1956
Zdravko;
(mlaj)
VEVI
xs	f,.f
r^jiWv
B
1"B
*• 9 1 £
i|yečer ob 21. vsi Slovenci v Ljudski dom v Križ, da pozdravimo tov. Nennija !
List Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 200 li%; mesečna 90 lir. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega istolpca za vsak m limeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
n Aškero-912.
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O.
2. stran je posvečena deželam socializma
OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vlil. ŠTEV. 2 (381)
TRST - SOBOTA, 14. JANUARJA 19S6
CENA 20 UR
n
KLJUB NASPROTOVANJU VLADE IN SRAMOTNEGA ZADRŽANJA D. C.
■Slovan; novela 18, K ra Carl stanek mični rs - 22.1
Slavna bitka za integralno
»le cono se mora solo zaton
Demokristjani so sè vzporedili z liberalci, misini in Confin-dustrio, dosedanjimi glavnimi sovražniki proste cone v Trstu
ika oddi mlajše - 17. Mi 0.30 Goi 4 dej.
P e vsi .30 Z z» idijska v : Morsi! knjižet
1 P® žj V odgovor na zahtevo po u-I iko StrlaUOV*lv* Integralne proste co-- D. se je tržaška Democrazia C riera, igitiana vedno držala dvoumnosti 'reučevalnih komisij, neprišto-slovansKa k Mestnemu odboru za Pro-tke^Vid0 c.ono’ pogojne privolitve, lju-ni terc^ezn'Vega sožitja nasprotnikov ske knjn pobornikov proste cone v trankinem pokrajinskem odbo-1 n:	Kom. S tem je Democrazia Cristia-
'teT 22*^1a fusala voditi za nos prebi-1 (jejklstvo in je vodila za nos svoje ■Ustaše, ki so v svoji veliki ve-po želja?n’ naklonjeni prosti coni. e - 19.1 Na to zadržanje pa se je gle-10 Vokai.alo z nezaupanjem, ker mu je Rimu odgovarjalo uradno in avno nasprotovanje proti prosti °ni s strani demokristjanskih n socialdemokratskih ministrov 3 podtajnikov in v Trstu dej-lvo, da je Delavska zbornica, 20.30 itj j° vodijo demokristjani; od-.30 in 2( anj»ta svojo naklonjenost in-nu «Pr^gralni prosti coni in da so de-an BegOriokristjanski člani Trgovinske 6. uri n*>5>rn*Ce privolili v organizirano
ee
lisce
krisljanskimi volivci.
Največja napaka pa bi bila, če hi mislili, da demokristjan-sko nasprotovanje lahko definitivno kompromitira prosto cono. Na negativen odgovor vlade se je že prej računalo in v Trstu ni bilo nobenega, ki bi si bil delal utvare v tem pogledu. Prav za prav se je z indiskre-cijami lista «Globo» in z objestno demokristjansko kretnjo zaključila prva praska, dokončna bitka pa se še mora biti v Trstu i v parlamentu.
podlagi gospodarskih organizacij, odvzema demokristjanski stranki možnost sabotaže
Mestni odbor za prosto cono se zaveda, da ima za seboj delovne; ljudi, vse male in srednje trgovce in industrijce, obrtnike, združenja svobodnih poklicev in celo večji del veletrgovcev in veleindustrijcev ; ve, da lahko računa na široko parlamentarno fronto, ko bo prišel čas za dokončno bitko. S tem prepričanjem se je treba lotiti dela, po-
«JAtAbotažo vsake pobude v korist 'toste cone.
„ to demokristjansko stali-. c.e se je gledalo z nezaupa-9	!J^m' ker se je vzporejalo s sta-
t»cem Confindustrije, ki je zah-fVa'a- da se odrečejo Trstu vsa a t^£^?.sta sredstva — prosta cona, la-1 Je, konkurenčne železniške in . . ,,nstaniške tarife — ki bi mu ibiloniaimobnovo v vlogi velike mednarodne luke.
ponovi. Sedaj si je morala Democra-te botla cr’stiana sneti krinko (to pa 5) Fiifl* napravila tako, kot se slon ede v prodajalni porcelana), vi. >er je bilo nadaljevanje politike n a rèe dvoumnosti onemogočeno od ie). Fiimdiskrecij lista «Globo» in od ’>mskib dopisov listov «Piccolo» n «Messaggero Veneto», ki so 'dkrili Tržačanom, da vlada in ■ *ranke, ki jo sestavljajo (de-KaSl °	. Jani in socialdemokrat je
prvi vrsti), nočejo sploh ve-■ ponovi ^ 0 tržaški prosti coni.
Strast t1 ^“slednji poskus, da bi se el potr*krinkalo sramotno besedolom-,v° z antikomunizmom, češ da e zahteva po integralni prosti :°ni ne more podpirati, ker jo V2nieSt0Žasn0 zahtevajo tudi komu-J 1,atij > padel v prazno ob lil 'P ošni nebrižnosti prebivalstva,
). uri b*1 Je takoj razumelo trik.
ffl ?en,?®r®2’a cristiana pa se ni drič, al"5?» 0 volj ila s tem, da je ozna* ltete, b31 a svoje nasprotovanje prosti
alUdtiWzr Ne' iS‘?£aSno je fusala limiveg? roc,tl krizo v mestnem od-®°ru za prosto cono, skušala je —JV in reč razbiti enotni organ, ki ,a Je ves Trst ustanovil za do-> j°ao svoje zahteve, zasejati zme-j 0 ' teboru pristašev proste co-1,1 preprečiti Trstu, da bi iz-Toyedal svojo soglasno voljo.
fi 1 TRL re t.°rej za P°P°ln preklic -Prejšnjega stališča demokristjan-
2-52% L stranke, istočasno pa za nož ! lament bavi ^ vprašanji avto.
v b-bet vsemu mestu.	nomnih podjetij, šole, kariere
ioapara Ta nenaden preobrat tržaške ' itd. Toda na vladni seji so ne-10’št'dii). m°crazie cristiane je pa v to-1 kateri ministri, prav posebno | koles). 0 Pozitiven, v kolikor sprav-1 Scelbov pristaš Gava odločno i. Ba S poti vsakršno možnost dvo- j odklonili tak sporazum, tako za p<Fnnega zadržanja, ker sedaj I da je Segni zapustil sejno dvorov k« rst lahko spozna vse svoje so- * rano in zagrozil z ostavko, znižani ražnike, lahko vzporedi z libe- j Po dolgi diskusiji se je vla-
______ralno stranko in MSI tudi De- da zedinila o zgoraj omenje-
"tnoerazio Cristiano in ugotovi, da 1 nih odlokih, ki pa niso bili J° tudi demokristjanski vodite-1 vsi na linji prejšnjega spo-J' kot liberalni prav lepo po-1 razuma s sindikati. Prav ponudili svoje možgane Confin- ^ sebno kvaren je bil sporazum *	1 Uptr*i	| o poenotenju plač državnih
Jm t rav tako odkriva demokri- nameščencev, ki je prezrl zah-djanska kretnja zadrego, ki p re- j leve profesorjev. Zato je v M Gaduje v vodstvu te stranke, | parlamentarni komisiji CGIL lotranjo krizo, globoka protislo.! glasovala proti temu sporazu. rJa’ J» so se pojavila po tem ! mu skupno s predstavnikom vprašanju, strah zaradi obraeu- j Šolske fronte 13 Prcd mestnim javnim mne-j Na vsak način, kljub temu Jem, celo pred samimi demo- da odloki kot taki predstav-
I stavili se na čelo tega širokega Bistvenega značaja za to bit- mestnega gibanja, ga organizi-ko je dejstvo, da se omogoči rati in mu omogočiti svobodno Trstu svobodno izražanje voljeizražanje volje v prid proste bistvo je v tem, da lahko Trst cone. na hrupen in javen način izpove to svojo voljo, da ostanejo častni in plačani hlapci Confin-dustrie osamljeni in da se jim onemogoči falzitikacija lica in volje vsega mesta.
Najnovejši sklep izvršnega odbora. da obdrži pri življenju mestni odbor za prosto cono na
To je glavna naloga v tem trenutku. Komunisti so se že pred časom obvezali, da bodo napeli vse svoje sile v tej važni bitki, in so že dalj časa na bojni črti. Tako bodo nadaljevali z zavestjo, da izvršujejo svojo dolžnost do Trsta.
UMBERTO SAJOVITZ
Tov. Nonni govori jutri
ob 10.30 v gledališču Rossetti
Danes, v soboto zvečer ob 21. uri bo tov. Menni vLjudskem domu v Križu, kjer se bo srečal spioventi
Danes zjutraj prispe v Trst poslanec Pietro NENNI, sekretar Socialistične partije Italije, ki se bo zadržal dva dni na našem Ozemlju, da se sreča s federacijo svoje partije in s tržaškim ljudstvom.
Ob tej priliki ga Je ODBOR DOMA PADLIH ZA SVOBODO IZ KRIŽA povabil, naj pride v Križ danes, v soboto 14. t. m. zvečer ob 21. uri. Pietro NENNI je že pred prihodom v Trst sporočil odboru Doma padlih za svobodo iz Križa, da se bo z velikim veseljem odzval temu vabilu, ki mu je zelo dobrodošlo, ker se je že itak nameraval srečati za časa svojega bivanja s Slovenci.
Zato odbor Duma padlih za svobodo iz Križa, poziva vse Slovence, naj pridejo (danes zvečer 14. t. m. ob 21. uri v Ljudski dom, da pozdravijo velikega delavskega voditelja in da se z njim srečajo. Prepričani smo, da bodo Slovenci v velikem številu prihiteli na
BURNA POGAJANJA OKROG ZAKONA O POOBLASTILU
Vladni odloki ne zadovoljujejo zahtev državnih nameščencev
jfielbovih pristašev v vladi, ko se je bil Segni že sporazumel s sin-predstavniki - CGIL in Šolska fronta proli sporazumu o poenotenju plač
K
nag
i»
Tik pf!®Sìas%padlcstjo róka za zakon o pooblastilih je predsednik republike Gronchi podpisal 18 odlokov, ki jih je vlada izdala v okviru pooblastila, dobljenega pred časom od parlamenta. Med temi so bili sprejeti odloki o novem pravnem položaju državnih nameščencev, o ureditvi sistema napredovanja, o popolnem poenotenju prejemkov, o upo. kojitvah itd.
Bitka v okviru zakona o pooblastilu je bila zelo huda. Zgiedalo je celo, da bo rok zakona o pooblastilu zapadel in da se bo morala vlada zaradi tega ponovno zateči k parlamentu, kar pa bi bilo prav gotovo privedlo do krize.
V sredo' opoldne je že z gledalo, da so bile premoščene vse ovire, ker je Segni v glavnem sprejel predloge sindikalnih predstavnikov. Tudi predstavnik OG1L, ki se je sestal s Segnijem, je bil zadovoljen, ker je zgiedalo, da je tudi Segni mnenja, naj se par-
ljajO kompromis v okviru že sklenjenega kompromisa, je pozitivno dejstvo, da ni viada uporabila v celoti zakona c pooblastilih in so se dosegli prav posebno po zaslugi sindikalnih predstavnikov takšni odloki, ki niso povsem negativni.
Vsekakor pa sta predstavnika GISL in U1L žrtvovala šolsko fronto in profesorje. Tudi državni nameščenci niso zadovoljni z novimi lestvicami. Prav posebno nezadovoljni so železničarji, ki jih poenotenje lestvic spravlja v zelo težak položaj, ker jih vzporeja z uradniki,
GGIL je s svojo akcijo v-
to srečanje, ki bo prav gotovo obrodilo svoje pozitivne sa* deve, ker bo treba tovariša Nennija seznaniti s slovensko problematiko.
Jutri, v nedeljo 15. t. m. ob 10,30 bo tov. Pietro NENNI govoril v gledališču ROSSETTI. Za to zborovanje vlada v mestu veliko pričakovanje.
V imenu slovenskih komunistov in demokratov hočemo izkoristiti to priliko in izreči tovarišu Nenniju, velikemu borcu za mir, delavske pravice in socializem svojo dobrodošlico. Poznamo ime tovariša Nennija že dalj časa. Poznamo ga izza časa težkih borb proti krutemu fašističnemu režimu, poznamo ga kot enega izmed voditeljev nove demokratične in republikanske Italije
Pietro Nenni je voditelj, ki je vse svoje življenje posvetil borbi delovnih ljudi za mir in socializem. Bil je tisti, ki je razumel, .da je treba za časa fašizma združiti vse antifašistične sile, odpraviti vsako an-tikumuuistično diskriminacijo, složno korakati po poti enotnosti za strmogljavljenje fašističnega trinoštva. Bil je skupno s tov. Togliattijem eden pobudnikov pakta akcijske enotnosti med KPI in PSI, ko se je špansko ljudstvo borilo za svojo svobodo, se je uvrstil med borce mednarodnih brigad. Za časa vojne je aktivno deloval za združitev vseh osvobodilnih sil, po vojni je bil večkrat minister, nekaj časa tudi zunanji minister Italije. Po izključitvi komunističnih in socialističnih predstavnikov iz vlade je trdno vztrajal na policijah ohranitve in utrditve enotnosti med socialisti in komunisti, postal je e-den izmed pobudnikov Svetovnega gibanja partizanov
več tudi vladnih težav. Zato je skušala do zadnjega doseči takšen sporazum, kakršen ne bi bil v škodo delovnim strokam in ne bi bil ustvaril novih zapljetlajev. Segni se je v miru, katerega je podpredsed- Santi
Nekaj o enotnosti
kulturnega gibanja
Že dalj časa naši tovariši od Slovensko hrvatske ljudske prosvete pravilno in dosledno vztrajajo na stališču, da je enotnost slovenskega kulturnega gibanja nujno potrebna kot važen čini-tel j za okrepitev slovenske skupnosti v borbi za spoštovanje narodnih pravic, ki jih od italijanske vlade imenovane o-blasti ne spoštujejo v celoti. Mi se ne samo strinjamo s to borbo tovarišev od ShLP za enotnost slovenske skupnosti, temveč mislimo kot slovenski komunisti da, razlike ideološkega in političnega značaja med političnimi skupinami in gibanji 1 slovenski skupnosti, ki jih navdihujejo ideali napredka in družbene pravičnostine morejo in ne smejo predstavljati ovire, ne smejo podrejati sebi rešitve drugih vprašanj, ne smejo ovirati uresničenja enotnosti, ki je možna, koristna, nujna in potrebna, ne smejo onemogočiti koordinacije dela bodisi na vrhu kot na bazi in niti ne organske združitve.
S tem smotrom — ne pa z manevrom, naklepom, politično špekulacijo ali pa s težnjo po hegemoniji — so se naši tovariši od SHLP obrnili na Slovensko prosvetno zvezo s predlogom za skupno proslavo velikega slovenskega pesnika Franceta P re-
lira DELimi Militi (. 6.1. L
bo niiiila podporo lolaim nalije
Ploden obisk posl. Santija, ki se je srečal s tržaškimi delavci in novinarji - Sestanki v znaku priprav na Konstitnanto
bistvu strinjal z zahtevami CGIL prav posebno, kar se tiče poenotenja plačilnih lestvic, karier in zahtev profesorjev. Le v zadnjem trenutku so prišli na dan Scelbovi pristaši v vladi, ki so že dosežen sporazum onemogočili. Zato se CGIL ni mogla strinjati z vse-
Ta teden je bilo delovanje za Sindikalno konstituanto zelo razgibano. Prihod poslanca Santija, tajnika CGIL in predsednika Pripravljalnega odbora za konstituanto je bil osrednji dogodek. Poslanec se je takoj po svojem
nik. Bil je odlikovan s Sta-j prii10du spravil v stik s kra-l ino v o nagrado za mir, J jevnim tiskom na sedežu Pri-Tov. Nenni ;e torej voditelj pravljalne.ga odbora na Goldo.
mednarodnega pomena, je skupno s tov. Togliattijem predstavnik tiste nove, demokratične in napredne Italije, ki se vedno bolj uveljavlja in ki potiska s čedalje večjo si-
mi odloki. Borba za boljšo re- lo v ozadje reakcionarne in šitev vprašanj državnih na- konzervativne sile. Kot tak meščencev in prav posebno tov. Nenni ne more kot biti profesorjev se nadaljuje, kar prijatelj narodnih manjšin,
zadnjih dneh dokazala, da se
zaveda ne samo zahtev delov- j podpira GGIL, dočim sta nih strok, ki jih zastopa, mar-1 CISL in Ul L zapustili.
je poudarila v svojem obvestilu tudi Šolska fronta, ki jo
jo
naše narodne manjšine in se bo prav gotovo zavzel za njene pravice, kot se zavzemajo komunisti.
ie
za
oo
;ih
ah
Svečana proslava Aškerca v Moskvi

Stoletnico rojstva slovenske." ‘!a besnika Antona Aškerca so na svečan način proslavili tu-v Moskvi. Proslavo je pri-redl1 Slovanski odbor ZSSR.
nJej sta govorila predsed-n’k odbora Aleksander Gundo. r°V’ k* je poudarjal kako ve-lilc B°nien ima nadaljnje utr-j6vanje in razvoj sovjetsko-iososlovanskih odnosov; knji-evnik, Vadim Koževnikov pa P'dal referat o življenju in StVarianju Antona Aškerca.
Nov naftovod v SZ
V torek je v Sovjetski zvezi pričel obratovati nov naftovod, ki je dolg 1332 km in je torej najdaljši v -tej deželi. Vod bo dovažal nafto iz osrčja Sibirije v Omsk, kjer so pred nedavnim zgradili veliko čistilnico.
V Londonu so se ta teden pričeli razgovori med diplomat skimi predstavniki Italije in LR Kitajske. Cilj teh razgovorov je pričeti pogajanja za sklenitev trgovinske po-, godbe med obema državama.
17. kongres BP TO bo
lT«g 18* In IO» m arca ir Trstu
CK KP SZ vabi predstavnike naše partije na XX. kongres v Moskvo
Z velikim zadoščenjem je Centralni komite zvedel za prihod tovariša Nennija, tajnika PSI in velikega borca za mir, svobodo in socializem v Trst,! katerega v imenu vse partije bratsko in prisrčna pozdravlja.
CK KP TO je prejel od CK Komunistične partije SZ naslednje vabilo:
«CK KPSZ sporoča da se je za 13. februarja 1956 slical v Moskvi XX. kongres KP.
Kongres bo razpravljal o naslednjih vprašanjih: I) Poročilo CK KP SZ; 2) poročilo I Centralni komite KP Centralne kontrolne komisije ske zveze.»
V soboto is e. je sestal Cen-, traini komite Komunistične partije Tržaškega ozemlja.
Predsedoval je tov. Paolo Sema. Tovariš Alessandro Destradi je poročal o organizacijskih vprašanjih partije v zve. zi z bližnjim kongresom. Po poročilu se je začela diskusija, ki se je zaključila v četrtek 12. t. m.
Centralni komite je določil potem, ko je slišal mnenje sekretarjev partijskih sekcij, da se bo V. kongres partije vršil 17., 18. in 19. marca. CK je pozval vse tovariše, naj se aktivno udeležujejo predkongresne diskusije in debate po par.
■ jsKih glasilih, naj prispevajo na čast kongresa k zaključku kampanje za obnavljanje izkaznic in pridobivanju novih članov.
Centralni komite je sprejel vabilo na XX. kongres Komunistične partije SIZ in je soglasno določil tovariša Vidalija kot zastopnika KP TO na tem kongresu. CK je podčrtal izredno važnost tega kongresa za mednarodno 'komunistično gibanje, zato je sklenil, da bo posvetil dva tedna (od 1. do 15. februarja) popularizaciji kongresa s prirejanjem lavnih konferenc o življenju v ZSSR in s sklicanjem sekcijskih in celičnih sestankov, na katerih se bo", diskutiralo o pomenu tega. dogodka in s katerih, se bodo pošiljali pozdravi
SZ.	pa je urez dvoma zapustil to
Centralni komite je poslal svojo kolebajočo pot in se brez tudi pozdrav Komunistični I nndaljnega vključil med liste, ki partiji Francije s čestitkami k sta jim antikomunizem in anti-sijajnemu volilnemu uspehu. | sovjetizem priljubljena hrana.
nijevem trgu. Pred velikim številom dopisnikov, političnih ter sindikalnih predstavnikov je posl. Santi razložil pomen in oistvo pobuae CGIL za sklicanje Sindikalne konstituante v Trstu. Santi je pobil trditve nekaterih, češ da gre za političen manever aii pa za preziranje določenega dela delavcev. Poudaril je, da ni nihče brez napak, vendar pa ne gre ne za političen manever ne za preziranje kakršnega koli dela tržaških delovnih ljudi, marveč za željo in težnjo po ustanovitvi enotne sindikalne organizacije, ki naj učinkovito ščiti delavske interese. Omenil je razkol, ki je nastal v Trstu, obstoj velikega števila neorganiziranih delavcev. Sedanji položaj je zelo škodljiv za Trst, ker krepi pozicije delodajalcev in predstavlja negativen pojav v borbi za rešitev vseh perečih gospodarskih
KPSZ; 3) direktive XX. kongresa KP SZ za VI. petletni načrt za razvoj narodnega go- p " spodarstva ZSSR od 1956 do ' Santi je poudaril, da itali-1960; 4) izvolitev centralnih janski delavski razred pred-organov pfatije.	I stavlja in ščiti interese vsega
Ce želi CK vaše partije po-' del°vnega ljudstva ,v .Xt.f siati na XX. kongreVKP Sov>ajvecj° °poro' za trzaske de"
jetske zveze svoje predstavni-
lovne ljudi. Nova organizacija,
ga obiska v Etiopiji in Egiptu predsednik Jugoslavije Tito. Ladja «Galeb», na katerem se je Tito nahajal, je priplula v torek v puljsko pristanišče, kjer ga je pričakovala in pozdravila velika množica ljudi. V kratkem nagovoru je Tito poudaril uspeh svojega obiska v Etiopiji in Egiptu in dejal, da je bil gostoljubno in prijateljsko . sprejet v obeh državah. Predsednik Ju goslavije je rekel, da je v obeh deželah I razlike. Ugotovil je, da se po-' ugotovil veliko željo po miru,
r L r K T	1 ki bo nastala v Trstu, bo uži-
ke kot povabljence, bomo ve- . j .	...
