2. številka. Ljubljana, v soboto 3. januvarja. XXIV. leto, 1891. Izhaia vsak dan Bvcv*r, izimši nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejemati za a vs t r o - oge r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 «ld.. za Četrt leta .'5 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za fletrt leta. —■ Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša, anila plačuje se od četiristopne petit-vrste po K kr.. če so oznanilo jedonkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljuduo vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na doni Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta .... ... 6 „ 50 „ , četrt leta........3 „ 30 „ , jeden mesec.......i 10 „ Za pošiljanji' na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vae leto ... .... 15 gld. — kr. • pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ . jeden mesec.......I „ 40 „ B^T~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UpraimlBtvo ,,S/ov. Nar orla4'. Novoletna premišljevanja. ii. Slovani avstrijski kaj dobrega že skoro ne pričakujemo. Nade so nas že tolikrat goljufale, da ob novem letu uiti ne tarnamo, ko staro leto gine, ne da bi nam bilo kaj veselega prinoBlo. Navadili smo se trpeuja in hudih borb. Tudi minolo leto za nas ni bilo bolje od prejšnjih. Bilo je leto hudih preskušenj, leto v katerem so naši javni in tajni nasprotniki skušali nas zvabiti, da bi se odrekli svojim težnjam, odrekli narodni jednakopravnosti in lepo priznali nemštvu prvenstvo v Avstriji. S sladkimi besedami in obeti hoteli so premotiti Čehe, da bi se za skledico leče pobotali z Nemci in izstopili iz vrst borilcev za pravice avstrijskih Slovanov. Mislili so si: če le Čehe pripravimo, da odlože orožje, druge budemo že pozneje s silo premagali in ttfeicili. Načrt je bil jako zvito izmišljen in ui iiuhIiIi, da se je približal Čas, k<> %e nemščina prizna za državni jezik v Av- LISTEK. Nedeljsko pismo. Tri hude dnevi« \matno srečno za seboj in sedaj si lahko malce oddahnemo. Prvi hudi dan bil je na Silvestrovo, ko ie bilo treba pisati toliko častitk na vae kraje, ko se je bilo odločiti, kje prebiti ta večer: Ali v Čitalnici, ali pa s .Slavcem" v restavraciji „Evropa". Odločitev ni bila tako lahka. V »Čitalnici" je bilo petjo na programa, na odru pa ne, v .Evropi" pa se je bilo bati, da vsled pre-obile udeležbe ne bode prostora. Proti udeležbi v »čitalnici" uplivala je poleg druzih, kar čez noč nastalih razlogov, tudi nepričakovana vest, da je gostilničar v Čitalniški restavraciji kot občevalni jezik bil zapisal: d e u ts c h - s 1 o v e n i sch. Ko je posamičnik na jednem omenjeuih krajev prebil Silvestrov večer in o polunoci ali pa celo pozneje z obligatnim punšem in čajem poplaknil staroletni prah po grlu in se bodoče jutro zbudil ■ precejšnjim mačkom, začelo se je novo trpljenje. Brez prenehanja bilo je posezati v žep in deliti pa- striji, ter hr Slovani lepo pokorimo volji svojih tla-Čiteljev. V duhu so si že slikali, kako bodo germa-nizovali, dokler ne dogotove nemškega mostu do Adnje. Vsa sprava, ki se je bila lani v januvarji sklopila na Dunaji, imela je le namen, zatrditi nem-štvu predpravice v Avstriji in mej Slovaue zasejati nesiogo. Staročehi so se tudi dali ujeti v nastavljene mreže. Sprva so z veliko gorečnostjo zagovarjali spravo, stari njih vodja je napel vse sile, da bi pripomogel Češki narod ukovati v nemške spone. Morda bi se to tudi bilo posrećilo, da neso Barni Nemci za časa razkrili svojih tajnih načrtov. Mej češkimi Nemci bila je tudi stranka, ki z Dunajskimi dogovori ni bila zadovoljna, in nemški kolovodje na shodu v Toplicah so zatorej morali jasno naslikati, kako lep sad za Nemce bode rodila sprava. Vlada je pa tudi prehitro pokazala svoje prave namere. Pravosodni minister je že v februvarji izdal naredbo, s katero je pokazal, kako bodo na Dunaji spravo tolmačili, ko se uzakoni. Čehom so se potem jele odpirati oči in po vsej Češki začelo se je neko posebno gibanje Jela bo se maiati tla stranki, ki ae je dala zvabiti vladi na led. Mladočehi pričeli so prot; Dunajskim punkta cijam hud in težak boj. Ni bi!" tako lahko, vsemu narodu češkemu pojasniti nevarnosti, ki mu preti. Vedeti je treba, da je narod skoro obožaval dr. Kiegra in imel neizmerno zaupanje v staročeško stranko, ki je toliko let s tako odločnostjo branila narodne pravice. Pritiskalo se je pa s polnim parom tudi od zgoraj na Čehe. V Avstriji je že navada, da se pri tacih priložnostih kaj radi sklicujejo na vnanp) politiko, ki kategorično zahteva, da se napravi sprava na Češkem. Na vse mogoče načine se je skušalo uplivati na Čehe. Pripovedovalo se je, kako odločno se je cesar izustil proti staročeškim vodjam za spravo in kako z odločnimi besedami je obsodil mladočeško politiko. Nemci in Staročehi so skušali se okoristiti vladarjevih besed v boji za spravo, dasi prav za prav še vedeli neso, kako so se glasile. Še minoli mesec se je po časopisih razširjevala vest, da se je cesar pri vspre-jemu Praškega župana odločno izrekel za spravo in Mladočehe obsodil, da ne vedo, koliko s svojim postopanjem škodujejo narodu. Iz teh cesarjevih besed se je hotelo posneti, da krona vsekako hoče, da se sprava dožene. Če sedanja vlada ne bode mogla tega izvršiti, jo pa bodo odslovili in poklicali Nemce na krmilo, ki bodo b silo ukrotili uporni duh. Mladočehov pa tudi to ni ustrašilo. Vedoč, da se v ustavnih državah krona kot taka ne meša v strankarske boje, temveč vladar pri tacih prilikah izraža le želje vlade, nadaljevali so proti spravi svojo borbo. Taaffe je hotel po receptu bivšega nemškega kancelarja s krono pritiskati na 8tranke, pa se mu ni posrečilo. Taaffe ni IiisiiKin-k, in imel |e priliko preveriti se, da če iva isto storita, ni zmirom isto. Bodo li jirevzeli Nemci nasledstvo grofa Taaffea, to je še zavisno od bo • dočih volitev in druzih razmer. V ustavnih državah, kakor je tudi Avstrija, imajo tudi narodi pri tacih prilikah govoriti svojo besedo. Vlada, katera nema trdne večine, se dolgo obdržati ne more. Nobena nemška vlada pa trdne večine več dobila ne bode. Razpor mej semiti in protisemiti v Nemcih je tako silen, da skupno več delovati ne morejo, zaradi tega hode pa vsaka bodi se tako nemška vlada na podporo Slove nov navezana. Mladočebora se torej ni bilo bati v tem boji, da kar pokličejo nemške liberalce na krmilo. V minolem letu so se stvari na Češkem bistveno presukale. Staročeška stranka jo jo popolnem dogospodaiila in jela je propadati, tako, da v kratkem zgiue s pozorišča. Začelo se je neko preosno-vanje stranke. Snuje se nova močna Btrauka, ki bode pred vsem svojo oporo iskala v narodu, ne pa v vladnih krogih. Dogovarjanja, ki se v tem oziru vrše, še neso končana in tudi še povsem ne vemo, kake smotre bode imela v vseh podrobnostih. V glavnem se bod»* njen program strinjal z znanimi težnjami naroda češkega. Od uspeha teh pogajanj je zelo zavisen daljši razvoj češkega naroda v političnem oziru. Nadejamo se, da bode nova stranka močnB, da bode hodila po pravih potih in pred vsem se ozirala