Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Ureduje: Ernest Klavžar. ^Gospodarski List" izhaja kot priloga „Soče“ dvakrat na mesec in sicer vsak 1. in 3. petek. Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki „Soče“ dobivajo list brezplačno; drugače pa stane list na leto 1 gold. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku — Rokopisi se ne vračajo. Štev. 20. V Gorici, 31. oktobra 1888, Leto Vlil. Sadjerejcem na Goriškem. Za razvoj sadjeroje in sadne kupčije je jako važno, znati, kako se imenujejo posamezne naše sadne vrste. Pri nas pa nemarno določene nomenklature in nekterim sadnim vrstam ne poznamo prav nobenega imena ne domačega, ne znanstvenega. — To je spodpudilo podpisano društvo, da si je priskrbelo o priliki dunajske sadjarske razstave znanstveno razredjeno zbirko nad 250 hruškinih in jabelčnih vrst. Namen tej zbirki je, da bomo lahko primerjali tem nabranim vrstam naše domače sadje in tako pozvedeli in določili prava imena tistih sadnih vrst, katere pridelujemo v deželi in tistih, katere zaslužijo, da jih kolikor možno širimo. Podpisano društvo se obrača torej do vseh sad-jerejcev z uljudno prošnjo, naj pošljejo kakor hitro mogoče vodstvu tukajšnjega c. kr. svilorejskega in vinarskega poskušališča — kder je razstavljena zbirka in kder jo vsak, kdor se za to zanima, lahko ogleda — uzorce sadja, katero vsakdo prideluje. Kedar bodo Imena določena, bo lahko vsakdo svoje s pravimi imeni zaznamljeno sadje nazaj vzel in si to zapomnil. Ob enem, ke pJljojo uzorce, naj bi gg. sadjerejci tudi naznanili, na kakem zemljišči je rastla vsaka pozamezua vrsta — to je, ali v rodovitni zemlji, debelici ali tančici, v peščeni ali kamniti zemlji in ali je dotična lega podvržena suši ali ne. Od vsake vrste naj bi se poslali 2 ali 3 komadi, oviti v papir, na kterem bo s črnilom zapisana zaporedna številka dotične vrste, z istimi številkami se bo lahko zaznamovalo tudi drevje, na kterem je sad rasel, in pa sadje, ktero se hrani doma za kupčijo in izmed kojega so se nabrali uzorci. če ima kaka vrsta domače ime, naj se tudi to naznani, da se sestavi imenik sd znanstvenimi in domačimi imeni. Uspeh te preiskave in tega primerjevanja ob- ■* vllogi javi so ob svojem času v interesu sadjarjev na Go riškem. C. kr. kmetijsko društvo v Gorici dne 30. oktobra 1888. J. BOLLE podpre dsednik VELICOGNA tajnik. Goriško sadje na dunajski razstavi. Razstava, katero je priredilo prve dni oktobra t. 1. avstrijsko pomologičuo društvo na .Dunaji v proslavo štiridesetletnice cesarjevega vladarstva, bila je po imenu avstrijsko-ogrska, v istini pa se je razvila v mednarodno, ker so bili na njej častno zastopani tudi sadni pridelki in izdelki z Nemškega, Francoskega, iz Belgije, Italijo, Švice, Amerike. Nad 2000 razstavljavcev je razstavilo obilnih 10.000 sadnih vrst, mej katerimi so prevagovale — kar je z ozirom na letni čas čisto naravno — hruške in jabelka. Tudi sušjo vseh vrst, na razne načine umetno izdelano sadje, sadni izlečki, mošt, sučilnice, stikal niče, potem sadno drevje odgojeno po mnogovrstnih načinih — vse to si videl, pregledoval in občudoval na razstavi, katera je bila zares velikanska, menda največa, kar jih jo bilo do zdaj sadnih razstav na svetu. Kakor se posamezne kronovine po svojem obnebji več ali manj prilegajo sadjereji, bili so tudi sadni pridelki — zlasti jabelka in hruške — različno razvite; prvo mesto je zavzimalo južno - tirolsko sadje; dotični razstavni oddelek je bil zares krasen in skoro dovršen tudi gledč razredbe razstavljenega sadja. Vidi se, da je tirolska sadjereja