprilike uživajte	otrpla jetra in glavobol uživajte
Severov	Severov
Balzam za pljuča	Zivljeuski Balzam
Cena 25 in 50 centov.	Cena 75 centov.
Mudimo Vam zdravniški svet od enega najodličnejši
zdravnikov zastonj.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 31. ■oktobra 6 Slovencev, 14 Hrvatov in 76 Macedoncev; 1. novembra 28 Slovencev, 15 Hrvatov in 35 Macedoncev, a vrnilo iz Amerike se je istega •dne 40 Hrvatov in Slovencev.
—	Prvi sneg v Ljubljani so imeli letos v noči od 2. na 3. novembra. Prejšnji večer so imeli hudo nevihto, ■da je grmelo, bliskalo in treskalo, kakor v najhujšem poletju.
—	Deželnega zbora kranjskega zadnja seja v letošnjem jesenskem zasedanji} je bila v soboto 29. oktobra. Po ljubljanskem “Slovencu” posnemamo ■o tem zasedanju naslednji pregled: Zadnje zasedanje deželnega zbora kranjskega je bilo tako plodovito, kakor pred njim malokatero. Sklenil se je predvsem modernim parlamentarnim razmeram primeren poslovnik, s kakršnim se ne more ponašati ne samo nobena kronovina ampak niti ne avstrijska državna zbornica. Občinski red in občinski volivni red, ki ga je Slovenska Ljudska Stranka uveljavila zoper voljo konservativnega in nera-škonacionalnega veleposestva ter slovenskih liberalcev, je najdemokratič-nejši v celi Avstriji; najširšim masam so odprta vrata v občinske zastope. Ljubljana se sme po zaslugi deželno-zborske večine, S. L. S., ponašati, da zavzema, kar se tiče občinskega in vo-livnega reda, prvo mesto med vsemi mesti v avstrijski državi; nikjer ni tako dosledno izveden proporčni sistem, ki zagotavlja vsem manjšinam zastopstvo tako v občinskem svetu kakor v odsekih; uvedena je osebna ženska volivna pravica in splošna volivna pravica v enem razredu. Nova cestna postava bo tudi mogla imeti najboljše posledice: dozdaj so bite ceste v oskrbi okrajnih odborov, zasnovanih na interesnem zastopstvu; odslej se bodo gradile ceste po enotnern načrtu, vsak kraj bo zastopan v odborih, vsi bodo pritegnjeni k sodelovanju in vsa uprava bo centralizirana v deželnem odboru. Vse vodne sile, »ki jih ima dežela, se bodo zbrale in izkoristile v industrijske namene v splošen prid. Za industrijo in obrt, veliko in malo, se začne z deželnimi elektriškimi centralami, ki bodo proizvajale poceni tok, nova doba in tudi kmetijstvo čaka velik napredek; kmet bo dobil ceno gonilno moč za poljedelske stroje in na ta način se bo nadomestilo tisto pomanjkanje delovnih sil, ki je danes za kranjskega kmeta tako usodnega pomena, da leži zemlja neobdelana in se mora v najem dajati. Deželni odbor je v dveh letih izvršil za tri milijone vodovodnih in cestnih zgradb po de-želi. Sedaj se bo lotil velikih vodo-
•	vodnih naprav za Suho- in Belokrajino in za ribniško-kočevski okraj ter velikega vodovoda za Notranjsko, ki se
t bo izpeljal izpod Nanosa. — Res vsega priznanja vredno delo!
—	Občinske volitve v Ljubljani. Kakor poročajo ljubljanski listi, se bodo
\ vršile občinske volitve koncem marca I ali začetkom aprila prihodnjega leta.
—	Brezžični brzojav v Ljubljani. Iz |. Dunaja se poroča, da je vodja ljubljan-I ske potresne opazovalnice poslal ve-I čim listom dopis, v katerem sporoča, I da se bližajo dela za naprave brezžič-I nega brzojava na ljubljanski potresni K opazovalnici h koncu. Ta brezžični
•	brzojav bo služil za sprejemanje vsa-I kodnevnih eksaktnih časovliih zna-I menj od nemškega brezžičnega brzo-K java v Norddeichu in pariškega Eiff-
•	lovega stolpa. Profesor Belar priča-
I	kuje, da bodo tudi ostale evropske o-
II	pazovalnice uvedle po zgledu ljubljan-I ske brezžični brzojav, da se bo moglo r več opazovalnic med seboj sporazume-IMi. Na ta način bo mogoče natančno I določiti geografično lego potresov.
—	Lovsko razstavo so priredili za f drugo polovico novembra v Ljubljani. I Priredil jo je posebni deželni odbor f za dunajsko razstavo in sicer v Mest-i nem domu. Namen razstave je, po-I kazati, kaj premore Kranjska glede I lovstva in prepričati ljudstvo o važno-|: sti lovstva. Deželni odbor in ljubljan-| sko mesto sta obljubila podporo.
—	Osebni vesti. Namestnik držav-t nega pravdnika dr. Anton Kremžar je tj imenovan za državnega pravdnika v tj Ljubljani. — Kranjski deželni poslali nec Jožef Mandelj je imenovan za taj-j nika v ljubljanski c. kr. tobačni toli varni.
—	Prememba posestva. Vinarski J nadzornik gosp. Boguslav Skalicky v j Novem mestu je kupil v Kandiji vilo | g. primarija dr. Petra Defranceschija,
ki se v kratkem preseli v Gorici, za I 36,000 kron.
—	Smrtna kosa. V Ljubljani je u-mrla Franja Vidmar, žena gostilničarjeva. — Istotam je umrla posestni-
!l ca in soproga železniškega sprevodnika Josipina Rebolj roj. Germ.
—	Mrtvega našli. Dne 31. okt. zju-I traj so v Ljubljani našli v jarku ob j Ižanski cesti mrtvega ležati na trebuhu j delavca Gašperja Seliškarja, rojenega
I
v Horjulu in tja pristojnega. Policijska komisija je dognala, da je bil mož precej udan alkoholu in je najbrže zašel v cestni jarek, kjer je padel in prišel z glavo v vodo in tako vsled otrpnenja srca umrl.
■—■ Čez 13 tednov našli truplo. 19. junija t. 1. je šla Frančiška Adler iz Gabrovke, občina Zagradec, okraj Novo mesto, v Zaplaz pri Čatežu na božjo pot ter je izročila svojega 10 let starega nezakonskega sina v varstvo svoji materi. Ko se je drugi vrnila domov, je izvedela, da je deček prejšnji dan popoludne odšel z drugimi otroci z doma ter se še ni povrnil. Vse iskanje za dečkom je bilo zaman. Šele čez 13 tednov so našli v bližini občinskega pašnika pri Gabrovki v nekem brezdnu dečkovo truplo, od katerega pa je že odgnila glava. Neki mož se je moral spustiti 30 metrov globoko v kotlino po vrvi, da so dobili truplo, ki ga je bilo mogoče spoznati samo še po obleki. Deček je rad lovil ptiče, pa je bržkone lovil kose in grlice, ki gnezdijo v kotlini ter se pri tem ponesrečil.
—	Z nožem je sunil v prepiru v Zgončevi gostilni v Bostečah posestnik Mihael štrukelj Franceta Peterlina, sina bajtarja, v desno roko m ga nevarno ranil.
—- Brat poškodoval brata. Doma v Kržeti vasi je Matevž Samsa, kajžar, v prepiru z dežnikom sunil v levo oko svojega brata Jurija, posestnika, ter mu prizadejal težko okvaro.
—	Strela. Iz Črnomlja se poroča: V noči dne 31. oktobra je strela udarila v neko hišo na Rodinah pri Črnomlju. Pač čudne so manire letošnjega vremena. Zgorelo je posestniku Mazel-fetu (ne gradaškemu) tudi 600 K gotovine v žepu suknje, ki jih je imel pripravljenih za semenj. — V nedeljo
30.	oktobra je strela udarila v Laporju pri Turjaku v vezan kozolec gospodarja Lenčka. Kozolec je pogorel.
—	Požar v Cerknici. 1. novembra med prvo sveto mašo se je vnelo pri mizarju, Ivanu Turšiču. V par trenutkih je. bila razsvetljena vsa Cerknica od velikega plamena, ki se je dvigal skozi streho in ko je na hiši gorelo seno. Ljudstvo je, ko je udaril zvon, trumoma hitelo iz cerkve in je bila ista naenkrat prazna. K sreči je bilo povsem mirno vreme in so okolu stoječe hiše bile obvarovane. Tudi požarne brambe cerkniške in iz Dolenje vasi so bile hitro na mestu ter zelo vrlo delovale. Kako je požar nastal, se še ne ve, vendar pa ljudje govore, da vsled petrolejske svetiljke. Nesrečnež je zavarovan le za neznatno svoto.
—	Ponesrečeni strahovi. Na nekem
gledališkem odru — kje, ne povemo, da ne trpi širši ugled podjetja — so predstavljali na dan Vseh svetih ganljivo igro “Mlinar in njegova hči”. Ker niso imeli za dejanje, v katerem hodijo preko odra strahovi, nobenih orgelj na razpolago, so si že za skušnje izposodili iz bližnje restavracije gramofon. Aparat je izborno izvršil svojo dolžnost ter je vedno igral nek koral, ko se je vrglo vanj — groš. Toda pri predstavi pa je usoda hotela, da je nekdo pripravil popolnoma drugo ploščo za gramofon, ki je lepo igral, ko so šli strahovi preko odra, znano: “Oče nebeški glej, še en kozarček zdej------” Strahovi seveda kljub do-
bro peti pesmi niso mogli dovolj strašno vplivati na občinstvo, ki se je nesrečnemu naključju bučno krohotalo. Nekdo je potegnil za kulisami gramofon v ozadje, toda še vedno se ga je čulo brneti “še en kozarček zdej”.
—. S pipcem ga ranil. Posestnika sin Janez Urh iz Harij se je nahajal v Vičečevi gostilni, kjer je bil obenem navzoč tudi posestnikov sin Anton Cetin. Ker je slednji grdo preklinjal, ga je stavil Urh na odgovor, potem pa odšel domu, kjer je sedel z nekaterimi drugimi pred domačo hišo. Prišla pa je po cesti gruča fantov, med njimi tudi Cetin. Ko Urha zagleda, psoval ga je naj se mu postavi, ta pa mu je odgovoril, da bosta to zadevo že med štirimi očmi poravnala. Nato se je zakadil Cetin proti Urhu in ga dvakrat sunil z nožem v pleča, tretjič pa na desno stran vratu, tako, da je postal nezavesten. Kakor obdolženec sam priznava, ranil ga je z navadnim pipcem. Obsojen je bil na pet mesecev težke ječe ter mora okvarjencu plačati odškodnine 259 K.
■— S kolom ga je namahal. Gregor Jankovič, delavec na Kalcih ter delavca Janez Černe in Jernej Gregurka, so prišli 25. majnika zvečer v Gostiševo gostilno v Gorenji Logatec. Ker so že bili močno pijani in so se prepirali radi nekega sena, niso dobili .pijače ter jih je gostilničar odpravil iz gostilne. Zunaj je pa Jankovič najpreje sunil Černeta da je padel, potem pa še Gregurkata. Ker .se Gregurka, ki je tudi padel, ni mogel hitro pobrati, je stopil Jankovič k ograji, izdrl tam kol, ter z besedami: “Da mu bo že na noge pomagal,” začel po njem, vzlic milim prošnjam naj ga pusti, neusmiljeno udrihati. Gregurka je vzled tega zadobit težke poškodbe. Obdolženec,
kateri trdi, da o tem ničesar ne ve, je bil na tri mesece ječe obsojen.
—	Nasprotna soseda. Začetkom meseca julija je posestnik Stefan Dolgan iz Koč samolastno postavil ob zidu 'hiše Franceta Kerneta leseno stranišče. Vsled pritožbe slednjega je izdalo županstvo v Slavini ukaz, da mora Dolgan iz zdravstvenih ozirov stranišče podreti. To je slednjega tako jezilo, da se je napil in šel v Žigma-novo gostilno, kjer je na soseda Kerneta naletel. Po kratkem besedovanju zagrabil je Dolgan stol in z njim s tako silo trikrat po Kernetu udaril, da je ta, ko je skušale udarce prestreči, zadobil na levi roki prelom kosti. Obdolženec se izgovarja s pijanostjo. Obsojen je bil na 6 tednov ječe.
—	Ojstra kazen. Janez Leskovec, 28 let star, pristojen na Vrhniko, je bil že štirikrat zaradi tatvine predkazno-van. V noči na 6. septembra je obdolženec v Cerknici izvršil več tatvin. Vlomil je v izbo kajžarice Viktorije Rigler, odprl skrinjo in vzel denarno listnico- s 470 K gotovine in verižico. V isti noči je obiskal tudi žagarja Janeza Grdino in mu izmaknil 46 K vrednosti. Istočasno je izmaknil posestniku Francetu Prudiču iz suknjiča metrsko mero, en nož in šestilo. Prudič je slišal tatu po hiši hoditi in ga je vprašal, kaj da išče ter ga pustil oditi. Kakšen “prefriganec” da je Leskovec, kaže dejstvo, daje prejšnji večer povabil Andreja Omerso in vžit-karja Matijo Mivca v Gnezdovo gostilno v Dol. Jezeru, češ, da bo on plačal vina kolikor se njima bo ljubilo spiti ga. In res se je pilo, okoli 8. ure jo je pa obdolženec popihal in tako sta morala ta dva zapitek 6 K plačati. Sodišče ga je kot nepoboljšljivega tatu na dve in pol leta težke ječe obsodilo.
-— Motena svatba. V Predosljah se je vršila letos pri Ribnikarju svatba. Tu sem so prišli domači fantje Krč, Janez Mubi, Jože in France Šenk, Fr. Likozar in Janez Stare k Ribnikarjevi hiši “zaplečvat”. Istotako so prišli iz bližnjih Orehovelj med drugimi tudi fantje Franc in Janez Kern ter France Lukane. Ni dolgo trajalo, ko se je vnel med prvimi in zadnjimi fanti prepir in pretep, pri katerem je zadobil France Kern tri težke rane in sicer dve z udarcem in eno ubodlino v hrbet. Udrihali so pa tudi po Janezu Kernu in Francetu Lukancu, vendar so bile te poškodbe lahkega značaja. Obdolženci se zagovarjajo, da so bili napadeni. po izpovedbah prič je pa dokazano, da so oni napadli okvarjence, jih s poleni pretepali in najbrže z noži ranili. Kedo da je one tri težke poškodbe prizadejal Francetu Kernu, se ni dalo dognati. Sodišče je obsodilo Stareta na 8, Kreča na 6, Mubija in Likozarja vsacega na 3 ter Jožefa in Franceta Šenka vsacega na dva meseca ječe.