tudi na druge avstrijske Slovane, ter so ne bode vedno postuvliala na izključno češko stališče. — Posebnih uspehov tudi v novem letu avstrijski Slovani ne pričakujemo, kajti z našimi pridobitvami gre le počasi. Čakajo nas zopet hudi boji, ki pa najbrž ne bodo tako težavni, nego so bili lanski, pirnate in srebrne goldinarje ali pa kaj drobiža in kar je bilo najnepri|etneje: dohajala so popolnoma nepoznana lica, s katerimi nesi nikdar imel niti najmanjšega opravka in resnega napora je stalo, da si take „nebodijihtreba" odpravil iz sobe in po stoj>- nJeah Starega leta dan in prvi januar pa sta bila ob vseh svojih neugodnostih šo prava naslada, prava naslada, pravi pravcati nektar v primeri z 2. dnem januarja. Ta dan bilo ti je namreč v roke vzeti ogromno popisno polu, ki ima skoro toliko rubrik, kolikor Mekinski grad pri Kamniku oken in potem pa pouk, kako se je pri tem upisovatiji ravnati. Veliko se dandanes zahteva od davkoplačevalca, a vsem sem doslej potrpežljivo prenašal. Dobivši pa popisno polo in poučni navod v roke, ustavil je poslednji drobec potrpežljivosti in škripajo z zolimi sem zamrmral: „Da bi vas ... . pocitral!" Kaj bi tudi človek ne bil nevoljen, ko je za popisovanje treba celega elaborata in duševnega napora kakor bi Človek hotel sv. Trojico „pogruntati". Vrhu tega pa vse tako hitro, v jednem ali dveh dueh, da človek skoro k dušku ne pride ! Kdor je sestavljal popisne pole, bil je izvestno skrajno radoveden. Vse hoče izvleči iz tebe, kakor da je kriminalni sodnik in Verderber v jedni osebi. Se celo za postranski zaslužek se zanima in povedati bi človek moral vse, s čemer se bavi v svojem življenji. Ta rubrika bode sigurno imela jako pikantnega gradiva, ako jo bodo ljudje vestno izpolnjevali. Jaz sem izredno radoveden. Kako ]o bosta izpolnila gospoda Elsuer, uradnik v tukajšnji ta-bačni tovarni, in Viljem Hallada, profesor na izobraževališči za učitelje v Ljubljani. Ta dva gospoda imata namreč veliko postranskih opravil. Tabačne tovarne uradnik Elsner rad sodeluje, kadar se v kavarnah v pozui uri sežigajo slovenski listi, Hallada, ki je urednik „Schul-zeitunge", je pa že nekoč pri Malici imel „debut", ki se ni baš ujemal z dostojanstvom profesorja. Pred malo dnevi pa sta z novim junaštvom proslavila si svoji glavi. Prišla sta s tretjim tovarišem, ki ima nekda intimno znanje tam doli na Starem trgu nekje, kjer pristno (?) nemške gospice prodaiajo klobuke in klobučevino, v .kavarno v prvem nadstropji." Ondu sta od kavarnarja najprej zahtevala, da ima kavarno vso uoč odprto, a da zapre nima vrata, da noben drug gost ne bode mogel ker bodemo imeli opraviti z bolj odkritim sovražni kom. Lani p!.' je bil napad /vršil zavratno, zato je bil položaj toliko opasneji. Letos pač kaj tacega nemamo pričakovati. Mej gališkimi Rusini se je sicer uprizoril jednak poskus, kakor se je bil na Češkem, ki pa pri dragi<h ruzmerah nema tolikeg* pomena in se že sedaj kaže, da pravega uspeha ne bode imel. Velike naloge pa imajo tatoa vender slovanski vodje. Nove državnozborske volitve bodo v marsikaterem oziru predrugačile položaj in važno bode potem, na kako stališče se postavijo Slovani. Treba bode Bklepati nove alijance, od katerih bodo mnogo zavisni daljši uspehi. Ker smo lansko težavno leto še nekako srečno prebili, nadejamo se, da slovanski zastopniki tudi v novem letu nastopijo pravo pot, da nas jedenkrat privedejo do narodne jednako-pravnosti in v to jim želimo veliko srečo. Notranjcev ugovor. (Dalje.) Ako poročilo železniCnega odseka svoje upanje na jako živahen oseben promet na dolenjskih železnicah 8 tem motivira, „da je narod na Dolenjskem agilen, živahen in užitkaželjan, tako, da se rad podaje na pota; če se dalje pomisli, da ljudstvo iz Ribniškega in Kočevskega okraja vsled Bvojih poslov mnogo po svetu hodi", se na jedni strani finaocier, tehnik in podjetnik, ki se misli gradbe dolenjskih železnic ndeležiti, smehljajoč ne bode veliko zmenil za ta dokaz neprimerljive ljudske karakteristike, na drugi strani se bode spomnil, da se revni Kočevski krošujar, na kojega se toliko upanja stavi, že današnji dan pri svoji ljubezni do apostoljskega peš-potovanja po Evropi potujoč vedno velikih železnih prometnih cest ogiblj« in si raji mirno, zaprašeno cesto in stezo poišče. Primera z gališkimi in isterskimi železnicami ter živahnost Dolenjcev ne more kar tako trditve opravičiti, da bo znašal osebni promet na leto 70O gld. za kilometer, torej skupaj 92.400 gld. Poročilo sklicuje se v tem slučaji na izrek izvedencev; vender pa ne najdemo niti ujihovih imen v njem, uiti podatkov, na koje so uprli svoj izrek. Presoja izreka zvedencev je torej nemogoča. Opetovano moramo poudarjati, da bo imel le jeden del, in sicer zapadni del Doleuiske promet na novi železnici, ostalemu delu je južna železnica bol| pri rokah. Dolenjskim železnicam bode, ako se darežljivo Ker bodo dolenjske železnice za sedaj in gotovo še nekaj Časa lokalne železnice, zodostuje izkazano število prebivalstva, ako se ob jednem uvažuje, da je prebivalstvo revno, da zgine iluzija na živahen osoben promet, osobito ako se nadalje uvažuje, da v teh krajih ni vojakov in nobenega važnejšega zbirališča delavcev, da tam ni znamenitih sejmov ali božjih potov, torej t.kili krajev, kjer bi se pe-rijodično veliko ljudstva zbiralo. Ako sledu)u'- omenimo, da nima Doii njsk.i niti v društvenem, niti v trgovinskem in obrtnijškem oziru krajev, ki bi bili zmožni tujce k sebi vabiti, mora se nam pritrditi, da se sme upati le na skromen osoben promet in se ne sme ta železnica primerjati gališkim in isterskim železnicam, ki daljnemu prometu služijo. Kar se pa tiče tovornega prometa, pravi po ročilo Železničnega odseka, da so bili pri razpravi zakona z dne 6. junija 1890 dohodki iz tovornega prometa na železnicah, ki se imajo zgraditi, na 420.000 gld. proračunjeni. Proračun dohodkov iz tovornega prometa na 420 000 gld, vršil se je na podlagi izkaznice dohodkov, kojo je predložil konzorcij dolenjskih železnic. Zadostuje, da tukaj opomnimo, da so se celo železniškemu odseku ti zneski na izkaznici zdeli previsoki, da jih je pa vkljub temu imel za podlago svojim nadaljuim računom. Koliko pa je na teh zneskih resnice in natančnosti, jasno bode vsakemu, ako se naslednje uvažuje. Res je, da je pred vsem kočevska proga glede tovornega prometa večje važnosti in da se mora torej na go/.de kočevskih graščin kneza Turjaškega kakor tudi ua Ribniško, Turjaško in Čumperško graščino ozirati. Ti gozdi so pa tudi jedini predmeti, ki bi bili jedenkrat za tovorni promet dolenjskih železnic sploh kake važnosti. Deželni zastop bi se bil prav lahko in natančno prepričal, kak tovorni promet bi mogli tile gozdi dajati. Poizvedbe imele bi sledeče rezultate. Gozdi Kočevske graščine, največja gozdna skupina, ki se more tu v poštev jemati, bodo v osmih do desetih letih posekani, gozde Ribniške graščine posekuje sedaj tvrdiTa, Alimonda v Trstu io mora posekavanje lesa najmanj v štirih do petih letih končati. Čumperska in Turjaška graščina imata malo lesa, prva le