,!1*T „ ./j-,..:	, vala podporo 5 milijonov itaseli njihove udeležbe na kon- ,	, .,	. ,	, .
J	, hjanskih deiavcev, ki so vcla-
B	njeni .v CGIL. Razložil je, ka-
Prosimo vas, da sporočite ; ko si zamišlja CGIL udeležbo svoj sklep Centralnemu komi- na konstituanti. Ponovno je teju KP Sovjetske zveze, —-. poudaril, da je pristop svobo-Sovjet- den za vse delovne ljudi brez
zivu CGIL žal ni odzvala Delavska zbornica in omenil, da se bo organizacija, ki bo izšla 5 Konstituante imenovala Zvezna delavska zbornica kot vse ostale pokrajinske organizacije CGIL v Italiji. Govoril je tudi o vprašanjih, ki se postavljajo pred delavce. Po njegovih izjavah so prisotni dopisniki postavili vprašanja, na katera ,e Santi odgovoril.
V torek zvečer je posl. Santi govoril na sindikalnem plenumu, ki je bil v Kinu ob morju. Sindikalnega plenuma se je udeležilo tudi veliko število neorganiziranih delavcev in članov Delavske zbornice. Na plenumu je Santi znova razložil pomen Konstituante in podčrt il podporo, ki jo bodo
trž-ški delavci našli v italijanskem delavskem razredu.
Pted svojim odhodom iz Trsta je posi. Santi prisostvoval tudi nekaterim sestankom, ki so bili sklicani v znaku priprav na Sindikalno konstituanto.
Te dni so se vršili sestanki nameščencev svetoivanske bolnice, pekov, nameščencev javnih skladišč, gradbenih delavcev, miljskih delavcev, aktivistov kovinarskih delavcev, nameščencev glavne bolnice, trgovskih uslužbencev, nameščencev krajevnih ustanov itd.
Do Sindikalne konstituante manjkata še dva tedna, zato se delovni l.udje Trsta intenzivno pripravljajo, da foO' ta manifestacija čimlepše izpadla.
v KRATKEM BO F.L.R.J. ZAČELA DOBIVATI POMOČ IZ Z.S.S.R.
Vrnitev Tita z obiska v Etiopiji in Egiptu
V torek se je vrnil v Jugo- mirnem razvoju in prijatelj-slavijo s svojega dolgotrajne, ' itvu z vsemi narodi. Kritiziral
«Novi list» od 5. januarja t. I. je objavil na uvodnem me: stu članek z naslovom aSvetov-nopolitični položaj ob novem letu». Čeprav ni «Novi list» nikoli skrival svojih antipatij do Sovjetske zveze, do ljudskih demokracij in do komunistov na splošno, se tiam, po pravici povedano, ni še nikoli zgodilo, da bi bili v njem prebrali tako grdega napadu na sovjetsko politiko in tako odkrite obrambe ameriške in angleške politike. Ta list se je do sedaj skušal predstavljati slovenskim ljudem kot objektiven list, ki pove, kaj je dobrega na obeh straneh, čeprav je bilo očividpq,.da se na. giblje bolj k antikomunistične-mu taboru. S svojim člankom, v katerem piše o kolonializmu, pa je brez dvoma zapustil
Zagovorniki kolonializma
No, «Novi list» se je spustil v polemiko s Hruščevom, ki je v Indiji in Burmi, nato v Sovjetski zvezi jasno in odkrito pove. dal svoje in mnenje vseh naprednih ljudi na svetu o kolonializmu, tej «sramoti našega časa». List se sklicuje na papeževe besede, s katerimi je bil kolonializem prav tako obsojen, misleč, da bo s tem prepričal svoje bralce, da je tudi on na liniji antikolonializma. Toda gorečnost, s katero zagovarja «revčke» Angleže, ki so širokogrudno «podelili neodvisnost Indiji, Egiptu in Sudanu», in «rev. čke» Amerikance, ki da so proti kolonializmu, nam pove, da so
ranega zagovornika. V isti sapi, ko hvali širokogrudnost Angležev do kolonialnih narodov in ne pove. koliko milijonov ljudi je zaradi njihove «dobrote» in njihovih «dobrih» topov padlo v Indiji, Burmi, Egiptu, Sudanu, Južni Afriki, in koliko jih še danes pada v Keniji in Malaji, koliko jih vsak dan pada v Maroku, Alžirji, Tunizu, kako so Amerikanci «širokogrudno» napadli Gvatemalo, ki si je svobodno izbrala svojo vlado itd., govori o «sovjetskem kolonializ. mu» in hvali Eisenhowerja in IJullesa,
Ko pa nam «Novi list» priha. ja na dan s trditvijo, da povedati resnico o kolonializmu in
je tudi bagdadski pakt, ki ga nekateri vsiljujejo, ker ne prispeva k obrambi, še najmanj pa miru. Zaradi te njegove izjave je bil napaden s strani ameriškega lista «New York limes», ki je pisal, da je Tito s tako izjavo «napravil us.ugo Moskvi». «Borba» od 11. t. m. je listu odgovorila, da «New York Times» na čuden način pojmuje nevtralnost in da je obseden od jakto-manje.
Iz beograjskih uradnih krogov se je zvedelo, da se bo te dni podpisal v jugoslovanski prestolnici kreditni sporazum
-,	-------- ------- „ ______________ ... _____, marveč
angleški in ameriški kolonialisti kolonialistih pomeni «zaostriti I Mongolija ni del Sovjetske zve-dobili v «Novem listu» nepokli- napetost», je že preveč, kajti po-1 ze, marveč neodvisna država!
puslitev napetosti in mirno sožitje še rie pomeni in ne sme 0 dobavi industrijske opreme pomeniti odreči se svojim ide- lz ZSSR Jugoslaviji. Ta spo-yam in sirjenju teh idej, ker razum, ki temelji na protoko-bi bilo lopac na Uniji zahteve, lu podpisanem septembra la-nuj se on razoroži istočasno nj v Moskvi, predvideva kre-pa dopuščati se nadaljnje oboro. dUe za izgradnjo tovarne du-zevanje ZDA. Koga branijo u- šičn,h gnojil, SUperfosfata, žve-redruki «Novega lista», nam j plene (kisline in za obnovo pričajo izjave Dullesa, ki je re-1 treh premogovnikov. Zvedelo kel, da je za njih v Ameriki j Se je tudi. da se bodo v krat. vsakdanje igračkanje z vojno — I kem začela pogaja n ja za skle. umetnost. I\aj le branijo Dulie- nitev sporazuma o kreditih za sa, lega atomsko bombo vihte- dobavo surovin in o deviznem čega možici ja, naj le branijo posojilu. kolonialiste, naj le branijo tlačitelje Kenije, Alžirije, Maroka,
Tuni za, Malaje in drugih dežel, ker z obrambo teh izgubljenih pravd bodo prav kmalu pogoreli med našim ljudstvom. Poleg tega pa jim svetujemo, da se malce pobliže seznanijo z zemljepisom Azije: Sahalin ni polotok. marveč otok. Zunanja
šerna in so prejeli odgovort ki je čuden, medelt protisloven in v nekaterih svojih mestih vsebuje celo podtikanja in žalitve.
Razlogi za odklon skupne Prešernove proslave so tehničnega značaja, a zaključek odkriva določeno politično stališče: ni še čas - — se pravi — za skupne ma. nifestacije in se namiguje, obto. žujoč naše tovariše, na špekulacijo. V se to je zelo žalostno, ni resno, niti ne lojalno, če pojmujemo lojalnost kot odkritosrčnost in preciznost.
Skupna Prešernova proslava je v tem trenutku potrebna za vse Slovence, je važnejša od kakršne koli ovire tehničnega značaja, je resnejša ad kakršne, ga koli razloga za njeno odklonitev. O vseh vprašanjih, ki se tičejo dobrega uspeha skupne kulturne manifestacije, se lahko doseže sporazum, ponavljamo.-prav o vseh vprašanjih. Izogniti se je lahko špekulacijam ali bo. jazni pred špekulacijami s podrobno izdelavo sporazuma, s tem da se spoštuje, kar se sporazum v tem ji-rimeru sklepu pred posten jaki.
Kar se pa tiče vprašanja enotnosti, trenutek za njegovo rešitev i i odvisen od kakršnih koli jiojanov, od tolmačenja, odpor, tunosti, marveč od trenutkat od potreb, od nujnosti, od možnosti. Narodne pravice Slovencev se ne spoštujejo, priča smo sko-mj groteskni delitvi kulturnega gibanja prebivalstva, ki /u je e. notnost nujno potrebna, da se lahko brani; večina Slovencev zahteva, da se ta enotnost dose-! ie t? obliki koordinacije delova-j nja in tudi na organski način,
! ovir proti njeni uresničitvi ne I sme biti, če se bodisi v central-| ni kot tudi v terenski koordinaciji in združitvi izhaja iz dobrih namer in predvsem iz volje po spoštovan jiu demokracije, svobode prebivalcev v organizira nju lastne kulture, v izvolitvi lastnih voditeljev, v skupni določitvi ciljev. Ko bomo na Tržaškem imeli enotna prosvetna društva, velike enotne pevske zbore in dramske družine brez politične barve, orkestre in godbe, balete itd., bomo lahko rekli, da smo vzpostavili trdno podlago za vso našo borbo v o-brambi narodnih pravic, tedaj bo naša skupnost v resnici prava enotna, močna in aktivna trd-njava.
Strinjamo, se da nobena stranka ah skupina, noben človek ne more in ne sme gospodovati bodisi zaradi svoje smelosti, bo. disi zaradi svoje večje sile, bodisi zaradi svojih večjih sredstev.
Zato so naši tovariši od SHLP pripravljeni v vsakem trenutku in kjer koli razpravljati o vprašanju enotnosti, poudarjajoč, da se je treba na pragu sestanka otresti vsakega predsodka, vsakršne nejevolje, vsakršne ne ja-snosti, ker jim je t mislih le težnja našega prebivalstva po enotnosti na kulturnem polju kot uvodu h koordinirani akciji na drugih področjih proti tistim, ki nam odrekajo pravice, in pr o. ti njihovim zaničevanja vrednim agentom.
7 oda tudi nas zanima jasnost i teh vprašanjih. Nemogoče je, da bi SHLP v času, ko dobiva negativen odgovor na predlog za skupno Prešernovo proslavo, sprejela v Sv. Križu rabilo na drugo kulturno prireditev, ki jo prireja SPZ, kajti bi logično m orali tudi v Križu veljati isti razlogi proli t'abilu SHLP, ki veljajo v Trstu. Kako si prav za prav zamišljajo enotnost tisti od SPZ? Ali jo morda predlagajo samo. ko je njim koristna? Zato je logično, da tovariši iz Sv. Križa za sedaj ne bodo sprejeli vabila v pričakovanju, da bo prišel trenutek, ko se bo o vprašanju enotnosti razpravljalo na isti način in z istimi nameni v Trstu in po vsem Ozemlju.
H°lje je, da se s poti spravijo vsi nesporazumi, medle formulacije, podtikovanja. Želimo si odkrite diskusije. Naj se otvori diskusija med SHLP in SPZ in naj se postavijo na mizo vsa vprašanja. Tako bo boljše za vse. Sporazum na vrhu bo olajšal koordinacijo na terenu, kjer si vsi žele enotnosti, koordinacije. Vsi so prepričani, da bi bila združitev slovenske kulture velik korak naprej k utrditvi slovenske skupnosti.
* *
Tov. Rogassi v Rimu
Napetost v Jordaniji
Londonski tisk je v zadnjih dneh mnogo pisal o napetem Tov. Giuseppe Rogassi, vodja položaju na Bližnjem Vzhodu parlamentarnega urada KP v Predvideva se, da se bodo Bri. Trstu je pred dnevi odšel v j lanci poslužili vojaške inter-Rim, kjer je stopil v stike s vencije v Jordaniji. Za te inter komunističnimi parlamentarci vencije naj bi se poslužili tudi zato, da jih podrobneje sezna- mrčnih vojaških kontingentov, ni s perečim vprašanjem inte- ki so jih v zadnjem času po-gralne proste cone v Trstu. siali na Ciper.





n
S V* •
STRAfl 8	DBLO	..	14. JANUARJA 1956	14.
		• ' ' - -r* - ' %		
-			I	
			!	
SOCIALISTIČNI SVET
DELO POSTAJA V SOVJETSKI ZVEZI ČEDALJE LAŽJE IN DONOSNEJŠE
Avtomatizacija ni povzročila
brezposelnosti, temveč povišanje plač
Avtomatizacija proizvodnje omogoča bistveno izboljšanje proizvajalne organizacije m kakovosti proizvodov ter zmanjšanje proizvajalnih stro. škov. V Sovjetski zvezi je avtomatizacija v interesu delavcev. Konkreten primer teh koristi najdemo v oddelku za struženje v prvi tovarni za ležaje v iMoskvi, kjer sta že dalj časa v pogonu dve avtomatični progi za izdelavo obročev za ležaje.
Pred uvedbo avtomatičnih linij so se obroči izdelovali s polavtomatičnimi stružnicami. Čeprav je vsak obroč sorazmerno precej lahek, je moral vsak delavec za časa svojega delovnega urnika imeti po rokah obročev, ki so tehtali približno. 1 tono. Poleg tega pa je bilo to delo zaradi svoje enoličnosti precej težavno. Struženje obročev je vzelo malo časa, zaradi tega so se prepogostoma ponavljale operacije za postavljanje in odstranjevanje obročev v in iz stružnice. To pa je pomenilo, da se je izgubljalo precej časa za te operacije, ki se lahko bistveno omejujejo.
Delavci, ki so dodeljeni avtomatičnim progam, imajo pa sedaj le nalogo, da spravijo v pogon orodne stroje, da pazijo na njihovo delovanje in da odpravijo vsakršno okvaro in oviro, ki se pojavlja za časa proizvodnje.
Deli, ki jih je treba izdelati, se nahajajo v takozvanem a-kumulatorju, iz katerega prihajajo v orodne stroje preko posebne naprave. Avtomatičen stroj, ki ga imenujejo avto-operater, postavi del v stroj, vedno na avtomatičen način, ki izvrši prvo operacijo. Nato, del preide k drugemu stroju, ki izvrši drogo operacijo struženja. Izdelani obroči se nato na posebnih trakovih pomaknejo v oddelek za tehnično kontrolo.
Na ta način se ves proces izdelovanja obročev vrši, ne da bi se človeška roka dotaknila "delov ležajev.
Vsled avtomatizacije v izdelavi ležajnih obročev se je število delavcev v oddelku za struženje zmanjšalo za približno' 30%.
Vsi delavci, ki so bili od več v tem oddelku, so bili nameščeni po drugih oddelkih tovarne, ne da bi bil moral kdor koli poiskati delo izven svoje tovarne. Popravljalca Pavel Popov in Mihajl Budajev sta n. pr. šla na delo v nov oddelek za serijsko izdelavo ležajev, ne da bi s to premestitvijo izgubila svojo kvalifikacijo. V istem oddelku dela tudi strugarka Jevdokija Miljuko-va. Strugarji Aleksej Sidorov, Konstantin Jevgrafóv in Ivan Stepančuk so dobili kvalifikacijo operaterjev za avtomatični stroj na stroške tovarne.
Uvedba avtomatičnih linij je omogočila znatno povečanje delovne storilnosti. Zato so se tudi izboljšale delavske plače. Tako je popravljalec Nikolaj Alipov dobival prej približno 1000 rubljev na mesec, dočim jih danes dobiva od 1500 do 1600'. Operater Mi. hajl Gunjajev zasluži od 1400 do 1700 rubljev na mesec, prej pa. jih je dobival približno 900.
N. ZABELKIN
Porast industrije Romuniji
BUKURBSTA —■ Letos se je romunska industrijska proizvodnja dvignila za 290% v primeri s 1938. Petrolejska proizvodnja se je, vedno v primeri » 1938, dvignila za 160%,
premoga za 220%, jekla za 280%, elektrike in trgovine za 390%, naravnih plinov kar za 1300%. Pred vojno je Romunija morala uvažati vse štirje, danes proizvaja stroje za pe trolejsko industrijo, elektrotehnične naprave, traktorje in poljedelske stroje. Po Romuniji krožijo danes tovorni avtomobili znamke «Steaua Re-sie»-, po mestih pa avtobusi iste znamke, ki. so bili izdelani v romunski tovarni avtomobilov.
Trgovinska izmenjava med SZ in Kitajsko
LR Kitajska in Sovjetska zveza sta podpisali protokol o trgovinski izmenjavi v tem letu. Na podlagi tega protokola bo SŽ v teku 1956. leta poslala Kitajski stroje za rezanje kovin, Dieselove motorje, . opremo za rudnike, vrtalne stroje, stroje za gradnjo cest, kompresorje, motorna vozila, kmetijske stroje in drugo blago.
Kitajska pa bo pošiljala v SZ razne rudnine kot, n. pr. kositer, živo srebro, antimon, nadalje volno, surovo svilo, juto, kožuhovine, meso, riž in čaj.
Za Sovjetsko zvezo je tozadevni sporazum podpisal minister za zunanjo trgovino Ka-
Avtomatizacija proizvodnje v oddelku Dieslovih motorjev v tovarni avtomobilov v Jaroslavu
Iskreni odnosi med cerkvijo in državo v L. R. Romuniji
Končno so vse veroizpovedi v Romuniji popolnoma svobodne
Glede odnosov med cerkvijo in državo je romunski eparh Teoctist dal nekaj pomembnih izjav ob priliki obiska neke i-nozemske delegacije, rekoč predvsem, da je sodelovanje med cerkvijo in državo na Romunskem iskreno in da temelji na prisrčnih odnosih. Pravoslavna cerkev se je odpovedala stališču, ki bi bilo nasprotno novi državni ureditvi, odpovedala se je, da bi v imenu cerkve sprožila konflikt, da bi ustvarila prepad med pravoslavnimi množicami in novo državo.
Sodelovanje, ki obstaja danes med državo' in cerkvijo v Romuniji pomeni, da so se milijoni oseb, še posebno na deželi, kjer so verske tradicije globoko vkoreninjene, približali tej novi obliki socialne ureditve, ne'da bi pri tem morali doživljati duševne spore, ki bi vsekakor imeli neprecenljive posledice.
Do sodelovanja med cerkvijo ..in državo je prišlo s postopnimi in opreznimi pogajanji nikakor ne z ukazovanjem ali silo. Se posebno zanimivo dejstvo, ki potrjuje eparhove izjave, je razde'itev zemljišč delovnim kmetom, ki so bila cerkvena last. Del zemljišč je namreč cerkev prostovoljno razdelila med kmete. To je še en dokaz, da cerkev priznava veljavnost državnega zakona.
Pravoslavna cerkev temelji
na drugačni osnovi, kakor je to pri katoliški cerkvi. Med grško, bolgarsko, romunsko in rusko pravoslavno cerkvijo obstajajo medsebojni stiki, toda živijo še vedno vsaka posebej v okviru lastne narodnostne skupnosti. Pomanjkanje te enotne hierarske ureditve je bil vzrok, da je pred vojno bila pravoslavna cerkev izpostavljena napadom katoliškega in luteranskega pridiganja, ki so se pri tem opirala na tuje skupnosti in sicer italijansko in nemško, ki sta takrat v Romuniji imeli vodilni položaj in vodilno vlogo.
Danes je cerkev "v Romuniji vzdrževana od države, kjer obstaja posebno ministrstvo za cerkvena vprašanja, ki podpira teološke vede, ne da bi se pri tem vmešavalo v sistem poučevanja. «Mi smo tisti, ki pripravljamo program, ki je enak programu teološkega inštituta v Rimu» — je izjavil katoliški dekan Talmacel.
Takšen je položaj cerkve v Romuniji, kjer ustava zagotavlja svobodo vere, seveda kjer cerkve niso zbirališča političnih zborovanj. Država podpira z denarnimi prispevki graditev in popravila cerkev. To je prvič v zgodovini, da imajo v Romuniji vse verske skupnosti svobodo pridige in širjenja verskega tiska. Ker je na Romunskem velika večina
Visoki romunski cerkveni predstavniki prisostvujejo ljudski manifestaciji
pravoslavnih, evangelističnih in reformističnih vernikov, je razumljivo, da je njihova naklada revij in tiskovin tudi bogatejša V sorazmerju s katoliškimi publikacijami.
Patriarhat romunsko-pravosla-vne cerkve izdaja revijo «Pra-vosiavna-ro-muhska cerkev», «Pravoslavnost», «Teološki študij», ki objavlja teološke članke profesorjev teoloških univerz v Rcmuniiji. Reformistična cerkev objavlja «Reformistično revijo», evangelisti pa «Revijo baptistične vere», «Ad-ventiističneiga poročevalca» in «Pot vere». Katoliška cerkev objavlja:	«Katoliško cerkev».
Poleg tega se izdajajo tudi trimesečne revije in številni listi, bilteni itd. v pokrajinskem merilu.
banov, za Kitajsko pa prvi namestnik ministra za zunanjo trgovino Li Cen Jen.
Novo zdravilo proti raku
Radio Moskva je pred časom poročal, da so sovjetski znanstveniki izdelali iz es-strakta neke rastline, ki raste na Kavkazu, novo sredstvo za pobijanje raka. Z novim zdravilom, so odstranili na ne katerih bolnikih novotvorbe, ne da bi bil količkaj prizadet ostali organizem telesa ., Poleg tega izredno učinkovitega zdravila izdelujejo v Sovjetski zvezi tudi nova prav tako učinkovita zdravila proti tuberkuloznemu vnetju možganske mrene.