dosegla v Avstriji med vsemi deželami najvišo stopinjo — in zato se po njej širi tudi blagostanje v deželi. Za Si » * * «« 99 — 78 — Tiroloin je razstavila najlepše, najbolj razvito in o-■fiituo sadje naša dežela; na njenem oddelku je bilo zastopanih blizo 40 razstavljavcev. A ta razstava se ni odlikovala po zvunanjem lišpu, niti po znanstveni razredbi razstavljenih sadnih vrst; malo razstavljavcev je zaznamovalo razstavljeno sadje s pravimi imeni, mnogi niso znali navesti niti domačih jmen — in tako je naša razstava sicer vnemala oko in budila okus, a ni mogla zadostovati sadjarskemu veščaku in znanstveniku. Pri vsem tem je jurija prisodila našim razstavljavcem primeroma mnogo odlikovanj. Odlikovani so namreč sč srebernimi državnimi svetinjami: C. kr. kmetijsko društvo v Gorici, nj. e. France grof Coronini v Šempetru, France Malnič vKanalu, bratje Stabile v Ogleji, A. Fabiani v Kobdilu, šolski vrt v Kobaridu, Ivan Lužnik v Polubinju pri Tolminu, Ivan Hrast v Ciginji pri Volčah; potem sč srebernimi društvenimi svetinjami: J. Mastrella v Ogleji, Luka Sandrigo v Ogleji, Ignacij Kovačič pri sv. Luciji, zakouska Cosolo v Ronkah, vitez Albert Levi v Vilauovi in oskrbniš-tvo baron Eitter-Zdhony-}erih. posestev v Moaasteru. Slednjič so odlikovani s6 sreberno državno svetinjo za razstavljene sadne izdelke (kandirano sadje, sušje, izlečke): Trgovci v Gorici E. Alpi et com., Peter Venuti in I. Marizza. Tudi drugi razstavljavci so poslali prav lepe sadne zbirke na razstavo, posebno vino — in sa-djerejsko društvo dornberško in briško; toda manjkalo je popolnoma vse znanstvene razredbe, večinoma je bilo sadje tudi brez imen in drugih potrebnih poja:niI; jurija pa je menila, da se mora od sadjarskih društev kaj več zahtevati; kakor od posameznikov in zato jima ni pripoznalo posebnih odlikovanj, ampak je pripisovaje zaslugo za skupno sadno zbirko našemu kmetijskemu društvu - njemu odinenila in podelila sreberno državno svetinjo, po-častivši tako v obče goriško sadjerejo. Na sadnem trgu je bila naša dežela prav revno zastopana ; smo pač predaleč od Dunaja in letna doba tudi ni bila za naše tržno sadje vgodna; za najlepše naše sadne vrste zlasti za one, ki se pridelujejo v Furlaniji, po Brdih, na Vipavskem in na Krasu, bila je razstava prepozno — za zimsko sadje, kakoršno se prideluje večinoma na gorski strani naše dežele, pa skoro prezgodaj; kajti tako sadje si osveti lice in spopolni ukusnost še le, ke-dar je nekoliko obležauo. V občo pa smemo biti z izidom dunajske razstave, kolikor zadeva našo deželo, prav zadovoljni; — Akopram so bilo naše zbirke le v naglici in ne s posebno skrbnostjo tako rekoč skupaj zbobnane — pripoznavajo vendar sadjarski strokovnjaški listi, med katerimi „Auf dem Laude“ — pri- loga dunajske sWeinlaube,“ — da je bilo naše sadje na razstavi za tirolskim najlepše iu naj bolj razvito. Kos in ose. Poročali smo o svojem času, da je bil kos v predlanski sesiji našega deželnega zbora na zatožni klopi zaradi sadne tatvine, da ga je zbor sicer krivega spoznal, a da se ima zahvaliti svojemu zagovorniku, potovalnemu učitelju g. Volpiju, da mu je vis. vlada vendar prizanesla, vdavši se zagovornikovemu razlogu, da kos kot mrčesožerec veliko več koristi kmetijstvu, nego mu škoduje kot grozdni in sploh sadni tat. Čujmo zdaj, kaj piše o tem strokovnjaški list“ Weinlaule, kteri mora imeti posebno za trtorejce veljaven glas, ker ga izdaje slavno znani baron Babo, ravnatelj klosterneuburške vinarske in sadjarske šole! V letošnji štv. 43 tega lista beremo naslednji članek: Na našem jesenskem