nekaj lesa za kurjavo, zadnja pa večinoma le mlad les Gozdi kmetov pa so skoro povsod že posekani Nadah na poizvedovanja bi visoki deželni zastop prepričala, da bi ti gozdi v skrajnem slučaji le še pet let kakih 20O0 vagonov lesa na leto za prevoz dajali, ne pa, kakor se je pri razpravi zakona z dne 6. junija določilo, 4004 vagone in po preteku petih let bi tudi ta tovorni promet rapidno nehoval. Dalj« prih.) Politični razgled. Not rani c dežele. V Ljubljani, 3. januvarja. Ljudsko popisovanje* Nemški gospodarji v Brnu so kar sami izpolnili popisne pole za češke stranke, ki bivajo v nji hovib hišah, dasi določa zakon jasno, da imajo pole izpolniti stranke same. Prvi oskrbnik tovarne v Šla panici je pa naročil uradnikom, da naj u pišejo sebe in delavce pri popisovanji za Nemce, kajti tako želi upravni odbor S takim postopanjem bodo seveda na Moravskem precej povečali število Nemcev. Liberalna stranka na Moravskom jela se je bati za svoje gospodstvo, zato je pa pri popisovanji napela vse tvoje sile. Zveza mvj konservativci in Mlatločehl, Proti sodelavcu „Plzeuskih Listov" izrazil se je nekda dr. Ghregr, da bodo najbrž Mladočebi sklenili zvezo z nemškimi konservativci. On je o tem govoril že z dr. Kathreinoni, ki je jako pameten politik. Mladočebi bodo podpirali konservativce, da planinske dežele dobe versko Šolo; konservativci bodo pa podpirali Mladočehe, da se povekša avtonomija kraljevin in dežel. Mi ne vemo, koliko je resnice v tem pogovoru Tako postopanje Mlado-čehov bi se pač ne ujemalo posebno z dosedanjim postopanjem dr. Gregra. Slovenski poslanci bi tudi z Mladočebi ne mogli hoditi, če nastopijo tako pot. Večja deželna avtonomija zlasti o šolskih vprašanjih bilo bi prenevarna zu koroške, štajerske in isterske Slovence. Himinska uprava. Kakor se je izrazil dvorni svetnik Kovalski, ni grof Taallo prvi sprožil te misli, temveč Poljaki sami, ki se boje, da pri bodočih volitvah izgube več mandatov. Ko se Starorusini neso hoteli pogajati, obrnili so se pa do Mladorusinov. Kovalski misli, da bode kmalu konec gospodstva poljske žlahte. Dlplonuitlčne službe. Ker se sedaj v ministerBtvu notranjih zadev vrše važne premembe, opozarja Dunajski dopisnik „Politike*, da sta grofa Beust in Audrassv v avstrijsko diplomacijo spravila nov duh. Poprej so brli avstrijski diplomatje skoro samo plemenitaši. Ismej petnajstih ministrov vnanjih zadev od Kou-niča do Aodrassvja je bil jeden sam iz nepleraeni-tega stanu. Beust in Andrassv sta bila v diploma-tično službu poklicala več mož, ki neso mogli kazati na dolgo vrsto plemeoiških prednikov. Pod Hay-merlom in Kalnokvjem so se pa jeli ravnati po nekdanji stari navadi. V miniaterstvo kličejo zopet samo plemenitaše, k večjemu iz orijentske akademije pride še kak neplemenitnik v diplomatsko službo. Tako preziranje neplemenitih elementov pa ni umestno, ker dandanes ni več posebnega razločka mej ple-menitniki in ncpiemenitniki. Viiaiije države. Srbska vlada iti častniku Sedanja srbska vlada se ne opira le na vojake, kakor se je kralj Milan in z:itorej se tudi ne ozira tako na vsako željo srbskih častnikov. Zaradi tega pa mnogi častniki z vlado neso prav zadovoljni, kar so tudi že večkrat pokazali Vojaško glasilo „Glas vojske" je zadnji čas jako pogostem napadalo vlado, zaradi tega je je pa vlada zatrla. To je baje mej častniki vzbudilo veliko nevoljo. Postopanje vlade je pa le odobravati, ker častniki se nemaj o mešati v politične zadeve. Volitve za francoski senat so jutri. Volilne agitacije letos neso posebno živahne. Vse kaže, da je v Franciji zavladal neki zmernejši duh, kar se je Boulangerju ponesrečil poskus, da bi zvrtoglavil republiko. Jutranji dan iim zopet Bpraviti Ferry-ja v politično življenje. Bode li to koristilo zmernim repuhličanom. se ne ve Nedavno je ta mož še bil jako sovražen v Franciji, in zaradi tega je mogoče, da se narod začue zopet odvračati od zmernih republičanov, Če jih bode on vodil. Šolske reforme v I*rusijL Prusko ministerstvo pripravlja obširno izjavo o šolskem uprašanji Objava izide v ob; i ki knjige in bode obsezala gradivo, katero se je o tej zadevi nabralo v naučnem ministerstvu. Poseben odsek sedmih članov bode pregledal in uredil to gradivo. Odsek pa ne bode študiral le tega gradiva, temveč hoče ogledati več boljših srednjih šol v Nemčiji, da se preveri o njih uspehu in poizve, kake premembe bi bile potrebne. Dopisi. I* Or*dca, 2. januvarja. [Izv. dop.] (Akad. društvo „Triglav".) Ako sem se ozirajoč se v baš minulo leto namenil naslikati v kratkih potezah delovanje akad. društva „Triglava", priznati moram, da nisem dobelj tega tako storiti, kakor bi v istini zaslužilo, osobito odkar mu načeluje sedanji gospod predsednik. Rešila me je tega deloma tudi knjižica, katero je izdalo društvo o priliki razvitja svoje zastave. In baš zastava je oni faktor, na katerega se bo moral vselej ozirati bodoči zgodovinopisec društva „Triglava", kajti od razvitja njenega razbrati je znaten preobrat na bolje, bodisi gledč na | notranje društveno življenje, bodisi na simpat/je, katere uživa društvo v domovini. Tajiti se no da, in bilo bi tudi nepravično, da društvo ni uživalo ljubezni poprej mej slovenskimi rodoljubi, a odkar je slavilo znamenito svojo slavnost. v Središči, pridružile so se našim rodoljubom tudi domoljubke slovenske. Priča temu je poslednja Prešernova slavnost, najsijajnejša, kar jih je „Triglav" v štirinajstih letih svojega obstanka prired'«- V razsežnih dvoranah hotela „Daniela" zbrala se je toliko ljubkih zastopnic nežnega spola, kakor doslej še nikdar ne. Priča temu pa je tud/ zadnji dogodek v življenji društva, ki mije danes potisnil pero v roko. Slovenske gospodičine Mariborske sklenile so namreč, da v znak svojih simpatij do društva podarijo „Triglava" zastavi trak. Izbrale so si za to Silvestrovo veselico čitalnice Mariborske. Društvo odposlalo je v Maribor svoja odposlanca gg. cand. prof. Fr. Gestrina in drda. jur. Jožefa Žmavca. Peta točka sijajne veselice, katere opis vam bo gotovo poslalo 8pretnej8e pero, bila je „Slovesna izročitev trakov.