V C.S.R. SE STALNO
dviga življenjska raven
Sindikati v CSR organizirajo in finansirajo vsako leto zimska in poletna letovanja za stotisoče delavcev, vajencev, uradnikov in dijakov v najbolj privlačnih in moderno o-preinljenih turističnih središčih Češkoslovaške
BEGI, VELEPOSESTN,Ki,TUJE DRUŽBE NE IZKORIŠČAJO VEČ KMETA
Traktorji in kombajni spremenili
lice albanskega kmečkega gospodarstva
Z agrarno reformo je bilo razdeljenihl77.000 ha zemlje-Obstoj 21 strojno-traktorskih postaj - Obdelovalne zadruge in kolektivi za vzajemno pomoč
Pred vojno je kmetijstvo dajalo Albaniji 81% vrednosti | globalne proizvodnje. Kljub te-. mu je bilo albansko poljedelstvo zelo zaostalo, ni bilo niti _ najmanj mehanizirano. 3% družin, ki se je bavilo s poljedelstvom, je imelo v svojih rokah četrtino albanske zemlje. 83% kmečkih družin, ki so jih sestavljali srednji in revni kmetje, pa si je delilo ostato zemljo. Bilo pa je tudi 14% družin, ki stp-loh niso imele zemlje in so bile 'zaposlene v svojstvu poljedelskih delavcev pri begih, veleposestnikih, kulakih ali v državnih posestvih.
Revni in srednji kmetje so bili podvrženi velikemu davčnemu pritisku. Pomoči niso dobivali od nikoder in veliko je bilo takih, ki so jih veleposestniki, kulaki in begi spravljali na boben. Edini izhod za kmečkega fanta je bito postati žandarm za 30 lekov na mesec.
Takšen položaj je morala po osvoboditvi izboljšati demokratična vlada pod vodstvom KP Albanije.
1946 je bila izvedena agrarna reforma, ki je popolnoma
spremenila lice albanskega kmetijstva. Z njo je vlada v kratkem času rekvirirala in razdelila med srednje in male kmete 173.000 ha zemlje. Zemljo je dobilo tudi 70.211 družin poljedelskih delavcev. A-grarna reforma se je zaključila 17. novembra 1947.
Takoj po osvoboditvi so se začela dela za osušitev nekaterih predelov Albanije: osušitev zemlje pri Jubu blizu Drača, integralna osušitev močvirja Maliq, ki je omogočila pridobitev 4500 ha zemlje in namakanje drugih 4500 ha, izgfadnja osuševalnega kompleksa v ravnini Kavaja, osušitev Ruškulla, izkopa-nje 4200 km tnalih in velikih kanatov. V kratkem "se bodo zaključila osuševalna delat v močvirju 1 crini: v Veliki Mysteqe, kjer se bo pridobilo " več tisoč : ha
zemlje. Začela sorse tudi dela za ureditev reke Gader. k;e;r se bo pridobila ravnina ;Za-drima. " -	, ■	■ •: j
Za namakanje zemlje so Bili zgrajeni kanali Feqin-Kavaj, Myzeke, Naum Panxhi. • Qafe-Dardhe, Korca," Vios-Levàn-Pojan. Površina namakahte
državnega sektorja po vzoru sovjetskih sovhozov. Kmetijska državna posestva so bila ustanovljena, kjer so prej obstajala veleposestva aii pa posestva .tuijh družb.
Poleg kmetijskih državnih posestev obstaja v .Albaniji veliko število poijeoeiskih zadrug, Prva zadruga-s,e je ustanovna OKtoora lato" v poKraji. ni rLušnja.. Aprila 1954 jih je bilo ze liz, lo 'števno pa je bito 19bo znatno preseženo, r-oijedeisite zadruge temeljijo na nače.u svobodnega pristopa. Na pouiagi statuta zemlja, orodje m tovorna živina postanejo SKUpna last za«ru-garjev, ki pa se jim pusti ko-scek.‘"kemije in uoioceno števila' gtav živine za privatne potrebe. 'Za-rugarji prejemajo piačiio v uenarju in naravi na pouiagi izvršenega dela. Kdor ,več aeta tu-i yec dobi. Zauru-ga «drami lerova» je n,-pr. . i554 raZdeii.a vsakemu svojemu .etanu za vsak delovni uan: 3,63 kg žitaric, pol Kg Krompirja, 3u,5 leKuv in druge pnueiKe. Kristao niella, član zauruge ,Nuvosei je prejei: m stotov žitaric, 64,uuv leKov in druge pri. ueike, tako da si je lahko zgra. dii novo hišo.
Poleg;, poljedelskih zadrug, ki so najvišja oblika kolektivizacije -Kmetijstva, so še začeli pojavljati tudi «poljedelski kóieKtivi», ki so- Oblika medsebojne pomoči mea kmeti, ki ostanejo lastniKi zemlje, živine.m orodja, a skupno u-oderujejo žeimjb. Pri-elek se .razde,-UjC na pouiagi obsega 'zemljišča, .Aprna 1333 je bili) zvit takin «kolektivov»;
Za časa pelleike so se plače povišale za 56 7»
c_.
Nova družbena ureditev na Češkoslovaškem je povzročila dvig. življenjske ravni in odpravo vseh . hib, ki so značilne za kapitalistične države, t. j. brezposelnost, beračenje nezadostno hranjeni otroci, pomanjkanje in beda.
Češkoslovaško ljudstvo - u-živa popolnoma sadove svojega dela. Delovni ljudje dobivajo vse, kar zaslužijo, preko plače in socialnih investicij,, Plače in mezde stalno naraščajo. Za časa petletnega načrtu so se n. pr. mezde in plače povečale za 56 odst. Istočasno se je njihova realna vreunost povečala tudi zaradi por tike sistematičnega znižanja cen in davkov in po-množitve izdatkov za socialno skrbstvo, zdravstveno zaščito, razvedrilo delovnih ljudi, šole itd.
Potrošnja posameznikov je na splošno večja kot pre-d vojno. L. 1953 je n. pr. vsak če., škoslovaški državljan potrosil 37 odst. več mesa kot 1. 1937, 17 odst. več sladkorja, 67 odst. več pšenične moke. Prav tako se je povečala tudi potrošnja tekstilnega blaga, kože in drugega blaga ali proizvodov, ki so se prej smatrali kot luksuzni predmeti:	hladilnikov,
pralnih -strojev, motorjev, fotografskih aparatov itd.
Tudi stanovanjsko vprašanje se na ugoden način rešuje. Za časa petletnega načrta je bilo zgrajenih 177.000 novih stanovanj. L. 1954 je bilo razdeljenih 28.000 stanovanj. Lani pa jih je bilo zgrajenih. 50.000. Čeprav so se v novih stanovanjih povečale udobnosti, se je najemnina znižala za dve tretjini in celo tri četrtine v primeri s predvojno. Cene za električno strujo in plin, ki služita za domačo uporabo, ter voznine prevoznih sredstev so se tudi znižale.
Narodna zavarovalna družba zagotavlja delavcem pokojni no v primeru bolezni, nesreč na delu, invalidnosti, starosti, sirotam in vdovam itd. Da do-
bi te prednosti, delavec plačuje le maienKostne odstotKe svoje plače, ueiavke imajo 4 in pol meseca plačanega, dopusta v primeru nosečnosti in poroda. Vse osebe nad 65 letom starosti imajo pravico do pokojnine, četudi niso bile nikoli zavarovane. L. 1934 je država plačala 313.00U takih pokojnin. L. 1954 je država plačevala 800.000. več pokojnin Kot pred vojno, pokojnine pa so bile višje. L. 1954 je bil za vsakih 760 prebivalcev nameščen 1 zdravniK. Bolniki se zdravijo brezplačno. Vsi kraji Kjer so se pred vojno zdravi-,ii bogatini in inozemski bolniki, so danes na razpolago delovnih ljudi: Karlovy Vary, Marian-ske lažne, Pieštamy itd. Stoitisoči delovnih ljudi in šolarjev vsako leto počivajo po najlepših krajih dežele.
Zaradi velike državne skrbi in nege se je znižala umrljivost. Umrljivost otrok izpod leta starosti se je znižala za dve tretjini v primeri z letom 1937. Umrljivost porodnic se je znižala za sedemkrat v primeri z istim letom.
Žene so zaposlene v vseh gospodarskih panogah. Zaradi tega država zelo skrbi za o-troke v času, ko so matere na delu. Uredila se je široka mreža otroških vrtcev in jasli. Delavci dobivajo doklado za otroke.
V Češkoslovaški je obvezna osemletna šolska izobrazba. Število srednjih in strokovnih šol stalno narašča. Povečujejo. se in razširjajo univerze in visoke šole. L. 1954 je bilo v 40 univerzitetnih inštitutih vpisanih 49.000 študentov (1. 1937 jih je bito 27.000). Poleg tega pa je bilo 2,2.000 izrednih študentov, ki se učijo in istočasno delajo. 2,7.000 študentov dobiva mesečno štipendijo. Vsak absolvent dobi takoj delo, ne da bi moral čakati letp in leta, kot se to dogaja ji kapitalističnih deže-l-h- "»črtni
Spò
a iz ‘ v i staje so artij !Jasja hov. anic po je aj č. S* l ] aj st àia inte
orna
iji 1
tet
icnsk
J6 g nela ned
Na Blatnem jezeru (Madzj sesi ska) ob večernem mrak$em.
Ihnir
------	jo. Sj
Razvoj kmetijskih tè®"
zadrug na Madžarske m ;
BUDIMPEŠTA času so se. zabeležili vidni
V zadnt!rd
iarad
-ne!:: pri utrjevanju ob$tojd,ir | kmetijskih zadrug m pri uPosla navijanju novih, v prvih "bi ga setih mesečih 1955 še je «Mo . gih 50.000 kmečkih poses*!1, E
ni i!"'
vkiučilo v zadruge, ua “j,K|a je bilo ustanovljenih 336 g,iseit drug.	Nav;,
______	kazal
venil
Povezava električni^"
central v ZdSR sMe
.MOSKVA — sestavil se?d J1' načrt za povezavo vseh e»§an-tnčnih central evropskega |>„Va; la ZSSR v eno samo elektpovjf
znam.
: ; m
no omrežje, ki naj bi avto» j tično oskrbovalo vse prečko dežele na zahodu Urala, k skutiralo se je tudi vpraša^Pr novega elektrovoda KujbišF116 Moskva, ki bo v kratkem |vri
»la I' K
čel obratovati.
Na Poljskem kot v vseh socialističnih deželah je priznana popolna enakopravnost žene, ki se aktivno udejstvuje v vseh sektorjih javnega življenja, vštevši pravosodje
Pravosodje v L. R. Poljski
Pravosodje upravljajo v L. R. Poljski samostojna sodišča, ki imajo nalogo da ščitijo režim ljudske demokracije, da pazijo na to, da se s strani vseh državljanov spoštuje zakonitost, da ščitijo socialno imovino in pravice državljanov. Naloge sodišč se ne omejujejo samo na kaznovanje zločincev in proglašanje razsodb v civilnih zadevah. Sodišča so na podlagi odloka, ki določa njihov ustroj dolžna, da vzgojno vplivajo na družbo v cilju, da jo naučijo sposi .vanja legalnosti.
V vršenju svojih funkcij so sodniki neodvisni in se držijo edino le zakona. Samo višja instanca lahko spremeni razsodbo. Ustroj sodišč se opira na načeto dvojne instance.
Pri preučitvi sodnih zadev in sestavljanju razsodbe so u-deleženi ljudski porotniki, ki predstavljajo človeško družbo. To so dejansko sodniki, ki jih je izbralo ljudstvo.
Sodišče prve instance sestavljajo sodnik (juristi in dva pomožna sodnika. V drugi instanci pa vršijo preiskavo zadev, ki so bile postavljene pred prizivno sodišče trije sodniki.
Posebni odseki sodišč preučujejo vse zadeve, ki se tičejo
mladoletnih. Kazenske zadeve mladoletnih so podvržene posebnemu postopku. Preiskavo vrši isti sodnik, ki izda razsodbo, Mladoietni se v preiskovalni fazi ne aretirajo, marveč jih izročijo posebnim zavodom za zaščito mladine. Sredstva, ki se jih sodišče poslužuje, so varuštvo staršev, varuh ali pa zavodi za pre-vzgojo.
Vrhovno sodišče je višji sod^ hi organ, ki ga izvoli za dobo petih let državni svet. Vrhovno sodišče nadzira delovanje vseh sodišč. Na predlog pravosodnega ministra, državnega tožilca ali prvega predsednika vrhovnega sodišča, določi slednje pravilnik za upravo pravosodja in sodne prakse za kazenske in civilne zadeve.
Ustava L. R. Poljske določa načela upravljanja pravosodja, ki jamčijo obtožencu p-avico do obrambe. Lahko si sam iz-, bere odvetnika, ali pa mu ga določi sodišče. V kazenskih zadevah sprejme odvetnik o-brambo obtoženca, v civilnih pa zastopa interese ene izmed sltank. Odvetniki so organi-, zirani v odvetniški zbornici. Na čelu zbornice je odvetniški svet, ki si ga odvetniki sami izvolijo,
zemljè je bila že 1, 1954 za 247, 4% večja kot leta 1938..
Pred vojno je bilo v Albaniji le malo traktorjev, ki só bili v rokah veleposestnikov. Med kmeti je bito razširjeno leseno oralo. Danes pa deluje.. 21 strojno traktorskih postaj,' ki pomagajo poljedelskim zadrugam in posameznim kmetom. Te postaje se iz leta v leto krepijo z novimi stroji, ki prihajajo iz ZSSR in dežel ljudske demokracije. Država pomaga zadrugam in posameznim kmetom z dobavo poljedelskega orodja; semen, kemičnih gnojil, sredstev za pobijanje mrčesa itd. V desetih letih po osvoboditvi je država razdelila med kmeti 564.000 stotov kemičnih gnojil, 400 milijonov lekov posojil in tisoče oral , bran in drugih strojev.
■ Država je v desetih letih po osvoboditvi skrbela tudi za tehnično usposobitev poljedelskih kadrov. -Pred vojno sta obstajali le dve . nižji tehnični agronomski šoli, danes pa obstajajo: agronomska visoka šola v Tirani, trije agronomski tehnični inštituti, dve šoli za poljedelsko mehaniko, dvoletna- šola za: kadre iz poljedelskih zadrug, nižja agronomska šola ter tečaj za nižje kadre. V Tirani obstaja Inštitut za agronomsko znanstveno raziskovanje, v Ska-dru pa središče za zootehnično preučevanje in selekcijo.
Za današnje poljedelstvo v Albaniji je značilna prisotnost
iviDduSKo, Kmetijstvo se je v desetin obstoja ijua-ske o-biasti moderniziralo in mehaniziralo .in se aa-ije razvija v smeri veukega m nezadržnega socialističnega vzpona.
Elektronski računski stroj v bZ
-MOSKVA — Anto.erbija znanosti Z",sati razpolaga z c.ck-tronskim - računsKim strojem, ki lahko izvede 80v(> najZapie. tenejših računov na seKuncio. stroj je zelo ročen in otvarja nove možnosti za uporabo matematičnih metod pri ìesevai nju vtažnin vprašanj' s področja fizike, mehanike, astronomije in kemije.
Gradnja riajvečje hidroctiiitraie na svetu
" MOSKVA — Na lem Augura'so v teku začetna dela za izgradnjo največje rhdroeeutra-le ' na' svetu. Juidiocentraia Brack bo proizvajam približno 25 milijard kilovatov letno, t. j. toliko, kolikor Kujbiševska in Stalingrajska	nidrocen trala
skupaj". "
Nov sovjetski lokomotor
Pred.. kratKim so na železiii-•ŠKi progi Butuvsk pri Moskvi napravili poizkusne vožnje z novim električnim lokomoto-rjem tt.TE-3» z zmogljivostjo 4.000 HF. Tovorni vlaki bodo s tem lokomotorjem lahko dosegli brzino 100 km, na uro. V načrtu je gradnja sličnega lokomotorja za potniške via-
i Vinari
va j al edaj iraln
Zt
.niste l>om.
‘C 3
: s!uča
'3	ti'."1':
mffHiìjfSiiÉ

Tovarna v Nowi Huti na Poljt-kem. Nowa Huta je važno industrijsko središče, ki je bi zgrajeno po osvoboditvi v bližini Krakova
K,a ko živi d a n e i
madžarski železnica
Ce napravimo samo površno primerjavo, kakšni so bili delovni in življenjski pogoji maozansKega. železničarja prej vojno in kakšni so danes, bomo taKoj opazili velikan-sko' raziiKO, pod Hortyje-vim režimom so bdi desettiso-či železničarjev nameščeni le kot začasni sapienti. Tako so jih držali v stanju negotovosti in večnem strahu pred oapustom. S. tem so jim dejansko onemogočili, da bi se organizirali in se borili za dosego boljših pogojev. Polovico prispevKQv, za socialno zavarovanje so morali plačevati železničarji, sami. Več kot polovica nameščenih ni imela pravice do pokojnine. Tisoče suplentov je bilo vrženih na cesto brez vsakega skrbstva za starost.
Takoj, po osvoboditvi pa je ljudska oblast kot prvo odpravila sistem privilegijev in kast. Vodstvo železnic je bilo poverjeno sposobnim tehnikom in delavcem-. Nad 30.000 začasno , nameščenih so takoj spre je d v, stalno službo. Delavce nameščene na progah, ki jih je prejšnji režim plačevali vsak dan sproti, so sprejeli v službeni stalež in jim priznali pravico -dio po*-kojnine. Vsem železničarjem so se odprle najširše možnosti za napredovanje v službi, na podlagi delovnih sposobno ti in zaslug za dobro in vestno opravljeno delo.
Novi delovni pogoji so vzbudili v vseh železničarjih pravo veselje in navdušenje do -dela. Tudi njihova življenj-» ska raven se je od 1949 dvignila povprečno 40 odst, v primeri z letom 1938 in od ,1949 dalje so -sledili še novi povi-l
ški plač. Vsak nameščenec že-. leznic prejme osnovno- plačo, ki se viša vsakih pet let za 10,3 odst,, poleg tega mu pripada doklada za usposobljenost, ki se razlikuje po delu, ki ga opravlja. Razen navedenih postavk prejemajo še izredne nagrade za slednje pri materialu in -zanimanje za delo. Večina železničarjev preje-. ma mesečno nagrado v višini 8 do 12 odst. mesdčne plače. Od L januarja 1952 so se glo. baine plače, vštevši dodatke zvišale od 18 do 26 odst. za osebje, nameščeno na vlakih, za 25 odst pa za kretničarje.
L-judska oblast je uredila tudi vprašanje po-kojnine. Vsak nameščenec ima pravico do pokojnine s 60 letom, s 55 za ženske, če so bili zaposleni najmanj deset let pri podj a. Kdor je postal pred tem rokom- v celoti ali delno nesposoben za delo;, ima seveda tu. di pravico- do pokojnine. Ce je postal nesposoben za delo zaradi nbzgode na delu ima to pravico ne- glede na število let službe. Pravico do pokojnine ohranijo v primeru smrti upokojenca tildi vdova s 55 letom starosti, kot tudi mlajša, če ima vsaj dva nedorasla otroka za katera mora še -skrbeti, listo pravico imajo starši in otroci.
Vse prispevke za socialno skrbstvo plačuje uprava državnih železnic. S tem imajo železničarji, kot tudi njihovi družinski člani ter eventuelni sorodniki, ki živijo v skupnem gospodinjstvu pravico do zdravniške oskrbe, zdravil, sprejema v bolnice in okrevališča.
Plačani dopust preživijo železničarji v posebnih hotelih
za železničarje, ki jih vi žuje država v gorovju in o-b jezero Balaton. Želel carji prispevajo- za 15 dni vanja samo z 8 do 10 o1 plače za vsakega družinsk' člana. Za otroke pa so na-polago še posebej brezpla letovišča ob Balatonu 19 drugih turističnih -sreSii dežele.
V primeru rojstva ali Sl1 prejme družina posebno narno podporo iz sociali^ sklada železnic.
Poleg vsega tega razp6. gajo železničarji s števil»1 domovi kulture, šport»1 krožki in igrišči. Državne , leznice vzdržujejo v Bud' pesti svojo glasbeno šolo,, jo poseča kakih 300-gojen1 Železniško osebje ima i svoj: sinfonični orkester,, nastopa z uspehom v Bud pešti in na deželi.
Docela novi življenjski-; goji vzpodbujajo madžarS -ga železničarja, da opra* danes svoje delo z navdč njem in zavestjo, da gre 1 gbv trud v prid sktipno-sti ne več samo v prid peščic» koriščevalcev.
C
'lah
čas
'lasi
im,
zi
lori
let;
V
Elektrifikacija železnic na Poljskei1
VARŠAVA — Na PoljsK $6 uspešno nadaljuje delo] elektrifikacijo	železni-5
prog^ Do sedaj je bilo e'' trificirano. vse varšavsko! lezniško omrežje Lì ek trii] rani sta tudi progi Gd»f Gdynia in Varšava-Lod^j teku je elektriifikacija Vi Varšava-Stalinograd.
rebrc dni bel b'K . I vrt niš de
t
lab čis e-»i lat hit polju nu; ne: v < I so iz J
jej
nji
lep
ny;
lep
ški
tis:
liji
un:
bi
ške
1
no:
lat
koj
Ža-
ni
bo
je
dei
sk;
se.
žij
dri
zir
žel
lisi
km
od
št\
■
OSEBNI SPOMiNI E. D. STASOVE 0 DELU Z V. I. LENINOM
inule tovarišev ie mio
a Lema flriaana »remužeiie
«F E. Džerdžinski za dva ledna na dopust v Narofominsk» - Kritika Klari Zetkin, ker se ni podredila CK KPN - Lenin je bil proti pisanju navodil na birokratski način
Spominjam se nekega dogod-1 12. j e ta 1921. Meseca marca v- osrednji Nemčiji prišlo do aje. Glede vprašanja le vsta-50 bila v CK Komunistične artije Nemčije velika neso-|asja. Prišlo je telo do pre-irov. Klara Zetkin, ki je bila anica CK, je izstopila iz nje.
