Avto-moto društvo v Ptuju je bilo na
plenarnem sestanku avto-moto društev
Slovenije postavljeno za zgled
V   nedeljo,   23.   oktobra    se    je   vrJil
sestanek  avto-moto društev  Slovemje.
Poedin d^legati so podali ooročila o delu, o uspehih in nedostatfeih po«a-meznih društev oz. krožkov.
V  delovno predsedstvo je bil med dru-gimi izvoljen tudi predsednik Avto-moto drnštva  v Ptuju tov. Šegula Peter.
Tov Mustafa, sekretar Glavneg-a od-d^ra avto-moto društva Slovenije je po-dal poročilo, med katerim je dejal: »To-variši, ni dovofj, da zberemp članstvo, da po)oži č!an našega društva izpit za šoferja temveč je potrebno vzgajati ka-der, ki se bo izobraževa! vzporedno z razvojem naše tehnike. Tako bo mogoče uresničiti, da bomo sredstva, katera bomo ustvarili tudi pravilno in smotrno izkoriščaJi. Trudite se, da boste vssm našim članom zagotovili študij o meha-nizmu, o razvoju tehnike. Tovariši, plan ;e naš način dela, je vse, kar mora vsak naš član sprejeti. Biti mora dosleden bo-rec za uslvarjanje isteaa. Napake, katere opiuamo in katere se često pojavljajo v naših krožkih. je potrebno en«rgično odklarijati. §e vedno se poiavlfajo pri nekaterih društvih oz. krožkih tendence, da si   pridobijo  čimveč   rlano"   da  bi  v
tem prekoračili plan, ne gledajo pa pri tem na sestav teh članov in na njihovo delavno6t. Ni močna ti-sta organizacija katera ima veliko število članov, pač pa ona, katere vrste so enotne, katere član-stvo je delavno in katerih zavest je na primerni višiui, da so kot člani voljni 6voje fizične in duševne sile uporabijati v korist našega društva, za razvoj naše tehnike in za dvig življenjskega stan-darda  delovnega človeka.«
Tov. Mustafa je navede! nekoliko pri-merov in pri tem poudari] uspehe Avto-moto društva v Ptuju, katero je do da-nes najbolfše, kat«Trt pa ima k])\ib veli-kim uspehom pred seboi še mnogo na-log, ki zahtevajo resnega dela, da bo moglo to društvo na kongresu Ljudske tehnike Slovenije služiti kot svete) pri-mer kako se razvijajo kadri, za orocvit in uspeh za kulturni dvig naše sociali-stirne domovine. Za tem je govorilo še nekaj delegatov, kateri so poudarjali in analizirali škodljive pojave in napake v društvih. Govorill 0 maferialnih priiikah posameznih društev in objektivno izna-šali težkoče. Te niso malenkostne in bi jih z večjo voljo mogla poedina društva brez posebne pomoči s strani glavnega odbora  odpraviti.
Tov. Habe je poudaril nujnost evidence in materialncga knjigovodstva in rešitev vprašanja enotnih dajatev od strani čla-nov   Pri  tem  je  dal  gotove   predloge
Kapetan JA tov Urbanc je govoril o pove^avi Ljudske tehnike z ostalimi ma-sovniTni organi-zacijami kakor z JA Vsi člani so potrdili. da je to eden od te-meljnih nedostatkov v naših društvih Po-trebno je, da se v društva Ljudske tehni-ke vključijo člani ZB OF.' I.MS. AF2, da pri tem dajejo gmotno tn moralno podporo okrajni in mestni odbori in sm-dikata. Kakšni  naj   bodo  odnosi med  erni
org-anizacijami ni poucbno povdarjati. ker verno. da so naši cilji enaki. da se je naSa enotnost pokazala y borb« tn da je sodelovanje tembol) potrebno danes. ko se ustvarja petletn- plan ko gradimo sreČ-nejšo bodočnost nasim narodom 1 o. kaT pada na na« s stran) bivših on:«fel;ev nam je samo opotmn kako moratno biti vudno pripravljeni z lastmmi 4iami ustvar-jati in graditi boljše živlienie svojim otrokom NaSi uspehi. rned katenmi ]e za prirner avto moto društvo Ptuj ter neka-tera ostala društva. so iamstvo. da se z voljo članov more mnogo napraviti Ne-prijateljska kampanja proti nai5im naro-dom je ob fakih pnmenb berzpredmetna ker   izraža   žel.io   po   hegemoniji
Sklepi katcrc je ¦>pre|el plenum, so jamstvo. da bodo društva Ljudske tehnike razvijala ^vojo dejavnost tudi v bodofe, toda z mnogo večjim planom m pn tem tezila da v njene vrste pntegnejo čitn-večje število članov množičnib r)rffaniza. cii                                                        I.S.