* Na oder, na katerem se je * živih podobah predstavljalo novo leto, nastopila je ljubka gospodičina Božena S meč eva ter v krasno sestavljenem govoru izražajoč ljubezen Slovenk Mariborskih do akad. društva, izročila umetno izvršena trakova zastopnikom „Triglava". Gosp. kand. ■ Vf Dalje v prilogi. "^M računi, odkazan jiromet v sledečih pokrajinah: v okr, glavarstvu Rudolfovo z 46 493 prebivale a n n Črnomelj B 29.888 n T) sodnem okraji Kočevje 11 20 331 n ■ n * Ribnica I) 12 508 a n n " Zatičina ft 12.518 a n občini „ Šmarje B. 1 '27 2 n n ■ Pijava Gorica II 4H0 n m » Kar n,t 11 415 n n a Želinil je ■ 1 120 a m n Slivnica 1 809 «l n V Tomišelj r 68 1 n hku|iaj 126.518 prebivalci vanjo. Po tej več nego čudui zahtevi prišla je druga na vrsto. Zahtevala fcta namreč, da pri jedni mizi popolnoma mirno sedeč in časuike čitajot narodnjak nemudoma ustavi kavarno. Profosor Hallada bil je celo toli predrzen, da je sam stojo 1 k narudojaku in mu nemški vel.d, naj takoj ostavi ta lokal. Narodnjak mu je ua ta nemški nagovor prav mirno slovenski odgovoril: „Jazz Vami ne govorim neposredno, ampak le po kavarnarji". Hallada se je potem vrnil k svoji mizi, od katere so potem letele na narodnjaka psovke tako surove, da bi se jih ne sramovala uiti uajnavad-niša branjevka, dokler ni naposled kavarnar odpravil razsajajoče nemške trojice po stopnicah. Ta dogodek vzbudil je splošno nevoljo po vsem mestu, tudi v trezno mislečih nemških krogih. Vse se čudi, kako more biti profesor na i z o b r a ž e v a -lišči za učitelje inob jednem urednik „kul-turonosue" „Schulzeituuge" tako ueotesau, da mirnih goBtov ne pusti pri miru? In kako pride tabačne tovarne uradnik do tega, da v kavarnah mirno sedeče narodnjake insultira? Javno iimenje odločno zahteva zadoščenju kakor od šolskega oblastva, tako tudi od tabačne tovarne ravnuteljstva, kajti treba je, da se takšni razposajenci po prstih okrcajo, kakor so zaslužili. a. \ Priloga ..Slovenskemu Narodn" št. 2 3. jannvarja 1890. prof. Gestrin zahvalil jo je v imenu društva na dragocenem dam in poudarjajoč blagodejen upliv simpatij domoljubkin na ude „Triglava" završil svoj govor z vzklikom: „Živele Mariborske Slovenke", kateremu vskliku se je pridružilo mnogobrojno ob-činstro. Krasna poldrugi me tor dolga rdeča trakova nosita s srebrom vezeni in z modrim svilenim vezenjem okrašeni napis: „Maribor, dne 81. grudna 1890 — Slovenke Mariborska". Umetniški dovršeno dragoceno delo nežnih rok Mariborskih gospo-dičtn, ki niso sledile ni gmotnih žrtev ni časa, je najlepši dokaz njihovih istinitih simpatij do „Triglava", za kar jim bodi najprisrčneja in najiskre-neja zahvala. Končujoč svoj dopis omenim naj, da namerava tukajšnje akad. društvo „Hrvatska" v znak bratstva in ljubezni v najbližji bodočnosti izročiti „Triglavu" ludi krasen trak, ki je sedaj razstavljen v Zagrebu. Novo, živahno življenje začelo se je v akad. društvu „Triglavu", a to življenje najbolje pospešuje ljubezen do društva, ljubezen, ki klije v nežnih srcih rodoljubkinj slovenskih, zatorej: »Živele slovenske rodoljubke !" — c. Domače stvari. — (Ljudsko Štetje.) Nekateri minski tana-tiki silno uplivajo na svoje posle, 'tla bi se Za Nemce upisali. Ima j)a tuis tac h, ki si drznejo pritiskati celo ua stranke. Tuko se nam javlja, da je grof Blagay, posestnik hiše na sv. Jakoba bregu svo/im strankam zažugal, da iun bodo odpovedal stanovanje, ko bi kot občevalo! jezik zapisale slo-ven-čino Baš od grofa Batgaja se nam to vele-čuduo zdi, ker je on potomec prastare hrvatske rodbine iz Bosne — (Nepotrebno očitanj e.) „Slovenski Gospodar" piše v svoji prvi letošnji številki: „Slov. liberalci so v Ljubljani srečno dognali, da ni v odboru slov. čitalnice nobenega duhovnik.]. Lepo to ni od njih, pa so zato tem ložje liberalci sami mej 8eboju. — Na to opazko nam je odgovoriti, da v čitalničnem odboru v obče ni b i 1 o d u-h o v n i k o v in da bi se tudi mej njimi javaljne kdo našel, ki bi se hotel posvetovati o plesnih veselicah i. t d. — (Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 4. t. m bode se predstavljala Blovečega ruskega pisatelja Palma drama: „Naš prijatelj N jeki uže v". Ta drama gti je Že predstavljala v vseh slovanskih gledališčih z velikim uspehom ;ri se letos tudi igra v Pragi in v Z tgivbu Snov drame je zelo zanimiva in krasno ruzpletena. — (Za „Mir".) Občni zbor Ljubljanske čitalnice sklenil je, da naroČi društvo tudi let (»s deset iztisov „Mira*. Nadejamo se, da bodo ta skleo posnemata vsa narodna društui slovenska. — (Iz Pazina) se puroča vesela novica, da se zdravje iz rstnega domoljuba in župana tamošnjega Dr. Dttktda, ki je bil opasno bolan, vedno boljša, ter se je nadejati, da v kratkem popolnoma okreva. — (G o s p. dr. D e fr anc es ch i,) bivši se-k u od arij na deželni bolnici, od Sel je na starega leta dan v Gradec, kjer bode dve leti na profesorja dr. \Volflorja operacijskem oddelku. — (Podpornemu društvu za slovenske visokošoVe na Dunaji) podaril je rodoljub iz Radovljico 25 gbi. reci pet in dvajset goldinarjev. Gosp. dr. Klem. Seshun, dvorni in sodni odvetnik ua Dunaji, pa je istemu društvu podaril 5 gld. Iskrena hvula hodi obema. — (Občni zbor „Sokola") bode v pon-deljek dne 5. jauuvaija ob osmih zvečer v steklenem salonu Čitaluičuem. Opozarjamo 8« jedenkrat vse brate „Sokole", du se ga v obilnem številu udeleže, ker ruzmotrivuti se imajo jako važne zadeve. — (Vabilo). Predsedništvo „Narodne Čitalnice Ljubljanske vabi vse Čč. p. n. društvenike na 12 redni občni zbor, ki se bo vršil v društveni dvorani v sredo 7. dne januvarja ob polu-sedmi Uri zvečer. Na dnevnem redu jo pre- mredba društvenih pravil in volitev provizoričnega odbora na podlagi prenaredbe. (Fr. Ser. Vilbar) Pod tem naslovom pričel je najugledniji čeg^j glineni list „Dalibor" v Pragi v prvem broju za I. 1891. prijavljati ob-širnejo kritično Studijo, ki jo jo napisal jeden izmej nafglaiovitejih g!n«henih kritikov in pisateljev čeških profesor František Pich. Ta kritična ocena del našega rojaka služi na Čast ne samo njemu, nego tudi slovenski glasbeni književnosti in nas veseli, da v glasbi najizobraženeji bratski narod češki se v tej meri zanima za glasbotvore slovenskega skladatelja. Ob priliki 251etnice slavljenoga našega rojaka podati hočemo to študijo tudi našim čitateljem, ko bode dogotovljena. — (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca decembra preteklega leta uložilo je 369 strank v mestno hranilnico Ljubljansko 123.779 gld. 90 kr., uzdignilo pa 168 strank 92.902 gld. 5 kr. — („Trnu) imenoval se bodo tiov šaljiv list, ki bode izhajal od 6. t. m počenši v Zagrebu, ter prinašal tudi slike. — (Spremembe mej učiteljskim os ob je m.) Sledeči provizoričui učitelji nameščeni so stalno na dosedanjih šolah: Karol RožaDC v Spodnjem Logatci, Jakob An cel j na Mihovem (Maichen), Pavel Šile v Višnji gori, Miroslav Peti,' ni v Trebnjem, Josip Detkovšek v GodoviČi, Alojzij Sežu u v Rovtah, Ivan Stre novec na Vremah, Pt-ter Šire v M-ug?'