• potem ko je bil sprejet sklep jo ostala v manjšini. Čez ne-laj časa je prišla v Moskvo na *1- kongres Kominterne; Tetri Sem ie bila v Nemčiji. Po-ala sta mi- CK partije in Ko-interna, jaz sem bila odgo->rna za vse dopisovanje po li->j‘ Kominterne. Klara Zetkin Kdaj izdajala «Mednarodno ^nsko revijo» in vse dopisovat glede tega vprašanja sem Ptela jaz v rokah. V enem iz-ned pisem mi je Klara pisala (MadZ> sestanku z Vladimirjem liji-i mrakltem. Trelia je reci, da je Vla-btnir Iljič zelo visoko cenil Kla-1°■ Spomladi 1919. leta je Via-i jol/ih 'm'r IUi(' dobil Klarino pismo, IJoKIII ter pa so bili tedaj stiki z Nem-
tarsk|lj° /legalni, je' bilo to pismo, V zadnl" ^gknla, v mnogih žepih in i vidnin°rd,a Cei" v čevljih ter se jè h-to J?-rad' Kga ;zejd ogulilo. Vlàdi-pU\ 8a n‘ mogel prebrati. 1 pri u osla] ga je meni s prošnjo, naj prvih j" ga jaz dešifrirala. Klarino piše je' d'm o ga je namreč zelo zanima-posebj"- Poskušala sem "ga precitati na n‘1 iil,,m®('jo povečevalnega stekla, h 336	■'3 razen posameznih stavkov,
” lsetn mogla ničesar razbrati. ' ‘‘vajam ta primer, da bi po-. kazahi, kako je Vladimir Iljič ieni Klaro. Po nekaj dneh mi triCni?ii naro.l'ih naj zberem vse gra-LlJit’ k' 5a 'mam na razpolago l;ede...tifila med ženami in naj avti sev/ Pošljem Klari ; kajti ona se
vseh J'a* zm,,rnm ukvarjala ž vpra-n-iroo- i Jl. ZPna bi je seveda potre-
p»keg« boVaia nove 1(liva „ ženah p elektSovjetske Rusij,..
j Klara mi je potem pisala, da e predo j pri;|a y Mosg0 in šla
Jrala. k Vladimirju Iljiču, jo je on vpraša^Prejel s takšnim ukorom, kakr-Kujbrfnega ni še nikoli poskusila v atkem fvftjem življenju. Pisala mi je, - Vladimir Iljič rekel : V ara’ yi ste stara revolucionarka,. ki* jè zmeraj pravilno iz-'aj&la svojo linijo. Kaj pa ste ■-£* namsrvjli? Šli ste iz.-,Cen-Kalnega komiteja zato, ker sle "<. znasli v manjšini in ker se .r,iste stripjali z njegovim skle> V°m- Kaj predstavlja CK? Ali ~|e to morda skupščina ljudi, ki Sf ^uoajno srečajo, ali pa je > učajen kolektiv? Nič pod oh-iiega. To je kolektiv najboljših ; partije,, a vi, s tem da ste k iz GK, ste podrli avtoriteto
kot se je sama izrazila, «sem mu udarila v roko», da ne bom nikoli več tako postopala, in če bom imela kakšne dvome, se bom posvetovala s tovariši».
Govorila sem, kako so Vladimirju Iljiču dajali dopust. Zanimivo je, kako je on skrbel za druge tovariše, ko jim je bilo treba dajati dopust.
Te d «i j (bilo je leta 1,919-20), ko sem delala v Moskvi v CK, sc spominjam, kako so k meni prihajali tovariši od Vsezvezne izredne komisije s pritožbo, da si je tovariš Džerdžinski z delom nakopal krvavi kašelj in, ko mu pravijo, da se mora odpočiti, zamaha z roko : «nimam časa» pravi in dela kot prej po 24 im Tedaj sem morala pozvoniti Vladimirju Iljiču in mu sporočiti, da je Džerdžinski bolan in da je potreben dopusta. Čez pol ure mi je Vladimir Iljič telefoniral: «Helena Dmi-trjeviia, napišite odlok : F. E. Džerdžinski na dopust za dva tedna v Narofominsk». Zakaj prav tja? V Narofom inskem je bil tedaj najboljši sovhoz blizu Moskve in bolni Džerdžinski bi bil imel tam vse pogoje za o-krevanjc, obenem pa'v Narofo-minskem je bil telefon pokvarjen in tako Džerdžinski ne bi l)il mogel delati.
Navajam ta primer, da bi pokazala, kako je Vladimir Iljič, ko je izdajal kateri koli odlok, natačno in podrobno premišljeval glede odloka. Lahko bi se napravilo drugače: dati dvotedenski dopust in Stasovi prepustiti, naj poišče ustrezno mesto. Toda, ne, Vladimir Iljič je sam (premišljeval glede tega vprašanja in potem sklepal.
Spominjam se tudi drugega
primera, kako se je Vladimir iljič pobrigal, da se da tovarišu Stalinu boljše stanovanje od tistega, ki ga je imel. Čeprav je tovariš Stalin stanoval v Kremlju, je bilo njegovo stanovanje malo primerno, ker je zraven njega stanovala družina z velikim številom otrok : tovariš Stalin ni imel nikoli miru, ponoči so jokali mlajši otroci, I po dnevi pa so ga motili starejši.
Spominjam se odnosov Vla-
ji. januarja je potekla 100-letnica rojstva Antona Aškerca (1856-1912), slovenskega pesnika romanc in balad. Aškerc se je rodil v Globokem pri Rimskih toplicah in stopil v bogo-
Stajerskem in, ko je predčas io stopil v pokoj, je dobil mesto magistralnega arhivarja v Ljubljani.
‘lc le Centralnega komiteja, - an,1<" nuli vsd partije». Klara J° pisala, da je dala Vladi-lrjn Iljiču càstno besedo, ali,
di mir j a tijiča do tovariša A. D. slovje. Opravljal je kaplansko službo v raznih krajih na Cjurupe. tovariš Cjurupa ni skrbel za svoje zdravje, Vladimir Iljič pa lega ni dovoljeval.
Pravil je, da so komunisti državno premoženje, ki se ga ne sine tratiti. Spočetka je zlepa pisal Cjurupi in sicer, da postaja popolnoma nemogoč v svo-1 jem ravnanju z državnim premoženjem. Ko to ni vplivalo in Cjurupa spel ni skrbel zase, je bilo pismo suro ve jše : «Za nepravilno ravnanje z državnim ! premoženjem se daje A. D. Cjurupi prvo opozorilo in se mu ukazuje, naj gre takoj domov.
Lenin».
Navedlo bi se lahko veliko primerov, celo tudi malenko-! stiliti", kajti se je tedaj sekretar
Centralnega komiteja moral u-	_________
kvarjati ne le s političnimi za-
devami temveč tudi z oskrbova-1 Iz MUj kjer sm0 se razg0_ njem. Vladimir llj.c mi je po- varjali, z županom> 0 černer «osloma teleiomral, da b. temu smQ oročali v prejšnji števil, m lemu tovarišu dah cepico, kj našega lista, smo se napo-drugemu čevlje tretjemu kaj tm y Dolino Tudi tu je bil naš drugega itd Naslednjega due nam da se vsaj bežno seZna-je Vladimir lijte preko tajnika , nimQ z obainsko problemati-obvezno kontroliral ali je bila k z	hi ki jih je naša
izpolnjena njegova d.rektiva. | demokrat!Čna občinska upra-
Spominjaiu se še momenta v va dosegla v teh letih in s te. zvezi s telefonskim zvonjenjem.1 žavami, s katerimi se ta upra-Pred nekaj leti so se obrnili k va mora boriti. Župan Lovriha
kongres italijanske
ljudske kulture v Livornu
V Livornu se je 6., 7. in 8. stopil cvet italijanske kulture, ki januarja vršil lil. kongres itali- je ljudsko usmerjena in si danes janske ljudske kulture» Kongrepostavlja nalogo, da na organiza-sa se je udeležilo 240 delegatov cijski način reši vprašanje, kako iz vse Italije. Številna delegacija odpraviti razliko med sedanjo
je zastopala tudi Trst. Dva Slovenca pa sta bila povabljena na Kongres, da prisostvujeta zanimivi debati o bistvu ljudske kulture in o sredstvih, ki jih je treba poiskati in uporabiti za razširitev kulture med ljudstvom.
Kongresa so se udeležili univerzitetni profesorji kot Bobbio, Ramai, Pucini, pisatelji kot Levi. Zavattini, Fiore, pesniki kot
«kulturo kulturnih možu in « ljudsko kulturo».
Prav to je bilo osrednje vprašanje kongresa. Okrog njega in okrog vprašanja učinkovitih sredstev za razširitev kulture se je vrtela vsa debata skozi tri dni. Že v uvodni besedi je univerzitetni profesor Norberto Bobbio postavil vprašanje koor-dinacije v delovanju različnih
Sibilla Aleramo, Jahier, Butitta, | organizacij in kulturnih središč, Quasimodo, slikarji kot Guttuso, ki so izšla po vojni v Italiji in
vidni predstavniki z vseh področij kulturnega življenja, delavci iz tovarn, kmetje, predstavniki množičnih organizacij. Na splošno je bil to kongres, na katerem je bil in h kateremu je pri-
ki gojijo napredno humanistično znanstveno usmerjeno kulturo. Govornik je podčrtal, da se še danes kultura med italijanskimi «poklicnimi kulturniki» pojmuje kot a začaran krog», v
Ta obiska v podeželskih občinah tržaškega ozemlja
Plodni sadovi demokratične občinske uprave v Dolini
Od 1.1949 so potrosili preko 250 milijonov lir za občinske vodovode - Nad 850 družin ima vodo napeljano na dom - Skrb za šolska poslopja in otroške vrtce - Vprašanje ljudskih stanovanj pa zaradi nerazumevanja višjih oblasti še ni ugodno rešeno

	
V. I. Lenin 1. 1912 za časa konference Ruske socialdemokratske delavske partije v Pragi.
meni iz Inštituta Marks-Engels-Lenin s prošnjo, da jim dam tiste zapiske, ki sem jiii imela od Vladimirja lljiča. Odgovorila sem jim, da so listi zapiski, ki sem jiii imela, dokler sem delala v CK, ostali v CK. Zapiskov pa je bilo zelo malo, kajti Vladimir Iljič je ukazal : vse, kar je mogoče, naj se napravi po telefonu, ne pa pismeno. On sam se je izogibal pisanju zapiskov in je direktive dajal neposredno po telefonu.
V mila se bom nekoliko nazaj. Govorila sem že o dopisovanju med VK in Vladimirjem Iljičein po 1. 1905. Ko je bil Vladimir lijič v drugi emigraciji, v obdobju konference v Pragi L 1912, sem jaz bila sekretar Ruskega urada CK partije v Tiflisu 'in imam izvlečke iz našega procesa, ki se je tam vršil maja 1913. Pisma, ki sem jih tedaj kot sekretar ruskega urada dobivala in ki sem jih lastnoročno prepisovala, so pri aretaciji nekega tovariša,
nas je prijazno sprejel in nam marsikaj povedal. Iz tega pogovora smo zabeležili nekaj podatkov, o katerih bomo na tem mestu napisali - nekaj stavkov.
Predvsem nas je zanimalo to, kako občinska uprava v Dolini rešuje šolsko problematiko. Na lastne oči smo se prepričali, da so bili tudi v zadnjih letih doseženi lepi rezultati, Vse šole v občini so lepo opremljene. V zadnjih letih so bile precej popravljene šole v Ricmanjih in Borštu — v o-beh so prenovili pod — v Ricmanjih so dobili tudi nove klopi, v Borštu pa je dobil no. ve 'klopi le en razred. V bližnji bodočnosti bo dobila tudi šola v B-oljuncu popolnoma novo opremo, ki bo stala okrog 600 tisoč lir, dočim je bila streha šolskega poslopja že pred pallet! popolnoma prenovljena.
Tudi šola v Dolini bo dobila novo streho. Tozadevni načrt
je bi
<\
%
ta
jih vi /ju M i i. Zelef 15 dni' 10 o> 'Užinsff so na-1 irezpla mu in sredis
ali sP lebno socialo1
razp*’ število; sporto1 žavne v Bud' j soldi. gojen1 ima > tester, v Bud
ìnjski tadžar* opra1’ navdč a gre ( pnosti peščic6
lija IjskeF
PoljS'
a
: de
elezniš1
bilo e'
àvskd
.lektriJ
i G da/
.-Lordi.
tja Pt
ZA MASE KMETE
Govorimo o zadružništvu
IeHv3	žirriskih večerih To lahko opazimo na pr. v
a, 0 Kmet posveti nekoliko Belgiji in na Holandskem. Tap3’ “a Pretehta "tudi svoje Tu na našem "ozemlju je im-n<? 'iio‘s'c:re- Vsak kmet zadružništvo utrpelo ogrozi t	problemov v zve- mno. škodo (prav zai prav
Ji 'V gospodarstvom in z de-jOm, ki-ga je izvršil tekom leta, ; j
X ečkrat pridejo v pogòvo re: in misli gospodarski Problemi iri težkoče, ki se ve. dno bòlj ostro postavljajo in belij0 glavo onemu, ki se “dvi z zemljo.:
Hodisi v živinoreji, kot v V1wtnarstvu' ali pa v vinograd-nistvu tržaškemu kmetu prede vedno bolj trda: i J^epina’ in prav gotova ,.K° rečemo ogromna večna kmetov se, zaveda, da e.,mo p združenimi Sila-mi lahko uspešno brani lastne interese. To opazimo prav P-sebno na sindikalnem po-*JU. ker se kmetje zavedajo nujnosti in potrebe po skupnem in enotnem nastopu v obrambo lastnih interesov. Kmetje našega ozemlja, ki lahko rečemo, s k uro brez ‘Zjeme mali kmetje, opazujejo očitno zapostavljanje njih interesov v korist ve-tepcisestnikov. Res je, da na našem ozemlju -ni pravih ve. leposestnikov, vendar trža, ' ski kmetje òtìtij'd" njihov prL
-Ita"
Janške republike skusajo nntjitj naše gospodarstvo, da 1 imeli proste roke na trža-skem trgu.
-Irez dvoma vsaka-' aktiv-,na- sindikalnem polju
dhk0 v veij,kj merj brani e.
ynomske interese kmetov, dvedati pa se moramo da" to i dovolj Za' uspešno obram-0 malega kmeta. Po.trebna tudi aktiVnest iri skupno delovanje tudi ria okoriom-^em polju. Potrebno je, da -e". kolikor je " mogoče, zdru-gospodarske sile v za ruzne ustanove,
V mnogih, deželah, in to o-hajoč se Iridi simo na de-d, kjer vlada fileni red,
^n>eta v veliki meii odvisno štv ek0U0mske sile zadružni-a na kmetijskem polju.
je bilo. popolnoma uničeno) za. časa fašizma. Do dobe fašizma so. bili naši kmetje, lahko ponosni na razne dobre in gospodarsko mečne zadružne ustanove. Ker je bil fašizem najvišji izraz velekapitala in veleposestnikov, je napel vse svoje sile, da uniči sleherno pobudo, ki bi lahko koristila malemu kmetu in motila interese veleposestnikov.
Že takoj' po polomu fašizma in po končani vojni so kmetje čutili potrebo, da bi se spet ekonomsko združili, in' so ustanovili kmetijsko nabavno in prodajno zadrugo, ki je sedaj najmočnejša zadružna ustanova na kmetijskem polju. Pdlleg] Kmetijske zadruge obstajajo še nekatere manjše zadružne u-stanove, kot na pr. zavarovalnice za živino.
Potrebno pa bi bilo, da bi se. zadružništvo ojačilo in razširilo; to bi lahko brez dvoma pripomoglo izboljšanju ekonomskega stanja našega kmetijstva. Tu mislimo predvsem • na ekonomsko o-krepitev Kmetijske nabavne .in prodajne Zadruge, ki lahko nuli kipétom. vse potrebščine- za ‘kmetijstvo:, in na morebitne zadruge, ki bi se lahko ustanovile, da bi- se ščitili interesi kmetov v prodaji raznih pridelkov kot n. pr. mleka. Mislimo tudi na morebitno zadružno hranilnico in posojilnico, ki bi lahko nudila veliko pomoč na finančnem polju.
Zavedati: pa se moramo vedno, dd le 'združeni in e-notni lahko dosežemo to, kar bi bilo nemogoče- upati, z razpršenimi silami.
Tu smo samo v širokih o-
brisih nekoliko obravnavali še kapi ta- - problem zadružništva, mi-je blagostanje slimo pa. da bo potrebno še večkrat in podrobneje govoriti o tem.
D. K.
pri katerem smo shranili arhiv,1 ie ze izdelan in tudi denar, padla v roke orožnikov. Med preko -6 milijono-v, je že na pismi je bilo tudi Leninovo pi- razpolago. Sola za Mačkolje-
smo z dne 28. marca 1912. To pismo je bilo prvič natisnjeno v Rdečem arhivu 1. 1934. Natiskano je bilo na podlagi primerka Centralnega komiteja, 1. j. kopije orožnikov. V tem pismu, natisnjenem v Rdečem arhivu, je nekoliko netočnosti. Jaz imam fotografski posnetek pisma, ki sem ga prepisala iz kemičnega pisma Lenina in ki sem ga dobila iz tifliške podružnice Inštituta Marks-Engels-Lenin.
(Nadaljevanje sledi)
Prebeneg je sicer nova, Vendar pa so bila potrebna nekatera popravila, ki jih je občina, že pred časom izvršila. Tudi šo-la na Pesku je nova, a je prav tako potrebna popravil. Ta popravila bodo izvršili za časa poletnih počitnic. V novi šoli v Domju so preuredili centralno napravo za ogrevanje. Pa še to moramo omeniti: prihodnjo pomlad bodo pričeli z deli za razširitev šolskega poslopja v Ricmanjih. Gradbe--
je stal okrog 12 milijonov lir. niče, Ricmanje, kjer je mnogo
V novem delu poslopja bodo urediti dve učilnici in otroški vrtec.
Ker srno že omenili otroški vrtec v Ricmanjih, naj ome. n imo še par besed o tem vprašanju. Ravno pretekli ponedeljek je bil otvorjen nov otroški vrtec v Dolini. Občinska uprava je za ta vrtec preuredila neko hišo, ki jo je v ta namen kupila od nekega občana. Celotni stroški za nakup zgradbe in ureditev otroškega vrtca znašajo preko 10 milijonov lir. V vrtec zahaja 44 otrok.
Sedanja občin-ska uprava je dokončno uredila veliko vprašanje, ki je prav tako velike, ga pomena za vse občane, to je vprašanje vodovoda. Razen Hrvatov Jezera in Botača, ki pa je itak preskrbljen z dobro izvirno vodo, imajo vsi kraji na območju dolinske občine dobro pitno vodo. Pa tudi za Jezero bo v kratkem preskrbljeno-, saj je v teku izdelovanje tozadevnih načrtov. V teku je širjenje vodovodnega omrežja na Pesku, v Gročani in v Dragi. Preko 850 družin je do sedaj napeljalo vodo na svoj dom. Ko bodo dela za razširitev na Pesku, v Gročani in v Dragi dokončana, bo to število naraslo še za okrog 200. Občini gre tudi v tem pogledu zelo na roko zainteresiranim občanom. Da je tako, je dovolj, ako omenimo, da stane napeljava vode na domove od 8 do 10.000 lir. Znano je, da so v sosednih vaseh, ki spadajo pod tržaško občino po. vsem drugačni pogoji, saj tam stane napeljava vode na dom od 30.000 lir naprej. Od leta 1949, t. j. od leta, ko so prevzeli občinsko upravo komunisti, je bilo za dela pri občinskem vodovodu potrošenih okrog 250 milijonov lir.
Vse vasi dolinske občine, kjer obstaja, vodovodna nape-
peric, imajo kar dve pralnici in Log, ki je le nekaj minut oddaljen od Ricmanj, ima tudi svojo pralnico. V Boljuncu je v teku ureditev kopališča. Vse vasi razen Domja in Jezera imajo tudi sodobno ure. jena napajališča.
Tudi za ureditev cest je sedanja občinska uprava izdala lepe vsote denarja. In res obstajajo v občini zelo lepo urejene ceste. Kljub temu pa ‘e še nekaj takih, ki bodo šele v bodoče prišle na vrst ,. To je tudi razumljivo, saj moramo upoštevati dejstvo, da ni mogoče vsega naenkrat urediti. V zadnjih letih so bile asfaltirane nekatere važnejše ceste, trgi v Dolini in Boljuncu, sedaj je v teku tlakovanje ce-
ste v Ricmanjih. Z letošnjim letom je prevzela pokrajinska cestna uprava v oskrbo nekatere občinske ceste kot n. pr.: cesto iz -Peska v Gročano, iz Drage v Bazovico, iz Doline v Mačkolje in iz Domja preko Loga in Ricmanj do vojaške ceste. S tem bo občina v precejšnji meri razbremenjena, zato bo v bodoče lahko v še večji meri skrbela za preostale ceste.
Ker že govorimo o cestah, moramo omeniti še to, da je bila v zadnjih letih na novo zgrajena cesta od Križca pod Dolino proti Bo-ljuncu. Ta lepa asfaltirana cesta vodi mimo novega prekrasnega občinskega sedeža, ki bo po pred.
MILIVOJ DOLANC
i Nnaaljcuanle na IV. strami
ni material so že nakupili in Ijava, imajo lepo urejene pral-
Dolinska občinska uprava je v vseh teh letih skrbela za u-reliiev vaških vprašanj. Zanimala se je, da se uredijo kanalizacija, vaške poti, napeljava elektrike, vodovoda itd. Na sliki: Kanalizacija v Ricmanjih.
katerega je težko priti in v okviru katerega se rešujejo vsa kulturna vprašanja. Prof. Bobbio pa je poudaril, da ne obstajata dve kulturi: Kultura z veliko začetnico in ljudska kultura, marveč da obstaja le ena kultura, ki pa ne sme biti špekulativnega in abstraktnega značaja, marveč mora biti konkretna, prosvetijer.ska kultura, mora te. meljiti na laično-znanstveni kon. repciji in mora imeti preobraže-valne cilje, t. j., gledati na svet kot na nekaj spremenljivega.
Zelo zanimivo je bilo poročilo pisatelja Fiore, ki je govoril o kulturi v zvezi z vprašanjem napredka in demokracije. V ospredje je postavil vprašanje miru kot neobhodno potrebnega činitelja za kulturni razvoj in vprašanje delovnih ljudi, ki jih takozvana uradna kultura ne more in ne sme prezreti, ker predstavljajo novo kulturno u-stvarjalno silo, ki se je z vso jilo predstavila kot enakopraven in celo vodilni člen družbe.