—	Kje je Ivan Tosti? Nedavno je umrl bivši načelnik gostilniške zadruge Ivan Tosti. Pri okrajnem sodišču ljubljanskem so sedaj v silnem dvomu, kam je Ivan Tosti prišel v večnosti. V uradni “Laibacher Zeitung” je namreč priobčen ondan uradni inserat, v katerem se naznanja neka tožba proti zapuščini “zoper neznano kje bivajočega Ivana Tostija”.
—	Cena živine je na Spodnjem Štajerskem v zadnjem času precej padla, a meso je drago kakor doslej. Iz vsega se vidi, da draginje ni kriv kmet, ampak kapitalisti in prekupci.
—	Vinski mošt. V Halozah m Slovenskih goricah je ecna moštu, ki je proti lanskemu res izboren, zelo poskočila.
—Trg Ljutomer dobi električno razsvetljavo. Stavijo že drogove za to napravo.
—	Nevihta s točo. Iz Pilštanja poročajo: Na vernih duš dan smo imeli nevihto, kakor je že dolgo nihče ne pomni. Grmelo in treskalo je že kmalu popoldne. Ob 3. uri pa pridrvi hud vihar od jugozapada čez Pilštanj in proti Sotli naprej. Vsipala se je med strašnim gromom kakor lešniki in orehi debela suha toča, ki je lomastila cele pol ure. Še drug dan smo je imeli po štiri prste na debelo. Gotovo redka prikazen za vernih duš dan. Ko bi prišlo kaj takega v poletju, bil bil Pilštanj podoben goli puščavi.
-— Poizkušen umor. Ko se je 28. oktobra peljal posestnik Vincenc Cen-ser z živinskega semnja v Velenju domov, je nekdo ustrelil za hrbtom nanj z revolverjem ter ga smrtno nevarno ranil. Osumljen je napada rudar Mihael Blagotinšek, čegar oče se je svoje dni tožaril s Censerjem. Blagotin-ška so zaprli.
—	Tat na begu. Koncem oktobra je obiskal rudar Janez Galus iz Es-sena na Nemškem svoje sorodnike v Sevnici. Pri tem obisku mu je zginil bankovec po 50 mark in hranilna knji-žica-z vlogo 1200 mark. Tat je najbrž neki Anton Senica, ki je med tem časom zginil iz Sevnice. Kakor kažejo poizvedbe, se je podal dotičnik v Essen na Nemško, dvignil tam 1200 mark ter ubežal v Ameriko.
—	Smrtna kosa. Umrl je 2. nov. v Peklu pri Poljčanah župan in gostilničar Karl Mahorič, star 50 let. — V Kapeli je umrl 2. nov. Andrej Zemljič, bivši veleposestnik v Radincih. Na
stara leta je živel pri svojem vinogradu v Paričjaku. — V Teharjih pri Celju je umrla ga. Ana Tlaker, stara 53 let.
—	Zlatomašnik Krušič umrl. Dne 5. novembra je umrl upokojeni profesor veronauka na državni gimnaziji v Celju, c. kr. šolski svetnik in duhovni svetovalec Ivan Krušič. Pokojnik je bil med ustanovitelji celjske Čitalnice in je bil ves čas svojega delovanja na gimnaziji dober prijatelj mladine. Osobito se je zanimal za slov. stenografijo ter je isto tudi dolgo vrsto let pod-učeval.
-4- Ženin se zastrupil. ■ Dne 27. okt. pop. se je zastrupil revident Južne železnice Avg. Kotnik na službenem potu iz Gradca v Bruck s strihninom. Prepeljali so ga sicer še živega v bolnišnico v Brucku, vendar bo težko okreval. Kotnik se je mislil vkratkem oženiti; zastrupil pa-se je sedaj radi prepirov s sorodniki.
. — Iz Trbovelj. Med rudarji v hišah št. 139 in 257 je vladalo že dolgo časa sem sovraštvo. Ko so šli pred kratkim rudarji iz hiše št. 139 mimo hiše 257, je začelo leteti na nje kamenje. Na to so pa napravili na to hišo pravcati naskok in izgnali iz nje rudarje na dvorišče in v sosedno hišo. Pri tem je pa rudar Jakob Blažič zbodel tovariša Jakoba Kovača tako silno v pljuča, da je na mestu umrl. Pri tem činu je bil udeležen tudi neki Henrik Sabotič. Oba so zaprli in izročili o-krožni sodniji v Celju.
—	Trboveljska elektrarna ne zadostuje več za trboveljski rudnik in za cementno tovarno, akoravno delajo noč in dan trije stroji, kateri imajo 2400 konjskih sil. Sedaj jo bodo zvezali z zagorsko elektrarno. Električni tok bo napeljan iz Zagorja črez Slač-nik v Trbovlje. Delo se je že začelo.
—	Zgorela je hiša posestnika Trefalti v Zabukovju pri Sevnici. V hiši ni nihče stanoval. Škode je 3,000 K, zavarovalnina znaša pa 1,200 K. Najbrže je kdo zažgal.
—	Celovški škof dr. Kahn je odstopil, baje zaradi bolezni. Poroča se pa, da je> naslednik mu že določen, in sicer bo to sedajni solnograški namestili škof dr. Baltazar Kaltner.
—	Zlato na Koroškem. Blizu Bek-štajna na Koroškem so stari zapuščeni zlatokopi, katere je pred leti kupil neki švicarski konzorcij. Dotični konzorcij je dal kopati v več jamah in kakor se poroča iz Malniča, ne brezuspešno. Konzorcij bode začel v najkrajšem času z večjim obratom. Bližajo se torej Korošcem zlati časi.
—	Sokol v Št. Jakobu v Rožu. Deželna vlada v Celovcu je potrdila pra-
vila novoustanovljenega Sokola v Št. Jakobu. To je drugi Sokol na Koroškem.
— Iz koroškega deželnega zbora. Koroški nemški nacijonalci so dne 29. okt. v seji koroškega deželnega zbora sprejeli resolucijo poslanca drja. Stein \venderja, ki določa za ljudske šole šestletno obiskovalno dobo in uvedbo poldnevnega šolskega pouka na deželi. —Koroški deželni deficit za leto 1911 znaša celih 5,255,656 K. Finančni odsek predlaga zato 67 odst. doklado na hišnonajemninski davek mesta Celo-, vec (dosedaj je bila ta doklada 60 odst.), 75 odst. (dozdaj 65 odst.) doklado na vse direktne davke in različne druge 'manjše doklade. Deficit' bo vkljub temu še znašal 390,430 K.
,	PRIMORSKO.	J
—	Zborovanje istrskih Slovanov v Pazinu. V nedeljo 30. oktobra se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma v Pazinu jako dobro obiskan shod, katerega je sklicalo društvo za Hrvate in Slovence v Istri. Shodu je predsedoval državni poslanec prof. Mandič. Razpravljalo se je o delovanju, oziroma nedelovanju istrskega deželnega zbora. Govorili so prof. Mandič, dr. Trinajstič, poslanec Flego in še nekateri domači možje. Sprejete so bile tozadevne rezolucije, od katerih je posebno važna, da se izreka slovanskim istrskim poslancem zahvala in popolno zaupanje za njih postopanje v zadnjem zasedanju istrskega deželnega zbora, in se izraža želja, da bi se z Italijani ne sklepalo nikakih kompromisov več:
—• Velikanska razstrelba v Trstu. V velikih kamenolomih pri Sestljanu se je vršila dne 31. okt: velikanska razstrelba. Vžgala se je namreč mina, napolnjena z 17,500 kg dinamita. Pridobilo se je 150,000 ton kamenja, ki se ga porablja pri zidavi pristanišča.
•— Pol. društvo “Edinost” v Trstu je priredilo dne 3., 4. in 5. nov. tl. za bližajoče se ljudsko štetje tečaj za zaupnike, ki bi hoteli pomagati Slovencem v Trstu in okolici z nasvetom in dejansko pomočjo pri izpolnjevanju na-znanilnic.
—	Gorica, 29. oktobra. Danes je na dražbi kupila Solkansko mizarsko zadrugo “Trgovska obrtna zadruga v Gorici” za 86,000 K.
—	Likvidacija tržaške “Banca popo-lare”. Kakor poročajo iz Trsta, bo "Banca popolare di Trieste" najbrže morala likvidirati. Vloge do zneska
20,000	K bodo izplačevali takoj v gotovini, od večjih vlog pa samo 70 odstotkov takoj, 30 odstotkov pa proti jamstvu v teku enega leta. Akcijski kapital je popolnoma izgubljen.
—	Rodbinska tragedija. Med rodovino Car in nekim Hraljičem na Reki
je vladalo že dlje časa veliko sovraštvo. Vzrok je bil ta, da je Hraljič hudo obrekoval Carovo ženo. V nedeljo 23. okt. sta se bila car in Hraljič zaradi tega stepla. Hraljič je šel domu po revolver; in ko je dobil Carovo ženo, je nanjo ustrelil in jo težko ranil, da je umrla.
—	Izid volitev v hrvaški sabor je po-ožjih volitvah sedaj naslednji: Hrva-ško-srbska koalicija je dobila 35 mandatov, Tomažičeva skupina 18, kršč. soc. 'Stranka prava 15, pristaši dr. Mile Starčeviča 9, seljačka stranka 9, srbski radikalci 1. opozicionalec izven strank 1. (Šupilo). Nemški nacionalec Riester iz Rume je v Tomažičevi skupini !
—	10,000 K podpore zagrebškemu deželnemu gledališču je za' gostovanje v Dalmaciji dovolil dalmatinski deželni zbor.
—	Prihodnji kongres esperantistov se vrši prvikrat na Hrvaškem” in sicer v Zemunu meseca maja 1911. Kongresa se udeleži 5,000 esperantistov iz Evrope in Amerike. V Slavoniji ima esperanto še malo privržencev.
—	Novo madžarsko šolo je otv'orilo v Slavoniji madžarsko šolsko društvo “Julian” in sicer v Dol. Miholjcu.
—	P. dr. Markovič umrl. Iz Senja se, poroča, da je dne 22. okt. umrl v tamošnjem samostanu očetov frančiškanov znani cerkveni historik fra dr. Markovič v starosti 71 let.
Alojz Jurajevčič
McAlister Ave. blizu 10th St.
Bell Tel. 664. North Chicago, lil.
Prodajem zemljišča in posojujem denar.
Zavarujem proti ognju poslopja ia pohištva.
ROJAKOM
priporočam svojo	•
Gostilno, "PS
ejer »e toči vedno sveže pivo, žgaa/* ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Slsioff
N. W. Phone 609.
«3? N. Hickory St.,	Joli«*,
ZH BOŽIC
in NOVO LETO
pošiljajo Slovenci kaj radi darila svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotovi denar; to pa najbolje, naj= ceneje in najhitreje preskrbi
FRANK SAKSERj,
82 CORTLAND ST., NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULI0E 2
* sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1 Qi
račun ter je obrestuje po čistili	TK.S /O
Kupuje ¡n prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 400,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO.
- TV-.-V
AlMžJRIKANSKI StiOVENEC
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovensl .-katoliški list v Ameriki ter gtasilo K. S. K. Jednote.
Izdija ga vsaki petek
8L0VEHSK0-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni :
Chicago in N. W. 509.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the ILOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
< TRADES	COUNCIL^
CERKVENI KOLEDAR.
27.
28.
29.
30. 1. 2. 3.
Nedelja Virgil, škof. Pondeljek Eberhart, škof.
dec.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Saturnin, muč. Andrej, apostol.
Eligij, škof. Bibijana, muč. Frančišek, Xav.
pačen od mene —” tako opravičevanje sc čuje pogosto na svetu.
Toda na sodni dan so prepozni taki izgovori. Tekom človeške zgodovine sta se izgovarjala Adam in Kajn in izgovarjalo se je njih mnogo, o katerih nam sv. pismo ve pripovedovati in pripoveduje dan na dan zgodbe. A na sodni dan izgovora ni. V mašni sekvenci ali naslednjici se popisuje groza poslednje sodbe. Med drugim so v njej pisane besede:
Bukve bodo prinešene:
Čine bral boš tu storjene,
Dobre vse in nepoštene.
Kaj hočejo pomeniti te bukve, v katerih bo bral vsak izmed nas to, kar je storil — sebi v čast ali, žal, v nečast? Ta pomen jim je, da se ta strašni dan odgrne notranje naše vsacemu tako, kakor se knjiga odpre in vsakedo lah ko bere iz nje. Vsi na sodbi navzoči bodo bistro gledali v naše notranje ter bodo začrtane videli tu najskriv-nejše nagibe naših misli, naših besed in naših dejanj.
II. O nepreklicljivos*’ "«slednje sodbe.
Kje bi veče mii^sil smeli pričakovati, tiego pri vseusmiljenem stvarniku nas vseh, dokler smo živi?
brzojavljeno širom sveta. In zdaj je ta mož utihnil za vekomaj.
Grof Tolstoj je bil že dolgo priprav-« ljen na poslednjo pot, ko je dovršil delo kot učitelj bratovstva, ljubezni do bližnjega in samozatajevanja, kot največji zagovornik miru in sprave med narodi. Njegovi uki so se zdeli mnogim čudni, nepraktični in neizvedni, ampak prihajali so iz odkritosrčnega prepričanja, da je človeški družbi treba resničnega prerojenja y duhu Kristusovem.
Kot pisatelj je bil občudovati po vsem svetu, kajti bil je največji pisatelj svojega časa. kar se je splošno priznavalo. Med njegovimi večjimi povestmi so predvsem znane “Vojna in mir". “Ana Karenina" in druge. Njegove neštevilne narodne pripovedke sp pravi biseri v svetovnem slovstvu.
* * *
O Levu Tolstoju pripovedujejo do-godbo, ki je rnorcki resnična, morda tudi ne, ki je pa vsekako značilna za moža in ki nam posebno živo pred oči čisto posebne dramatične lastnosti njegovega duha in mišljenja. Bil je dijak na vseučilišču v Kijevu ter je preživel še le nekoliko mesecev na tem
Toda s človekovo smrtjo je jenjala' velikem sedežu ruske učenosti, ko je
milostna doba — na njeno mesto je stopila gola božja pravica in nepreklic-Ijiva božja sodba je veljavna.
Kam naj se potem človek poda pred ostrostjo božje pravice? — Ali naj poišče teme in najskrtvnejih pribežališč, kar mu jih je znanih? Toda tema se razsvetli in skrivni kraji postanejo očitni.—Ali naj si smrti zaželi? Smrti, ki bi se prestrašenemu zemljanu morala zvati prijazna rešilka — te smrti ni več! — Ali naj se sklicuje na svoje častno stalo pred svetom? Pred vsemogočnim Bogom ne odločuje nikako častno stalo na svetu in- tudi ni več današnjega sveta. — Ali naj se izroči svetnikov priprošnji in oni Matere božje, do sedaj v pomoč klicane milosti polne Device? Ali naj njo, pribežališče človeštva, prosi posredovanja?
