Čuopls s podobami  m iloveuko aoladi&o.
Štev. 7.                V Ljubljani  1. julija 1879.               Leto IX.

KOŠNJA
TT                 Dekleice.                                      Kosec.
1^ stavi, ustavi, ti kosec, koso,                      Dekletce nevedno, za a&be se boj,
^ Ki vsakej cvetici odstriza glav6] —          Odmakui se, tanikaj pri grniu postoj,
•C          Jaz kitioo zbrala bi rada.                         Da kam ee uii kosa ne ainoti!
i   Kako li, d» tčbi takii se mudi,                 Zdaj trcba je naglosti uiojiiu rokam,
•   Ter tvoje železo zvižgaje bieuči                Eer solnce nizdolu se bliža gorara —
In tnivo na ztSmljo poklada?                    Ne vidiS? Uže je tain v koti.
Povttj mi, zakaj si cveticam srdit,             iJe toži, fie tvoje so cvetke mrtv^,
Povej mi, zakaj si priSel jit morit,           K.er vigrcd pokliče jih spet iz zemlje,
Postilat po travuiku vole?                        Ko miue pozimsko jo spanje;
Lepote njih pisane konec je zdftj,              A tebe s koao da zadtjla bi amrt,
Vse ti jih porozal, odm^tal si v kraj!       Nazaj ne pokliče y življdnja te vrt
Cemu eo li cvc-su za&le?                         Ni tožba, ai bridko jokinje.
Zagorski