Glavni urednik «Calendario del Popolo» dr. Giulio Trevisani, pobudnik tega in ostalih dveh kongresov ljudske kulture je imel organizacijsko poročilo, v katerem je razčlenil dosedanje delo, prikazal hibe in vrline or. ganizacij in središč, ki so se pojavila v povojnih letih, in nakazal konkretne naloge za organski razvoj ljudske kulture. Zato je predlagal , naj se ustanovi Center ljudske kulture, ki bo koordiniral vse delovanje, ne bo pa nova organizacija, ki bi razširila svoje veje po vsej Italiji. marveč bo periferno delo j prepustila vsem organizacijam! ki so se s kulturo do sedaj barile in ki jo bodo morale še dalje razvijati.
Na kongresu so bili zelo motno zastopani tovarniški delavci. Njihove intervencije so bile zelo zanimive in so bile pravo presenečenje za marsikaterega «u-radnega kulturnega človekan. Delavci, ki so nastopali, so dokazali, da niso «predmetu prosveti jenja. marveč ustvarjalci, ki se enakopravno gibljejo skupno z «uradnimi kulturniki» za čiščenje kulture od njene ahstrakt. nosti in za njeno kvantitativno razširitev med delovne ljudi. Najbolj je presenetil mladi delavec, urednik tovarniškega lista podjetja «RIVn iz Turina Ac-cornerò, ki je s sijanim govorom orisal sedanja vprašanja kulture in podčrtal, da bi bila danes kultura izven stvarnosti, če ne bi razumela novega momenta. t. j. obstoja delavskega razreda in delovnih ljudi kot ; ustvarjalne sile ne samo na političnem in družbenem področju. marveč tudi na ideološkem in kulturnem.
Zadnji dan kongresa je govoril poslanec Alicata, ki je označil novo kulturo kot humanistično v službi človeka, kot kulturo. ki mora odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih postavlja moderni svet. Osnovne kulturne organizacije naj bodo prosvetna društva in tovarniški krožki, sre. dišča za ustvarjalno delo naj bodo demokratične in sindikalne množične organizacije. Ljudstvo ne potrebuje več paterna-lizma delodajalca ali države, marveč avtonomijo v ustvarjalnem delu s pomočjo vseh množičnih organizacij, s pomočjo dr. žave same, kar je zapisano v republikanski ustavi.
Kongres se je zaključil s sijanim govorom pisatelja /avallivi ja in z izvolitvijo Centra za ljudsko kulturo.
K. ŠI5KOVIČ
«Mnogo, česar ti ne.»
«Povedi!»
«Tako malo slepe miši sta lovila, Štefan in tvoje dekle ; a tebi so bile oči zavezane.»
«Lažeš!» zakriči Anton jezen.
«Ne laže ne, ljudje že dolgo o tem govore,» pove drugi.
«Ne bodi hud, da ti pripovedujem ; to je samo, ker te imam rad.»
«Vina na mizo ! » zavpije Smrekar in reče takoj nekoliko mirnejši : «Ne znajo še mene. Jaz .hudiča izženem iz. mladih glav, ako še tolik o časa v njih sedi.»
«Palice vendar ne. Anton ! Te megle se še vse lepše razpode. Tvojega dekleta ne smeš pretepati ! Ona ni, da hi jo dolžil ; on ji je malo pamet sesvedral, pa se že zopet vse zlepa zamaši.»
Tako je govoril star kmetič, ali Anton je dejal :
«Vsak po svoje ; jaz že vem, kaj imam storiti, Vsem vam jezike zavežem. Zakaj niste poprej ust raztegnili in meni povedali, hudiči ! Po zobeh nosili mene in mojo hišo, to baš zna vsaka baha. Ali ste vi možje? Pa samo da vem! Videli bomo, kdo ho greben nosil, ali mi stari ali mlada semena [ — Daj vina ! »
Krčmar in kmetje so razumeli Antonovo jezo porabiti. Vedoč, da nocoj vse plača, pili so, kolikor je kateri mogel. Nekateri so se mu izkušali prikupiti s tem, da so mu bolj na drobno razpovedovali, kako se govori o tej stvari; drugi so ga tolažili ter mu zabičevali, da hčere ne sme kaznovati, nego naj jo, kar najhitreje more, možu dà in tako bo vse uri kraju.
Pozno ponoči je že bilo, ko Anton plača, ukaže napreči, dobi hlapca pri krčmarju, da hi šel na Štefanovem mestu z drugim, zdaj praznim vozom, ter zapodi proti domu.
Kmetje okrog njega so se ga bili vsi nalezli. Samo on se nocoj ni mogel popolnoma upijaniti, četudi se je hotel. Grizlo in jelo ga je znotraj in nedolžni konji, ki so morali v največjem diru teči proti domu. čutili so gospodarjevo jezo ter niso mogli uteči njegovemu biču.
XV.
IS’ d se je Anton svoji hiši bližal, videl je, da imajo še luč spodaj v družinski stanici. Da hi tako pozno še svetili, ni bila navada. Njega sicer niso pričakovali.
J osip Jurčič
SOSEDOV
SIM
«Baš prav!» misli Anton in, z voza skočivši, glasno potrka na vrata. Mali hlapec pride iz hleva in razpreza konje, bama mati S m re karica pride vrata odpirat. Opravljena je po polnem, sveča, ki jo v roki drži, kaze objo kan obraz ; moža ne pozdravi z nobeno bese do, tiho mu sveti po vezi v slanico. Tam dene svečo na mizo, molče postavi tja mrzlo ve čerjo z vrha peči in sede v kol na klop. Kaj in kako je mož nocoj zvedel, to ve že tudi ona. Eden sosedov je bil iz one krčme prišel pred Smrekarjem v vas in ženi to novico prinesel.
Anton vrže jezno kožuh, ki ga je na vozu imel, na posteljo, postavi bič ob steni, klobuk obesi na klin, — pa tudi ne govori ničesar, ne sede k večerji kakor sicer, ne pogleda nekovega denarja, ki na mizi leži, nego jame po hiši gor in dol hoditi in po strani pogleduje ženo. ki čaka v strahu, kaj bo.
«Biljak je prinesel vrniti denar, ki si mu ga bil posodil. Spravi ga z mize,» reče Smre-karica s tihim, plahim glasom.
Anton poseže po mizi, pograbi papirnati denar in ga vrže po tleh.
«Kje je Franica?»
Žena se zgane ; to vprašanje je bilo tako ostro, kakor ga je pričakovala.
«Franica spi,» odgovori mati.
«Ponjo pojdi!»
«Nocoj ne.»
«Jaz pravim, da hočem še nocoj govoriti ž njo, zdaj-le precej. Pojdi!»
Žena pokrije z opasanim belim zastorom obličje in začne jokati.
«Tudi ti nečeš več slišati ! Ko j, ko bi se ti kaj na starost prigodilo!» reče Anton ter po strani pogleda po Iliču. Takoj poprime svečo in gre trdo slopaje iz izbe, po veži v slanico, kjer je navadno hči spala.
Mati, ki je morala najbolj vedeti, da je no-
coj ni tam, nego da je pred očetovo jezo skrita v gornji sobici, ni se premaknila z mesta. Mož pride nazaj, stopi s svečo pred ženo. Una je vedela, kaj to molčeče vprašanje po-menja.
«Anton,» reče žena jokaje, «jaz sem te še malo prosila vsa leta, kar živiva skupaj. Za Boga te prosim, pomiri in premagaj se nocoj, ker si jezen. Lezi, jutri boš govoril ž njo, pa — tepsti je ne smeš ! »
«Tedaj ti ves, Kaj mi je! Ti si vedela poprej ! Ti si ji pomagala pečati se z onim...»
«Bog, ki me bo sodil, ve, da mi ni bilo znano, če ima f ranica kak zmenek ž njim.»
Anton postavi svečo zopet na mizo in začne, roke na hrbtu držeč ter pred se na pol v tla obrnjen, gor in dol hoditi. Žena se obdahne.
«Vsak berač naj mi pride ter mi v zobe pove, da se bo ženil v mojo hišo. Kaj mi je bilo, da mu nisem čeljusti raztolkel ! Čakaj, dete, jaz te naučim, kdo je gospodar, koga je treba vprašati, p redno se kaj govori.»
«Tepsti je ne smeš ! » žena plašno spregovori.
«Ce ne bo taka, kakor jaz hočem, raztepem tri palice na njej. Saj veš, da je nisem še nikoli. Naj bo, kakor gre ; naj ve, kdo je njen
oče ! »
«Ti si bil tudi mlad.»
«Bil ; pa svojemu očetu sem še danes hvaležen, da sem moral po njegovi volji delati. —- Ali je to lepo, da ljudje mene in tebe po zobeh nosijo zaradi njene neumnosti? Ali je bilo treba tega, da me je bilo danes sram med ljudmi, da nisem vedel kaj reči, zaradi nje? In, ali veš, kaj lahko iz tega pride, kaj...»
«Kaj si boš to — » žena prestriže možu besedo.
«Ce jo hočeš prvemu beraču v torbo dati, daj jo, kadar že mene več ne bo. Dokler ko
moj mezinec gibal, bosta obe plesali, kakor mnn jaz godel, veš!»
Keksi začne Smrekar pobirati denar, ki ga je Inf prej v svoji jezi vrgel po tleh.
«L,e pujui spati» ukaže cez nekaj časa ženi. «Le si jo nocoj skrila, naj ti bo. A zjutraj jo hočem imeti predse. Dotlej že naredimo, da ho vsej tej stvari hitro konec.»
Kmalu potem je v Smrekarjevi hiši luč ugasnila. Mirno je spalo po vasi vse, le mati in liči, kateri je vse blagrovalo, da sta srečni, nista mogli zatisniti oci. Grenko pričakovanje drugega jutra je težilo obema srce : ena se je tresla in bala očetove jeze, drugi ni spati dala materina ljubezen in moževa ostrost.
XVI.
mrekar je bil vajen zgodaj vstajati. Zbudil ^ se je zjutraj ob isti uri, če je šel spat ob deve im ali po polnoči, če je legel popolnoma trezen in spočit, ali če malo vinski in utrujen. Po njem so se morali vsi drugi ravnati, razen matere Smrekarice, katera je smela svoj spanec za pot ure podaljšati, ako se ji je zljubilo, pa samo odkar je bila hči Franinca toliko dorastla, da je imela vse gospodinjstvo tako v rokah, kakor ona sama.
Tudi jutro po tem večeru je bil Anton vstal ob svoji uri, zajtrkoval po stari navadi malo brinovea in šel iz hiše v hlev h konjem pogledat, če imajo krme, če so v snagi itd. Po veži gredoč je videl svojo hčer v kuhinji, pogledal jo, pa tiho mimo nje šel. Nazaj pri-šedši je celo v kuhinjo stopil, iz velikega ognja, pri katerem je Franica kosilo kuhala, žareč ogel za pipo vzel ter molče zopet odšel, tako da si je mati, ki je ravno iz hiše stopila, mislila : ne bo take sile, ne !
Mati je bila že namenjena, hčeri očitati in izpovedati jo, da se je tako zelo mogla spozabiti ter neumno ljubezen z Brašnarjevim Štefanom začeti. Pa ko je videla bledi hčerin obraz in sled prečute noči in solz, prestrašila se je ter je prav ljubeznivo govorila ž njo o vsakdanjih kuhinjskih in gospodinjskih rečeh.
O polu osmih je bilo kosilo. Mati si je posebej kuhala kavo ; oče in hči sta navadno rajši kosila krepke jedi z družino. Danes hčere ni bilo pri mizi.
«Kje je Franica?» vpraša oče.
(Sledi enajsto nadaljevanje)
PREMIERA S.N.G.
Ml ieti6p“
(ra. d.) Pretekli četrtek zvečer je Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje uprizorilo novo premiero in sicer dra-mo v treh dejanjih v dveh delih: «Brez tretjega», ki jo je napisal hrvatski pisatelj Milan Bogovič in v slovenščino prevedel Pavel Golia. Dramo je režiral Jože Bahičy igrala pa sta Štefka Drolčeva kot Giga Baričeva in Miha Baloh kot Marko Barič, njen mož. Delo kakor tudi uprizoritev sta bila za Trst povsem nova, saj je bila to prva « eks peri mentalna y> predstava na odprtem odru v krogu. Tovrstne uprizoritve terjajo od igralca mnogo več kot pa prireditve na pravem odru. Igralec je namreč od vseh strani obdan od gledalcev in ne mine niti trenutek med nastopom, da ne bi bile od vseh strani uprte oči vanj9 poleg tega pa ne pride v poštev šepetalec, zato se tudi zahteva od nastopajočega, da do najmanjše potankosti obvlada svojo vlogo.
Begovičeva drama «Brez tretjega» je realistično psihološko delo prepleteno z erotičnimi zapleti ja ji. Dogaja se v tipičnem meščanskem okolju. Marko, Gigin mož je profesor matematike. Po osmih letih se vrne iz vojnega ujetništva. Kot avstrijski vojak je bil zajet od Rusov na fronti v Galiciji. Iz nje-govega pripovedovanja izvemo, da je kot vojni ujetnik prehodil velik del Rusije. Ves čas njegove odsotnosti ga silno muči ljubosumje. To se še bolj poveča. ko se vrne domov in najde hišo prazno. V pričakovanju, da se žena povrne, se večkrat oglasi telefon. Marko odgovarja in izve. da iščejo njegovo ženo nekateri gospodje9 njeni prijatelji\ Kočno prihiti žena domov in zagleda v hiši moža. To<ia sprejem je h olj hladen. Namesto izrazov ljubezni in sreče sledijo dejanja, ki so izraz ljubosumja, sledi prerekanje in celo prerivanje. Šele ko Marko odpre pismo, ki ga je zanj pred svojo smrtjo napisal Gigin oče, se nekoliko pomiri njegova ljubosu. mnost. Približa se užaljeni ženi in jo vabi. naj gre k njemu spat, kar pa ona odločno odkloni. Zaradi tega nastane ponovno prepir, ki privede do tega, da Gi»a vzame v roke revolver in ustreli Marka.
Tako Štefka Drolčeva kot Miha Baloh sta odlično podala svoji vlogi, za kar zaslužita vse priznanje. Toda. menda prav zaradi «eksperimenta». ni prišla drama do tiste veljave kot bi bila morala priti. Zato menimo, da igra a v krogu n ni posrečena za naše prilike.
Zaradi postavitve odra v krogu je bilo treba iz dvorane od. straniti precej stolov in zmanjšati število sedežev, kar je po drugi strani nujno terjalo zvišanje vstopnine. In prav v tem je še en dokaz več, da je «eksperimenti> negativnega značaja, kajti, na žalost, za premarsika-terega obiskovalca predstav SNG, je vstopnina, kakršna je bila tokrat. previsoka.
PREDLOG ZA REFORMO "T ^JAPONSKE PISAVE
Neki tokijski vseučiliški profesor je predlagal reformo ja oonske pisave. Po njegovem naj bi novo pisavo sestaviti iz kitajskih, nemških in ruskih črk. Vsaka črka bi pomenila določen simbol. Profesor trdi, da je v omenjenih abecedah našel vse. kar potrebuje japonski jezik.
Sedanji japonski črkopis je v glavnem -sestavljen iz kitajskih fonetičnih znaKov. Teh znakov je 1850.
Povsem razumljivo je, da u-čen:e pisanja zahteva veliko naporov.
NAGRADA«GONCOURT»
Lansko prvo nagrado Gon-court v Franciji je prejel licejski profesor Roger Ikor s svojim romanom «Les eaux melées» (Mešane vode). Bitka za dodelitev prve nagrade ni bila lahka in prof. Ikor je zmagal le s 5 glasovi večine. «Prix Goncourt» je ena izmed največjih in najslavnejših nagrad v Franciji.
IZMENJA VA VZGO JNIH IN POUČNIH FILMOV
Jugoslovansko filmsko podjetje za proizvodnjo vzgojnih in poučnih filmov «Zora-film» je navezalo stike s proizvajalci poučnih in risanih filmov na Poljskem in Češkoslovaškem zaradi izmen'ave filmov. Doslej je «Film-Polski» poslalo zaradi izmenjave 7 poljskih in lutkovnih filmov.
PREJELI SMO...
SLAVJANJE, mesečno revijo Slovanskega komiteja Z.S. S.R., štev. 12.
POPRAVEK
Proseški tovariši so nas opozorili, da je v našem poročilu o pevsko-godbenem koncertu, ki se je vršil 26. dec. pr. 1. na Kontovelu, izostala vest o nastopu okteta PD «Ivan Vojko». Ko smo pregledali, zakaj je vest izostala, smo ugotovili, da se je ves odstavek, v katerem se je o tem poročalo, izgubil na mizi stavca v tiskarni. Ta odstavek pa se je glasil takole :
«De/ pevskih točk je izvajal popularni oktet prosv, društva «Ivan V o jkoy>, ki je zapgl pod vodstvom neumornega Alojzija Kapuna «Ljubezen in pomlad», vLahko noč» in a Jaz ,f>i rad ry-dečih rožn. Tudi oktet kaže v zadnjih časih vidno1 ridptèdovn-nje».
Naj nam zaradi tega clini okteta in PD «Ivan Vojko» op roste.
Detajl! elisie uprave v Do ini
(Nadaljevanje s 3. strani)
vide vanjih svečano otvorjen
prihodnjega marca.
Bralci utegnejo reči: «No, v dolinski občini je vse lepo urejeno, je vse zlato, kar se sveti».
Ne, temu ni tako. Se mnogo vprašanj stoji pred občinskimi upravitelji. Predvsem moramo omeniti - pereče stanovanjsko vprašanje, ki kljub velikemu prizadevanju sedanje občinske uprave še ni bilo urejeno. Preko 70 družin je zaprosilo za novo stanovanje, a doslej je bilo mogoče ugoditi želji le 27 družinam. Oblasti, ki bi morale dodeiiti občini.potrebne fon_ de za gradnjo stanovanjskih hiš, trde, da obstajajo mnogo večje potrebe v tržaški in v miljski občini, zato puščajo potrebe' dolinske občine precej ob strani.
Mi sicer ne trdimo, da to ni res, toda pripominjamo, da bi omenjene o-blaisti morale poskrbeti za to, da bi našle prepotrebne fonde za gradnjo stanovanjskih hiš tudi v dolinski občini.
Kot je znano, so bili že pred časom izdelani tozadevni na. črti. Predsednik za javna dela iz. Trsta je sporočil, da bodo zgradili eno. stanovanjsko hišo v- dolinski občini. Toda vladni Komisar dr. Palamara je načrt zpvrnii. Tega prav zares ne ti bi. smel narediti!
podobno kot z vprašanjem stanovanj se godi- tudi z vprašanjem napeljave telefona. O tozadevnih načrtih za Domjo, Rtcmanje in Boršt smo že neštetokrat slišali in pisali. Kljub temu, da je občinska uprava to postavko vtaknila v vse do. sedanje občinske proračune, načrt, še ni bil realiziran. Načrtno -so ga leto za letom zavračale nadrejene pokrajinske oblasti. No, pred nedavnim je dr. Palamara še enkrat obljubil, da bo tudi to vprašanje končno le ugodna rešeno.
To je bežen pregled dela se. dan j e občinske uprave v Do.1

DELO
CRDA
Ravnateljstvo
se postavlja izven zakona
Zmaga Delavske zveze-CGIL v podjetju Schromek
Ravnateljstvo CRDA prihaja še enkrat v ospredje s svojim protidelavskim početjem. Nekaj časa je vladalo v ladjedelnicah še kar dobro zatišje, ki pa ga je hotelo ravnateljstvo s svojimi metodami prej šnji leden skaliti.
Kot znano, zapade 31. januarja rok za eventuelno spremembo tarif akordnega dela, ki jih delavci smatrajo sicer za že urejene. S svoje strani je ravnateljstvo že .sedaj sprožilo ofenzivo, da bi doseglo poslabšanje omenjenih tarif. V ladjedelnico Sv. Marka je poslalo svoje tehnike, ki z uro v roki kontrolirajo vsakega delavca posebej, v kolikem času opravi določeno delo. Kot bi to ne -bilo dovolj, so se začeli nekateri tehniki celo direktno vmešavati pri delu in hočejo učiti delavce, kako je treba po-spešiti delo.
Te protldelavske metode, vredne srednjega veka, so vzbudile med delavstvom veliko ogorčenje, ki -so mu dali duška s tem, da so se prejšnji četrtek ob uri kosila zbrali v skupinah pred sedežem ravnateljstva in zahtevali razgovor z inž. Carlinijem. To zahtevo je ravnateljstvo odbilo, češ da je treba predložiti zahtevo pismeno in navesti vzroke razgovora.
Prizadeti delavci, vidijo
lini, Povsem razumljivo je, | uvajanju nečuvenih metod
da se v njem ni bilo mogoče dotakniti vseh, najrazličnejših vprašanj, ki zanimajo, ne le dolinske občane, ampak vs-o našo javnost. No, pa saj se bomo še povrnili. in nadaljevali od tam", kjer smo danes končali. Toda že iz tega. kar smo danes - omenili, je razvidno, da občinska uprava pod vodstvom požrtvovalnega in vsestra' ko delavnega župana Dušana Lovrihe uspešno deluje v splošno korist vseh občanov.
Bankovci po 5 in 10 lir v obtoku do 31. t.m.
Tiskovni urad vladnega komisariata sporoča, da na podlagi dekreta zakladnega ministrstva od Sl. januarja t. ]. ne bodo več veljavni bankovci po 5 in 10 lir. Zamenjati jih bo lahko samo pri pokrajinski in osrednji biàgajni do 30. aprila t. 1.
Kontrole njihovega dela poskus ravnateljstva, da bi se vrnilo na stare metode iz zloglasne dobe. Zato energično zavračajo tako nastopanje in so vedno pripravljeni stopiti v akcijo za .preprečitev nakan, ki ,ih snuje ravnateljstvo.