— Tudi svetniki ne morejo več in Mati božja ne more, ker prišla je noč in nihče več delati ne more. “Nepreklic-ljiva je božja sodba” — svari nas zato sv. Avguštin — “napoveduje se nam sodba radi tega toliko časa naprej, da bi se zavrženja na tej sodbi branili z vsemi močmi.”
III. Pa utegnete vprašati: Kedaj nam ne bo ta božja sodba celo nič strašna in kedaj se nam je celo nič treba ni1 jedeh vrednost mnogodnevnega dela, bati?	| dočim je ta ubogi mužik, predstavitelj
Takrat nič, če bo naše življenje brez onega razreda ljudi, ki zida hiše in je madežno tu na zemlji; če smo s po-I kuri, ki nam oskrbuje hrano in pijačo, močjo prejetih sv. zakramentov do! pahnjen ven y zimo in mraz?” Videl cela poravnali svoje pregrehe in svoje , Je s pravim občutkom vidca (proroka), pomote	j d*1 t0 n' bil slučajen dogodek, ampak
Celo veseliti se nam bo poslednje minjaturna slika prosvete današnjih sodbe v takem svojem presrečnem dni, v katerih en razred seje in dafS,
bil povabljen na ples v hišo nekega plemiča, ki je živel na svojem posestvu blizo mesta. Bila je trda zimska noč, sneg je visoko pokrival zemljo in mladi Tolstoj se je pripeljal iz mesta na saneh, katere je vodil/nek mužik, zakaj ta čas še ni bilo na Ruskem posebnih kočijažev in kdor je bil po leti kmetski delavec, je bil izvoščik po zimi. Tolstoj je pregodoval in preplesal celo noč, zabavajoč se kakor bi se zabaval vsak mladenič osemnajstih let v enakih okolnostih, in ko je stopil zgodaj v jutro ven, zavit v svoje kožuhe, se je zgrozil, zagledavši svojega izvoščika na pol zmrznjega. Z največjimi težavami in ko so ga cele ure greli in s toplim suknom drgnili, se je posrečilo vzbuditi moža k zavesti ter mu končno rešiti življenje.
Ta prizor se je vrezal mlademu dijaku globoko v srce in ni si ga mogel več zbrisati iz misli. “Zakaj”, mislil je, “je dovoljeno meni, mlademu osemnajstletnemu plemiču, ki ni še nikdar nikomur nič koristil in mu morda tudi nikdar ne bo, zakaj bi bilo dovoljeno meni prerajati noč v tej veliki, elegantno opremljeni in prijetno zakurjeni hiši ter použiti v vinu in izbranih
NAZNANILO IN VABILO.
Amerikanski Slovenec stopi s prvo številko prihodnjega letnika, to je, dne 9. decembra 1910, v dvajseto leto svoje starosti. Tem povodom ne bodemo priredili posebne izdaje, vendar bi radi priobčili nekoliko spominskih črtic.
Zato vljudno vabimo čč. gg. duhovne in druge cenjene sotrudnike, da nam blagovolijo vposlati kak primeren članek ali dopis, in sicer, ako mogoče že do dne 5. decembra, da potem porazdelimo vsebino in uredimo list o pravem času.	Uredništvo.
I. NEDELJA V ADVENTU.
Ko smo na večerih zbrani krog mize, vidimo mnogokrat, kako se vešča zaletava proti luči sredi naše mize in se suče ter suče, dokler si ni popolnoma osmodila perut. — In če gremo na potok po dnevi, opazujemo tam. kako šviga riba skozi valove, dokler ne požre vade na trnku ne vedoč, da si je ob isti priliki tudi smrtni trnek zasadila v goltanec.
Če brezumne stvari v naravi ne znajo oprezne biti na žugajočo jim nesrečo, bodi nam to v bodrilo, da nam umnim ljudem ne izginejo izpred spo mina božji resnobni opomini. Prihajajo naj nam pa ti opomini od koder žekoli.
Takim opominom prištevamo groz ne glasove, s kojimi sv. cerkev ob koncu .svojega leta in isto tako ob novega začetku, hoče vzbujati našim dušam pozornost na vse to. kar nas čaka koncem človeških dogodeb tu na zemlji ljudi in na vsem stvarjenem svetu na dan priklicane božje stvari.
O znamenjih na solncu, na mesecu in na zvezdah, o stiski med narodi in o strašnem šumenju morja nam govori sv. evangelij I. adventne nedelje. To brezdvomno tudi iz tega namena, da bi opomnjeni teh usodnih dejanj zbra-nejim in resnejim duhom začeli svojo pripravo na bližajoči se ljubomili Božič.
Zato naj nam to uro stopi ta resnica pred dušno oko, kaka resnoba je sama ob sebi poslednji sodbi; in kako je- ta sodba nepreklicljiva. A dostavimo pa to, kedaj da nam ta sodba vendar le celo nič strašna ne bo,
1. O resnobi poslednje sodbe.
V	svetih listinah se nam znamenuje sodni dan kakor “strašni dan — dan jeze — dan nesreče —- dan temnobe — neusmiljeni dan.”
Ta dan se vsevedočemu božjemu sodniku ne odtegne nikedo. Nikedo— tudi izgovora nobenega mogoče ne bo.
V	vsakdanjem življenju se mnogokrat nekrivega dela, ki je prestopil božjo zapoved. “Ne jaz; zapeljal me je ta in oni; bolj je kriv ta in bolj na
stanu.
Saj se nam takrat prav ob njej vres-niči najradostneje povabilo, poročilo, ki se glasi: "Pridite, blagodarjeni mojega Očeta! Posedite kraljestvo, katero vam je pripravljeno od začetka sveta.” — Po “Danici”.
trtega in žalostnega srca. Ako hočemo najti ključ, ki nam odpre skrivnostna vratiča do sreče, mora brezpogojno sodelovati tudi naša volja. Ni res, da je pot skozi življenje vseskozi trnjeva in polna težav. Najdejo se še cvetke ob nji, ki nas mimogrede prav prijazno pozdravljajo, bistri studenčki in senčnata drevesa, ki nam slajšajo potovanje,
Ako pomislimo, koliko dobrot nam je Bog naklonil brez zasluženja, povedla nas bode hvaležnost in spoznanje gotovo najprej na ono skrivnostno pot. ki pelje k sreči.
Vzgojimo naše srce zanjo!
S tem, da osrečimo mi druge, postanemo srečni sami. Osrečiti pa zamo-rerao vsak trenotek, vsako uro, celo življenje. Siromaka z malim darilcem, prijazno besedo, daljnega prijatelja s sočutnim pismom, s smehljajočo odpovedjo v korist našega bližnjega, bolnika s tolažilno besedo ali malo cvetko.
Vse to se nam zdi malenkostno, vendar je osrečujoče za nas in one, kojim smo se ljubeznjivi izkazali. Čimbolj se trudimo bližnjega osrečiti, tem ljubkejše in zadovoljnejše se nam smehlja naše življenje. Pot do sreče ni več trnjeva, kjer je postlana z dehtečim cvetjem naših dobrih del.
Denar in lepota izgine lahko črez noč; zato bogastvo, ki se razumno ne uživa, in lepota, ki v samoti ovene, ne osreči onih, ki oboje imajo.
Dušo je treba vzgojiti za ono srečo, ki ni odvisna od vnanjega sijaja in ni podvržena premembi. Prava sreča biva globoko v nas in vsak človek jo lahko doseže, če ima trdno voljo in moč sam sebe nadvladati in svoje želje krotiti.
Tebi pa, mlada slovenska gospodinja, veljajo besede modrega Siraha: “Kakor svetu vzhajajoče solnce na božjih višavah, tako je lepota dobre žene njeni hiši v krasoto.”
Kakor solnce razširja svojo svetlobo in toploto, tako naj žarki tvojih čednosti v zvesti ljubezni prešinjajo tvojo družino, tvoja dobra dela pa sipljejo srečo tudi na vnanje. Ti bodi srce svojej družini, ljubezen pa temelj, na katerem naj sloni vse tvoje delovanje.
Vsa tvoja dela v krogu tvoje družine naj bodo mirna, brezšumna. kajti najboljša žena je gotovo ona, o kateri se najmanj govori. Ljubezen premaga vse, tudi vse pretrpi. Vedi, da so v tvojem blagem srcu skrita ona skrivnostna vratiča, skozi katere popelješ sebe in svojo družino do one prave, nezvenljive sreče, ki se nam vsem o-beta po smrti v nebesih. Tu na zemlji uživaš le odlomke one sreče, ako si čistega srca in imaš dušo pokojno.
“Naša Gospodinja”.
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico. vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in ob Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako;
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS.
Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les.
GOTOVO ZDRAVILO ZA DAVICO.
Zdravilstvo je čudovito napredovalo zadnja leta. Med njegovimi pridobitvami ni nobena dragocenejša, nego odkritje antitoxina in zdravilna moč istega proti difteriji ali davici. Po naznanilu chicaškega zdravstvenega sveta, je ta nekdaj strahotna bolezen primeroma neškodljiva, ako se nemudoma rabi proti njej antitoxin. Naznanilo se glasi:
“Antitoxin ozdravi v resnici vse slučaje difterije (davice), ako se daje bolniku antitoxin v primernih popit-kih o pravem času. Ta lek prepreči razvoj bolezni pri tistih, ki so bili izpostavljeni, ako se da o pravem času primerni založek proti difterijskim cimam.”
"Ako se da antitoxin prvi dan difterije, ne bo smrtonosna; ako se da drugi dan, se izlečijo skoro vsi slučaji; ako se da tretji dan, bodo bolni otroci povečini okrevali; ako se da četrti dan, jih bo veliko umrlo. Pozneje nego četrti dan antitoxin prav malo koristi.’’
‘The Chicago Record-Herald’ pristavlja :
“To niso prazne ali slabopremišlje-ne trditve. Njihovo resnico dokazuje prav poučna izkušnja. Bolezen, ki so nad njo ljudje obupavali, se leči zdaj lahko z zaupanjem. In, kakor pravi naznanilo, uboštvo ni noben izgovor, če se ne zagotovi potrebno zdravljenje, da se reši otroku življenje, kajti “antitoxin je zastdnj kakor voda”.
“Spravite se nad difterijo ob prvem znaku, ki se vam zdi sumljiv, da se loteva otroka ta bolezen. Ne odlašajte niti eno samo uro, ampak nemudoma preiščite in spoznajte nepriliko, in potem ravnajte.”
Vsak časopis v deželi bi moral objaviti to dejstvo o zanesljivem zdravilu za davico in opozoriti svoje čitate-^ lje na važnost istega.
drugi pa žanje. Tolstoj si je vzel ta nauk tako k srpu, da je opustil svojo vseučiliško karijero kot sebično Ipksii-rijoznost ter se je vrnil na svoje posestvo, katero je po zgodnji smrti svojih roditeljev dobil v roke, z namenom posvetiti svoje življenje tlačanom (kmetom, ki so bili tačas še last veleposestnikov), katerih koristi so mu bile poverjene. Ta tako dramatična dogodba je bila, ki je tvorila prvi mejnik v Tolstojevem življenju.
TOLSTOJ.
Lev Nikolajevič Tolstoj je mrtev. Z njim je izginila z odra človeške delavnosti osebnost izredne vrste. Kakor velika zvezda poletne noči je dolgo svetil na svetovnem obzorju, in njen odsvit še dolgo ne izgine izpred naših oči.
Umrl je mož, čegar modrim besedam je prisluškoval vesoljni omikani svet in se v ponižnosti klanjal sam mogočni car. Kar je napisal, je bilo nemudoma prevedeno v vse jezike; kar je izgovoril, je bilo nemudoma
MENIH ODKRIL SEVERNI TEČAJ.
‘New York Herald’ z dne 25. oktobra nudi svojim čitateljem sledeče: Včeraj so v (ameriškem) pomorskem departmentti (v WashingtOnu) spravili na dan neko poročilo britanske mornarice, po katerem je bil severni tečaj'odkrit uže leta 1360. Poročilo. ki je bilo objavljeno leta 1757., se glasi takole:
“Leta 1360. se je poročaloj da je ne ki menih iz Oxforda, imenoma Nikolaj De Linne, iz Lynna, ki je bil znamenit zvezdoslovec, odpotoval v družbi družili do najševerneje ležečih otokov, ter potem sam nadaljeval svoje potovanje in prišel do severnega tečaja ker je bil učen v čarodejstvu ali črni umetnosti: ampak to čarodejstvo ali ta črna umetnost je obstajala prejkone samo v tem, da je poznal/magnetnico kompasovo. ki je bila iznajdena 60 let poprej, a je prišla šele čez mjjogo let v splošno rabo.”
Ali je mogoče, da se ima katoličan, in celo eden od “lenih menihov” ime novati kot prvi nam znani najdmk severnega tečaja?
PREDPOGOJI K PRAVI SREČI.
Sreča je podobna fino obrušenemu demantu, ki nas očara s svojim vedno se izpreminjajočitn leskom. Čimbolj ga sučemo in obračamo, tembolj se izpreminja in blišči.
Vsak si predstavlja srečo po svoje. Enemu velja bogastvo in čast, drugemu slava in* lepota, bolniku zdravje, samotnemu skrbeča ljubezen, revnemu in zatiranemu prostost in uživanje.
Vse vrvi in drvi za njo. Kolikor glav, toliko misli, kolikor src, toliko različnih želja. Ena sama velika misel, ki drvi kot mogočni val vsa srca v eno pristanišče, je hrepenenje po sreči!
Pot do sreče se nam zdi težavna in skrita, težko jo je najti. Kako malo jih je pravzaprav srečnih na svetu. To pa zato, ker je njih srce nenasitljivo, njih upi previsoki in dalekosežni.
Pogostokrat bega naša koprneča duša v daljave, medtem pa prezremo bilko sreče, ki zeleni pred našimi nogami
To nestrpno pričakovanje in kopr-nenje naše duše je nevarno, ker nam vzame veselje do dela in greni življenje. Delo pa je najboljši tolažnik po-
V najboljši pesi je približno osmina sladkorja.
Sedem milj je največja višina, ki jo je dosegel kak balon.
Avtomobilske tovarne v Michiganu dajejo zaslužek 50,000 moškim.
Londonska policija je aretirala lani več nego 108,000 oseb.
Sirska misijonska družba v Beirutu tiska sv. pismo v arabščini za 60,000,-000 ljudi, ki govore ta jezik.
Nemški prestolonaslednik s svojo soprogo je odpotoval začetkom novembra v Vzhodno Azijo.