sad j i in zlasti na pridelkih naših špalirjev zapazujemo letos posebno dvojne živali, te so, kosi in ose. Rane hruške, breskvi in grozdje so njihov plen; mi pa občutimo škodo. Kder se prikaže kak zgodenj sad sireč svojo vonjavo, napade ga kos, malo popika, večkrat le posamezne jagode, pa zleti naprej ; za njim pridejo ose, pokvarijo in onesnažijo sad, s tem nas pripravijo ob lepe novce, katere bi tudi sicer skupili za namizni osladek. Zato pojdimo v boj zoper oboje živali. Kamor se prikaže kos, razpodi vse druge tiče pevke in mrčesožrce; samo nadeležni grabeč še shaja ž njim. Kot izgled vam bodi dunajski mestni park, v katerem so poprej bivali slavci in druge pevke, ko se zdaj v njem šopirijo samo kosi in grabci. Po pravici pokončujejo na Augležkenv po vrz&utih oba brez priašanja in če se to tudi pri nas godi v nekaterih takih vrtih, v kojihje lepo sadje glavni vir dohodkov, moramo pripoznati, da imajo lastniki oziroma njihovi vrtnarji popolnoma prav. čez sadje in grozdje razpeta mreža no brani zadosta. Torej: hajd po kosih! Še huje škodujejo ose. „Oni sad ni najslabši, katerega se lotijo ose“ pravi star, nemški pregovor; a v njem je resnica vse prekrotko izražena; kajti v istini pokončujejo ose najboljše sadje. Da bi jih odvračali ali zadrževali, to je skoro nemogoče. Torej moramo le zato skrbeti, da jih polovimo in vgouobiino. V ta namen se dobivajo na prodaj nalašč napravljene steklenico, katere pa nikakor ne kinčajo špalirjev po vrtih. Nasprotno pa smo se prepričali letos septembra meseca, da vstrezajo istemu namenu prav dobro tudi enake steklenice, kakoršne rabijo dan danes uže po vseh hišah, da vanje muhe lovijo. — 79 — Taka mušna steklenica, v kateri se nahaja nekoliko stajušanega špirita, postavi se pod drevesi ali špalirji na kak večji podložek, ali plošček, v ka-koršne se devajo cvetlični lonci, in med tri krogle na katerih sloni steklenica, položi se nekoliko lupa ali pa odrezkov prezrelih hrušk. Cele trume os prifrče na nje, a ko hočejo vzleteti, obtičč v steklenici, in počepajo omamljene na dno ter se po-topč v zvodenem špiritu. Mi smo se po skušnji prepričali, da je ta način izvrsten. Kdor hoče ose popolnoma pokončati, naj poišče osir (osjo zalego) in lahko jo najde, če sledi domov frčečim osam. Osir je navadno na tleh. Če raztegneš zvečer, kedar je celi ljud doma, pest slame po ujem ter jo obliješ malo s petroljem in pa zapališ, ugonobiš na mah celo zalego. Najnovejše sredstvo, katero vporabljajo na Francoskem, je to, da položijo sem ter tija po vrtu raz-rezke prezrelega, sladkega, močno dišečega sadja ter jih pomažejo nekoliko s pivnimi drožji (kvasom). Kedar se ose tega nekoliko najedč, v vbudi se nekda v njihovem životu vrelna bolezen, katera okuži tudi zalego ter vgonobi v prav kratkem času ose sč zalego vred. To priprosto sredstvo zasluži vsakakor, da je poskusimo. Oe pomaga, nam bo prav lahko izdatno obvarovati naše namizno sadje in grozdje napadov požrešnih živali. Kako zeienjad hraniti. Zelenjad pobirajmo raz grede od pomladi do poletja, in sicer, kedar je najbolj razvita. Popolnoma naj pa dozore samo jelenske rastline. — Sveže ne moremo zelenjadi po leti dolgo ohraniti, le malo dlje vztraja v prav hladnem prostoru, n. pr. v ledenici. Zelenjad, katero spravljamo jeseni v zimske shrambe, moramo dobro očistiti vsake nesnage ter nepotrebnega listja. Z vodo pa izperimo rastline šele, predno jih rabimo. Koreninskim rastlinam odrežimo listje tik gomolje /ako, da še lehko poženejo. V zimski shrambi naj bodo rastline zavarovane proti mrazu in toploti ter proti vlagi. Zavarujemo