V ladjedelnicah CRDA pa se je pojavilo v zadnjem času še druge vprašanje, ki je nedvomno istotako in morda celo še bolj resno. Kot znano, imajo sedaj ladjedelnice mnogo naročil in torej dela dovolj. Zato so začeli sprejemati na delo še druge delavce. To
bi se moralo vršiti
nato-rski-m početjem kaže očiten prezir do republiške ustave. Skupini visoko kvalificiranih in. v svojem poklicu sposobnih delavcev, je bila baje gladko odbita prošnja za zaposlitev, ker niso bili po volji ravnateljstvu. Vse zgleda, da je prišlo do tega sklepa po precej natančnem poizvedovanju na račun vsakega posameznega delavca.
Takoj se torej ravnateljstvo CRDA postavlja še enkrat izven zakona. Stvar je tembolj resna, ker gre ,2a podjetja I.R.I., ki so kot taka pod državno kontrolo. Prav v takih podjetjih, kjer bi se morali zakoni in republiška ustava strogo spoštovati, se na žalost še vedno dogajajo neču-vene diskriminacije, ki zvenijo kot pravo izzivanje delav-
ske potrpežljivosti. Jasno je, da se v danem primeru odgovornosti ne morejo omejevati samo na ravnateljstvo CRDA, marveč so za tako protizakonito nastopanje soodgovorne tudi vladne oblasti. Njihova dolžnost je, da posežejo v zadevo in zahtevajo od ravnateljstva ladjedelnic, da dosledno spoštuje zadevne zakone.
V podjetju Schromek so bile prejšnji četrtek volitve za novi tovarniški odbor. Delavska zveza beleži na teh volitvah novo in sijajno zmago. Z 72. glasovi delavcev, si je priborila obe mesti v novem odboru. Za uradnike je bil izvoljen prestavnik Delavske zbornice1, ki je prejela štiri glasove.
Odgovor podžupana o prohiemiii Proseka
Pismo sekcije KP - Kanalizacija, javna kopalnica in drugo
Tržaški podžupan Visintin je dal pismeni odgovor na pismo, ki ga je poslala sekcija KP na Proseku 1. decembra 1955. V pismu sekcije je bila postavljena vrsta še nerešenih občinskih problemov, ki se nanašajo na Prosek. Tako je
Obnavljanje izkaznic tik pred zaključkom
Sekcijam, ki so zaključile delo obnavljanja partijskih izkaznic 1958, so se v tem tednu pridružile še naslednje: Pod-lonjer, Tomažič, Pisoni, Sv. A-na, Magdalena, s podeželja pa Repentabor. Tako ostane le še nekaj sekciji, ki so pa tik pred zaključkom obnavljanja. Tudi
zemljišč. Na vsak način — je rečeno v pismu — bo to ugodno rešeno. Kar se pa tiče sna^ ge v stratniščih, je občina takoj po prejemu pisma, poslala kar se tiče podeželja je večina nameščenca, ki jih je očistil ! sekciji že končala svoje delo,
Toda kar se tiče razsvetljave, i z izjemo Roljunc-a, Mačkovelj ___v_ ___	.	.	,	I m še par drugih. Tovarišem
,	,v	.	,	- . a	leh sekciji priporočamo naj
oila predocena potreba kana- je v temi. Dela za gradnjo _ mhitijo in pošljejo takoj kon_
kopalnice pa so bila čne podatke o opravljenem de-
javnih del
lizacije v vasi, občinske kopalnice in pralnice, ureditve vaških poti, asfaltiranje glavne ceste v smeri proti postaji in dodelitev cestarjev za redno vzdrževanje cest. Isto ta-| ko je snage iznešeno vprašanje j večje snage in luči v javnih straniščih, ki so povsem zanemarjena.
V odgovoru navaja podžupan težkoče, ki so nastale zaradi kanalizacije in sicer zara.
j d'i pretiranih zahtev lastnikov '
smo še vedno pri starem — to v	~
javne
vključena v načrt za 19156.
Prosečani pričakujejo, da Se bodo zagotovila dana v pismu ludi čimprej uresničila. Vsekakor pa je treba pripomniti, da se je občinska uprava zganila: šele, po večkratnih intervencijah naših svetovalcev in pismih, ki so jih poslali prizadeti. To velja ne samo za Prosek, marveč tudi. za druge vasi in okoliške predele.
lu. To cijo.
velja tudi za rekruta-
V kampanji za rekrutac-ijo novih sil rednjači tokrat sekcija Tomažič, ki je vpisala še 6 novih tovarišev, 3 nove člane je v tem tednu pridobila sekcija v iPodlonjerju, 2 Sv. Ana in 2 Repentabor; Risoni in Magdalena pa vsaka po enega novega člana.
Kot vidimo zadovoljivo napreduje tudi delo rekrutacije.
| Toda doseženi rezultati nas ne
NA OBČINSKI SEJI V MILJAH
glede mmmi proste cone
Občinski svet v Miljah je na redni seji v sredo razpravljal v glavnem o važnem problemu proste cone. V zaključku diskusije je bila izglasovana resolucija, v kateri občinski. svet protestiral proti neugodnemu mnenju, ki naj
d očim sta se. demokristjana Visintini in Crevatini dejansko postavila na tisto stališče ki naj bi ga bila — po pisanju listov — zavzela vladna komisija, katera je imela nalogo dati svoje mnenje o tem vprašanju. Svetovalec Crevatini
bi ga bila dala vladna komi- I je predlagal, naj bi to vpraša-
sija o ustanovitvi integralne proste cone, kot so poročali nekateri listi. Resolucija podčrtuje voljo in težnjo vsega prebivalstva, ki je soglasno v zahtevi, da se končno ustanovi integralna prosta cona. Za resolucijo so glasovale vse skupine, razen demokristjanov, ki so se tokrat vzdržali. Sicer pa je že sama diskusija
do- pokazala, da je ta skupina me-
loča zakon — preko urada za zaposlitve in seveda brez vsake diskriminacije. Toda v CRDA se dogaja ravno, obratno. Inž. Pacchiarmi, ki ga delavci na žalost še predobro poznajo, ima nalogo da skrbi za zaposlitve, pa zgleda, da se sploh ne zmeni za obstoječe zakone in s svojim di-skrimi-
njala svoje stališče.
Prvi je o tem vprašanju spreg'ovoril župan tov. Pacco, ki je prikazal, kako bi prosta cona pripomogla k izboljšanju sedanjega gospodarskega stanja. Poudaril je obenem, da je to izraz teženj vsega, prebivalstva. Socialdemokrat Robba se je nato izjavil za resolucijo,

SfftOAt doma Ut i/ svcfat J
ITALIJANSKO
NOGOMETNO PRVENSTVO
Rezultati zadnjih tekem: Bologna - Sampdoria 5-2, Fior reatina - Spal 0-0, Genoa - Novara .2-0, juventus - In-ter 1-0, Lazio - Pro Patria 2-0, Milan -Homa 4-1, Padova - Torino 2-0, Triestina - Napoli 2-1, Atalan-ta - Lanerossi 3-0 (odigrana prejšnji petek).
Lestvica je naslednja: Fiorentina 23 točk, Torino 17, Milan 17, Padova 16, Juventus 16, Atalanta, Roma, Sampp-doria, Lanerossi po 15 točk, Napoli 14, Inter, Spal, Lazio, Genoa po' 13 točk, Bologna 12, Novara 10, Triestina 10, Pro Patria 5.
Jutri bodo naslednje tekme: Fiorentina - Sampdoria, Genoa - Lazio - Inter - Triestina, Lanerossi - Napoli, Novara-Atalanta, Pro Patria _ Juventus, Roma - Bologna, Torino -Milan, Spai - Padova.
MEDNARODNI SPORT
NOVARA	Bivši trener
Triestine Feruglio je bil s 1. januarjem angažiran s strani AC Novara.
GRINDELWALD — Na smučarski tekmi v teku na 10 km so se prejšnji teden plasirale na iprvih šest mest same sovjetske smučarke, ki trenirajo za letošnjo olimpiado v Gortini. Plasirale so se po naslednjem vrstem redu: Roza Ero-zina, Luibova Kosyreva, Ana Kaalest, Lilija Polijarpova, Aleftina -Kolština, Valentina Kavera: Od 6. do 10. mesta so se -plasirale Poljakinje in Čehinje.
Prejšnji petek se je težko ponesrečila v tekmi v Grin-delwaldu sovjetska smučarka Olga Lisenko. Na poledeneli progi za slalom je tako nesrečno padla, da se ji je prelomila palica in se zadrla v desno stegno. Brez hujših posledic sta pri slalom padli tudi
■Na vsako novo partijsko izkaznico za 1956 vsaj eno podporno znamko!
To mora postati splošno geslo vseh tovarišev.
Zato pa morajo vsi sekcijski in celični administratorji posvetiti večjo skrb načrtni razdelitvi podpornih znamk. Najboljša prilika so prazniki, ki jih organizirajo sekcije ob razdelitvi novih izkaznic.
Italijanki Minuzzo in Pedono.
BEOGRAD — Jugoslavija bo poslala na olimpiado v C orti no po vsej verjetnosti nasled. a,e smučarje za skoke: Polda, Roglja in Zidarja, za alpsko disciplino: Cvenkelja, za tek bodo že izbrali med temi: Hlebanja, Pavčič, Kordež, Rožič, Robač in Sirač, za ženske: Slavica Zupančič, Bekar, Vo-denlič, Birko in Belaj.
KAIRO — V soboto je enajsterica madžarskega Honveda premagala izbrano enajsterico Egipta z rezultatom 4:0 (2:0). .
BEOGRAD — V ponedeljek se je zaključil mednarodni hokejski turnir na ledu. Zmagalo je češkoslovaško moštvo UDA iz Prage, ki je v zadnji tekmi premagalo Partizana s 6:0. V štirih tekmah je moštvo UDA zabilo -61 golov, prejelo pa je samo enega.
MOSKVA — Sovjetska zve-
za bo poslala za 18. februarja v Pariz |košarsko moško in žensko reprezentanco, ki bosta ta dan nastopili proti reprezentancama Francije. Predvidena so pa še druga srečanja v Franciji.
PARIZ — Od 19. do 21. januarja bo v Parizu evropsko prvenstvo v umetnem drsanju, za katerega se je do sedaj prijavilo 13 držav. Med temi so tudi Sovjetska zveza, CSR, Madžarska, Vzhodna Nemčija. Sovjetska zveza se letos prvič udeleži tega prvenstva.
BOLOGNA — 15. februarja bo mednarodna nogometna tekma med Italijo in Francijo. Vstopnice z to tekmo bo. do stale od 4000 do najmanj 500 lir.
MILAN — Košarkarji Spar-taka iz Brna so v torek premagali moštvo Borlettija s 74:66 (36:37).
nje odložili, dokler se ne izreče vlada. Docela na mestu je bila intervencija tov. Posto-gne, ki je poudaril, da ni mote uče več čakati.
Po izglasovanju resolucije je sledilo županovo poročilo o delovanju občinske ustanove za turizem. Pred, zaključkom je bil še odobren sklep za ustanovitev siuzbe za mestno snago, ki bo v režiji občine.
Z Opčin
d. januarja je biia v Prosvetnem domu na Opčinah proslava lOJ-letnice smrti Adama Michievvicza. Proslavo je priredil Centre za kulturne stike z. ljudskimi demokracijami. Nastopila sta pevski zbor iz Sv. Križa in pevski zbor od Banov. Predvajale so se plošče poljske glasbe, največje zanimanje pa je vzbudil nagovor Justa Košute o delu in življenju A. Mickievvicza, velikega poljskega pisatelja in rodo-1 ljuba.
8. marec važna etapa
kampanje za pristop v ZDŽ
Iz Trebč
Veliko število vaščanov je napolnilo dvorano Ljudskega aoma v Trebčah v petek, 6. januarja, ob priliKi proslave obletnice romunske republike, o kateri je govoril dolinski župan D. Lovriha. Govornik je prikazal velik napredek življenja romunskega ljudstva. Veiik uspeh je imel predvsem številni pevski zbor, ki ga vodi Oskar Kjuder. Zbor je še posebno prispeval, da je proslava naavse uspela. Nastopila je tudi domača godba. Razstavljene so bile knjige in revije ter slike o napredku :L. R. Romunije.
Velika proslava, ki je bila izraz sodelovanja in spoznavanja graditve socializma v deželan ljudske demokracije, je bila počaščena s prisotnostjo tovariš Vidalija, ki je tre. benskim prebivalcem prinesel pozdrave.
Te dni je začela kampanja za pristop v ZDZ. Nekateri ženski krožki so že začeli pripravljati svoje veselice, na katerih se bodo srečale delegatke in aktivistke z velikim šte-/ilom članic.
tikoro v vseh krožkih si skupine žena postavljajo problem minimalnega načrta delovanja, ki naj velja za prve mesece lega leta. V načrt spadajo seveda razne pobude, ki jih bodo podvzele žene upoštevajoč težnje in zahteve žena v določenem okraju ali vasi, nadalje priprave za praznovanje 8. mai ca. V tem smislu so se že pomenile žene v Sv. Križu, te uni pa se bodo pogovorile žene Barriere, Pončane, središča mesta in v Miljah.
Na teh sestankih bo podala Kratko poročilo o izvršenem delovanju odgovorna za krožek, ki bo istočasno nakazala Kakšne naj bodo bodoče pobude, ki morajo biti seveda vedno povezane s kampanjo za pristop v ZDZ, to je z razdeljevanjem pristopne razglednice ženam v vasi ali v okraju.
Za to kampanjo ima vodstvo ZDZ ze v načrtu lepak in letake, ki jih bodo članice razueiile drugim ženam.
Vodstvo organizacije je določilo 8. marec, kot prvo in važno etapo kampanje za pristop. Žene si postavljajo za cilj, da do velikega praznika žena izvršijo svoje deio vsaj za 80 do 90%. Na praznikih ti. marca bodo nagrajene delegatke, ki se bodo dobro izkazale v ‘uj kampanji. Poslane bo. do na kongres italijanskih žena, ki bo marca meseca v Rimu.
Da bo imela tudi letošnja Kampanja dober in še večji u-speh, naj gredo vsi ženski krožki na delo za razdeljevanje pristopnih razglednic. Sproži naj se tekmovanje med posameznimi vasmi in okraji, da bodo do 8. marca doseženi cilji, ki so si jih postavile žene.
Rekviriraii so hotel v Sesljanu
Tržaška prefektura je te dni rekvirirala hotel v Sesljanu, ki je bil za časa ZVU zaseden po ameriških vojakih. Rekvi-zicijo utemeljuje oblast z naraščajočo potrebo prostorov za oegunce iz cone B. Kakor
Čeprav ni bil datum bodočih upravnih volitev še uradno določen, je predvideti, da I bodo slednje pomladi. Ne mo-1 re biti dvoma, da bo to velika 1 volilna borba, ker vprašanje volitev vzbuja že danes veliko zanimanje med vsem prebivalstvom.
PREDKONGRESNA DISKUSIJA V PARTIJI
Volima kampanja, ki jo bo vodila naša partija bo nedvomno ena izmed največjih borb v teh letih. Zato se pojavlja neobhodna potreba, da se začnemo že sedaj zanimati zato, da bodo partija in vse organizacije, vsi tovariši, posebno voditelji dobro pripravljeni za bodoče volitve.
Celice in sekcije za volilno kampanjo
Predvsem se je treba zanimati, da bodo celice in sekcije zaživele intenzivnejše politično življenje, kot ga imajo v normalnem razdobju. Zanimati se je treba, da se začnejo z vso resnostjo- in vestnostjo preučevati problemi političnega, gospodarskega in občinskega značaja. Celične sestanke je treba torej dobro pripraviti, da bodo iz teh se- ' Stankov izšli sklepi in delovni 1 načrti, ki bodo zadolžili vse tovariše, da ponesejo- med de- i lovne množice in občane na ' splošno politično - gospodar-1 sko linijo naše partije. Od de- j lovanja naših celic je v veliki meri odvisno, kakšen bo izid I volitev, posebno če- upošteva- j
mo, da nimamo tistih finančnih možnosti, ki jih imajo druge stranke. Prav zaradi tega se bo naša volilna kampanja opirala predvsem na organizirano silo naše partije.
Od zadnjih volitev do danes so tovariši v sekcijah izvedli veliko število akcij v interesu prebivalstva (resolucije, delegacije, protesti proti stanovanjskim izgonom, zahtev ve raznih občinskih, političnih in gospodarskih problemov itd.). Toda nismo vedno dovoli popularizirali uspehov, ki so bili doseženi in tako nismo znali dokazati, kaj vse je napravila partija za potrebe prebivalcev določenega o-kraja. Vedno je treba biti na čelu akcij ki izražajo zahteve za izboljšanje gospodarskega stanja ali za uresničitev določenih javnih del. Istočasno pa je treba pravilno valorizirati uspehe, ki smo jih dosegli z našimi akcijami.
Ko govorimo o nalogah, ki jih imajo celice, se dotikamo
samo ene strani pripravljalnega dela. Seveda pa je jasno, da se morajo postaviti na ta tir vse organizacije partije, še posebno sekcijski komiteji.
Ena izmed poglavitnih nalog za vse tovariše v sekcijah je ta, da se zanimajo in poiščejo vse tiste volivce, ki jim je bila odvzeta volilna pravica na podlagi zloglasne Scelbove okrožnice. Kakor znano, skušajo potom te okrožnice črtati iz volilnih seznamov tisoče državljanov, ne morda zaradi kriminalnih dejanj, marveč, ker so- bili obsojeni pred mnogimi leti na neznatne de n arile kazni, ali celo- na par kron globe še za časa Avstrije. Tovariši se morajo zanimati, da se takim volivcem vrne volilna pravica. Sekcijski komiteji se morajo staviti tem volivcem na razpolago, ker imajo vso pravico, da gredo na volitve. Vzpodbuditi je treba še posebno tiste, ki oklevajo in se ne znajo odločiti, da bi napravili vse potrebne korake
za ponovno pridobitev volilne pravice. Takim je treba priporočati, naj to čimprej izvršijo.
Ugotovitev politične usmeritve volivcev je važna stran delovanja sleherne stranke. Na ta način se lahko izvede akcija posebno do tistih oseb, ki so zaradi dvomov, zaradi svojih posebnih življenjskih razmer ali enostavno zaradi brezbrižnosti za politične probleme, oklevajoče in imajo zato svoje dvome in predsodke do ene ali druge stranke. To delo bo dobro opravljeno, če se pravočasno začne, na vsak način nekaj mesecev pred začetkom volilne kampanje.
Poleg navedenih prvih eno. stavnih nasvetov, pa ne smemo pozabiti na neštete izkušnje, ki smo jih pridobili v prejšnjih volilnih kampanjah. Vse te izkušnje je treba vzeti v prestres in jih upoštevati, da izboljšamo -sedanje! -delo, da čimprej odpravimo napake in pomanjkljivosti in tako prispevamo k izboljšanju volilnih rezultatov v vsakem posameznem volilnem sedežu.
Pri tem ne smemo pozabiti, da se je ugled naše partije povečal, da se je organizacijsko okrepila in da je vodila velike in številne borbe v interesu političnega in gospodar, skega preporoda Trsta.
znano, je namreč 5. januarja zapadel rok za predložitev prošenj za izselitev iz ene ali druge cone. Zato je dotok iz cone B v teh dneh narastel, da oblasti ne vedo, kam bi prišlece namestile.
Povsem naravno je, da je treba poskrbeti za te ljudi. Toda rekvizicija ni najboljša rešitev, posebno še, ker je hotel v zelo zanemarjenem stanju, kot so ga pač zapustile okupacijske čete. Za izdatna popravila bi bilo treba — kot pravijo — potrositi več milijonov. Upati je, da je ta ukrep začasnega značaja in da bodo našle oblasti medtem kako boljšo rešitev za begunce.
Z rekvizicijo takega objekta, čeprav je potreben popravil, se gotovo ne bo pomagalo razvoju turizma v nabrežinski občini. In prav tega je občina zaradi svojih težkih finančnih razmer prepotrebna.
V Avstralijo gredo
Leošnje leto se začenja z izseljevanjem. Res žalosten pojav, ki zavzema vedno večji
obseg. Po zadnjih odhodih, sko-ro tik pred zaključkom leta, je sedaj na vrsti ša 100 Tržačanov, ki jih bo v sredo ladja «Ar os a Klm» odpeljala v dalj-njo Avstralijo. 'Gre večinoma za kvalificirane delavce, ki se bodo morali vsj za prve čase zadovoiiti z delom, ki ga niso vajeni. Baje jih bodo uporabili za pobiranje sadja in šele pozneje bodo lahko našli delo v tovarnah konzerv.
Omenjena ladja bo odpeljala V Avstralijo, skupno 830 iz. seljencev, od teh, razen Tržačanov, kakih 300 iz Italijanske republike in 400 iz Avstrije. I Vse kaže, da se bo letos izse-' lilo v Avstralijo še večje število ljudi, kot prejšnje leto. To 1 se lahko sklepa na podlagi tisoče prošenj, ki so bi h že vložene.
smejo uspavati. Pridobivanje novih članov ni omejeno na nekO' določeno dobo, kot velja to za druge kampanje. To delovanje se mora nadaljevati skozi vse leto, ker je prav od tega odvisna številčna okrepi, tev naše partije.
Poziv IK KR TO
Za redno dostavljanje članarine
Izvršni komite ugotavlja, da nekateri sekcijski in -.elični administratorji dostavljajo mesečno članarino šele, ko inka-s ira j o več mesecev istočasno, ali pa kadar jim uspe inkasi-rati zastanke 100%. IK smatra, da taka metoda ne pomaga administrativnemu delu, onemogoča sestavljanje proračunov in ne daje točne slike organizacijskega stanja na administrativnem področju.
Medtem ko poziva vse tovariše naj bodo tečni v plačevanju članarine, vztraja na tem, da vsi celični in sekcijski admi nistratorji dostavijo članarino, ki so jo nabrali v teku meseca, najkasneje do 5. ali 10. prihodnjega meseca, neglede na nabrano vsoto.
Dosedanji rezultati so sicer pozitivni, toda lahko se jih izboljša. Treba je večje mobilizacije voditeljev skupin in korektorjev. Razen točnosti v plačevanju, naj si tovariši vzamejo za vzgled tiste partijce, ki so se obvezali za plačevanje višje mesečne članarine, ki jo plačujejo v razmerju s svojimi finančnimi možnostmi.