Dunajski kardinal knez in nadškof Gruscha je slavil dne 3. t. m. svoj 90. rojstni dan. Prejel je nešteto čestitk.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. «J. I.YONN
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
L ff. Flew Dri Go.
LEKARNARJI.
lor. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL.
•fi izpolnimo naročila vseh zdravnik o» na pravi način.
Buenos Ayres je četrto mesto v obeh Amerikah, in 20 odstotkov vsega prebivalstva argentinskega živi v polu-meru dvajsetih milj od glavnega mesta.
Zadnji Kolumb je umrl ondan v Madridu, namreč Krištof Kolumb dela Cerda, vojvoda Veranjski, v 72. letu. Bil je zadnji potomec znamenitega ge-nueškega Krištofa Kolumba, ki je odkril Ameriko.
TAM ZA MORJEM.
V spomin Andreju Glažarju*) zložil F. G.
Daleč tam za morjem, za gorami Pivka teče v žrelo slavni jami.
Tam ob Pivki v vasi pod Gradiščem posedavali smo za ognjiščem....
Pomniš li, kako so naši dedje,
— dobre duše, dobri i sosedje, — z bajkami nam domišljijo pasli, ko smo v radovedne dečke rasli, s pravcami o deželi deveti, kjer živi se lepše ko pri teti, kjer medu drevesa se cedijo, kjer se v zlatu gore vse bliščijo tam za morjem — pomniš li? Povej, če še spominjaš se, sosedov Drejče!...
Ah, Andrej nič več glasu ne čuje! Zdoma šel je daleč, šel na tuje tujcem kopat diamante črne, in domov se nikdar več ne vrne!
Tam na divjem dalekem zapadu, v rusem, rudonosnem Coloradu, kjer doma je neki bajna sreča, s celega sveta ljudi vabeča, v črni jami črnih diamantov smrt je storil poleg drugih fantov....
*) Bil usmrčen v premogovniku pri Delagui, Colo., dne 8. nov. 1910 ob eksploziji, ki je zahtevala nad 80 človeških žrtev.
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meerschaum” Sc Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, 111
S. HONET
^N^^KROJAC^^^. '
Šivam popravljam in gladim obiske 918 N. Ch.io.ugo St , Joliet.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
SLOVENSKI PRAVNIK.
R. F. Kompare
ADVOKAT
«3|C*
Telefon S. Chi. 439.
SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE. SO. CHICAGO, ILL.
vwwiAvwyv%wwywww
Oscar J. Stephen
Sobe 201 In 202 Barber isldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVIM	e*
NOTAH C*
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi.
Zavai uje tud. življenje proti nezgodam in bolezaim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko ji.oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Salun—AMERICAN HOUSE—Hotel Alfonz Weiblingor, lastnik,
1022 Ohio St.,	Allegheny, Pa.
Bell Phone 9571-R. Cedar.
Se priporoča Slovencem v poset. Najboljše pivo, vina in žganja; okusne jedi in prigrizek.
rie Jelin National Bait
Va voglu Chicago in Clinton ulit RAZPOŠILJA DENAR NA VS8 KRAJE SVETA.
Kapital in prebitni sklad $100,000.00.
ROBT. T. KELLY, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik C. G. PEARCE, kasir.
Kadar imate s sodiščem opraviti obr. nite se na slovanskega odvetnika
JOHN J. WELLNITZ,
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
in več stalnega dnevnega dobička jamčimo našim a-■	gentom z importiranimi av-
strijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti. A. S. Silberman,
352 Pleasant Ave., St. Paul, Minn.
FRED C. GRASSLE Kolači za svatbe (wedding cake) naša pekarija slaščic posebnost. Telefon.
380 N. Bluff St.,	Joliet, lila
Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri jneni. Moje delo je jamčeno, ceno in hitro.
JOS. J. BENEDIK slovenski barvar in dekorater Chicago tel. 3891.
1820 N. Broadway, Joliet, Illinois.
Popravljamo
Delo jamčimo.
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačno.
NAJBOLJŠI , $2.00 KLOBUKI
V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St.,
Joliet, Illinois.
John Stefanie
aa voglu Scott in Ohio cest, Joliet, lih
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, tovrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 34«. JOLIET.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., joliet, TI!
I.	podpredsednik:..........Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St„ New York City.
Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, III.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111
Pooblaščenec: .................. Josip Dunda, 704 Raynor'Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:......Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
IZLOČENE ČLANICE.
d društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minil., 225 Frančiška Hren, 14. nov. 1910.	Dr. št. 34 članic.
ZVIŠALA ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000.
'ri društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 2844 Ivana Hafner, 17. nov. 1910, razred 3.
POPRAVEK.
Pri pristopilih članicah objavljenih v Jednotinem glasilu 21. okt. 1910, dr. Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, \Vyo., se je vrinila neljuba pomota, vsled česar naj se blagovoli citati namesto Rozalija Petrič, 16988 Bozo Prič, roj 1885, zav. za $1000, 2. razred, spr. 17. okt. 1910.
JOSIP ZALAR, glav. tajnik K. S. K. Jednote.
Vstopnina ni velika in tudi to podporno društvo v slučaji bolezni plača tedensko podporo. Zatorej vabimo vse slovenske dekleta in žene v. starosti od 16. do 45. leta.
S sestrskim pozdravom vsem vam udana
Rose Brunskole, tajnica
0^e»0^04040040404040*v -
$ Društven
e vesti.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 16989 Anton Potočnik, roi 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 13. nov. 1910.	Dr. št. 236 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 13, Biwnbik, Minn., 16990 Jožef Šerek, roi 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 10. nov. 1910.	Dr. št. 56 elanov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 16991 Šimen Miloševič, roj 1868, zav. za $1000, 6. razred, spr. 20. nov. 1910.	Dr. št. 120 članov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 16992 Luka Levec, roj 188L zav. za $1000, 3. razred, spr. 16. nov. 1910.	Dr. št. 95 članov.
JK. društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 16993 Jožef Stefanac, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 6. nov. 1910.	Dr. št. 66 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 16994 Ivan Hribar, roj 1893, zav, za $500, 1. razred; 16995 Anton Pirkovič, roj 1892, zav. za $500, 1. razred; 16996 Anton Staniša, roj 1893, zav. za $500, 1. razred; 16997 Franc Vertačnik, roj 1886, zav. za $500, 2. razred; 16998 Jernej Pečnik, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; 16999 Ivan Lenarčič, roj 1877, zav. za $500, 4. razred, spr. 17. nov. 1910.	Dr. št. 184 članov.
K društvu sv. Jožefa S3, Waukegan, 111., 17000 Ivan Sedej, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred; 17001 Ivan Marinčič, roj 1876, zav. za $1000, 4. razred; 17002 Gregor Sedej, roj 1871, zav. za $1000, 5. razred; 17003 Jožef Debevc, roj 1871, zav. za $1000, 5. razred, 17004 Anton Vihar, roj 1866, zav. za $1000, 6. razred, spr. 20. nov. 1910.	Dr. št. 212 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 17005 Henrik Derganc, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 17006 Ivan Majhen, roj 1869, zav. za $500, 6. razred; spr. 13. nov. 1910.	Dr. št. 141 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 17007 Karol Prijatelj, roj 1881, zav. za $500, 3. razred; 17008 Rudolf Štrukelj, roj 1884, zav. za $1000.
3.	razred; 17009 Ivan Gregorič, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 18. nov. 1910; 17010 Franc Intihar, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 13. nov. 1910.	Dr. št. 244 članov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 17011 Ivan Grubar, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred; 17012 Ivan Kalafatič, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred, spr. 13. nov. 1910.	Dr. št. 76 članov.
K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 17013 Josip Pernic, roj 1885, zav. za $1000,
3.	razred, spr. 18. nov. 1910.	.	Dr. št. 41 članov.
Ič društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 17014 Ivan Benedikt, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 13. nov: 1910.	Dr. št. 92 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91. Rankin, Pa., 17015 Nikolaj Požek, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 17016 Franc Čunko, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred; 17017 Josip Šafar, roj 1868, zav. za $1000, 6. razred, spr. 13. nov. 1910.	Dr. št. 96 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv: Barbare 40, Hibbing, Minn., k društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 12181 Peter Mušič, 12. nov. 1910.
I.	dr. št. 122 članov. II. dr. št. 47 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., k društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 11735 Ivan Bene, 14. nov. 1910.
I.	dr. št. 110 članov. II. dr. št. 110 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., k društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 12992 Josip Kaučnik, 21. nov. 1910. I. dr. št. 77 članov.
II.	dr. št. 11 članov.
Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., k društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 12255 Josip Mehlin, 13. nov. 1910.	I. dr. št. 54 članov.
II. dr. št. 78 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 12603 Gašper Bizjak, 12. nov. 1910.
Dr. št. 94 članov.
Iv društvu sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 15557 Josip Krempuš, 12. nov. 1910.	Dr. št. 34 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn., 16701 Ely Deanovich, 16. nov. 1910
Dr. št. 22 članov.
K društvu sv. Jurija 64,'Etna, Pa., 139Ö6 Andrej Čačkovič, 21. nov. 1910.
Dr. št. 69 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jan. Krst. 11, Aurora, Minn., 15258 Alojzij Šavot*, 21. nov. 1910.
Dr. št. 32 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 15340 Jurij Miketič, 15. nov.. 1910.
Dr. št. 154 članov.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 13534 Peter Vojak, 15411 Vid Kuš, 21. nov. 1910.	Dr. št. 65 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 10315 Ivan Šoštarič, 14. nov. 1910.	Dr. št. 93 članov.
. Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 15936 Ivan Draginc, 21. nov. 1910.
i	Dr. št. 47 članov*.
ODSTOPILI ČLANI.
j Od društva Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 13585 Jakob Jarc,
16.	nov. 1910.	Dr. št. 46 članov.
j Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 10193 Ivan Žitnik, 15. nov. 1910.
Dr. št. 64 članov.
IZLOČENI ČLANI.
E Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 12022 Ant. Goličič, 15. nov. 1910.
Dr. št. 94 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 4741 Frančiška Rudman, roj 1890, zav. za $500, 2. razred, spr. 17. nov. 1910.	Dr. št. 34 članic.
*. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 4742 Marija Šute, roj 1874, zav. za $500, 5. razred, spr. 18. nov. 1910.	Dr. št. 35 članic.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 4743 Cecilija Banič, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred, spr. 22 nov. 1910.	Dr. št. 22 članic.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 4744 Ema Grum, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 13. nov. 1910.	Dr. št. 35 članic.
K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 4745 Marija Verbos, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred; 4746 Rozalija Stažišer, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr. 20. nov. 1910.	Dr. št. 123 članic.
K društvu sv. Srca Marijinega 111, Barberton, Ohio, 4747 Alojzija Dolinšek, roj 1894, zav. za $500, 1. razred, spr. 18. nov. 1910.	Dr. št. 16 članic.
K društvu Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., 4748 Antonija Žerovič, roj 1884, zav. za $500, 3. razred, spr. 14. nov. 1910.	Dr. št. 16 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva Marije Čistega Spočetja 85, Lorain, Ohio, k društvu sv. Srca Marije 111, Barberton, Ohio, 3113 Terezija Stritar, 16. nov. 1910.
I. dr. št. šteje 27 članic. II. dr. št. 15 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE,
Od društva sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mont., 2514 Johana Ferlič, 22. nov. 1910.
Dr. št. 59 članic.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 4007 Helena Ružič, 14. nov. 1910.	Dr. št. 17 članic.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 4009 Helena Luketič, 21. nov. 1910.	Dr. št. 13 članic.

Joliet, 111., 21. nov. —Od predsednika društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K.
J., Joliet, 111.:
Naznanja se članom društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., da se društvo udeleži skupne sv. spovedi dne 3. decembra in skupnega sv. obhajila v nedeljo dne 4. decembra pri 8. sv. maši. Pričakovati je, da se člani udeležijo v polnem številu.
Nadalje, toisto nedeljo, to je, 4. decembra je glavna in letna seja, na kateri se bode volil novi društveni odbor za leto 1911. Pričakovati je, da se člani udeleže te seje polnoštevilno in trezno, in da si na trezen in premišljen način društvo izvoli novi odbor, kateri bo deloval za napredek in pro-cvit v bodoče, neozirajoč se na mojo malenkost.
Dolžnost mi je, naznaniti članom društva, dr dr. je na dobri podlagi v številu članov in pa tudi v finančnem stanju. Zato je dolžnost vsakega člana posebno pa odbornikov, da ne ho-1 dimo kakor raki, ampak da hodimo naprej v vsake'm oziru, tekajočem se društvenega napredka. Zato je pa treba dobrih in hrabrih odbornikov.
Slavni člani in članice društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J.! Dobro vam je znano, da društvo ima velike stroške vsaki mesec, posebno pa v mesecu decembru, kadar mora plačevati poleg bolniške podpore nagrado odbornikov za 1 leto. Zato se člani in članice o-pozarjajo, da ako kateri(a) dolguje društvu, naj zaostali dolg poravna do
29. decembra, zakaj tisti čas bojo knjige zaprte, ker bodo na pregled nadzornikom.
Koncem tega mojega naznanila pozdravljam člane in članice društva sv. Jožefa in člane in članice slavne nam K. S. K. Jednote.
Anton Fritz, predsednik dr. sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J.
Joliet, 111., 23. nov. — Članom društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. vljudno naznanjam kar se tiče pobiranja denarja, ker je nekaterim mene težko dobiti doma,, da me lahko dobe vsako nedeljo popoldne v naši društveni dvorani v poslopju stare cerkve, posebno prihodnjo nedeljo bodem ves popoldan notri ter prejemal denar.
Prosim tudi, naj se blagovolijo vsi dopisi in društvene listine pošiljati na moj naslov: Nicholas Vranichar, 307 Granite St., Joliet, 111.
Z bratskim pozdravom!
Nicholas Vranichar, I. tajnik.
Joliet, Ill„ 21. nov. — Naznanjam vsem članicam društva sv. Genovefe št. 108 K. S. K. Jednote, katere ste na popotnih listih in so isti potekli, da jih ponovite do prihodnje seje.
Nadalje naznanjam tudi vsem članicam, ki še dolgujejo, da isto poravnate, ker leto se bliža koncu in knjige se morajo oddati v redu.
Obenem naznanjam vsem članicam, da bo volitev novega odbora 4. dec. 1910. Ker je to glavno zborovanje, zato bodo tiste, katere se ga ne udeležijo, zapadle kazni po pravilih.
Naše društvo sedaj lepo napreduje in upati je, ker je edino žensko društvo K. S. K. Jednote tukaj v Jolietu, da bodo v še večjem številu pristopile.