! in začasna učiteljica Amalija Koncilija, rojena Bauer, v Mirni peči. — (Peticija u rad ti i kov poštnih in br ssoia v nih.) Po izgledu svojih tovarifiev v družin jtoHtMijnah združili so • tudi uvaduiki imenovanih Btrok upadajočih pod poŠtUO vodstvo v Trstu, da se obrnejo vnovič s prošnjo a<» državnega zbora za poboljšanje njih stališča, ter se je osnoval odbor, ki ima izdelati vse potrebno Tri točke po Bebno poudarjajo. Prvič, da .so jim dovoli letna pri-klada 120 gld. za IX., X m XI. razred, glede na n j.orno ujih delovanje, ki je huje nego njih tovariše* v jedoacih dijetnih razredih, in imajo navzlic raznim študijam in preskušnjam. katerim se morajo podvreči mnogo manj upanja do avansiranja, da je torej njih položaj v primeri z onim tovarišev v druzih strokah jako nepovoljeu. Strežniškemu osebju poStoemu dovolila se je višja plača baš glede na naporno delovanje, zatorej se jednaeega ozira nadejajo tudi uradniki. Druga točka prošnje je, da bi se za poštne urade ustvarila mesta uadoficijaiov, kakor pn finančnih uradih, ter, da se razrede trije zadnji razredi v vsakem poštnem okraji v tri jednake dele. Poudarja se, da večina uradnikov mora služiti od 15 do 18 let v XI. razredu in od 15 do 25 let v X. razredu, prav redki so oni, ki se dokopljejo pred umirovljenjem do IX. razredu. L i 30% vseh pride do uživanja mirovine, kar je naravnost rečeno strahovito Zatorej se poudarja v pn šnji, da bi se glede ua naporno delovanje poštnih m bivojavnih uradnikov dovolila popolna mirovina po 35 letni službi mestu 40 dosedanjih, kar je opravičeno pO zgoraj navedenem izgledu 30°/0 onih. ki pridejo do uživanja tako mirovine. Nadejajo se imenovani uradniki, da se bodo njihove prošnje n šle opravičene, ter, da se jim bode ustreglo od strani ministorstva. — (Ljubljanska dijaška kuhinja) Neznan dobrotnik iz Zagreba poslal je Ljubljanskemu županu 25 gld. z določbo, da jih da za ubožce mesta Ljubljanskega. Zupan je darilo izročil ljudski kuhinji, da se pogoste ubogi iz mestne hiše o Bo->iči. V „Ljudski kuhinji" se je potem na Sveti dan pogostilo 120 mestnih ubožcev in ubogih dijakov, kakor slednje leto. Došlo je bilo v ta namen še več druzih daril. Pokroviteljica ljudski kuhinji gospa Jeannette Recber je podelila 10 gld. za potice, neznan tukajšnji dobrotnik poslal je tudi 10 gld., gospa Auer pa sod piva. Djaki, navadno pohajajoči „Dijaško in ljudsko kuhinjo", kateri so pa bili na počitnicah, pogostili se bodo s potico, ko zopet pri dejo. Darovalcem izreka vodstvo kuhinje najsrčnejšo za! IV ti I o. — (Na Dobrovi) bili so psi občinski volitvi izvoljeni: Mihael Novak, posestnik na Rozorih, županom; odborniki pa Josip S mi i g g, graš^ak na Bokavci, Josip Zore, posestnik na Dobrovi, Anton Rotar, posestnik v Podsinereki in Franjo Će r n e iz Kozari j. — (Leto 1 890) bito je sa razvoj c. kr kmetijske družbe kranjske kaj ugodno. Družba, ki je štela I. 1884. le 450 udov, ima I. 1890. že nad 1500 Mauov, torej so sme šteti mej naiiniio-gobrojnejše kmetijske družba v Avstiiji, a kar se tiče denarnega prometa, je pa gotovu prva, ker z iaša letos promet blizu 130.000 goldinarjev, Upajmo, da ne hode ta za gospodarski napredek našega "naroda toliko važna družbu tudi v novem letu tako Ugodno rii/.cvita'a. — (, Kmetovalca") izšla je 24. številka. Vsebina: Prošnja do p. n. gg. udov c. kr. kmetijske družbe kranjske in do naročnikov „Kmeto-valĆevih*. — Udom c. kr. kmetijske družbe kranjske ob konci leta. — Razranožitev ameriških trt. — Pesa. — Hlevua toplota in goved. — Kakeršna setev, taka žetev. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — (Za 1 o v c e.) V osmih dneh bili sta v Me-stuein logu ustreljeni dve divji mački. — (Nemško gledališče v Oseku.) V proračun za bodoče leto poglavarstvo mesta Osek, ni postavilo nikake subvencije za tamošnje nemško gledališče. Nemški list „Drau" to konstatuje z obžalovanjem, hrvatski listi pa vidijo v tem koraku znak prebujene hrvatske zavesti, ter ga naravno otlobrujejo in čestitajo poglavarstvu zarad tacega postopanja. Tudi nam se dozdeva, da morda vender tudi v Oseku pride doba, kakor v Zagrebu, ko se nemško gledališče preustroji v narodno hrvatsko. — (Zaznamek dne 2. januvarija 1891. leta izžrebanih obveznic 4% deželnega kranjskega posojila,) kateri glavinski zneski se bodo dne 1. julija 1891 v imenski vrednosti izplačali, a 10.000 gld. št. 33; a 5000 gld. št. 16 j a 1000 gld. št. 7, 53, 127, 143, 196, 477, 508, 1069, 1 100, 1101, 1223, 1244, 1275, 1396, 1453, 1509, 1628, 1645, 1687, 1840, 1848, 1891, 1939, 2092, 2163; a 100 gld. št. 137, 235, 359, 362, 451, 4;\.q 003, 607, 608, 674, 694, 714, 836, 842, 871. 992, 1004. 1064, 1102, 1103, 1305, 1326, 1381, 1474, 1509, i^th 1658, 1758, 1798, 1832, 1875, 19G8, 1985, 20G5, 2ie,t< 2272, 2274, 2284, 2372, 2425, 2426, 2533, 2544, 25;>o, 2596, 2645, 264G, 2701, 2721, 2730, 2756, 2827, 2865', 0921, 2932, 2977. Navedene obveznice izžrebaue z gL vinskimi zneski v imenski vrednosti bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala omenjenega dne, držaje ne veljavnih predpisov. Dalje se še omenja, da se bodo izžrebane obveznice, kakor tudi kuponi tri mesece pred zap 1 dlim rokom izplačevale proti 4 o/0 ui eskomptni pristojbini. — (Konjarski odsek c. kr. kmetijske družbe) imel je 29. decembra t. I. svoj redni občni zbor. Gospod podpredsednik vodja Po v še pozdravi namesto nouavzočnega predsednika došle člane, omenja, kaj je ukrenil odsek v preteklem tetu za fasvoj kranjske konjereje, ter poudarja, da potreba spremeniti pravila. Občni /bor prestopi potem v obravnavo predlaganih nov h odsekovih pravil, katera se koično soglasno vsprejmo. Ob volitvi novega odbora, ki se je vršila ua podlogi ravnokar sklenenih pravil, voljeni so bili za predsednika gosp, Fr Po v še, za podpredsednika gosp. Jos. Fr. Seunig in za odbornike gg. Gams, Lenarčič, Perdan in Rud esc h. Po novih pravilih sta tudi člana odsekovega odbora redno in to brez volitve načelnik c. kr. žrebearske postaje na Selu, kot zastopnik c. kr. žrebčarskega depota v Gradci, in tajnik c. kr. kmetijske dražbe kot njen zastopnik. Torej sta v sedanjem odboru razven gori imenovanih še gospod c. in kr. ritmajster Hanslik in tajnik Pire. — (Licencevanje žrebcev) za I. 1891. bode 15 januvarija ob Va2. uri v Radovljici, 17 januvarija ob 10. uri v Ljubljani in 19. januvarija ob 10. uri v Kamniku. — (Izkaz) o izžrebanih in do sedaj Še ne izplačanih obveznic 4% kranjskega deželnega posojila a 100 gld. št 341, 348, 378, 395, 710, 712 = 000 gld ; a 1000 gld. št. 593, 715 = 2000 gld., skupaj 20OO gld. — (Izkaz) o izžrebanih in še ne izplačanih kranjskih zemljiško-odveznih obligacij po 50 gld. Št. 328; po 100 gld. št. 137. 828, 1800, 1891, 1892, 2271, 2528, 3071; pa 500 gld. št. 655; po 1000 gld. št. 1267, 2642; Lit. A št. 781 za 70 gld.; Lit. A. št. 1138 za 200 gld; L t. A. št. 1157 za 230 gld; Lit. A št. 1853 za 110 gld ; Lit. A. št 1194 za 260 gld. Telegrami , Slovenskemu Narodu": Pariz 2. januvarja. „Temps" javlja iz Carigrada: Padlevski bežal je iz Pariza najprej v Odeso in Carigrad. Na Rusije zahtevo obrnila se je turška policija do kapitana angleške ladne, ua katero se je bil Padlevski ukreni. Kapitan Padlevskega ni hotel izročiti in odplul je Ž njim Liverpool. London 2. januvarja. Parnell izjavil pri posvetovanji v Bnulngnu, da je pripravljen odstopiti, a le pod tem pogojem, da ne bode Mac Cartbv, ampak O' Brien voditelj zdni/cnili irskih strank. Zagreb 3. januarja. Govori se, da je zmerna opozicija, dasi o Starčevića radikalizmu ničesar čuti ne Če, ponudila Starčevića zvezo na več let Ob jednem razpošilja okrožnico duhovščini, v kateri se poudarja nujnost, da se vse opozicijske stranke združijo. Starrević pa najostreje zanikava, da bi bil obstanek zmerne stranke na Hrvatskem potreben. Praga 3. januvarja. Vrhovni deželni maršal naznani, da je Zeithaniiner izstopil iz deželnega odbora in da je knez Karol Sehwar-zenberg odložil svoj mandat. Potem se je pričelo posvetovanje p 17. paragrafu predloge glede deželnega kulturnega sveta. Razne vesti. * („Balkan sk a Carica") znana drama črnogorskega kneza