Za teden --- dni —
Sobota, 14. — Feliks Nedelja, 15. — Maver Ponedeljek, 16. — Marcel Torek, 17 — Anton pušč a vni) j Sreda, 18. — Sv. Petra stol 1 Četrtek, 19. — Marij in M» Petek, 20. — Fabijan in Se' stjan (prvi krajec)
ZGODO VINSKI DNEVI 16. 1888 je umrl v; Celovcu na dni buditelj Andrej EinSJ ter. Rodil se je 13, 11 ll v Svečah.
16.	1919 je bila ubita Roza 1 xemburg.
17.	1945 je Rdeča armada osvol dila Varšavo.
18.	1943 je Rdeča armada pri la fronto pri Stalingradu.
J
I
TRS 1 A
SOBOTA:	12.55 Jugoslovani om
motivi - 14.45 Čajkovski: Uvee Drr ra 1812 - 16. Sobotna novela t , 16.40 Kavarniški koncert ori Kai stra Carla Pacchiorija - 19.15 1 zmi stanek s posiušal-kanu - 20.30 Zt ške SlovensKei filharmonije - 22 Pl cini: stavki iz opere Turando
NEDELJA: 9. Kmetijska od* ja - 12. Oddaja za najmiiajše -Glasna za najmlajše - 15. Glai za naše malčke - 17. Koncert p< sitega zbora Avgust rance iz 1 brežine - 18,40 Koncert tenori' Renata Kodermaca - 20.30 Slov* ski oktet - Puccini: «Manon i scaut» opera v 4 dejanjih.
PONEDELJEK: 18.30 Z zača’ ne police - 19.15 Radijska univ* za -	21.15 Rimski KorsaK<
Španski cap icelo - 21.30 Pevs duet in ha.monika - 22. Iz i: lliijanske književnosti i;n umi nosti.
TOREK: 13.30 Glasba po želj - 19.15 Zdravniški vedeš - 20 Zbor Slovenske filharmonije 21. Radijski, oder - Pelar Peti vič: «Ploha», igra v 3 dej.
SREDA:	12.55 Jugoslovani
motivi - 18.30 Radijska marnici 19.15 Radijska univerza - 20 Pevski tercet Metuljček - 22. slovenske književnosti in um1 nosti.
Redno plačevanje članarine in redno mesečno dostavljanje osrednji upravi, je važen či-nltelj za dosego večjih uspehov v administrativnem delu.
Zasedanja občinskih svetov
ČESTITKE — Prosvetno dru-štvo «Ivan-Vojko» s Proseka-Kon-tovela želi novoporočencema Lucijanu Frassinelli in Anici Pra-šelj mnogo sreče in zadovoljstva v novem stanu. Voščilom se pridružujejo tudi člani okteta z željo, da bi Lucijan ostal še dalje njegov zvesti (lan.
MM

■ ■
je prišlo v me-ul. Pascoli do
Prejšnjo sredo stni .uoožnici v smrtne nesreče, katere je bil žrtev 74-ietrM Antonio Bergagna.
Starček, ki se je vrnil okrog 19. aie v ubožnico, je padel z višjega 'nadstropja v pritličje, kjer je obležal v mlaki krvi. Na zamolkel ropot je prihitel vratar, ki je takoj poklical RK, toda zdravnik je .lahko samo Se ugotovil smrt. Prišla je tudi policija, ki je uvedla preiskavo. Vse kaže, da gre v resnici, za nesrečo, znanci nam.eč izključujejo, da bi starček napravili samomor. Po vsej verjetnosti mu je postalo slabo in za-co se je naslonil na ograjo stopnišča ter tako padel v globino.
*** Prejšnjo sredo je izbruhnil v mizarski delavnici Tržaškega arzenaia .požar ki so ga gasilci kmalu pogasili. Pri reševanju o-rodja iz delavnice so pomagali tudi delavci od katerih se je eden in sicer 51-letni Giovanni Millo iz Cerejev opekel po rokah in nogah. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je bil sprejet s prognozo okrevanja v 15 dneh.
*»* Prejšnji četrtek zvečer se je moral zateči v bolnico 41-let-ni Adaibert Vrabec iz Vicolo li-spedale Militare, ki m,u je na nekem parniku, pri iztovarjanju, padla na nogo bala bombaža. Pridržali so ga s prognozo okrevanja v treh tednih. Odnesel je namreč kostne poškodbe.
*** Prejšnji petek je nastal v hiši na Borznem trgu velik požar; ki se je verjetno vnel v podstrešju. Gasilci, ki so pod poveljstvom inž. Catalana takoj prihiteli ina kraj požara, so imeli P. eoej truda pretino so ga pogasili. Gorelo je več ur, Nekateri stanovalci so morali1 zapustiti stanovanje in spraviti pohištvo v desni del stavbe. Požar je uničil celo streho, ostalo škodo in sicer na pohištvu, predvsem pa v trgovini čevlljev Ranzini, pa je povzročila voda, ki je prodrla skozi strope do trgovine.
V petek prejšnjega tedna
Fabbrica 1, Leopolda Siccurja iz ul. G atteri 31, 4Hetnega Karla Babudra iz ul. del Pane 3 in 26-letnega Angela Rutarja iz ul. Ponticello 20. Vsi so odnesli le lažje poškodbe, ozdravljive največ v tednu dni.
*** Močna burja bi -v soboto kmalu terjala človeške žrtve na morju. Brata Ladi in Ivan Gruden iz Nabrežine, ki sta šla popoldne ribarit s čolnom, je razburkano morje zaneslo na odprto in ju spravilo v resno nevarnost. Na s.ečo sta to opazila oče Ivan in znanec Zdravko Caharija, ki sta se podala brez obotavljanja na pomoč fantoma. Kljub visokim valovom se jima je posrečilo priti f čolnom do fantov in jih spraviti v svoj čoln. Toda močna burja je .rešiteljema in rešenim? onemogočila- povratek v pristan. Na srečo je to opazil Ivan Caharija «Gure», ki je telefoni-čno obvestil policijo v Devinu. Sele policijski čoln je spravil na varno vse štiri.
*** V soboto je v bližini Sežane padla s kolesa 46-Ietna Zofija Može por. Storti, stanujoča na Repentaorski cesti, ki se je vračala z obiska proti domu. Z rešilnim avtom jugoslovanskega RK so jo- prepeljali v tukajšnjo bolnico, kjer so jih zdravniki u-gotovtl: precej močan udarec na glavi.
***V ponedeljek je neki skute-rist podrl na Trgu stare mitnice 67-1 etn ega Evgena Černigoja, ki se je pri. padcu močno udaril v glavo. V bolnici so mu zdravniki ugotovili možganski pretres in si zato pridržali prognozo.
*.** V ponedeljek popoldne so v jarmi kamnoloma «Pizzul» v Nabrežini našli okrog 14. ure moško truplo. Na podlagi osebnih listin so dognali da gre za 61-letnega kamnoseka Candida Zampar a iz Nabrežine 69. Truplo so nato prepeljali v mrtvašnico pokopališča. Preiskava ni mogla ugotoviti ali gre za nesrečo, ali pa za samomor.
*** v plavžih ILVA sta se isti
Po dolgem odmoru se bo danes v soboto končno sestal občinski svet občine Repentabor. Zasedanje se začne ob 14.15 uri. Na dnevnem redu je cela vrsta važnih občinskih problemov.
Jutri, v nedeljo se sestane — tudi po daljšem odmoru -— občinski svet v Zgoniku. Začetek seje ob 9. uri.
V ponedeljek popoldne pa bo občinska seja v Dolini. -Na dnevnem redu je aktualno vprašanje integralne proste cone.
Gorkijeva proslava
V petek, 20. jan. ob 20. uri bo v dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina 19 proslava 20.1etnice smrti Maksima Gorkega, ki jo priredi Združenje «Trst-ZSSR». Predavanje o velikem pisatelju bo imel Justo Košuta. Poleg bogate razstave fotografij, knjig in revij, bo nastopil tudi pevski oktet s Proseka-Kontovela.
Predavanje pri Sv. Barbari
V soboto, 21. jan. ob 20. uri bo v dvorani Prosvetnega doma pri Sv. Barbari zanimivo predavanje o- socialistični graditvi v L. R. Madžarski, ki ga priredi Center za kulturne stike z deželami ljudske demokracije. Na konferenci bodo predvajane plošče madžarske glasbe in razstavljena bo bogata zbirka slik in revij. Ob tej priliki bo nastopila tudi domača godba.
ČETRTEK: 19.15 Sola in vzf ja - 20.30 Vokalni kvintet Lis ski - 21. Dramatizirana zgodb 22. Iz kaliia nskega politične, življenja - 22.37 Operetni odme' PETEK: 13.30 Glasba po želj1 - 18.40 Koncert tenorista Pa* Pokornyja - 19.15 Radijska ul verza - 21. Prireditve in um1 nosi v Trstu - 21.30 Vokalni kV* tet - 22. Iz svetovne knj iževf-sti in umetnosti.
Gledališče
e
i
n o
uagevorm ui cuhm
RUDOLF BLAŽIČ (Blagi) Založništvo «DELA» iška tla RIVA. Torrebianca
se je 30-1 etui Ljubo Vodopivec iz - dan ponesrečita 55-letni Gabriele
Ricmanj na cesti med. Opčinami in Fernetiči zaletel z motorjem v voz. Nesreča se je pripetila v večernih urah. Motorist ni opazil pravočasno voza, ker slednji ni imel -na zadnji strani predpisane luči. Z Vodopivcem se je vozil njegov znanec Hurmbe-rt Pregare. Oba ponesrečenca so prepeljani v bolnico z rešilnim avtom. Na srečo so jima ugotovili samo lažje poškodbe tako, da sta po prvi pomoči lahko odš'a oba domov.
*** v soboto je burja, ki je divjala kakih 100 km na uro, terjala prve žrtve. V bolnico so sprejeli štiri osebe: 42-letno Eleo-
Vatta in 59-letni Edoardo Fatur, ki sta padla s 5 m visokega mostiča. Pobila sta se po nogah in odnesla verjetno tudi kostne poškodbe. Sprejeta sta bila na ortopedskem oddelku bolnice.
*** V ponedeljek so se morale zateči v bolnico štiri ženske, ki so jim zdravniki ugotovili lažje znake zastrupitve s pokvarjeno hrano. Povedale so, da so zaužile nekaj mesa, ki sp ga kupile v mesnici. Po prvi pomoči so jih poslali domov.
noro
Maressi vd, Budlca iz ul, | je bilo 39.
V. dneh od 4. do 11. januarja se je v tržaški' občini rodilo 71 obrok, umrlo je 85 oseb, porok
Umetto zadruga
v TRSTU
Foscolo^ 1 - telef. 84-386 Flavta* 33
ul.
MILJE - ul. Mazzini* A
v zalogi roe za kmetijstvo po najugodnejših cenah
Obiščite nas in se boste prepričali)
ton
cev
ris
-stri
žaj
čas
ure
lež
I lin S ;
mi.
raz
ral
jeg
rol
pri
Pa
je
Str
ma
Pr<
rac
str
str
da
za
bis
1
tor
set
v
zi-j
da
in
sa
Slovensko nerodno gledališče za Tržaško ozemlje
V nedeljo 15. t. m. ob 10. dopoldne v kinodvorani v SKR NJU: GR1MM-SKUFCA:	«J Al
KO IN METKA»
1
OPČINE
Sobota, 14. jan.: «Izprijenci» perversi). Barvni film C e*
Nedelja, 15, jan.: se ponovi.
Ponedeljek, 16. jan.: se pano’
Torek, 17. jan.: «Sin nepoznani (Figlio di' ignoti). Bari film Warner Bros.
Sreda, 18. jan.: se ponovi.
cetirtek, 19, jan.: «Obupno js* nje» (La disperata ricerd Film MQM.
Petek, 20. jan.: se ponovi.
PROSEK
Sobota 14. jan. ob 19.30: «Itali K2». Barvni, film o zgodovi’ ski -ekspediciji na Karatnimi.
Nedelja, 15. jan. ob 16: se pono*
Sreda, 18. jan. ob 19.30: «Ana1 mija zločina» (Anatomia um delitto). Film Un iver» Mčaduni izpod 16 let vst prepovedan.
NABREŽINA
Sobota, 14. jan.: ob 20: «Tr Američani v Parizu» (f americani a Parigi). Bari film Universal.
Nedelja, 15. jan. ob 20: «25 r n ut s smrtjo» (25 minuti c la morte). Film MGM.
se
ku
ha
Po;
str
op
ve
ki
de.
ki
žei
.na
ko
I
izd
bi
de
del
šle
str
bli
I
1
Gledališki ples
Slovensko narodno gledi šče v Trstu priredi «I. gleda ški ples» v soboto 21, j a n« rja o.b 21. uri v dvorani 1 Stadionu «Prvi maj», Vrdeli1 cesta 7.
Prodaja vstopnic v Tržaš knjigarni, ul. S. Francesco -‘el. 37-3,38 od četrtka 19 t. : dalje ter dve uri pred prič' icm pri blagajni dvorane. I -e.jena temna obleka.
— ----- «
in
Te
izj
no
Pr
mc
Rc
mi
Pr
Po
na
dii
v
fa-
m-
mi
ne
Rc
lij
že
gl
ža
Ur
ra
ki
in
ni;
ni:
sil
sti
ja
de
ce
ris
ra
er
ve
ITI
ircel luiCavni» ra stol in MS i in Sel
DNEVI ovcu na e j Ernst 13. 11. Il
Roza 1
ida osvol
ìada prf ngradu.
	v	
j	SOCI/"	ILISTICN	Trst,
DELO POSTAJA V SOVJETSKI ZVEZI ČEDALJE LAŽJE IN DONOSNEJŠE
Avtomatizacija ni povzročila
brezposelnosti, temveč povišanje plač
: oslovan! ci: Uvel i novela rert ori - 19.15 i 20.30 Zt - 22 Pi Turando jsika od< liajše -15. G lai >ncert p< nce iz f t tenori .30 Slovi danon 1 ljih.
Z zača: ka univi KorsaKi .30 PeVi 22. Iz » lin trmt
po želj ez - 20 rmon ije tar Peti ej.
oslovan-1 mam itì a - 20
k - 22. in uiti'
i in \H itet Lis i zgodb tolitične li odme' po želji sta Pat ijska ui in um1 alni kvi cn j iževt
olisce
e
ob 10
V SKB V:	«JA
jenci» Um Cel ►novi.
i pono' poznani . BarV
-vi.
pno isi ricerf*
): «Itak zgodovi1 Kara#
e pono’ : «Anai tom i a Jnivers let vst1
): «Tri u» (T . BarV
«25 n imiti c M.
Avtomatizacija proizvodnje Mnogoča bistveno izboljšanje Proizvajalne organizacije m kakovosti proizvodov ter zmanjšanje proizvajalnih stro. škov. V Sovjetski zvezi je avtomatizacija v interesu delav," cev. Konkreten primer teh koristi najdemo v oddelku za struženje v prvi tovarni za ležaje v iMoskvi, kjer sta že dalj časa v pogonu dve avtomatični Progi za izdelavo obročev za ' ležaje.
Pred uvedbo avtomatičnih linij so se obroči izdelovali s polavtomatičnimi stružnicami. Čeprav je vsak obroč sorazmerno precej lahek, je moral vsak delavec za časa svo-iega delovnega urnika imeti po rokah obročev, ki so tehtali Pribiižno 1 tono. Poleg tega pa je bilo to delo zaradi svoje enoličnosti precej težavno. Struženje obročev je vzelo malo časa, zaradi tega so se prepogostoma ponavljale operacije za postavljanje in odstranjevanje obročev v in iz stružnice. To pa je pomenilo, da se je izgubljalo precej časa za te operacije, ki se lahko bistveno omejujejo.
Delavci, ki so dodeljeni avtomatičnim progam, imajo pa sedaj le nalogo, da spravijo v pogon orodne stroje, da pazijo na njihovo delovanje in Qa odpravijo vsakršno okvaro m oviro, ki se pojavlja za časa proizvodnje.
Deli, ki jih je treba izdelati, se nahajajo v takozvanem a-kumulaturju, jz katerega prihajajo v orodne stroje preko Posebne naprave. Avtomatičen stroj, ki ga imenujejo avto-operater, postavi del v stroj, vedno na avtomatičen način, ki izvrši prvo operacijo. Nato, del preide k drugemu stroju, ki izvrši drugo operacijo struženja. Izdelani obroči se nato •na posebnih trakovih pomakajo v oddelek za tehnično kontrolo.
Na ta način se ves proces izdelovanja obročev vrši, ne da bi se človeška roka dotaknila delov ležajev.
Vsled avtomatizacije v izdelavi ležajnih obročev se je število delavcev v oddelku za struženje zmanjšalo' za približno. 30%.
Vsi delavci, ki so bili od več v tem oddelku, so bili nameščeni po drugih oddelkih tovarne, ne da bi bil moral kdor koli poiskati delo izven svoje tovarne. Popravljalca Pavel Popov in Mihajl Budajev sta n. pr. šla na delo v nov oddelek za serijsko izdelavo ležajev, ne da bi s to premestitvijo izgubila svojo kvalifikacijo. V istem oddelku dela tudi strugarka Jevdokija Miljuko-va. Strugarji Aleksej Sidorov, Konstantin Jevgrafov in Ivan Stepančuk so dobili kvalifikacijo. operaterjev za avtomatični stroj na stroške tovarne.
Uvedba avtomatičnih linij je omogočila znatno povečanje delovne storilnosti. Zato so se tudi izboljšale delavske plače. Tako je popravljalec Nikolaj Alipov dobival prej približno 1000 rubljev na mesec, dočim jih danes- dobiva od 1500 do 1600. Operater Mi. hajl Gunjajev zasluži od 1400 do 1700' rubljev na mesec, prej pa jih je dobival približno 900.
N. ZABELKIN
Porast industrije v Romuniji
BUriURESTA — Letos se je romunska industrijska proizvodnja dvignila za 290% v primeri s 1938. Petrolejska proizvodnja se je, vedno v primeri s 1938, dvignila za 160%,
premoga za 220%, jekla za 280%, elektrike in trgovine za 390%, naravnih plinov kar za 1300%. Pred vojno je Romunija moraia uvažati vse itrcje, danes proizvaja stroje za pe trolejsko industrijo, elektrotehnične naprave, traktorje in poljedelske stroje. Po Romuniji krožijo danes tovorni avtomobili znamke «Steaua Re-sie», po mestih pa avtobusi iste znamke, ki so bili izdelani v romunski tovarni avtomobilov.
Trgovinska izmenjava med SZ in Kitajsko
LR Kitajska in Sovjetske zveza sta podpisali protokol o trgovinski izmenjavi v tem letu. Na podlagi tega protokola bo SZ v teku 1956. leta poslala Kitajski stroje za rezanje kovin, Dieselove motorje, opremo za rudnike, vrtalne stroje, strofe za gradnjo cest, kompresorje, motorna vozila, kmetijske stroje in drugo blago.
Kitajska pa bo pošiljala v SZ razne rudnine kot, n. pr. kositer, živo srebro, antimon, nadalje volno, surovo svilo, juto, kožuhovine, meso, riž in čaj.
Za Sovjetsko zvezo je tozadevni sporazum podpisal minister za zunanjo trgovino Ka-
Avlomatizacija proizvodnje v oddelku Dieslovih motorjev v tovarni avtomobilov v Jaroslavu
Iskreni odnosi med cerkvijo in državo v L. R. Romuniji
Končno so vse veroizpovedi v Romuniji popolnoma svobodne
es
gleds gleda . jan« irani 1 /rdel#
Trzal :esco i 18 t. : i prič' ane. Z
iiagl)
A»
lianca
8
za
po
ših
lah
. Glede odnosov med cerkvijo Jn državo je romunski eparh
eoctist dal nekaj pomembnih zJav ob priliki obiska neke i-•tozemske delegacije, rekoč Predvsem, da je -sodelovanje Pled cerkvijo in državo na komunskem iskreno in da te-h>elji na prisrčnih odnosih. Pravoslavna cerkev se je odpovedala stališču, ki bi bilo nasprotno novi državni ureditvi, odpovedala se je, da bi v imenu cerkve sprožila kon-fli'kt, da bi ustvarila prepad med pravoslavnimi množicami in novo državo.
Sodelovanje, ki obstaja da-med državo in cerkvijo v Romuniji pomeni, da so se mi* _lJoni oseb, še posebno na de-2| > kjer so verske tradicije globoko vkoreninjene, pribli-zah tej novi obliki socialne Ureditve, ne da bi pri tem morali doživljati duševne spore,
1 bi vsekakor imeli neprecenljive posledice.
Do sodelovanja med cerkvijo m državo je prišlo s postopnimi m opreznimi pogajanji nikakor ne z ukazovanjem ali silo. Se posebno zanimivo dejstvo, ki potrjuje eparhove iz-lave, je razde'itev zemljišč delovnim kmetom, ki so bila cerkvena last. Del zemljišč je namreč cerkev prostovoljno razdelila med kmete. To je še en dokaz, da cerkev priznava veljavnost državnega zakona.
Pravoslavna cerkev temelji
na drugačni osnovi,, kakor je to pri katoliški cerkvi. Med grško, bolgarsko, romunsko in rusko pravoslavno cerkvijo obstajajo medsebojni stiki, toda živijo še vedno vsaka posebej v okviru lastne narodnostne skupnosti. Pomanjkanje te enotne hierarske ureditve je bil vzrok, da je pred vojno bila pravoslavna cerkev izpostavljena napadom katoliškega in luteranskega pridiganja, ki so se pri tem opirala na tuje skupnosti in sicer italijansko in nemško, ki sta takrat v Romuniji imeli vodilni položaj in vodilno vlogo.
Danes je cerkev v Romuniji vzdrževana od države, kjer obstaja posebno ministrstvo za cerkvena vprašanja, ki podpira teološke vede, ne da bi se pri tem vmešavalo v sistem poučevanja. «Mi smo tisti, ki pripravljamo program, ki je enak programu teološkega inštituta v Rimu» -— je izjavil katoliški dekan Talmacel.