Biwabik, Minn., 15. nov. — Člane društva sv. Janeza Krstnika štev. 13 K. S. K. J, s tem poživljam, da pridejo vsi brez izgovora dne 4. decembra t. 1. ob 9. uri v stari City Hall.
S pozdravom na vse člane slavne K. S. K. Jednote.
Matt Vidas, tajnik.
Cumberland, Wyo., 15. nov. —- Naznanjam vsem članom društva Marije Zdravje Bolnikov št. 94 K. S. K. Jednote, da bomo imeli glavno zborovanje dne 11. decembra točno ob drugi uri popoldne. Na. ti seji še bo razpravljalo več važnih stvari, obenem pa bo tudi volitev novih odbornikov za leto 1911.
Opozarjam vse člane omenjenega društva, da se seje pravočasno in polnoštevilno udeležijo, da bo po končani volitvi mogoče reči, da je večini članov v zadovoljnost novoizvoljeni od-, bor. da ne bo potem obrekovanja, da ta ali oni ni.sposoben za ta posel i. t. d. Vsak član, kateri se seje ne bo udeležil, bo kaznovan za 1 dolar; izvzeti so le bolniki in tisti člani, kateri imajo potne liste.
Sobratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote.
Fr. Cirej, tajnik.
Rockdale, 111., 14. nov. — Naznanjam članom društva Svetih Treh Kra Ijev št. 98 K. S. K. J., da bodemo imeli glavno sejo 4. decembra. Ker na ti seji se bode volil novi odbor, za leto 1911, zatorej naj se udeleže vsi člani imenovanega društva, ker na zadnji seji se je sklenilo, kateri član se ne udeleži glavne seje, je pod kaznijo za 50 c., izvzeti so samo bolniki in pa tisti, kateri ima posebno delo stalno ob nedeljah.
Nadalje opozarjam nekatere člane, ki še zmeraj dolgujejo društvu, da naj bolj redno plačujejo svoje mesečne
prispevke, ker drugače je nemogoče voditi pravilno društvene knjige!
Pri sklepu pozdravljam vse člane Ul -Članice K. S. K. J ednote. Tebi pa, vrli list, obilo naročnikov in predplačnikov.	John Snedic, tajnik.
Milwaukee, Wis., 21. nov. — (Poročilo od društva sv. Jožefa 103 K. S.
K.	J.) Cenjeni rojaki! Kakor druga društva po navadi vsako leto volijo društvene uradnike, tako se tega ameriškega načela drži tudi dr. sv. Jožefi št. 103 K. S. K. J.
Dne 13. novembra so bili pri društveni volitvi dr. sv. Jožefa št. 103 izvoljeni sledeči člani uradnikom imenovanega društva za zopet skrivnostno leto 1911:
Predsednik, Anton Gazvoda, 370 Mineral St., Milwaukee, Wis.
Podpredsednik, John Kobe, 370 Mineral St., Milwaukee, Wis.
I. tajnik, Anton Hren, 237 Hanover St.. Milwaukee, Wis.
Tl. tajnik, Leopold Godec, 304 Grove St., Milwaukee, Wis.
Blagajnik, John Kastelic, 335 National Ave., Milwaukee, Wis.
Zastopnik, Anton Kralj, 315 Walker St., Milwaukee, Wis.
Odborniki: 1. Martin Hudaj, 315 Florida St., Milwaukee, Wis.; 2. Joseph Košarog, 318—6th Ave., Milwaukee, Wis.; 3. John Hauptmann, 319 Florida St., Milwaukee, Wis.; 4. Frank Anzelj, 721 Kinnic Kinnic Ave., Milwaukee, Wis.; 5. Math Merhar, 6212 National Ave., West Allis, Wis.; 6. Valentin Petrin, 775 — 64th Ave., West Allis, Wis.
Bolniški obiskovalci: Za So. Milwaukee, Florijan Bolite, 315 Walker St., Milwaukee, Wis.; za Milwaukee, Joseph Pugelj, 315 Florida St., Milwaukee, Wis.; za Fond du Lac, Steve Robar, 1179 — 29th St., Fond du Lac, Wis.; za West Allis, John Murn, 472— 53 Ave., West Allis, Wis.
Maršal, Frank Murn, Hanley Place 4th House from National Ave., 48th Ave., Milwaukee, Wis.
Zastavonoša, Frank Anzelj, 721 Kinnic Kinnic Ave., Milwaukee, Wis.
Vsem skupaj želim, da. bi se kolikor mogoče ozirali na namen društva in da bi bili za splošne društvene koristi (Nadaljevanje na 8. strani.)
406-408-410
NORTH CHICAGO STREET
Velika slovenska prodajalna pohištva.
Posebnosti za praznike.
ZASTONJ
Ta $2.50 vredna skupnina kuhinjskega orodja se da vsakemu odjemalcu z kupni $15.00 ali večvrednega blaga.
Z vsakim kupom za $15 ali več bomo dali eden tega orodja brezplačno, ki je vreden $2.50, ter je narejeno ia najboljšega jekla in iina močam ročnik.
ZASTONJ
Ta $2 50 vredna skupnina kuhinjskega orodja se o'a isakemu odjemalcu z kupom $15.00 ali več vrednega blaga.
To j e; čistilec za meso, fin jeklen nož, fini nož za kruh, izvrstna kuhinjska žaga za meso, importiran brus, trpežen ključ za odpiranje kanvic in steklenic in nož za obreževanje. Vse absolutno zastonj,
. '-»561
Postelj kot podoba le $7.50.
Vernis Martin Finish, ali pa ista postelj “Colonial” vrste, 2 in. stolpi, $1.50. Navadna cena $12.60.
$15 Brass postelje za $10.
Polna velikost tri barve v Freneh Laquer. Ne pozabite csne $10 za vredne $15.
Mi smo glavni zastopniki svetovnoznanih llygeia springov za
postelje.
Najvešja ra:prodaja postelj v Jolietu se začne danes in se konča v enem tednu.
Vsakdo se začudi na cenah t« h pastelj, ki so narejene v naši lastni tovarni v Bradley, 111. Želimo, da jih vidite, če kupite, ali ne. Ponujamo vam jih poceni.
Pohištvo za obeduico.
6 ft. raztegalne mize, narejene iz najboljšega hrastovega lesa, močne, trpežne noge, 45 col široke, lepo okra ene. Posebna cena, navadno po $20,
a sedaj po............ ................................$15.75
Miza za obednico iz hrastovega lesa, 6 ft., široke 45 col., O. G. rim, močne noge, posebna cena........ .........................$10.00
Druge jako fine mize po $18.00 in $20.00.
Stoli za obeduico.
Stoli za obednico iz trdega četrtrezanega hrastovega lesa, usnjat sedež, skrivljene noge, $2.75'vredni, posebna cena sedaj za. .	$2.00
Hrastovi stoli za obednico s finimi naslonjači in ročami, lepo okrašeni, vredni $1.50, a sedaj so po. ........................ $1.00
Omare za posodje.
Trdne omare za posodje iz četrtrezanega hrastovega lesa, okrogla steklena vrata, lepo ogledalo v ozadju in eno na vrhu, vredne $20.00, a sedaj
80 p°..................................................$15.00
Mi imamo največjo zalogo raznih omar najnovejše vrste, cena jim je
°d	$15.00 do $75.00
POSEBNOST — Fina omara iz hrastovega lesa, lepo ozaljšana, posrebr-njeni potegalniki predalov, 12x40 lepo francosko ogledalo, posebna cena sedaj .................... .........................$22.50
Najboljše je, da pridete in dobite eden set tega kuhinjskega orodja zastonj z nakupom blaga za $15.00 ali več.
The Eagle
MATH. SIMONICH
vodja.
(Konec.)
Ona ga je hotela posaditi na kolena, 'ga vesela pritisniti ha prsi, ga o-dobrovoljiti z ljubeznivostmi in poljubi. Vselej je bila z njim brez posebnega truda sladka in nežna.
—. Bodi priden, moj dragi, pa boš za mizo sedel pri svoji dobri materi...
—	O. ne govorite mu, — jo je živo prekinila mlada žena. — On se bo skril. Prosila bi vas, da ne pazite nanj, da se ne zanimate zanj, da ga ne gledate zmerom... To je edino sredstvo, da ga obdržimo pri mizi.
Važno in marljivo se je posvetovala z dečkom, da bi ga odločila za sedež pri babici, s tihim in pa skrivnostnim glasom, med katerim je babica stisnjenega srca slišala šepetanje.
—	Jaz bi rad, da me posadiš med sebe in očeta.. . nočem biti pri njej.. . zelo se bojim, da mi ne stori kaj žalega-
Stara gospa je iz uljudnosti povžila ordeor, a niti z najmanjšim tekom.
Mnogo sfvari jo je skrbelo. Ni si upala vprašati, niti treniti z očmi, da je ne bi nehote ugledal mali.
Sedaj je zrla v vrata s vprašajočimi pogledi, ali bp pač Katarina prinesla izrezke.
Stresla se je, ko se je prikazala mlada strežnica v sobi.
Snaha je uganila njeno misel in je suho razložila:
.— Ali vam vaš sin ni povedal ničesar? Nimamo več Katarine. To vam je bila resda neprenosna čemerika, kaj ne, Gaston?
• — Pokazala se je za moje mladosti za dovolj brihtno, — je poizkusila svojo- srečo stara gospa, skrivajoč pod servieto trepečoče roke.
In ko je še opazila, da je snaha z obupnim pogledom 'opozorila moža na nevarnost, je pa vskliknila živo:
—	Ah! Moji časi... ti moji stari
časi! Kako zelo še je od' tistih dob vse spremenilo... Toda^naša- Katarina se je morala gotovo močno spremeniti, kaj iie...	-	* f-■ .
Takoj jo je bilo sram in, je pbžalo-vala svojo nepremišljenost, ki jo je prisilila, da laže vedoma. samo da .zo»--pet najde dopadenje pri svoji snahi.
Začela je z glasom, ki se je bolj in bolj spreminjal:
—	In kaj se je zgodilo z mojo ubogo Katarino?
—	Ne vem več natanko, — se je oglasila mlada, docela nepazljiva in zamišljena v kos kurje pečenke.
Razmišljala je pač o tem, koliko truda stane Gastona, da s podrobnostmi odgovarja na vsa ta nadležna vprašanja. In pri vsem tem je to njegova mati, pri njem na posetu!
—	Prirejala nam je blazne komedije,
-— jo je zavrnil sin Cantn. — Razun tega;je bila po'mojih mislih premehkega srca. To bi utegnilo škoditi malemu. Poslali smo jo zopet nazaj. Morala je v bolnišnico.
Gospa Cantu ni imela več poguma, da bi jedla, niti iz uljudnosti. Položila je vilice na krožnik in se ni dotaknila ničesar več. Molčala je z dolgim, močnim molkom.
Mlada dama ga je pretrgala s vprašanji, ki jih je stavljala možu o stvareh in ljudeh, o katerih stara ni bila slišala še nikdar.
Sredi pogovora je Gaston pozabil na babičino prisotnost in omenil zasebne stvari, lastne zadeve. Žena je iztegnila vrat in ga poslušala pozorno. Naštel je več vrednostnih papirjev.
Pri imenovanju nekega naslova se je mati vzbudila iz čemerne dremotice in vzkliknila brez pomisleka:
—	Kako si mogel prodati svoje vile v Parizu in kupiti to-le? To so vendar vrednote, ki jim oče ni bil nikdar zaupal.
Molku se je pridružila mučna zavest, ki ga je naredila še neznosnejšega: Ti ji boš moral položiti račun od svojega gospodarstva!
Gospa Cantu je zardela od zadrege in prebledela od bolečine. Kakor so jo bili razumeli, tako približno je hotel povedati. Trudila se je porazložiti položaj, se opravičiti. Ne da bi jo poslušali, so vstali od mize.
Snaha je kakor onemogla s trohico potrpežljivosti stavita predlog, ki se je glasil kakor kakšno povelje:
—	Gaston vas popelje v hišo in vam nakaže izbo, ki bo vaša.
Dočim se je mlada žena s pretiranim vzdihom odrešenja'iztegnila na dolgi zofi, da bi pokrepčala živce, zbolele od napora, mater svojega moža sprejeti kolikor mogoče srčno, je gospa Cantu sledila sinu korak za korakom.
Čuvstvo sanj se je je zopet polotilo. Ta hiša je bila neka druga, kdo zna katera druga zelo visoka, zelo lepa, zelo nova, pa nikakor ne njena hiša!
Vse'prejšnje pohištvo so bili postavili na podstrešje ali ga prodali. Tapete so bile prelepljene. Salon je bil spremenjen v spalnico, spalnica v igral nico. Medstena je bila porušena in' iz knjižnice in kadilnice so napravili salon.
In izba, katera je bila namenjena njej, se je nahajala v drugem nadstropju, v nekdanji perilnici. Tam so ji bili porazložili njeno prtljago, vse do zadnjega, kar je bilo spravljeno v popotnem kovčegu.
Uboga dama se je gubila med toliko spremembami in prav tako kakor na
zunaj, je potovala na znotraj, v duši in premetovala in mešala spomine. Med Samimi hudimi slutnjami jo je zmagala fiksna ideja.
Potem ko je bila pregledala vse izbe in se pazno prepričala o vsem, je stavila vprašanje, ki ji je žgalo na ustnih in ki si ga ni upala izustiti spričo snahe, boječ se kakor pri Katarini bolečega iznenađenja od nje — boleča iznenađenja so zabolela še hujše pri tem kratkem in suhem glasu!
Vprašala je torej, dušena od razburjenosti:
—	Nisem videla izbe tvojega očeta? Kje spi sedaj? Ali v najini prejšnji spalnici?
Presenečen do nezavesti je bil Gaston od začetka v silni zadregi; potem mu je iz zadrege pomagala jeza, ki ga je bila zgrabila, in je odgovoril nestrpno:
—	Tvoja prejšnja izba, izba očetova, nam služi za toaletni kabinet. O,, preselimo te tja, ako si to želiš!
Vznevoijena, zdražena je oporekala:
—	Ne, ne, ne, ne spremenite ničesar... jaz sem tukaj zelo zadovoljna!
Misel, da se ne bo treba seliti, ga je vzradostila. Našel je ta-le izgovor:
—	Razumeš, stvar se je zgodila zavoljo našega otroka, in potem tudi nismo mogli vedeti, da se ti vrneš...
—	Ah, že razumem.. . že razumem...
Razumela je.. . da bi se bila morala
opravičiti, da se je vrnila!
Ko ni odgovoril na vprašanje, je še enkrat ponovila:
—	Kje je torej spal oče pred svojim odhodom v kopališče?
Po prvem vprašanju opozorjen, je imel časa dovolj, se pripraviti na odgovor.
