Fisma s Kranjskega. VI. Dolgo že nisem ni6esar sporo6il, kako se nam na Kranjskem godi. Vzrok mojemu raolku je bilo jedino to, da se zadnji 6as ni zgodilo v našem politi6nem življenju nič novega in pomenljivega. Zdai pa se vendar-le oglaSam, in zakaj ? Tudi sedaj se ni zgodilo ni6 pomenljivega, a — molk sam, ki vlada v naši deželi zadnji 6as, je postal pomenljiv! Zato Vam moram tudi o »kranjskem molku» kaj sporočiti in povedati, kaj nama govori. Malo čudno, kaj ne da? A resnica je, da se v6asih z molkom ve6 pove, nego pa z mnogimi besedami. Saj je že modri Salomon rekel: »Besede modrih se slišijo v molku bolj nego pa krik prvaka med neumneži.> In te besede bodo, kakor se kaže, dobivale pri nas vedno ve6 veljave. Kranjska sprava je stara že par mesecev; nje uspeh je mir, vsaj na zunaj. «Na zunaj,» pravim, ker po pogodbi vstrajata še obe stranki kot taki; le molk sta si naložili, da si ne prideta navskriž. Torej na znotraj gotovo še ni miru, ker sicer bi dveh strank ne bilo treba. V tem znamenju molka in navideznega rairu se je zvršila z liberalne strani ob6inska volitev v Ljubljani, s katoliške strani pa pred tednora dni dopolnilna volitev za državni zbor na Dolenjskem, kjer je bil izvoljen g. Vencajz. Glasili obeh strank na Krnajskem sta zelo rezervirani; menda se ho6eta docela izmol6ati. Meni se zdita kakor mladeni6 in dekle, ki imata vsak svoj dom in sta si soseda; pa raed seboj imata vedno prepire zaradi posesli. Naveli6ana prepirov se dasta poro6iti, a le — <propter angustiam loci,» in s tem pogojem, da bota še poslej vsak na svojem domu živela in po svoje gospodarila, drug drugemu ne škodovala. Nastane med njima sprava, mir, — molk. Oba mol6ita, delata vsak za-se, a drug drugemu ne zaupa, temve6 si gledata oprezno pod prste. In vse to, 6eprav sta zvezana! Skupaj si ne upata, ker se ne ve, kdo bo — hla6e nosil. In tako mu6no razmerje je med našima strankama. Dali sta si zaro6ne slov. prstane, a vsaka \e ostala v svojem domu in ho6e ostati tudi v bodoče. Vsaka po svoje gospodari in molči. Zaupanja med njiraa ni nobenega; vsaka gleda, da si ohrani svojo posest. Skupaj pa si ne upata gospodariti obeh hiš, ker se res ne ve, kdo bi hla6e nosil, ali «ženin» ali «nevesta!» Seveda bi se «ženinu» bolj spodobile, ker pri Slovencih tudi v politiki ženska emancipacija ni še prodrla tako daleč, da bi imela «ona» prvo besedo, čeprav je že več nego enkrat pokazala, da je energična in ima tako hud jezik, da je ne strahuje kmalu kdo. Pa pustimo te podobe iz našega domačega življenja! Omenil sem jih le, ker «landlich-sittlich!» Le še en faktum s perspektivo! Doslei je bilo vsako leto od pomladi do jeseni skoro vsako nedeljo na Kranjskem celo po ve6 ljudskih shodov z veliko udeležbo in tudi z uspehom. Letos pa je že Kres tukaj, a bilo je le par malih shodov, o katerih niti «Slovenec» ni veliko poro6al.... Molk je res lep in hvale vreden, a v pravi meri, o pravem času in na pravem kraju. Ako pa se le molči in molči, in se hoče z molkom vse doseči, pa se pri vsem tem v molku nič ne stori, temveč vse opusti in samemu sebi prepusti, potem tudi najlepši molk postane in mora postati osodepoln na vse strani! Vojev in vojencev se polasti kritična letargija . . . Sapienti sat! Le Se jedno vprašanje! Kdo ima od sprave korist in dobiček? Ali katoliška ali liberalna stranka ? Ali morda slovenski narod sam? Vsakdo naj sam ugiba! Za javnost odgovor na to vprašanje še ni zrel, zato ga tudi ne dam! Za sedaj bodi dovolj!