Takšen je položaj cerkve v Romuniji, kjer ustava zagotavlja svobodo vere, seveda- kjer cerkve niso zbirališča političnih zborovanj. Država podpira z denarnimi prispevki graditev in popravila cerkev. To je prvič v zgodovini, da imajo v Romuniji vse verske skupnosti svobodo pridige in širjenja verskega tiska. Ker je na Romunskem velika večina
L
vkoki
romunski crrkveni predstavniki prisostvujejo ljudski manifestaciji
pravoslavnih, evangelističnih in reformističnih vernikov, je razumljivo, da je njihova naklada revij in tiskovin tudi bogatejša v sorazmerju s katoliškimi publikacijami.
Patriarhat ro-munsko-pravosla-vne cerkve izdaja revijo «Pra-voslavna-ro-munska cerkev», «Pravoslavnost», «Teološki študij», ki objavlja teološke članke profesorjev teoloških univerz v Romuniiji. Reformistična cerkev objavlja «Reformistično revijo», evangelisti pa «Revijo baptistične vere», «Ad-ventiističnega poročevalca» in «Pot vere». Katoliška cerkev objavlja:	«Katoliško cerkev».
Poleg tega se izdajajo tudi trimesečne revije in številni listi, bilteni itd. v pokrajinskem merilu.
banov, za Kitajsko pa prvi namestnik ministra za zunanjo trgovino Li Cen Jen.
Novo zdravilo proti raku
Radio Moskva je pred časom poročal, da so sovjetski znanstveniki izdelali iz es-strakta neke rastline, ki raste na Kavkazu, novo sredstvo za pobijanje raka. Z novim zdravilom so odstranili na ne katerih bolnikih novotvorbe, ne da bi bil količkaj prizadet ostali organizem telesa .
Poleg tega izredno učinkovitega zdravila, izdelujejo v Sovjetski zvezi tudi nova prav tako učinkovita zdravila proti j tuberkuloznemu vnetju mož- I ganske mrene.
Sindikati v CSR organizirajo in finansirajo vsako leto zimska in poletna letovanja za stotisoče delavcev, vajencev, uradnikov in dijakov v najbolj privlačnih in moderno o-premljenih turističnih središčih Češkoslovaške
BEGI, VELEPOSESTN Ki,TUJE DRUŽBE NE IZKORIŠČAJO VEČ KMETA
Traktorji in kombajni spremenili
lice albanskega kmečkega gospodarstva
Z agrarno reformo je bilo razdeljenihl77.000 ha zemlje-Obstoj 21 strojno-traktorskih postaj - Obdelovalne zadruge in kolektivi za vzajemno pomoč
Pred vojno je kmetijstvo dajalo Albaniji 81% vrednosti J globalne proizvodnje. Kljub te-mu je bilo albansko poljedelstvo zelo zaostalo, ni bilo niti najmanj mehanizirano. 3% družin, ki se je bavilo s poljedelstvom, je imelo v svojih rokah četrtino albanske zemlje. 83% kmečkih družin, ki so jih sestavljali srednji in revni kmetje, pa si je delilo ostalo zemljo. Bilo pa je tudi 14% družin, ki sploh niso imele zemlje in so bile zaposlene v svojstvu poljedelskih delavcev pri begih, veleposestnikih, kulakih ali v državnih posestvih.
Revni in srednji kmetje so bili podvrženi velikemu davčnemu pritisku. Pomoči niso dobivali ' od nikoder in veliko je bilo takih, ki so jih veleposestniki, kulaki in begi spravljali na boben. Edini izhod za kmečkega fanta je bilo postati žandarm- za 30 lekov na mesec.
Takšen položaj je morala po osvoboditvi izboljšati demokratična vlada pod vodstvom ICP Albanije.
1946 je bila izvedena agrarna reforma, ki je popolnoma
spremenila lice albanskega kmetijstva. Z njo je vlada v kratkem času rekvirirala in razdelila med srednje in male kmete 173.000 ha zemlje. Zemljo je dobilo tudi 70.211 družin poljedelskih delavcev. A-grarna reforma se je zaključila 17. novembra 1947.
Takoj po osvoboditvi so se začela dela za osušitev nekaterih predelov Albanije: osušitev zemlje pri Jubu blizu Drača, integralna osušitev močvirja Maliq, ki je omogočila pridobitev 4500 ha zemlje in namakanje drugih 4500 ha, izgradnja osuševalnega kompleksa v ravnini Kavaja, osušitev Ruškulla, izkopanje 4200 km malih in velikih kanalov. V kratkem se bodo zaključila osuševalna dela v močvirju Terbuf v Veliki Myseqe, kjer se bo pridobilo več tišoč ha zemlje. Začela so se tudi dela za ureditev reke Gader, kjer se bo pridobila ravnina Za-drima.
Za namakanje zemlje so bili zgrajeni kanali Peqin-Kavaj, Myzeke, Naum Panxhi, Qafe-Dardhe, Korca, Vios-Levan-Pojan. Površina namakane
Na Poljskem kot v vseh socialističnih deželah je priznana popolna enakopravnost žene, ki se aktivno udejstvuje v vseh sektorjih javnega življenja, vštevši pravosodje
Pravosodje v L. R. Poljski
Pravosodje upravljajo v L. R. Poljski samostojna sodišča, ki imajo nalogo da ščitijo re-* žim ljudske demokracije, da pazijo na to, da se s strani vseh državljanov spoštuje zakonitost, da ščitijo socialno imovino in pravice državljanov. Naloge sodišč se ne omejujejo samo na kaznovanje zločincev in pr oglašanj e razsodb v civilnih zadevah. Sodišča so na podlagi odloka, ki določa njihov ustroj dolžna, da vzgojno vplivajo ■ na družbo v cilju, da jo naučijo sposi ivanja legalnosti.
V vršenju svojih funkcij so sodniki neodvisni in se držijo edino le zakona. Samo višja instanca lahko spremeni razsodbo. Ustroj sodišč se opira na načelo dvojne instance.
Pri preučitvi sodnih zadev in sestavljanju razsodbe so u-deleženi ljudski porotniki, ki predstavljajo človeško družbo. To so dejansko sodniki, ki jih je izbralo ljudstvo.
Sodišče prve instance sestavljajo sodnik (jurist) in dva pomožna sodnika. V drugi instanci pa vršijo preiskavo zadev, ki so bile postavljene pred prizivno sodišče trije sodniki.
Posebni odseki sodišč preučujejo vse zadeve, ki se tičejo
mladoletnih. Kazenske zadeve mladoletnih so podvržene posebnemu postopku. Preiskavo vrši isti sodnik, ki izda razsodbo. Mladoletni se v preiskovalni fazi ne aretirajo, marveč jih izročijo posebnim zavodom za zaščito mladine. Sredstva, ki se jih sodišče poslužuje, so varuštvo staršev, varuh ali pa zavodi za prevzgojo.
Vrhovno sodišče je višji sodni organ, ki ga izvoli za dobo petih let državni svet. Vrhovno sodišče nadzira delovanje vseh sodišč. Na predlog pravosodnega ministra, državnega tožilca ali prvega predsednika vrhovnega sodišča, določi slednje pravilnik za upravo pravosodja in sodne prakse za kazenske in civilne zadeve.
Ustava L. R. Poljske določa načela upravljanja pravosodja, ki jamčijo obtožencu p-avico do obrambe. Lahko si sam izbere odvetnika, ali pa mu ga določi sodišče. V kazenskih zadevah sprejme odvetnik o-brambo obtoženca, v civilnih pa zastopa interese ene izmed sitante. Odvetniki )so organizirani v odvetniški zbornici. Na čelu zbornice je odvetniški svet, ki si ga odvetniki sami izvolijo.
zemlje je bila že 1. 1954 za 247, 4% večja kot leta 1938.
Pred vojno je bil^ v Albaniji le malo traktorjev, ki so bili v rokah veleposestnikov. Med kmeti je bilo razširjeno leseno oralo. Danes pa deluje 21 strojno traktorskih postaj, ki pomagajo poljedelskim zadrugam in posameznim kmetom. Te postaje se iz leta v leto krepijo z novimi stroji, ki prihajajo iz ZSSR in dežel ljudske demokracije. Država pomaga zadrugam in posameznim kmetom z dobavo poljedelskega orodja, semen, kemičnih gnojil, sredstev za pobijanje mrčesa itd. V desetih letih po osvoboditvi je država razdelila med kmeti 564.000 stotov kemičnih gnojil, 400 milijonov lekov posojil in tisoče oral , bran in drugih strojev.
Država je v desetih letih po osvoboditvi skrbela tudi za tehnično usposobitev poljedelskih kadrov. Pred vojno sta obstajali le dve nižji tehnični agronomski šoli, danes pa obstajajo: agronomska visoka šola v Tirani, trije agronomski tehnični inštituti, dve šoli za poljedelsko mehaniko, dvoletna šola za kadre iz poljedelskih zadrug, nižja agronomska šola ter tečaj za nižje kadre. V Tirani obstaja Inštitut za agronomsko znanstveno raziskovanje, v Skadru pa središče za 'zootehnično preučevanje in selekcijo.
Za današnje poljedelstvo v Albaniji je značilna prisotnost.
državnega sektorja po vzoru sovjetskih sovhozov. Kmetijska državna posestva so bila ustanovljena, kjer so prej obstajala veleposestva an pa posestva tuijh družb.
Poleg kmetijskih državnih posestev obstaja v Albaniji veliko število poijeueiskih zadrug, Prva zadruga se je ustanovna oKtoora ib-iti v pokraji. ni iLušnja. Aprila 1954 jih je Diio ze liz, to števno pa je bilo 19oo znatno preseženo. noijedeisKe zauruge temeljijo na nače,u svobodnega pristopa. Na pouiagi statuta zemlja, orodje m tovorna živina postanejo Skupna lani zauru-garjev, lu pa ae jim pu3u košček ženine in uo-ioceno število glav živine za privatne potrebe. z,a-rugurjt prejemajo plačno v uenarju in naravi na podlagi izvršenega dela. Kdor več deia tu-_.i vce dobi. zauru. ga «irakit i erova» je n. pr. 1954 raZdeli.a vsakemu svojemu cianu za vsak delovni nan: a,bo Kg žitaric, pol kg ».roinpirja, 3u,5 lekov in druge priueike. Kristao niella, član zadruge Novosei ,e prejet: ao stotov žitaric, ti4,ouv tekov in druge pridelke, tako da si je lanko zgra. du novo hišo.
Poleg poljedelskih zadrug, ki so najvišja oblika kolektivizacije kmetijstva, so se začeli pojavljati tudi «poljedelski kolektivi», ki so oblika medsebojne pomoči med kmeti, ki ostanejo lastniki zemlje, živine in orodja, a skupno oodeidjejo zemi,o. Pri.elek se razdeuuje na p„uiagi oosega zemljišča, /iprna 1955 je bilo zoo takin «kolektivov».
/uDausko kmetijstvo" se je v desetih obstoja ijuaske o-tilasti moderniziralo in meha. mziralo in se uaije razvija v smeri veukega m nezadržnega .>uciaiističnega vzpona.
Elektronski računski stroj v ul
MOSKVA — Akademija znanosti ZnSR razpolaga z e.ek-tronskim računskim siro.em, ki lahko izvede 80vu najzapie. tenejših računov na sekundo, n troj je zelo ročen in otvarja nove možnosti za uporabo matematičnih metod pri ieševa-nju vaznin vprašanj s področja fizike, mehanike, astronomije m kemije.
Gradnja največje hidrocentraie na svetu
MOSKVA — Na reki Aligera so v teku začetna dela za izgradnjo največje mdrocentra-le na svetu, fnurocentrala Brack bo proizvajam približno 25 milijard kilovatov ietno, t. j. toliko, kolikor Kujbisevska in Stalingrajska hidrocentraia skupaj.
Nov sovjetski lokomotor
Pred kratkim so na železniški progi Butovsk pri Moskvi napravili poizkusne vožnje z novim električnim lokomoto-rjem «TE-3» z zmogljivostjo 4.000 HP. Tovorni vlaki bodo s tem lokomotorjem lahko dosegli brzino ICO km. na uro. V načrtu je gradnja sličnega lokomotorja za potniške vlake, ki bodo pa lahko dosegli še znatno večjo brzino.
V C.S.R. SE STALNO
dviga življenjska raven
Za časa petletke so se plače povišale za 56 %
Nova družbena ureditev na češkoslovaškem je povzročila dvig življenjske ravni in odpravo vseh hib, ki so značilne za kapitalistične države, t. j. brezposelnost, beračenje nezadostno hranjeni otroci, pomanjkanje in beda.
Češkoslovaško ljudstvo u-živa popolnoma sadove svojega dela. Delovni ljudje dobivajo vse, kar zaslužijo, preko plače in socialnih investicij, Plače in mezde stalno naraščajo. Za časa petletnega načrta so se n. pr. mezde in plače povečale za 56 odst. Istočasno se je njihova realna vreunost povečala tudi zaradi por tike sistematičnega znižanja cen in davkov in pomnožit ve izdatkov za socialno skrbstvo, zdravstveno zaščito, razvedrilo delovnih ljudi, šole itd.
Potrošnja posameznikov je, na splošno večja kot pred vojno. L. 1953 je n. pr. vsak češkoslovaški državljan potrosil 37 odst. več mesa kot 1. 1937, 17 odst. več sladkorja, 67 odst. več pšenične moke. Prav tako se je povečala tudi potrošnja tekstilnega blaga, kože in •drugega blaga ali proizvodov, ki so se prej smatrali kot luksuzni predmeti:	hladilnikov,
pralnih strojev, motorjev, fotografskih aparatov itd.
Tudi stanovanjsko vprašanje se na ugoden način rešuje. Za časa petletnega načrta je bilo zgrajenih 177.000 novih stanovanj. L. 1954 je bilo razdeljenih 28.000 stanovanj. Lani pa jih je bilo zgrajenih 50.000 Čeprav so se v novih stanovanjih povečale udobnosti, se je najemnina znižala za dve tretjin: in celo tri četrtine v primeri s predvojno. Cene za električno strujo in plin, ki siužita za domačo uporabo, ter voznine prevoznih sredstev so se tudi znižale.
Narodna zavarovalna družba zagotavlja delavcem pokojnino v primeru bolezni, nesreč na delu, invalidnosti, starosti, sirotam in vdovam itd. Da do-
bi te prednosti, delavec plačuje le malenkostne odstotke svoje plače, jjeiavke imajo 4 in pol meseca plačanega dopusta v primeru nosečnosti in poroda. Vse osebe nad 65 letom starosti imajo pravico do pokojnine, četudi niso bile ni. koli zavarovane. L. 1954 je država plačala 313.00(1 takih pokojnin. L. 1954 je država plačevala 800.000 več pokojnin kot pred vojno, pokojnine pa so bile višje. L. 1954 je bil za vsakih 760 prebivalcev nameščen 1 zdravnik. Bolniki se zdravijo brezplačno. Vsi kraji kjer so se pred vojno zdravili bogatini in inozemski bol. niki, so danes na razpolago delovnih ljudi: Karlovy Vary, Marianske lažne, Pieštany. itd. Stotisoči delovnih ljudi in šolarjev vsako leto počivajo po najlepših krajih dežele.
Zaradi velike državne skrbi in nege se je znižala umrljivost. Umrljivost otrok izpod leta starosti se je znižala za dve tretjini v primeri z letom 1937. Umrljivost porodnic se je znižala za sedemkrat v primeri z istim letom.
Žene so zaposlene v vseh gospodarskih panogah. Zaradi tega država zelo skrbi za o-troke v času, ko so matere na delu. Uredila se je široka mreža otroških vrtcev in jasli. Delavci dobivajo doklado za otroke.
V Češkoslovaški je obvezna osemletna šolska izobrazba. Število srednjih in strokovnih šol stalno narašča. Povečujejo se in razširjajo univer. ze in visoke šole. L. 1954 je bilo v 40 univerzitetnih inštitutih vpisanih 49.000 študentov (1. 1937 jih je bilo 27.000). Poleg tega pa je bilo 22.000 izrednih študentov, ki se učijo in istočasno delajo. 27.000 študentov dobiva mesečno štipendijo. Vsak absolvent do-bv takoj delo, ne da bi moral čakati leta in leta, kot se to dogaja v kapitalističnih deželah.
Na Blatnem jezeru (Madžarska) ob večernem mraku
Razvoj kmetijskih zadrug na Madžarskem
BUDIMPEŠTA — V zadnjer» času so se žabe ežili vidni u spehi pri utrjevanju obstoječih kmetijskih zadrug m pri usta navijanju novih. V prvih de setih mesecih 1955 se je dru gih 50.000 kmečkih posestev vkiučilo v zadruge, na novo je Bilo ustanovljenih 336 zadrug.
Povezava električnih central v ZSSR
MOSKVA — sestavil se j« načrt za povezavo vseh eiek tričnih central evropskega de la ZSSR v eno samo električ no omrežje, ki naj bi avtoma tično oskrbovalo vse predeli dežele na zahodu Urala. Dt skutiralo se je tudi vprašanji novega elektrovoda Kujbišev Moskva, ki bo v kratkem za čel obratovati.
1 >• * » - iv.t' A... ^
Tovarna v Novvi Huti na Poljskem. Nowa Buta je važno industrijsko središče, ki je bilo zgrajeno po osvoboditvi v bližini Krakova
Kiako živi danes
madžarski železničar
Ce napravimo samo površno primerjavo, kakšni so bili delovni in življenjski pogoji madžarskega železničarja pred vojno in kakšni so danes, bomo takoj opazili velikansko' raziiKO. pod Hortyje-vim režimom so bili desettiso-či železničarjev nameščeni le kot začasni suplenti. Tako so jih držati v stanju negotovosti in večnem strahu pred odpustom. S tem so jim dejansko onemogočili, da bi se organizirali in se borili za do. sego boljših pogojev. Polovico prispevkov za socialno zavarovanje so morali plačevati železničarji sami. Več kot polovica nameščenih ni imela pravice do pokojnine. Tisoče supientov je bilo vrženih na cesto brez vsakega skrbstva za starost.
Takoj po osvoboditvi pa je ljudska oblast kot prvo odpravila sistem privilegijev in kast. Vodstvo železnic je bilo poverjeno sposobnim tehnikom in delavcem. Nad 30.000 začasno nameščenih so takoj spreje.i v stalno službo. Delavce nameščene na progah, ki jih je prejšnji režim plačeval vsak dan sproti, so sprejeli v službeni stalež in jim priznali pravico dio pokojnine. Vsem železničarjem so se odprle najširše možnosti za napredovanje v službi, na podlagi delovnih sposobno ti in zaslug za dobro in vestno opravljeno delo.
Novi delovni pogoji so vzbudili v vseh železničarjih pravo veselje in navdušenje do dela. Tudi njihova življenj-* ska raven se je od 1949 dvignila povprečno 40 odst. v primeri z letom 1938 in od 1949 dalje so sledili še novi povi.
ški plač. Vsak nameščenec železnic prejme osnovno plačo, ki se viša vsakih pet let za 10,3 odst., poleg tega mu pripada doklada za usposobljenost, ki se razlikuje po delu, ki ga opravlja. Razen navedenih postavk prejemajo še izredne nagrade za štednje pri materialu in zanimanje za delo. Večina železničarjev prejema mesečno nagrado v višini 8 do 12 odst. mesečne plače. Od 1. januarja 1952 so se glo. baine plače, vštevši dodatke zvišale od 18 do 26 odst. za osebje nameščeno na vlakih, za 25 odst pa za kretničarje.
Ljudska oblast je uredila tudi vprašanje pokojnine. Vsak nameščenec ima pravico do pokojnine s 60 letom, s 55 za ženske, če so 'bili zaposleni najmanj deset let pri podj a. Kdor je postal pred tem rokom v celoti ali delno nesposoben za delo, imà seveda tu. di pravico do pokojnine. Ce je postal nesposoben za delo zaradi nezgode na delu ima to pravico ne glede na število let službe. Pravico do pokojnine ohranijo v primeru smrti upokojenca tudi vdova s 55 letom starosti, kot tudi mlajša, če ima vsaj dva nedorasla otroka za katera mora še skrbeti. Isto pravico imajo starši in otroci.
Vse prispevke za socialno skrbstvo plačuje uprava državnih železnic. S tem imajo železničarji, kot tudi njihovi družinski člani ter eventuelni sorodniki, ki živijo v skupnem gospodinjstvu pravico do zdravniške oskrbe, zdravil, sprejema v bolnice in okrevališča.
Plačani dopust preživijo železničarji v i>osebnih hotelih
za železničarje, ki jih vzc žuje država v gorovju Màt in ob jezeru Balaton. Železi čarji prispevajo za 15 dni 1 Vanja samo z 8 do 10 od plače za vsakega družinske, člana. Za otroke pa so na r= polago še posebej brezplači letovišča ob Balatonu in drugih turističnih središč dežele.
V primeru rojstva ali smi prejme družina posebno d narno podpoio iz socialne; sklada železnic.
Poleg vsega tega razpol gajo železničarji s številnii domovi kulture, športni! krožki in igrišči. Državne j leznice vzdržujejo v Budil pešti svojo glasbeno šolo, jo poseča kakih 300 gojence Železniško osebje ima tu svoj sinfonični orkester, nastopa z uspehom v Budil pešti in na deželi.
Docela novi življenjski p goji vzpodbujajo madžarsk ga železničarja, da opravi danes svoje delo z navduš njem in zavestjo, da gre nj gov trud v prid skupnosti ne več samo v prid peščice i koriščevalcev.
Elektrifikacija železnic na Poljskem
VARŠAVA — Na Poljskem se uspešno nadaljuje delo za elektrifikacijo železniških prog Do sedaj je bilo elektrificirano vse varšavsko železniško omrežje Elektrificirani sta tudi progi Gdansk-Gdynia in Varšava-Lodz. V teku je elektriifikacija proge Varšava-Stahnograd.
uagovorni uieaniK RUDOLF BLAŽIČ (Blagi) Založništvo «DELA*
Tiska tic. RIVA, Torrebianca 13
_	nuilURPIE SIIKl l
DEZEWM! LJUDSKE DEMOKRACIJE
Trst, S. Nicolò 11/Uei. 29403
Polle
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
TRIESTE

Ul. Geppa 9/IV.

4T/
V ’v-‘-
;U-,'

■ .
■ ;•>

Jfl. '	j .
- .
OBf