Brez obotavljanja je izjavil:
—	Oče je spal tukaj. Zato tebi prepustimo to izbo. Ostavim te, da se preoblečeš, porazložiš in pohraniš svoje stvari dotlej, da bo zopet dan. Ko potrebuješ luč. pozvoni.
Ona je čutila, da je lagal. Njegove plašne besede, naglica, s katero je odšel, so ji dokazale baje dovoj.
In vendar se je obotavljala, brez nasilja delati na to, da bi razkrinkala skrivnost, ki so jo skrivali pred njo.
IV.
Sama, izmučena, je legla — ne v naslonjač — temuč na zofo po stari navadi iz blazinice. Strmela je v popotni kovčeg — kakor kratko se ji je tudi zdelo — brez najmanjše misli, da bi ga odprla in , razpravila svoje stvari. Po čemu?
Mislila je venomer le na svojega moža. na svojega starega tovariša, in v skrbi da so se mogoče dogovorili, da ji ničesar ne povedo o njem, jo je ta stvar pekla mnogo hujše kakor vse druge bolečine.
V	kopel?-Čisto sam? Ali je to verjetno? Mogoče so ga. ubogega starca, poslali kakor njo v blaznico...pa kam? Kako bi ga šla iskat, ko bi mogla vedeti .. .
Kdo ji bo izdal resnico v tej hiši, kjer vse govori zoper njen spomin?
Prepričana o tem, da v svoji izbi v drugem nadstropju ne odkrije ničesar, je odšla brez šuma, neopaženo kakor volk, in se napotila iskat — a ne Can-tuja — temuč kakšno njegovo reč: svršnik, palico, klobuk, karkoli, le da bi jo moglo uveriti o tem, da je še pred kratkim bival v tej hiši.
Splazila ,se je skozi napol odprta vrata, tihotapila dalje tipajoč ob zidu skozi hodnike in zasledujoč obleke na vešalih.
Strežnica, nekoliko nevoljna radi pomnoženih skrbi, ker je bila ena oseba več pri hiši, jo je zagledala v že mračni veži, tavajočo, bežečo, z obrazom somnambulnega človeka, ki pošastno išče kdoznakaj . . .
In to dekle je mrmralo med zobmi:
—	Kaj ima brskati vsepovsod? Ona ni popolnoma ozdravljena, ta starka!
Gospa Cantu je ni videla, niti slišala, tako je'bila uverjena v svoje iskanje. I ipajoč je iskala, iskala venomer.
Našla ni ničesar. Ničesar njegovega ni bilo več tukaj, niti misli.
Napotila se je iz hiše in tavala po vrtu, prepričana, da najde vsaj kakšno znamenje, stopinjo, sled.
V	somraku, padajoč med drevje, ob ra z še bledejši v senci, se je njeno krilo od rujave svile gubilo med listje, kakor fantom, in je prebežala vijugaste drevorede semtertja kakor zgubljena v skrivnostnem labirintu.
Nenadoma je zagledala pred gajem, ob katerem je stala kamenita klop 'in ki se je odpiral proti hiši, drug bled obraz, katerega črno telo se je tudi mešalo z mračnim listjem v kaotično zmes.
In stara gospa je ob zadnjem svitu dneva spoznala otroka s svojimi velikimi očmi v nežnem, voščenem obrazu.
On jo je objel z nezatfpnim, boječim, nad vse radovednim pogledom. Presenetenje tega svidenja ga ni zganilo.
Ona se je ustavila, da ga ne bi splašila in v misli, da ji mogoče ta mali, ki še ne zna lagati kakor veliki, pove resnico, je zašepetala šepet poln sladkih besed:
—	Ne boj se, moj mali: jaz sem tvoja babica, in babica ljubi tudi takrat, ko nje ne ljubijo več... Ljubezen je močnejša od nje same.
—	Moja pestunja mi je rekla, da ste
blazna in da so blazniki zlobni... Vi torej niste več blazna.
Sprožena od dečkovih usten se ji je beseda zadrla v srce kakor svinčena kroglja. Prevzela jo je cela njena 'sramota in cel njen padec. In odgovorila je tresoč se po vsem telesu:
—	Ne... ne... jaz nisem več... bolna... Sedla bom na klop... Pridi k meni.. . Lahko kramljava .. . Hočeš malo kramljati s svojo babico.'
Sedla je na kamenito klop in ga vabila k sebi z laskavimi besedami in s široko razprtimi rokami. On se je še zmirom obotavljal.
—	Ne boste mi storili nič žalega?
—	Žalega? Ah, moj dragi, kako ti naj storim kaj žalega? Meni so storili nekaj žalega, meni, a nisem se naučila ! te umetnosti: povrnila jim tega nisem nikdar!
Deček ni več razumel. Strah ga je zopet popadel in začel se je umikati.
—- Če se vam približam, kaj mi boste storila?
—	Posadim te na kolena, pripovedujem ti mičnih povesti in te negujem kakor zna .. .
Tu ji je glas preminil od dušne tes-nosti. Morala je še enkrat dihniti in ponoviti.
—	... kakor zna tvoj ded!
Otrok se je presedel na klopi, iznova prešinjen od nezalipnosti. Njegov obraz je obledel. Oči so se povečale v noči. Položil je prst na ustnico in šepetal razgledajoč se kroginkrog:
—	Pst! Prepovedano je govoriti o dedu!
—	Zakaj?
—	Ker ga ni več tukaj.
San, vedni san. se je je lotil še enkrat. Začutila je. kakor da je ta o-trok drobna, črna tiča. ki bo pri prvem njenem zgibu zletela v teme, ne da, bi ji razodela skrivnost.
. Ne da bi se odmaknila, v neprestanem strahu, da ga še splaši, se je silila nadaljevati s toploto:
—	Da, vem, da tvojega deda ni več tukaj... Odpotoval je za tri tedne v toplice — kaj ne?
Kratek, nestrpen, bizaren smeh — otroka je zabavalo, da babica ne ve tega, kar on ve. Obraz se mu je začrtal prebrisano in hudomušno.
—	On ni odpotoval v toplice... a jaz vem, kje da je!
Zatajil se je, čeprav ga je mikalo povedati. A radoveden na njo, roke na krilu, je lahko vzgorel od hrepenenja’, vsplamtel. skoroda se vstrašil pred dejstvom, da ve.
In dal se je prositi v svoji otroški trmoglavosti, v slepem nagnjenju do grozovitosti, ponosen, zadovoljen s svojim važnim stališčem,. nejasno zavedajoč se, da je ta zelo stara gospa izročena njemu, čisto malemu otroku in da jo on, čisto mali otrok, zamore razburiti kakor velik človek.
—	Povej mi... povej mi... prosim te.. . rotim te.. .
V	večeru se je zdel njegov vedni smeh tuj in neznan.
—	Prepovedano je.
—	Povej mi samo, ali je zelo daleč odtod?
—	Oh, ne, prav nič daleč... on je prav zelo blizu.
Vse, kar je še živelo v njenem starem, strtem telesu, je vstrepetalo, planilo kvišku in naraslo v upanja poln klic:
Ti si ga videl?
—	Ne, — se je odrezal fant, nestrpen in nemiren od njenega vzvalova-nja, odmikajoč se neopaženo. — Ne more se ga videti, nihče ga ne more videti!
V	njej je planilo nazaj in zagledala se je izmučeno .sredi morja slutenj, iz katerega ni vstal niti ostanek kakega točnega vprašanja.
Razpoložen pripovedati mnogokaj, odkar ona ni izpraševala več, in iščoč v njenem obrazu pojasnila za to, kar je bil videl in ponovil brez razuma, je otrok priznal z eno samo besedo:
—	Ne vidi se ga.. . ker spi v jami, pod kamnom, porisanim z velikim črnim križem, kar se toliko pravi, kakor da je mrtev!
Stara dama je planila kvišku, ravna kot sveča, bleda kot zid, trepečoča od mraza. Roke stisnjene na prsi, kakor da se brani pred orožjem, ki bi jo zabodlo, je v tihotni večer zajokala drhteč jok kruto ranjenega srca, je zastokala stok omamljenosti in brezkončnega gorja.
Otrok, pretresen od nepričakovanega učinka svojih besed, je zbežal s plahim begom.	>
In ona je ostala sama. bleda in okamnela v črnem listju. Presunjena od groze je dospela pred gaj, poln senc. Obstala je in objela hišo in vrt s pogledom neskončnega brezupa.
Vse, kar se ji je bilo ob njenem prihodu pojavilo v vznemirjujoči popačenosti more kot nepoznano, je vstalo pred njenimi očmi čisto, jasno in dosežno, uresničeno s točnimi, brezčutnimi črtami.
In trditi, da je srečna hiša? Ne! To ni mogla biti. Sreča in hišni mir sta tu-le spod, stlačena, zadušena, ujeta, vzidana pod tem čisto novim, gladkim, golim, zidarskim delom. To pročelje ni drugega nego maska, čemerna in neprenosna, maska od kamna in mal-ca, ki se zdi, da poprašuje:
—	Po čemu si se vrnila semkaj? Kaj hočeš? Kje stoji zapisano, da še moraš živeti, vzbujena k življenju od drugega sveta? Ne boš našla, česar ti iščeš. Pojdi odtod, tujka! Pojdi odtod, vsiljivka! Pojdi odtod odsotna in pozabljena!
V	nočnem hladu je stara gospa jela zmrzovati, objeta od samote, zaveda-
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Narodno Podporno Društvo
“Slovenski Sokol”
Waukegan, Illinois.
Uradniki:
Pavel Bartelj, starosta, 834—lOth St. Josip Hribar, tajnik, 604 — lOth St. Frank Belec, blagajnik, 818 — lOth St. Telovadni odbor: Alojz Grebenc, Cor.
MteAlister in lOth Sts.
Mesečne seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 uri pop. v Matt. Slanovi dvorani na 10. cesti.
Ana Vogrin
izkušena babica
302 Ruby St., N. W. 1727, Joliet. Ih
da sem v zvezi z avstrijskimi konzulati
v Združ. državah in Kanadi, za to lahko izdelam notarske listine ne glede kje se stranke nahajajo. Izdelujem vse listine na kojih se zahteva notarski in konzulatni podpis in pečat.
JOSIP KLEPEC, javni notar, 1006 N. Chicago St.	Joliet, 111.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žga nje, smodke in izvrstno demače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
\ 7
♦00 Ohio Street	Joliet*, Ills
Geo. Laich
GOSTILNIČAR.
3501 — 95 Street, So. Chicago, 111.
Tel. So. Chicago 5844.
Pošilja denar že več let v staro domovino, a še ni bilo slišati nikake pritožbe.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
3Iesnica
Tel. 101	Joliet, 111.
Vinana prodaj
Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotei ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino iz šampajn grozdja 40c gal., vino od leta 1909 muškotei ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila:
“Hill Girt Vineyard*'
Box 657.
Ustanovljeni 1I71.
The Will CoimtTNatlDsa] Bank
Of Joliet. Illinois.
Prejema raznovrstne denarne aloga ter pošilja denar na vse dele sveta
Kapital in preostanek $300,ooo.lt.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Tom Stefancich
N. W. Phone 392.
iOOO N. Chicago St.,	Joliet, Ills.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
Stefan Jakše. prop.
Crockett. Cal
E. PORTER Brewing Co.
EAGLE SPEWEl»: 5 izdelovalci
DLEŽAKE PIVI
PALE ALE IN LONDON PORTE* POSEBNOST J* PALE WIENER BEE*
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phone 18*2. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
tŸ? t*!?! tt1? tí) cíj ttl ¡t; it1} utr? tiTt clV ttl ('tl t't>t	t*tl tt? tty
*4,’ *4* *4,* w ^	ML1 ‘Jt* *4.* *4-* l4**	*4»* *4."*
❖_____________________________________________________________€*
❖
é-
❖
❖
4*
0
Ako je vaš obraz bled ali rumenkast, je to znamenje pomanjkanja krvi, ker ista ne vsebuje dovolj rudeče in krepčilne vsebine, zato je slabotna in polna nečistobe. Tako pomanjkanje zdrave krvi je povzročeno po nepravilnim prebavljanjem hrane. Znaki takega pomanjkanja so:
4
Rumenkasto bledo obličje, neprestani glavobol, slab okus, odurna sapa. nemir po jedi, zabasanost in izbrnlii.
Tem neredom se pridružijo še druge težave, ki so različne z ozirom na razmere v kojih se oseba nahaja. Mi vam svetujemo rabiti zanesljivo zdravilo v takem slučaju, ki je
SOS E PH TElNKirf

Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
• COltTERt»
Opozarjamo, da je format tega znanega zdravila bil zadnje čase mnogo izboljšan, da je sedaj mnogo močneje. Sedaj je doza mnogo manjša, a deluje mnogo bolj očividno. Rabite je kakor sami želite. To zdravilo je najbolj priporočljivo, ker
Očisti telo brez da ga oslabi.
Daje novo moč vsem organom ter dela prebavnost redno in perfektno. Stara in izdelana kri se v *
kratkem nadomesti z novo in močno krvjo, ki daje vsakemu udu novo življenje in moč.
DOBI SE V VSEH LEKARNAH.
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
❖
cip?
*&■
❖
❖
é-
❖
0
7.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KERŽE GO.
2016 S. Lawndale A ve. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
KJE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR?
Hranilnih ulog je:
38 milijonov kron.
Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron.

MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4J4 odstotka. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
62 Courtland Street, New York, in njegova bančna
podružnica 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Compagnije ^ G-enerale 9 Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St.,
New York City.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicag» Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovicfc agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111, Paul Starič, agent, 110 South I7t» St, St. Louis, Mo.,
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111.
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344
DR. “ ^RICHTER'Si
Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je OR. RICHTERJEV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z, njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, d; preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, gibt, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 m 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Peeri St, INE3W YORK.
AMERIRANSKI SLOVENEC, 25. NOVEMBRA 1910.
(Nadaljevanje s 6. strani.) joč se, da je zapuščena in da bo ostala zapuščena vekomaj.
Ni imela več svojega življenjskega tovariša, ne svoje dobre Katarine, ne uboge Montonnet, ničesar ni imela več!
Živi je niso ljubili več in tisti, ki jo še morejo ljubiti, so bili vsi mrtvi. Naj gre razklepat srca, ki _ so se zaprla? To je dolgo in težko.. . znabiti nemogoče!
In ona se je čutila tako trudno, tako staro! — Ona ni imela več moči in poguma, zaživeti iznova. Rajši ne poizkusi... Ah, ne, bilo bi prekasno!
In sedaj, ko so plahnili utisi sna v čustvu neusmiljene resničnosti, v nenavadno osvetljenem obupu je razumela, da ji bo blaznica mnogo dražja, prisrčnejša in gostoljubnejša od te hiše.