Nikole, nasla jo .skladatelja, ki jo je uglasbil, kakor poročajo „Moskovskija Viedo-mostiM. Uglasbil jo je neki grški glasbenik D. Giorgis. Prvikrat bode se v tej obliki pela v Be-lemgradu. * (Rusofilska demonstracija v Parizu). Te dni bila je v nekem Pariškem gledališči povodom prvega nastopa Peterburškega pevskega društva „Ivanov" velika demonstracija za Rusijo. Ko je orkester Bviral rusko himno vzdignilo se js vse občinstvo in jo poslušalo stoje ter Jffino pozdravljalo ruskega poslanika ^JoJtfPnheima, ki je bil v gledališči navzoč. y * (Za rn r z ne n e i'ad i j e). Iz Odese se poroča, da ;e bil itfjjk pred božičnimi prazniki tak mraz, da .»ti" zmrznili dve osebi v mestu, osem pa na /Sorji. Dvanajst ladij zamrznilo je na odprtem ITiorji. Na ruskem parobrodu „Orel", ki je hidi zamrznil v sredini morja, bilo je 1400 vojaških novincev, ki so se po trdno zamrznenem morji rešili na suho. Neka manjša ladija,ki se je hotela preriti sko/i plavajoče Iedovje, potopila seje mej ledenimi gorami. Da se preprečijo jednake nesreče se s topovi strelja v znamenje, naj z juga dohajajoče ladij«' ne vozijo naprej, temveč se vrnejo in se ustavijo v Snbastopolji, kjer pristanišče še ni zamrzneno. Telegrafovalo se je iz Odese v Carigrad, naj od tam nobena ladija ne odide proti ruskim pristaniščem. * (Ženska emancipacija.) V Št. Louisu v Zjedinjenih državah osnovalo se je društvo ne-Otenjenih dam, ki hoče svetu dokazati, da ženska ni ustvariena, da bi se dala moškim trpinčiti, tem več mora ž njim biti jednakopravna. Družabniee bo ne bode bavile z ženskimi deli, temveč živele kakor moški. Kadile bodo, jahale, telovadile in se borile ter nosile moško obleko. Ko bi se katera dnin od kakega moškega preslepiti, da bi se omožila, bodo jo izključili iz kluba. * (Rudarstvo v Bosni.) Trije francoski inienerji pregledovali so po nalogu nekega fran enakega konzorcija Bosno, kje bi se dalo dobiti kaj mdnin. Konzorcij baje hoče večje zneske uporabiti za rudniška podjetja v Bnsni. * (Previdna občina) je Hoehstadt pri l-1 aiik nI.i miii ob Mt-ni. V tej srečni občini že 10G let ni bilo nobenega požara. Tam je pa že trdno ukoreninjena navada, da nihče ne gre v svisli, hlev m na dvorišče itd. z odprto lučjo, ampak le z zaprto svetilko. * (Najstarejša oseba na Bavarskem) živi v Solli v Grafenauakem okraji Ta oseba je Čehinja in je lani v septembra dopolnila 108 leto. * ( 7 6 let v |edni r o d b i u i služila) je v Sulhovici na Moravskem dekla Uršula Lancac, ki je umrla v 94. letu Kot osemnajatletna deklica prišla je k hiši in jo ui oBtavila do smrti. * (Iz dobrega starega časa.) Na Dunaji se jo pred 60 leti prodajal šampanjec po 50 kr. steklenica. Po Čem *e pa danes? * (S t r a j k že I e z n i č n i h s l u ž n i k o v) v Angliji se ni posrečil. Večina strajkovcev se je ponudila že zopet za delo, pa vseh niti vzeli neso. Vlaki vozijo le redno. Narodno-gospodarske stvari. Vinska kupčija v raznih krajih. Lani amo pričeli naznanjati ceno vina, kakor se mu je pokazala v jeseni in je | oskočila še potlej tudi po raznih krajih različno. Naj še sedaj dostavimo ceno vina v drugih krajih, do srede meseca decembra 1890. V okolici mesta Nrigy Kan i zna jioskot ilo je vino zopet za 2 gld pri 100 litrih. Lanskega vina tu m več dobiti. Novo postajo ćinidalje, tem bobe. Plačujejo ga po 13 do 15 gld za licu vino; za runo vino ali 111)61 12 do 13 gld., za črno Jo do 20 gld. V okolici mesta Ruszt posestniki pridno prekopavalo zemljo, kjer bodo v spomladi sadili ameriške trte, zato, ker jim evropske leto z:, letom huje ugonablja riloknero, Imafo pa tam mnogo peščene zemlje, katera Je bojda dobra tudi sa evropske trte, ne rta bi je v tej zemlji mogla pokončati trsnauš. Vr8led tega upajo Madjari posebno od teh pernatih zemljišč, katero so bila do sedaj večinoma popolnem pusta, veliko basni. Se ve, da se nahajajo pa take zemlje le \ ravnici, in Če je opravičeno upanje, katero se stavi va nje, hasnilo bode tudi to le malo dosedanjim vinorejcem, katerih vinogradi ko bili, kakor so pri nas še sedaj, le v hribih, kjer ja taka ju ščena zemlja le izjema. Tudi tukaj je cena viuu še bolje poskočila; kupci ponujajo 18 gld, a posestniki vina ne dajo izpod cene 20 gld Vsled tega bg domači kupci, kateri, kakor se to pri nas godi, vino kujiujejo bolje „na horgi", kujajo; ali kaj jim basni, ker je tujcev zadosti, kateri ga radi kujm-jejel Tudi v Požunski okolici morajo vinski kupci — židje — globlje seči v žepe, fte hočejo dobiti vina. Upajo sicer, da njim bode kupčija po prvem pretakanji lehka; navadno se to tudi tako zgodi, ali tudi Madjari vedo dobto vino ceniti. Premožnejši lastni k i ne dajo vina izpod 100 gld. za štrti-njuk. Ako pomislimo, da se tamošnja vina z našimi Ljutomerskimi glede kakovosti in trpežuosti ue morejo meriti, moramo prlpoznati, da je to lepa ceua. V Nemčiji — eb Renu — imeli so letos sla-bejšo bratvo, kakor v drugih krajih. „ Podbiranje" se njim ni i/podneslo. Imeli so tudi slabo vreme; v obče se tam zelo pozno bere, navadno še le po četkoma meseca novem'.,ra; zahteva to tudi grozdna sorta : „maia graševina", katero tam večinoma gojijo, in ta le pozno dozoreva. Ali letos vinori^vi tam z branjem še početkom meseca decrmbra neso biii gotovi, ter jim je.v-^.d" tega seveda tudi mnogo grozdja. p&TZtRlo in je vino in njega le slabo JtH Cena mu v primeri z našimi vini še ni kakor ni nizka; pomogel je vidu v tem letu torej le njega dober glas. V Italiji imeli so letos tudi slabo branje. Uzrok temu je lanska peronospora in toča, vsk'd katerih je trsie bilo opešalo; vrhu tega so imeli pa še letošnja poletje sušo, prihodnje leto ujmjo pa bolje. To malo pa. kar so nabrali, je dobro. Cena vinu je 15 do 30 gld. za 100 liti o v novega, ter 40 do 45 gld. za 100 litrov starega vina, katerega ae je bilo pO doslej še le malo prodalo. Francoski vinotržci so pričakovali« da bode v bodoče v domačiji v/rastlo le malo vina, ter so nakupili in dali dopeljati mnogo šp.mjskega vina v svoje kleti. A proti njih prepričanju obrodila je vinska trta doma bolje, kakor je njim ljubo, in tako bo vsled dovažanja tujih vin potisnili ceno domačemu vinu precej močno navzdol. To vam je špekulacija! Zelo zadovoljni s svojo bratvo so Spanjci n to kakor gledć kobkosti, teko tudi glede kako u;sfi v.na Francoski vinotržci hoteli so ua škodo svojim domačinom — tudi na Grškem vino po ceni Spokupiti. Aii Grki vele, da njim ni talfO močno sila malega denarja in čakaio z vinom, dokler postane cena bolja. Vlahi v Rumuniji imeli so nekako srednje dobro vinsko letino, vender je pa kupčija mrtva in vsled tega se ve, da tudi cena nizka. Hvaliti jia moramo pri Vlahih to, da vino kolikor ga potrebujejo, kupujejo pri vinorejci Bamem, ne pri agentu in vinotržci, kateri njim za drage denarje prodaja le — slabo vino. „Slov. Gospodar." M Igu ■*••■■ a«l rovi len uspeli. Vsem, kateri trne vsled zapretja ali slabega prebavljenja, napenjanja. tiščanja glavobolja, 'pomanjkanja slasti j do jedij in drugih slaho-stij, ponisga gotovo pristni „Moll-ov Seidlitz -prašek". Skatljica 1 gld. — Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauhen 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Mol I-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (55 17) I SSimnTF! /.m VN Belo glng, Tomšič z Dunaja. —»Soneuberg iz Čakovcu. — Ntirzinger i/. Gorie.