jib pa tako: a) Na piano zemljo položimo rastline drugo poleg druge tako, da so korenine jim obrnene navzdol, pokrijemo jih z listjem in ob hudem mrazu tudi z zemljo. b) Okoli kola, zabitega v tla in s slamo ovitega, naložimo zelenjadi na kup v stožec. Kup pokrijemo, kakor sem gori povedal. c) Glavnato zelje zložimo na zemljo, ki ješč slamo pokrita, in sicer na kup, ki je za dve do tri glave visok. Kup pokrijemo, kakor sem <’že povedal, okoli njega pa naredimo jarek, po katerem se odteka deževnica. d) V zelenjadno klet prenesemo ob kopnem le tisto zelenjad, katero menimo kmalu porabiti. Klet bodi sicer hladna, a zmrzovati ue sme v njej, ter mora biti za prezračevanje prirejena. Listje tiste zelenjadi, ki je v kleti z zemljo ali peskom prisuta, moramo pridno prebirati in, kar je gujilega, odstranjevati. e) V suhe shrambe spravljamo osobito čebulo in česen. Čebulo ali česen moramo vsekakor mraza varovati. Ako shramba nima oken, položimo čebulo na slamo ter jo ž njo tudi pokrijemo. Nov. Razne kmetij&kp, vesti. Bik plemenjak poginil. — Izmed 11 >,j].ov untenvaldenskega plemena, katere je letos nas,, društvo priskrbelo vipavskim in kraškim živinorejcem, poginil je te dni na vrančnem prisadu na-nagloma oni, koji je bil izročen g. Slamiču v Oer-ničah. Županstvo je naznauilo to z opazko, da obžalujejo tamošnji živinorejci tem bolj zgubo tega p\e-raenjaka, ker je bil lep, in je v vsakem oziru izvrstno vstrezal. Kako pregnati krte in poljske miši iz vrtnih gred? — Zveden vrtnar piše o temtako-le: Vsa^o leto so krti razrivali moje vrtne grede. Ker mi je pa znano, da si krt po zimi in v zgodnji pbmkdi ne razriva svojih poti počresno pod površjem, ampak da se preriva naravnost iz globine navzgor, ni bilo mogoče, vjeti ga v skopec. Trebalo je torej misliti na drugačna sredstva. S petrolejem namočene cunjice so malo, ali skoro nič hasnile, karbolna kislina pa je le tako dolgo učinjala, dokler se ni na dežji znebila svojih lastnosti. Slednjič sem si kupil v lekarnici za nekoliko novcev tako zvanega francoskega olja. (Oleum animale foetidum), to je črn , oljnata tekočina, katera širi žolč zopern duh. Ko sem z nekoliko kapljicami te tekočine namočeno cunjico zagatil v krtino, pregnal sem s tem nadležnega škodljivca in odkar to delo večkrat ponavljam — so moje gredice pri miru, nepoškodovane po krtih in poljskih miših. Poskušnja mleka. — Kdor se hoče prepričati, je li mleko z vodo zmešano, ali ne, kane naj jedno kapljico na noht svojega palca. Ako kapljica visoko obstoji, je mlako čisto; ako pa razpade, je z vodo mešano. Ali pa se vtakne vezilna igla v mleko. Če mleko na njej obvisi, je z vodo kvarjeno; ako ga nič ne obvisi, je čisto. — 80 — Kako obvarovati sadno drevje strupenih zajčjih zob ? — Bliža se zima in ko zapade sneg, približal se bode tudi škodljivi zajec sadnim vrtovom, da uniči marsikateremu sadjarju vse veselje. Nekateri gospodarji namažejo svoje sadno drevje z ilovico, drugi zopet z ugašenim apnom. Ilovica prav nič ne izd d, ker jo takoj dež izpere, apno je že bolje. Drugi povežejo drevesca s slamo — škoda za povezovanje jn za čas. če sneg debelo zapade in vsled hudega mraza na površji zmrzne, prav lahko drži zajca, in ta objč kožo nad slamo, rani krono in drevesce polagoma pogine. Ako ima pa kako mlajše deblo v koži razpoke, zaležejo mrčesi vanje ^oja jajca in s slamnatim povezom branimo škodljivo zalego. :— Skušen sadjar, katero-11 jo zajec na njegovem velikem sadnem mD0£° škodoval, po- magal si jo sledni>^ J tem-le cenim a dobrim sredstvom : Jaz pravi, 1 del navadne ilovice, 1 del "ci{ega kravjeka in 1 1/2 del ugašenega apna, p-otn vse to v kak škaf ali vedrico, po številu revesc, prilijem vode, še bolje pa gnojnice, ter vse to z leseno lopatico dobro premešam, da postane tekoče, da se lahko maže. Nazadnje, predno začnem mazati, prilijem še jeden, dva — ako hočem prav močno narediti — tri mehurje govejega žolča, zopet vse prav dobro premešam ler jamern mazati drevesca s čopičem (penzeljnom) iz ščetin, kakor se rabi za beleuje sten. Dvaindvajset let že rabim to sredsuvo; drevo očisti mahu, zamori jajčeca mrčesov, ker jim zapre zrak in brani zajcem, da mi ne poškodujejo drevesc, zato morem to ceno in zanesljivo sredstvo vsem sadjarjem prav toplo priporočiti. Domoljub. Kako se z mahom zaraščene senožeti očistijo.? V ta namen smo slišali uže mnogo pripomočkov, a skoro vsi so predragi ali pa pretežki. Malo dela in stroškov nam bo prizadelo, če bomo tako le ravnali: Precej ko skopni sneg in se zemlja mrlo otaja po vrhu, dobro prevlecimo z mahom zaraščeno senožeti z železno brano. Ona izruje iz zemlje mnogo mahu, ki se potem na kup spravi in sežge. Če ponovimo to delo vsako pomlad, bode mah v malo letih z naših senožeti popolnoma iztrebljen. Kedor ga pa hoče v dveh letih s svoje senožeti iztrebiti, naj jo spomladi z neugpšenim, v moko zdrobljenim apnom po-štupa, dobro z železno brano prevleče, nabrani mah sežge in senožet, če mogoče, nekoliko z gnojuico zalije. Namesto apna se tudi gips prav dobro obnese. Da po senožetih, ki so z mahom zaraščene, ne raste rada trava, to ve vsak kmetovalec. Take senožeti so večinoma mokre in prav zato jim posebno ugajata apno in gips. Kedor ne verjame našemu nasvetu naj poskuša to, kar priporočamo, na manjšem prostoru, če bode tako ravnal, popravil bo dotičui kos senožeti v prav kratkem času. Sadni kis ali jesih za dom. — Posestniki sadja si za domače protrebe lahko sami kis napravijo in ni jim potrebn izdavati denarja za to tekočino. Res, da se te reči ne rabi posebno veliko, a vsak krajcar je dober, če se more prihraniti. Domači kis iz sadja napravlja se na prav priprost način. Vzame se velik prsten ali kameniten lonec ali majhen sodček, v to posodo devajo se lupine in obrezki od sadja, ki se za domače potrebe lupi ali pa obrezuje* in razrezujo- n ostanki se potem z vrelo vodo polijejo in sicer toliko, da voda črez nastopi. Kedar se zopet kaj obrezkov naredi, denejo se k prejšnjim in prilije se zopet kropa, da se vse zalije. Tako dela se, dokler ni posoda polna. Ko je pa polna, naj se skrbno s prtom pokrije in ob solnčnih dneh na solnce postavi. Ob hladnem vremenu naj se pa k peči ali ognjišču prenese. Drugih reči ni potreba nič pridevati. V šestih do osmih tednih se je voda v izvrsten lepo rumen kis spremenila. Ta kis ima bolj prijeten okus mimo fabriškega in je tudi bolj zdrav. Mir, Tržne cene 31. oktobra t. 1. v Gorici. od gold. do gold. Pšenica .... 100 k. 7 — 8 | Koruza .... » 7 — 7 50 Rž yy 7 — 7 50 Ječmen .... n 6 50 7 — „ pehan . . 33 11 — 11 50 Oves 33 5 80 6 50 Fižol 5? 8 — 12 — Ajda 33 8 — 8 50 Riž (fin).... » 22 — 24 50 Riž navaden if 20 — 21 50 Riž indijsk . . . 33 13 50 17 50 Seno 2 20 2 40 Slama .... 2 4 2 10 Češplje (goriške črne) n 14 — 20 — Breskvice (suhe) n 27 — 40 — Fige (suhe) . . . 33 14 — 18 — Maslo (kuhano) 1 k. — 95 1 08 Maslo (surovo) . . » — 78 — 84 Sir (Bovški prav star) 33 1 25 1 30 „ „ star . 3? — 80 1 — „ „ nov . 33 — 56 — 60 Vino črno furlansko 22 — 25 — 10C litrov — — — — Vino črno kraško . 22 — 25 — Vino belo Dornber. y> 16 — 18 Vino belo briško . n 17 — 27 ' Zal. c. kr. kmet. druitvo Tiska Paternolli.