Tam je poznala vse ljudi in nikdo se ni potvaril, da je ne pozna. Kakor so jo sladko poznali, tako so govorili z njo sladko. Zaupali so ji in niso ji posojevali misli z obrestmi.
Njena izba je bila ozka, za silo o-premljena, a svesta si je bila, da je v nji; kadar bi spala, je niso preselili in niso ji odkazali postelje koga drugega.
Ce se je včasi kdo obnašal prav tako nestrpno in osorno, ta osornost vsaj ni izhajala od sina, snahe ali vnuka, te-muč je prišla od tujca.
In dalje, —• ker njena sreča ni živela več v tej hiši, v tem vrtu, ker je vsa minula lepota obstojala le še v njej, v globini njene duše, jo je hotela čuvati, skrbno skrivati kakor relikvijo.
Tam je hotela vse, kar je bila videla, vse, kar je bila slišala, zdrobiti, razsuti, potopiti drobljance spomina v morje misli in novih zanimanj. Tam, kjer je pozabila na celi svet, tam bo pozabila tudi... in ona ni hotela! Pozabiti, ne! To bi poplačala presebič-no in prekruto. In potem je bila ta preteklost mnogo slajša od sedanjosti. Da, spominjati se v miru, brez motnjave na vse moči življenja in na skušnjo, ki ji je ostala. Spominjati se do brezkončnega spanja smrtnega...
Nenadno sredi nočne tihote in toplote se je jela stara gospa smejati izgubljeno, bolestno, — čisto blazno.
Sin, snaha, otrok in pestunja so pribežali.
Prepadla, blodne oči med štrenami, ki so plahtale od njenih sivih lasi, z velikimi, nerazumljivimi gestami je je-la blesti:
—	Mislila sem, da živim... in sem mrtva, bolj mrtva, kakor da sem zagrebena pod kamen, lesen križ nad menoj... življenje je žilo v vrtu, vrtnar je streljal s karabinerjem.. . odletelo je!... Sedaj je vrt pokopališče... vsa drevesa brez gnezd so ciprese... hiša je grob... ogrumen grob... naj-grši grob, ker ne poganja noben cvet .. . najžalostnejši grob, ker je prazen ... to je zavržen grob, ker ne hrani svojih mrtvih 1
Govorila je vsevprek otročje in resno, navadno in izvanredno, komično, pretresljivo, o presledkih stvari, ki so bile tako globoko resnične, da se je sin tresel, kot da kliče glas vesti iz temin.
Potem se je začela zopet smejati, smejati izgubljeno, bolestno, blazno, tako dolgo, da so ji privrele velike težke solze na hladna lica...
V.
Tudi to ni trajalo dolgo.
Mal četrt ure za tem je peljal izvo-šček Gastona in njegovo mater proti, Parizu. Niso bili imeli ravno mnogo' sitnosti s prtljago:t popotni kovčeg je ležal na preprogi voza med njunimi nogami.
Gospa Cantu ni bila oporekla niti najmanj.
Med tem ko so po njunem prihodu bolnico spremili v njeno izbo, ki je radi prekratkega časa ni bil razpravil še nihče, je Gaston dal poklicati ravnatelja in ga z besedami svoje žene .ogovoril brez ovinkov:
—	Ni dovoljena v poštenem zavodu taka lahkomiselnost, nespametnost, nevednost kakor tukaj! Ne igra se na to sorto z nevarnimi bolniki! Kako, ali se ji ni zatrdilo, da je ozdravljena od blaznosti, in ali se ni poslala domov, da smo jo vzeli še tisti dan? In dve uri potem se ji je povrnila blaznost v divjem izbruhu. Ona ni “čisto zdrava”, ona je blazna, da, blazna za prisilni jopič! Velikansko srečo ste imeli, ravnatelj, da se je ta slučaj pripetil pri spravljivih ljudeh, ki dovolj sovražijo škandale in niso v javnosti trosili povesti, ki bi bila pokopala vaš zavod. Da nismo imeli nevolje in nepotrebnih korakov dovolj, bili bi poslali našo mater v drug zavod. Če se v bodoče drznete še enkrat motiti mirno obitelj s krivimi znamenji vašega ozdravljenja, vam ne le ničesar ne odgovorim, ničesar ne storim v selitev, temuč vložim tožbo...
Med tem je gospa Cantu med štirimi stenami svoje ozke izbe, vsakdanje in gole kakor v kakem provincialnem hotelu, z lažjim srcem dihala boljši zrak. Vendar enkrat sama je kmalu potem, ko se ji ni bilo več bati zdravnikovih posetov ali čuvajevih obhodov, za vselej popustila nerazumljivo gesto in blodno besedo.
Svobodno je ležala na svoji železni postelji in je, obraz zakopan v roke in s čuvstvom, da se ji navzlic njenemu trudu misli niso marale razpršiti ali se pogrezniti v nerazvozlan sen, vzdihnila s tihim glasom, da bi se ne slišalo:
—	Ah, moj Bog, sama s toliko boljo. .. kako. težko je, postati zopet blazna...
Pred podobo Marije Pomočnice.
Luč je umirala, ni imela olja. A še bolj je umirala uboga žena, sklonjen» pri mizi, šivajoč revno perilo.
Bili so oguljeni ostanki ženitovanj-ske obleke.. . Kako lepa je bila nekoč ta obleka, pred devetimi leti! Kako ljubeče je čula v dolgih nočeh, da jo je dovršila, vso sama, tam v družbi svojega Karla, ki se je smehljal in obljubljal toliko in toliko. . .
Kdo je bil bolj srečen od nje? In tudi uboga mati, stara ženica, ki je .toliko let preživela srečno in mirno s svojim Markom, se je ob pogledu na Karla, ljubečega njeno Brigito, čutila veselo in je rada pomagala dobri hčeri. Karl pa je sedel za mizo in se nagajivo šalil...
Slaboten plamen je trepetal in ugašal.. . Brigitine oči so bile omeglene od dolgega čuvanja; krvave so bile in trudne. Glava je silila v naročje.
In če bi šla spat?..-, je mislila. Bila je tako trudna! Toda če se povrne Karl in ne najde večerje, gorje! Stopila je v spalnico otrok. Spala sta. Tončku je visela ročica čez posteljo, glavica je padla z blazine.
Nežno je prijela ročico in jo skrila pod odejo, potem glavico in jo položila nazaj na blazino. In Klariča s sklenjenimi rokami, kakor da moli.
Pokrila ju je, in se z globokim vzdihom vrnila v hišo — čakat moža.
Zadnjo kapljo olja je vlila v svetilko. Luč je oživila. Spet je sedla Brigita k mizi in prijela šivanko. A glava je bila pretežka. Trepalnice so padle skup, kakor zatisnjene od nevidne roke, in so zakrile oči. Brigita je zaspala.
Sanjala je.
Bila je tako srečna pri svojem Karlu. Živela sta složno, mirno, ljubeče. Ljubila je Karla in Karl njo. Dva zla-toglavčka sta z angelskim smehom sladila življenje. Karl je bil najboljši človek. Nekega dne se vrne domu z dvema prijateljema, ki ju je našel v tovarni.
Nič več ga nista izpustila. Prišla sta zjutraj in ga izvabila, pozno v noč sta ga spet spremila domu. Kdo sta bila? Brigita ju ni pozftala, toda ob pogledu nanju jo je vselej zaskelelo v srcu. Nekdaj se je vrnil domu pijan, potem drugič, tretjič...
O Bog! kako je postal hudoben njen Karl! Ukradla sta ga, umorila sta ga! — Oh, moj Karl!.. .
Nenaden trušč, trešč na zemljo, potem močna kletev... Brigita se zbudi.
"Zmiraj tako!” je vpil Karl in počasi' vstajal.
Vse je bilo temno. Luč je že davno vzplapolala in ugasnila.
“Si ti, Karl?” vpraša Brigita prestrašeno.
“Aha, si tukaj!” je rohnel in preklinjal. “Me res misliš končati?”
"Bodi miren Karl! Ne vpij! Boš zbudil otroka!”
“Luč piavim, luč!”
“Ne vpij, jo takoj prižgem.”
Iz miznice je potegnila svečo in jo prižgala.
"Tako dolgo sem te čakala, vidiš, da je ugasnila luč.”
Karl je stal tam, naslanjajoč se na steno, z roko pa je drsal k sebi stol in skušal sesti.
Bil je brez klobuka, ves prašen, z divjimi, napol zaprtimi očmi.
Brigita ga je zrla z gnjevom in pomilovanjem.
“Tolikrat šem že povedal, da ne trpim varčevanja. Kje je večerja?” “Postavila sem jo k ognju, da ne omrzne. Sedi, takoj jo prinesem.” “Ne maram!”
“Bi rad šel spat?”
“Ne grem... grem ven!” ,
“Še ven? Ne vidiš, da stojiš komaj na nogah? Karl, pojdi spat, je že tako pozno!”
“Skončaj, pravim. Tu jaz zapovedujem!”
“Ah, Karl, vsaj enkrati...” “Nobenkrat. Denar daj!... Denar sem! pa tiho!”
“Denar? Kje ga bom vzela?” je odgovorila Brigita in si obrisala oči.
Pijanec je razprl oči in jo pogledal tako ostro, da se je Brigita stresla od groze.
“Torej varčuješ... varčevati misliš? Ti bom pokazal...” in je dvignil roko in mahnil po Brigiti.
Komaj se je umaknila jokaje, tresoč se...
“Zaboga, Karl...”
Karl je izgubil ravnotežje, omahnil je in se zgrudil na tla. Tam bi bil obležal da mu ni žena pomagala vstati.
V tem se je dolg žvižg razlegnil od ceste.
Brigita ga je poznala. Bil je navaden žvig prijateljev, morilcev njenega Karla. Brigita je padla obnemogla na tla.
“Slišiš?... Mi daš ali ne? Denar! Takoj!...” In je stegnil desnico, z levico se pa oprijel peči, da se zopet ni zgrudil na tla.
Brigitine oči so ga pogledale z očitajočo bolestjo, tako milo.
“Iz ljubezni do mene, do tvojih o-trok, Karl, ne hodi!...”
“Denar sem, ti rečem!”
“Vzemi, nimam drugega...”
In mu je vrgla v roko nekaj vinarjev. Karl je pohlepno pogledal, pre-štel je in divje zavpil:
“Deset soldov! ha, deset soldov! Pogini s svojo beračijo!”
In jih je jezno treščil v Brigito, da so se katalikali naokrog.
Prijatelja sta se utrudila s čakanjem: približala sta se in pridrla v sobo.
—1T—-■■■..... —r"11.    ' "■
"O, kakšno bogastvo! kar po tleh se valja denar. In ti, ali ne prideš? Aha, razumeva, te je vjela žena, jeli? Jetnik, ha, ha!”
Nesrečni Brigiti je zavrelo v srcu. Od jeze je drhtela, od srda do onih vzročiteljev njene nesreče, in ni mogla prikriti srčnega ognja:
“Proč nesrečneža, proč od tu, pijanca, tolovaja, pohujšljivca mojega Karla, morilca moje družine, mojih otrok! Pijanca grda, proč od tu!”-
“Proč od tu?” je ponovil zaničljivo Karl in udaril po bledem Brigitinem obličju, da je zaječala in zaihtela glasno.
Ob gromkem smehu dveh tovarišev, ob divjem vpitju in hrušču*sta se zbudila mala otroka in sta prestrašeno pritekla k materi prav v trenutku, ko je oče udaril Brigito.
“Uh, hudobni ata! — sta javkala nedolžna otroka — kako grd, hudoben je!”
In sta se stiskala k jokajoči materi. Ta je prijela Klarico in jo z bolestnim glasom pomolila možu:
“Bij —: je viknila — bij tudi ti dve ubogi bitji.. . na, bij jih, če te ni sram! Če moriš mater —• je nadaljevala s tresočim glasom —- zakaj teh dveh stvaric ne upaš umoriti?”
“Grdi ata!...” sta ponavljala otroka in se tresla pred zlobnim očetom.
Karl je ostal kakor okamenel. Zdelo se je, da je zmeril grozovitost svojega početja. Težko je dihal in nemirno gledal Brigito, otroka...
“Pusti jih vpiti!” sikne eden tovarišev.
“Zbeži pred strelo!” reče drugi.
In sta prijela Karla in ga odpeljala.
* * *
V gostilni je Karl govoril malo... Bil je zamišljen. Kozarec vina je o-stal.poln na mizi; ni mogel piti. Tovariša sta se trudila, da bi pregnala njegovo otožnost, a nič.. .
“Hudobni ata, grdi ata!...” Kak čuden vtisk so mu napravile te besede, nežnih otrok, ki jih je ljubil! Nemir mu je glodal v duši in mračil obličje. Žalost je tičala v njegovem glasu, zrla je iz njegovih oči, na čelu mu je risala temne poteze, trepetala je po vsem obličju...
To noč je prebil v gostilni. Zaspal je.za mizo, sam, ni vedel, kdaj in kako Na tihem je prišlo spanje in ga položilo na klop in mu zaprlo trdo oči in zamorilo spomin, da ga gostilničar m mogel po konci spraviti.
“Pa spi!” je zamrmral nevoljno, ko so pivci izpraznili sobo, pozno v noč, ko je že trkala polnoč na uro.
* * *
Bi li mogla počiti uboga Brigita po takih trenotkih?
Položila je otroka, legla tudi ona, da ju je umirila, in ko sta zatisnila oči in zaspala, je še jokala in molila in v strahu pričakovala Karla, svojega Karla, a zastonj.
O jutranjem svitu je z gorkim poljubom zbudila Tončka in Klarico, draga otroka.
“Ali še jokate mama?...”, je vprašal Tonček.
“Kje je ata?” je vprašala Klariča.
Pred Marijino podobo je brlela luč, ki jo je malo poprej prižgala Brigita. Pokleknili so. Brigita ni mogla zadušiti solz. Videč jokajočo mater, so tudi v očeh nedolžnih otrok zabliščale solze. Vsi so jokali.
"Nikar ne jokajta, otroka moja; molita z mano!”
Roke nedolžnih bitij so se sklenile med rokami žalostne matere.
“Tolažnica žalostnih, pomagaj!... Pomoč kristjanov!... Hudobneži so oropali očeta... Bil je dober, postal je hudoben in nas ne ljubi... A mi ga še ljubimo... Spreobrni ga, o Pomočnica !”
Brigita je utihnila s povešeno glavo, z rokami na prsih, globoko zamišljena.
“Marija, ne pusti jokati naši dobri mami...’ ’je vzdihnila Klariča in se oklenila matere.
Karl je stal pred vrati. Srce mu je pokalo. Ob pogledu na žalostno družino, klečečo pred podobo nebes Kraljice, ni mogel krotiti srčnega ginje-nja; tekel je k svojim nesrečnim.