-. Pri jii/n li l, mm. —8-4° C —3-6° C —4 2° C si. svz. si. S/.ll. si. szh. obl. obl. obl. OOOsa. Srednja temperatura —5"4°, za 25° pod normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z due 31. decembra 1890. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 44.r»,934.00O gld. (+ 17,356.000 gld.) Zaklad v gotovini . 244,490.000 „ (— 83.000 „ ) Portfelj.....1HG.H19.000 , (+ 9,210.000 „ ) Lombard..... 41,398.000 „ (-f- 7,607.000 „ ) Davka prosta ban kovčna reserva . . 7,520.000 „ (— 17,124.000 „ ) UDuLin-aoslsa, borza dne 3. januvarja t. 1. Izvirno 11;.t grafično poročilo.) \cVraj — dim«» Pitpnna renta.....gld 00*86 — fW« ''015 Srebrna renta....., 90 «0 — , 90 15 Z bita renta......„ lo6 9i — , 10640 5°/0 marčna ronta.....102 20 — ■ 1"2 90 Akcije narodne banke . . B 987 — n JW — Kreditne akcije.....„ 300 7? — n 306 f)0 London........„ !I3^0 t > '13-40 Hrohro........n / — n —'— Napol.......... ^02'/. — . 9<>2 0. kr. oekiol....., .40 — . 5-36 Nemško marke, .... „ !>5 05 — , '>5 72»/, 4°/0 državne srečke i/. I. I8M "5-' «ld. — gld. — kr. Državne »rećke ll I IMt^ 100 . 177 „ 25 „ Ogerska zlala renta 4°/0....... 102 » 65 , Ogerska papirna rentn oJ'0...... 100 « 20 , Donava reg. sre<'k« 5u/0 • 1°° gld. — n — » Z.-mlj. obč. avstr. 4«/i/u zlati /a«t. listi . . 118 „ — „ Kn-ditn« sr. eke......100 Kld. 182 , 50 , PRI KATARU sapnih organov, kaslji, nahodu, hripavosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na -----" vt i ca a \ i M c ki so rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana. (15—7) Ima miloraztojiljivi, osvežujoči in pomirujoči upliv, posebno pospešuje razslizonje ter je v tokih slučajih poznana kot dobro zdravilo. BENSDORP & Comp. v Amsterdamu priporočajo svoj fini i (••37—2) ki ima najixvr»tnojei okus, jo zajamčeno čist, lahko raxtopljiv in jako redilen. Prodajajo ga: Mihael Kastner, Peter Lassnik, M. E. Supan, H. L. Wenzel, J. Klauer, J. Perdan, Jeglič & Lesko vic. Telovadno društvo „Sokol" vabi brate člane k rednemu občnemu zboru ki bode Štev. GO. Pri srečkanji 150 lozov mestnega ljubljanskega januvarja 1891. leta so bile vzdignene : dobitkom .... .(3) posojila, ki se je po načrtu vršilo v 2. dan v ponedeljek 5. januvarja 1891 ob omilili zvečer v steklenem salonu Čitalničnem. Haevn.1 red: Ogovor Btaroste. Poročilo tajnikovo. Poročilo blagajnikovo. Volitev dv^h me. pregledovalcev (§ 9 b) pravil). 5. Volitev odbora (§ 9 a) pravil*). 6. Pogovor 0 maškaradi. 7. Razni predlogi. *; § 10 pravil se glasi: „V društvenem odboru je s starosto in podstarosto vred devet odbornikov, katere voli občni zbor za leto dnij in kateri morejo po preteku te dobe biti zopet izvoljeni. Vsi odborniki morajo stalno prebivati v Ljubijaui. Društveni posel, kateri bo razdelč. mej sabo, opravljajo odborniki brezplačno.* V Ljubljani, fine 31. decembra 1891. Na z d a r! Odbor „Solcola.". V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani izšla je knjiga: Bazne pripovedke, iTajg-rosLO-vItedše*. ssa-utlca. peklenska, Spi-sal Catulle Mendes; prevel Vinko. —"U'loma.el. Spisal Sevnica n. — Silvestrov otročiiek. Kaliforn-aka povest. Spisal Iiret Ilarte; poslovenil Vinko. — "CTnl-čseaa.© žsi-vljezi-je. Češki spisal Stroupuznickv; preložil Vinko. Išče so k trem* od dveh 5-3 Jakobu Zalazniku na Starem trgu h. št. 21 vsak dan sveži $w>-*) pustni krofi« Po soglasiiej sodbi odličnih strokovnjakov koroški rimski vrelec jako odlična idravilna Btndenčnica pri vratnih, šo-lodcuik, ""buruili ju 0bi»tuih bolrauih, pri kataru, kripuv*H|.i, kaftljunil, posebno sta otrok«, rH>Ui< tega pa tudi t.4Hl~29 :o fina namizna voda ■ posebno dobrim okusom, brez vseli «»rKaničtnb in že- lodi-i- ote/njočili primesi, »lavna a»loK» v Ljubljani pri M. e. Niipau-u: prodajajo ga nadalje: >l. Has(««r lu j, Kluuer; v Kranji: I . Dol i« n/.; v l.oKMtri: j. ToIhmcI. jakc Izvirno Plznsko pivo (slavno /luiiio /finsko |>ivo) iz meščanske pivovarne v IMzint v sodih in steklenicah priporoča u dan o ^ sossdxw7 glavna zaloga mesC. pivovarne v Plznu Gradec, AnnonstrasBo 18. Telefon 246. (982-5) 1701, 21f>7, 2000. 8464, :>814, 534C, C045, 6744, 7949, 8156, štev. 62.419 „ 68.724 n > 1^080 „ i 21.366 „ „ 25.644 „ n 41.764 „ . 20.896 „ n 55.476 , in št. 81, 502, 559, 3981, 5011, 5017, 8229, 8261, 8280, 9010, 9696, 994;i, 10584, 10732, 11109, 11707, 11945, 12583, 12760, 13374, 14153, 14165, 14734, 15351, 15771, 18227, 20232, 20503, 21013, 222^1, 22548, 22557, 22776, 23651, 23776, 25489, 26500, 26525, 27025, 27 101, 27378, 27803, 27844, 28661, 29176, 29722, 30805, 30924, 31566, 31952, 32030, 32481, .-33069, 83973, 36140, 36274, 37393, 38120, 38814, 39492, 39649, 41821, 42117, 42831, 44112, 44421, 44623, 45489, 45630, 4:>647, 45961, 46502, 47087, 47407, 48050, 48709, 49093, 50153, 50278, 51662, 51875, 521553, 52889, 53049, 53395, 53612, 53931, 53964, 54968, 55106, 55765, 56478, 57232, 57245, 58529, 59103, 60115, 6O270, 60438, 60592, 60932, 61363, 61656, 62431, 62508, 62576, 62966, 63436, 63921, 64733, 64890, 65002, 65808, 66175, 66456, 66530, 60772, 67229, 67704, 67981, 67989, 68007, 68604, 69223, 70018, 70023, 70549, 70935, 71940, 72498, 73088, 73170 vsaka z dobitkom 30 gld. Od dosle izžrebanih lozov niso še izplačane naslednje številke: štev. 25 456 z dobitkom..... 25.000 gld. n 44.920 „ „ ..... 25000 „ „ 36.052 ....... 15.000 „ 25.000 gld. štev. 45.330 1 500 a n 14.179 600 n * 46.771 600 n n 54.513 600 n H3.724 600 n » 53.935 500 v in št. 181, 500 6446 7H0O, z dobitkom gld. 2410, 2712, 3781, 4129, 8012, 8019, 8284, 8317, 9379, 9462, 'J537, 9550, 10306, 10981, 11231, 1 1790, 12238, 12517, 12518. 12651, 1 500 600 „ 600 „ 600 „ 500 n 500 „ 4991, 5026, 8803, 9027, 11090, 12875, 13264, 13334, 1 1003, 14421, 14607, 15196, 15200, 15715, 15900, 10193, 16309, 16423, 16872, 17172, 18057,18239. 19403, 19505, 19772, 20214, 20568, 21740, 28025, 24609, 24744, 25187, 25234, 25247, 25560, 26056, 2G246, 27249, 27637, 27879, 28619, 28980, 29369, 29685, 30188, 30398, 30593, 30983, 31252, 31765, 32345, 32424, 32822, 33184, 34428, 35322, 35760, 35821, 30111, 30222, 37731, 37785, 37860, :J8179, 38209, 38214, 38260, 38360, 38452, 38483, 38553, 38913, 39168, 39318, 39444, 3962(5, 39753, 39891, 39927, 40021, 40463, 40776, 40792, 41221, 41599, 41987, 42273, 42575, 43438, 44149, 44632, 45598, 46154, 46241, 46725, 46753, 46973, 47478, 48203, 48370, 48631, 49622, 50630, 52297, 52569, 52973, 53679, 53688, 53986, 54051, 54114, 54133, 54506, 54702, 55043, 55051, 55359, 55522, 56284. 56331, 58201, 58592, 58972, 59379, 50459, 60143, 0)0580, 61441, 61486, 61652, 61993, 62241, 62439, 63097, 63113, 03659, 63702, 03767, 64345, 04670, 647 70, 05195, 65294, 65661, 66775, 67173, 67750, 67939, 68058, 68368, 69470, 6!)986, 70468, 70:515,70684, 70746, 71346, 71741, 71933, 72279, 72510, 72574, 72715, 73481, 73807, 738lil, 74186, 74823 in 74855 vsaka z dobitkom 30 gld. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 2. januvarja 1891. Župan: (»rasselli Brnski sukneni ostanki 8*10 metra za celo zimsko suknjo. — Paluieralou Kld. 5.50. Sukneni ostanki 2*10 metra za celo zimsko suknjo. Mandarin v vseh barvali v zalogi, jako fine baze Kld. 9.— Sukneni ostanki 3*10 metra /.■■» vwn zimsko obleko |{ld. 5.—. Loden za lovske suknje 2 10 iu. Kld. 5—. Sukneni ostanki za cele hlaeo, prostati ali kri/asti, 1 ostanek velja gld. S.BO. Svilneno grebenasto sukno le najnovejšo v proyi, 1 cele hlače telil. O.—. Blago za uniforme cea. kr. uradnikov, financ, veteranskih lirufttov in požarnih hranil" po najnižjih jcenab. (789-1 li Bernhard Ticho BRNO Zcluy trli nI. Itt. ltttxpoMil|a «e proti povaeCJu. I zorel pošiljnjo se a«. »tonJ in franku. ',;rA.V" KI«>K»uCnu oprav- II «■■■«« k it •-(«' sa uiorv« 1« najnovejše v bog-ntl »/•.bori poMilJuiu nt« i«, in. i aujogoap. kroja*. k I m iiiojMtroiu. Pri kneza AiicrK|M»i*££i ^rajšini Kole*!«.i oddajo se dllO Jtllill>Tfll"jla. 1891 i)o Javni dražbi na tri l«'ta v ■najem nastopni predmeti: 1. Gostilnica v Soteski bkratu z moslariiio tu mošnje ga mostu, izklicna cena 1£0 Mlin, stope in žaga v Soteski izklicna cena 2HO gld. (948—2) Oni, ki žele jeden ali pa oba predmeta vzeti v najem, pridejo naj v dan 14. januvarja 1891 ob 2. uri popoludne v fgosMlarNko piNunio v Noieskl, posla Uvor in seboj prineso za varščino polovico izklicne ♦•••ne. I H Važno za zdrave in bolne! 3S Za irpeee v glavi, v prnlli, na plurlb, v ielodrl, ua I« trik* 11 u obir*tili, zit prolinom in nn žit rili, pri kaAlji, nripavosti itd., za * t rok v. dojonce, probolrle. /a ženske pred otročjo posteljo in po otročji postelji, /.a slabutitie osobe, prvi revno, btedidne i>«l. W naibolJNe diotof ii>no redilo^ ko Kdravnikili kot rslna' - pre*kusena in po UIĐOgih bolnikih h spričevali Jako priporočana Trnk6czy-jcva hmeljna sladna kava ki Je dobrega oUunu Ui j»« i|riu«-jru dulia. 1 paket s >/< kilo vsibine vt*lja S0 kr. Najceneje se ilobiva v pofttnlh paketih po 4 kilo. Dobiva se po postiuuu naslovu: Ubald pl. Trnk6czyf lekarničar v Ljubljani; nadalje v glavnih zalogah lekarn i carjev na Dunaji: Viktor pl. Trnkndelln pl. Truk6«/.y, lokar; nadalje v vnvIi lekitruab, pri druKUiMtih. trgu«elit itd; majaiiiceuo prlMiui« le, «'••• liua ii j o, oblaatveuo varoiaua tui-Ntveno iiiauiko. Praknpol Imajo obilan rabat. i45!t 14) 30 / proda j *t (926-1) Zobozdravnik Schweiger (pri Malici) št. 23 in 24 — II nadstropje. Ordlnirn vnuki ilnn oi dan ter se dobi pri o podpisanem izdajatelju: ♦ ,,Popotnik"-ov ♦ koledar za slovenske učitelje | -> 1891 4» J s popolnim imenikom šolskih olilasluij, uriteljišr, ♦ ljiidskili sol in u< iteljskega osebja po Jnžno-Štir- n k«'m. Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu * Koroškega |»o stanju v začetku šolskega leta 1890/9]. ♦ „P»»potniku-ov koledar 1891 naroča se naj- T boljfl po poštni nakaznici ter stoji: ^ v platno VL'/.ati komad......1 gld. 'JO kr. ♦ r n i » « zlato obrezo 1 a n T - n n » ji b n O in zaklopnieo........1 „ 60 „ O (l»o pošti 5 kr. več). j V mnogobrojna naročila bo uljudno priporočam T M. J. Nerat, t iidajatidj in urednik aPopotnik" ov, T Maribor, Reiserauasse S. ♦ V l.jiililj»ili sr _Pop»tniku-ov koledar I8i»l dobiva J pri knjigovezu lv. ltoiin«--ii. Poljanska cesta 10. *> Išče se izurjena prodajalka in prodajnlnleo uieAmiiega hlnga na deželi. — Zahteva so dobra spričevala iz desedanjih služb. Prednost imajo one s starostjo od -J."> do •*•'<> let in ki za mo rt* j o uložiti kavcijo v obligacijah ali hranilnični knjižici. — Več pove npravnistvo Slovenskega Naroda". (954—3) Dr. Rose životni hišam jo nad .'10 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztop-ljajoče domače sredstvo. (88-35) Veliku steklenica I g bi, mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vsoh delih zavojnine jo moja tu dodana, zakonito varovana | varstvena znamka. Zuloge skoro v vseh lekarnah Avstro Ogrske. Tam so tudi dobi 'ražko nmmln domače laiilo To sredstvo pospešuje prav izPorno, kakor svo-dočijo mnoge skuSnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. v Ikatllieab po .'15 kr. In ^ 25 kr. Po posti t> kr. več. Na vseb delih zavojnine je muja tu dndana zako- nito varstvena znamka. Glavna zaloga B. FRAGNER, Praga, H. 201-204, Mala sirana, lekarna ,,pri črnem orlu", g^l'nu na razpošiljatev vsak dan. ~-9f) Za kombinirani poAtnl i u brzojavni urad na Dol en I »k«* ni !*«•«> »e poštarica nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožna — Kje? pove uprav m št vn „Slovenskoga Na oda". (949—2) Denarna posojila posrotl u j«'jo ne p«»vraciln r.mo/oiiii onenain dlakretno proti akeeptu ali pa dolžnruin plauiu, po zmernih obrentlli, povrneljiva v uiallU obrokih. (aeos—t) Vprašanja z 2 markama za odgovor na Agenturo v BurtluipeAtl, KarlMrlug II. nadstropje 44. I Dorsch-evo I olje iz krtovih jeter! na jfistejši«'. iia|MVe£e|Ne in iiii|iipllviiejMe vrele medlelnalno olje iz kitovlh jeter. Staru preverjeno aredNtvo proti kaliju. Klaatl pri plućnih boleznih, Hkroiel|ulh Ud. Mila steklenica 50 kr., dvojna steklenici OO kr. Bergenako Dorseh-cvo olje ia kitovlh Jeter v trioglatih steklenicah I Kld. (79*1—80) Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika G-rečel-na V H. j lll>l jdlll. 1111 MeNtlHMll lt*a;u 11. KAE0L TILL, LjuUjana, Spitalske ulice 10. | i Pisni in stenski koledar, dnevni in tedenski blockkoledar, notični in Deležni blockkoledar, žepni in listniški koledar, orjaški in mignonblockko-ledar, salonski blockkoledar, kazalo i dne in meseca (večni koledar) pod-1 ložni koledar v vseh izdajah. živalstvo T 250 polotil v porabo pri nazornem nauku. Gena 3 gld. Poslovne knjige, kopirne 1 knjige, žjknjige beležnice, za- 1 pisne knjige, naročninske 1 knjige, beležni bloki, knjige za 1 perilo, skrilne knjige, potne 1 papirne knjige. I Pisni papir: 1 Koncepfni in kancelijski papir 1 za odvetnike, urade, trgovce, E vojaske pisarne in notarje. 1 Dokumentni papir. Velika zaloga vsega šolskega orodja. ?sb risalne maierijaiije: Risala, risalne deske, risalna rav- 1 nila, kotniki, ravnila, kockasta rav- 1 nila, prožne deščice, pritrjevalni 1 žebljički, skledice za tuš, barve, 1 čopiči, tuš. I j Novosti v papirni konfekciji, 1 carfes de correspondance, ! razkošne kasete, najfinejše 1 narejene, s cvetlicami in 1 raznimi umetnimi utiski. Pismeni papir s loraii v kasetah in mapah, v formatu četrtinke in osmerke, s pismenimi glavami in tiskanimi firmami. Vizitnice. Utisnjeno galanterijsko blago iz usnjene le- 1 penke. omotki za cvetlične lonce, toki za krtače, toki za užigalne kiinčke. okenski predložki, mizni položki, šivankine blazinice, delavske torbice, pečni zastori, časopisne mape, stenske torbe, torbe za karte, okviri za fotografije, sveti 1-nični krožniki, papirni koši, srajčnovratniški kartoni, toki za glavnike, krožniki za kozarce, toki za škarje, Etageres. (708-u> Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne" 2379