“Ne, nič več, nič več!” je vzkliknil. Otroka sta viknila in se stisnila k materi od strahu pred očetom. Brigita je skočila pokoncu.
“Nič več, nič več, Brigita,moja!” je ponovil Karl in razprostrl roki.
Brigita se mu je vrgla na prsi, ga oklenila okrog vratu in ihtela. Ginje-nje ji je zaprlo glas...
“Odpusti mi Brigita! Nikoli več ne bo tako!”
Otroka sta prestrašeno-veselo gledala prizor. Marija se je pa ob blesketa-nju lučice ljubeznjivo nasmehnila...
Ena družina je bila zopet osrečena...
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali« omijsko vino, dobro žganje ia trživa tajboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premo#
TELEFON 7612.
ei* N. Broadway...JOLIET, ILT
POZOR, ROJAKINJEI
Ali veste kje je dobiti najboljše me-‘O po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
J. & L Pasdertz
e dobijo najboljše sveže in preka-ene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in 'oskusite naše meso Nizke cene in doDra postrežba ja lase geslo
Ne pozabite toraj obiskati nas v nzšej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
'>iic. Phone 4531- N W. Phone IH]
Popolnoma varno naložen denar
----JE PRI--
Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO.
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov z vsem svojini premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obrestujejo po 4J4 odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu. — Naslov:
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA
Jouer, ill.
FINO PIVO V STEKLENICAH
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.	Both Telephones 26.
(Nadaljevanje s S. strani.) v besedi in dejanju edini; potem lahko nastopite pot, ki je zavita v meglo, se vije po goščavi in okolu prepadov. Jedinim za splošno dobro stvar hočejo nam biti vse težave, nevarnosti in skrivnosti jasne in lahke, tako da bode sam sv. Jožef vesel. Korajža velja in sreča junaška!
Pozdrav vsem cenjenim rojakom in rojakinjam v Milwaukee in drugod po Ameriki. . John Hauptmann, tajnik, 319 Florida St.
Pittsburg, Pa., 20. nov. — S tem so
naprošeni vsi člani društva Matere Božje št. 33 K. S. K. Jednote, da se udeležijo generalne seje, katere se bo vršila dne 4. decembra ob eni uri popoldan, ker istega dneva bode društvo imelo več govorov in tudi volitev u-radnikov za. leto 1911. Društvu voščim lep uspeh pri volitvi in da si izbere odbor, kateri bo gledal za procvit društva in K. S. K. Jednote.
K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote m jim voščim vesele praznike. Tebi, vrli list, obilo predplačnikov.
Frank Stegne, predsednik.
Jos. Stebla j
PRODAJALNA
smodk, duhana, slaščic
in mešanega blaga
ZAVARUJEM PROTI OGNJU.
Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva.
1840 W. 22 St.,
CHICAGO, ILL.
Chish^lm, Minn., 20. nov. — Naznanjam vsem članom društva sv. Srca Jezusovega št. 54 K. S. K. J., da se udeležijo glavne seje, katera se bode vršila na nedeljo 4. dec. v g. Lovrenc Kovačevi dvorani. Volil se bode novi odbor za prihodnje leto in na vsporedu bode več važnih točk. Kdor se ne udeleži te seje brez posebnega vzroka, se bode kaznoval po društvenih pravilih.
Opominjam tudi vse one člane, kateri kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg vsaj na zadnjo sejo, da se ognejo neprilik, katere jih znajo zadeti.
H koncu pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote. Tebi, vrli list, pa obilo uspeha.
Frank First ml.
Pittsburg, Pa., 13. nov. — Cenjeni g. urednik našega lista Amer. Slovenca! Prosim malo prostora v priljubljenem listu. Ker je že preteklo čez eno leto, kar je ustanovljeno naše samostojno društvo Marije Vnebovzete, želim priobčiti podrobnosti napredka v pretečenem letu, v katerem si je prihranilo precej lepo svoto denarja. V gotovini se nahaja $720.40 kot čist preostanek. Doneski od 15. avgusta leta 1909. pa do 25. septembra 1910 so $1,-408.35, in stroški v tem času so $736.-_75, torej čistega preostanka kakor dokazuje zgoraj označena svota. Društvo je lepo napredovalo, kar želim, da bi tttdi zanaprej isti blagor ostal med nami. —■ Dne 28. avgusta smo pa praznovali obletnico na pikniku, kateri je prinesel precej lepo svoto v korist blagajnici. —- Malo po preteku enega leta obstanka društva z dnem 4. sept. t. 1. je umrl prvi član tega društva, po imenu Nikolaj Veselič. Večna luč mu naj sveti! — Dne 25. septembra t. 1. smo imeli glavno zborovanje in obenem tudi volitev uradnikov. In izvoljeni so bili sledeči:
George Flajnik, predsednik;
Frank Mravinec, podpredsednik;
Josip Spelich, I. tajnik;
George Veselich, II. tajnik;
Frank Cvetic, blagajnik;
Josip Pavlakovič, John Balkovec in George Mihelič, nadzorniki.
H koncu pozdravljam vse brate istega društva. Tebi, vrli nam tednik, želim veliko uspeha in predplačnikov.
Josip Spelich, I. tajnik.
Zapeke.
se je dobro iznebiti. Severove- Jetrne kroglice povračajo popolno redno delovanje drobja, ne razdražajo in ne
vnemajo, temuč ostavljajo vsa nežna
prebavila v popolnem stanju. Njihov učinek je tako prijeten in tako naraven, da si skoro ne morete predstavljati, da ga je povzročilo zdravilo. 25 centov škatlica; v lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 4
Prvi:
Prepoštena.
‘Nemogoče je za človeka biti
prepošten.
Drugi: “Jaz ne vem nič o tem; on-dan je našla moja žena pišče v jajcu iz grocerije in se je vrnila h grocerju plačat ono pišče.”
vpraša No, ali
Občuten nedostatek.
Pri vojaškem naboru v Š. polkovni zdravnik mladeniča: ti kaj ‘fali’?”
“Nič drugega nego nekaj pameti odgovori mu ta.
m h:
.GLASI.

NAPRODAJ LEPA FARMA OB-stoječa iz 120 akrov dobre in rodovitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, .Wis. ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša, hlev, voda i. t. 1., vse je lepo- ograjeno. Na koncu farme je šola. Jako lepa prilika za onega, ki hoče živeti na farmi. Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri Mat. Gregorčič, 1222 N. Broadway, Joliet.
NAPRODAJ 2 VELIKI IN LEPI hiši na N. Chicago cesti v Jolietu. Nizka cena. Več se pove v uprav. Am. Slovenca, ali pa pri M. H. Ne-manichu.
V NAJEM HIŠA S 4 SOBAMI NA 511 N. Bluff St., $8.00 na mesec. Več se poizve v brivnici na 114 N. Bluff St., Joliet, 111.
NAPRODAJ LEPA HIŠA Z 6 SO-bami in kopalnico. Najemnina sama prinese do $420 na leto. Ker sem bolan in se moram preseliti v druge kraje, za to prodam hišo po nizki ceni. Geo. Sturm, N. W. Cor. Ross & Summit Sts., Joliet, 111.
Albert Weiss Land Go,
Red River Valley Farme.
v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
NailepšB fane m sveta.
In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu.
L. EBERHART, glav. zastopnik
NAPRODAJ VEČ LOT NA BROAD way, Center, Elizabeth in Summit Sts. v Jolietu. Prodajo se za gatov denar ali na lahke mesečne obroke. Jos. Mauser, lastnik, 200 Jackson St., Joliet, 111.
DVA NAJBOLJŠA IN NAJSTAREJ-ša saluna sredi slovenske ndselbine, en blok od cerkve sv. Jožefa, se od-dasta v najem tistemu, ki prej pride. Nastop najema z novim letom. Več pove: Jos. Stukel, 209 Indiana Street, Joliet, 111.
KJE JE MOJ BRAT-JOŽEF KURE. Bil je pred 6. meseci v Butte, Mont. zdaj ne vem kje se nahaja. Prosim rojake, kateri zanj vedo, naj mi ga javijo, ali mi se naj sam javi. John Kure, Box 459, Calumet, Mich. It
za sev. države Illinois.
Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, 111.
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. W. telefon 808.
*02 Ohio .Street	JOLIET, ILL.
Če imate opraviti s sodnjo pojdite do
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg.
Oba tel. 891.
JOLIET, ILL.
JOHN LORKOVICH,
1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa. Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod
se priporoča občinstvu v Pittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok.
POZOR!
Ali veste, da je sedaj v naši prodajalni klavirjev največja razprodaja v Jolietu?
Ali veste, da smo znižali cene klavirjev za 25 odsto?
Ali se zavedate, da pri nas kupite lahko najlepše darilo svoji materi, sestri ali hčeri, ki bo ostalo v spomin za celo življenje medtem ko kako drugo darilo ostane pozabljeno, dasi stane slučajno mnogo več?
Vsak inštrument v naši prodajalni je popolnoma jamčen. Naše blago je znano širom Amerike, ker je od znane tvrdke klavirjev.
Imamo v zalogi nove šivalne stroje, ki so jamčeni za 10 let, cena $17.50 in več. Mi popravljamo stroje. Prodajemo tudi druga godala in razno podobno blago; tudi muzikalične knjige najnovejše izdaje.
Pridite si ogledati naše blago. Ako nimate gotovine na roki, da-
mo na primerne obroke.
/
The Joliet Music Store
WM. H. BOEHNERT. lastnik.
Telefon—Chicago 2416.	Coliseum Building.
Hrana kot zdravilo.
Da se ohrani telo v zdravju in moči, ga ni boljšega in prijetnejšega zdravila, nego je hrana. Dokler smo vstanu sprejemati in prebavljati potrebno množino tečne hrane, ostanemo zdravi. Če vam je prebava hrane motena, začnite takoj uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Sestav ljeno je iz okusnega rdečega vina in zdravilnih zelišč ter je izvrstna tonika. Čisti želodec in drobje ter ju iz podbuja k njunemu rednemu delovanju. Prvi znak povračajočega se zdrav ja je dober tek. Priporočati je Trinerjevo ameriško zdravilno vino pri vseh obolenjih, katera znači izguba teka in moči ali težava po jedi. Uživajte ga pri boleznih želodca in drobja, ka-Jcor tudi proti razdražljivosti, slabosti in otožnosti. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
lOOO TTIFl	OIDID^IMIO
The European Tobacco Co. razda PROSTO med svoje odjemalce, da oznanjuje svoj TOBAK, lepo 14 K. ZLATO URO, jamčeno za 20 let, ki stane v prodajalnah po $15.00. To je najboljše darilo. Prvih tisoč odjemalcev, ki naroče naš avstrijski, turški, ruski in bosanski duhan za cigarete in pipe, $6 vredno, dobi eno tako krasno ZLATO URO ZASTONJ.
Lepo je okrašena, dvojni pokrov in finim niklastim ko-lesovjem, kamenjem, bilancirana, patent regulator ter je prav točna. Taka kot najboljša 14 K. zlata ura, ki je jamčena za 20 let.
Ta ura vas ne bo stala en cent, le priporočali boste naš duhan (kot so ga kadili v starem kraju) svojim prijateljem. Pišite nam, da vam pošljemo $6 vrednega DUHANA. Pošljite le 50c v znamkah, ostalih $5.50 plačate ko dobite duhan po ekspresu, ko boste duhan in uro videli. Če pa rajši pošljete vso vsoto $6 vnaprej, vam bomo poslali ZASTONJ lep koledar z zemljevidom z uro. Vse dobite kar obljubimo ali pa denar nazaj.	•* ’
EUROPEAN TOBACCO COMPANY,
33 Leonard Street,	Dept. 102.	,	NEW YORK.
POZOR, ROJAKU Moderno gostilno National Buffet
v katere j bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domači viuo in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, It
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA.
Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi-parobrodi na dva vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.
General Agents
2 Washington St.,	New York.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme ▼ North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Scimster
Young Building.
CC0THE.S. /fOPJDTE THEM, To»; rZE E>TK°HGr En. S T Coboffs,

Jiajvečje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenjt moških in ženskih oblek. Uposlujemc
le izkušene delavce.
Joliet Steam Dye House
(Straka & Co.)
642-644 Cass St, - Joliet, Illinois. Oba telefona 488.
Branch office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren Sts.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oIje\ in fimežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenske» papirja po nizkih cenah.
Plačamo 4 od sto obresti na prihrankih in vlogah.
Z enim dolarjem lahko začnete vlaganje.
Alexander Harass?
Chicago telet. 2794 Ulele. N. W. 29
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
Jos. W. Campbell &Co., Bankers
Bančne ure od 8 zj. do 8 zvečer.
120 N. Ottawa St	Joliet, 111.
STRIPPED
*^íokiH&
P LOPI L L ARD COMPANY. JCFSCY CITY, N J.
Lorillard’s

STRIPPED SMOKING TOBACCO
JE NAJBOLJŠI
za pipe in cigarete.
Njegov vonj je prijeten
Lorillardov je čist in mil. Razveseli vsakega kadilca. To je prva vrsta! rezanega tobaka, ki se prodaja v Ameriki in se lahko knpi povsod od vsakega prodajalca.
Cigaretni papir prost z vsakim zavojem.
Varajte se poinrejaii !
Pravi Lorillard ima ta rudeči, diamantni utis
THE AMERICAN TOBACCO C0.

Joliet Citizens Brewing Co.
North Collins St., Joliet, 111.
I
o HPijte Elk: Brand" pivo \
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih iu steklenicah.
CH040*0*tHO*»*0*0*0*t>^>*CHO*iH04[>*0*KHCH)H)*OK)Kl4oJ
A\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\V\V\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\Vft\\\\\\\\\y^
| Dobra peč za gretje ali e kuhinjo. Pri nas | jo najdete.
'i'
‘ '-.v -sHi' :íí>‘í
;	....„ A
t m m
' •.	'......:... W
Ml SlQMlO - MM
Pooblaščeni Agent od vsih
Paiobiodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
JOS. ANSIK1
Najboljše je, da si pridete izbrati peč v našo prodajalno, ki jih imamo vseh vrst in cen.
To lahko storite pri nas, ker imamo polno vrsto štarih in novih peči.
Se nismo imeli tako velike zaloge,
Mnoge so dobre kot nove.
Morate jih videti predno kupite peč.
slovenska gostilna mesarija in grocerija.
¡8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111,1 S
s Pridite preč danes. Tsaka peč je jamčena.
Barrett Hardware Co.,
Joliet, Illinois
S 113-117 N. OttawaSt.
Pri meni dobite vse kar želite. Po-
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, M, 1 strežba točna, blago najbolje, a cene 15
le en blok od naše cerkve	| najnižje.	l^\\Vk\\\\V8IA\\W^
iiiRJJJJJJJJJIIIIIl »nn