FJLMSKA DEJAVNOST V DPD SVOBODA BEŽ1GRAD
AMATERJI ZA KAMERAMI
Spodbudo za to raziiuilja-nje o nekaterih uspehih pa tudi pomembnih v amaters. toem filmu naše občine sem dobii po zadnijem fumskem »veče^ru« — 20. 1. v DRU2-BENEM DOMU STADION. Prjpravili so ga, požrtvovalni Clani filmske sekdje pri De-lavsko prosvefnem društm Svotooda-Bežigrad in 2aicva dokaaall, da njlhcn" trud ni hl\ zaman. Vefier je v celoti uspeJ, kijub poman&Ijivi f«h-nlJci, toi je boleča rana vsefo aniflterskih filmskih ustvar-jalcev, ln kyub prepitili ude. ježbl, menda zaradl premajh. oe obveSČeavisti.
Dejstn-o je, da Je ftlniska sefccija Derlavsko prosvetneija dniAt,va Svoboda H Bežigrada polog Minililma Se edlni de-/Wii eilmski ktob v i^ubija-rv!. Kluh Je si.^er mainstevi^on, vendar ainaterjf $e niso t^gu ¦ blli upanja, da bodo v svaie vrste uspeii prilegniti nove ramske navdnsen^e, predi-sem
la niladiuskeh vrst. Omeojeiifl filmskl večer za Bežigradom je,sod'il prav v okvir njihuvili prlaade^an^. da bl 6 prikazo. vanjean svojih del prir«gnili k sodelovanju.
Pilmaka sakcija je blia pred desetimi leti aili nekaj- ve<5 ze. 10 dejavna, vendar pa je de-javnost zamrla po letu 1970. predvsem zaradi »tihega« od-hoda vefiine njenih članov. Po letu 1972 se je sekci^a preno-^-Ua. Mentorslvo je prevzeJ ziiani slovenski filmski ama-ter Jaka Bregar, ki je prejcl le vrsto priznarij in nagrad, ta&o na stavenskih kot tudi na jiigoslovainskih amaterskih filmskih festiva.lih. Vendar Pa njegovo de]o nikakor ni bilo ;rtfiko. Ziinimajo za amaterski fi3m-je v IJublJani že ekaj let zela ma/hno, sa/ se mladf ra.fe ocllofajo za druge obiike ndejstvovanja, festokrat prej na športnem kot kiilturnem podro6]u, Klub je zato preus-meril svojo deNrvnost natOTo.
ter, v izpc\polsijuvanije unie-tniškega, zJasti še tehnldnega znanja. v mtoulih letiii so amaterjt navdušeno pfeštudo. rali razne knjige o postopkUi rasavijanja, nMintiranja in tonske obdelave filma. Na&u. pili so potjetjno opremo, če-prav skromno, in veltko ur preživeli v temnici ob metrih in metrih i"azvltega poskns»e. gamH,teriaUi. Kondni rezuitai je popolna neodvisruist vid ve-Ijfdh Jaboratorijev, od k.oder So povečinl prmajali vse prej kot dobro raaniti filml. Poku. kfili so t,udi v skri-vmost raavi. janija banmih filmov in začii-da sposuiaii, da to ni fiafco tež-ko-
Uspehi so spodtoudili ama. lerje, da so lani pripravili vefi internih in javnih projdicij, raed drugim v SarJjaft in v Tomafievftro. ter vsakokrat flo. živeli lep sprejem.
Zdaj pa se bežigrajski ama. terski ftlmski ust.varja.loi sre. fejjejo s prtfbiemom, kj jih pa-avzaprav ffl>remlja 2e vsa lcta, vendar je bil raradi nav. dušenja nad filmskim traJcom, kj So ga earni raavlli, potis-njen v ozadje. Gre za problem ozvočevanja filma. Tovaj .ie filmske opreme &e ne Izuelu jejo podobiiih immtažjiiii rrM 7Z sliko in zvok, ko> jih upo-rablijajo v profesion&lnih stu. dljih. Zato st amaterji poma. gajo po najboljSib močeh: preit mfipietofonoT.', plo^ a-H magnetnega traku naneseneRa ra rob B milimetrskega fiuna. Toda tudi tu ne grre brez do-br^a mtigr.etofona, ki ^ be-žigrajski amatcrji mimerava-io kupiti z lani privarCevantra denarjem.
Prve reaniltat« ppskus?w na podroiju sm>ka je pokazala Tad^ja projfekoiia, kler velia omeniti Deraančev fiim »Raz. reševanje« inBregajev »Utrip«. Fllmska sekcija bežiRraiske. ga dela^sko pTOSveti««Ta dniSt^va dehtje v p.etKtreznih prostorih, Svojo majhno so-bico iiesebifinn d^Il ?: ?r <¦ batskiin dni^iri-om. kl irima instnih prostorov. Težaive  sr>,     vendar  pa  so
aniaterskl fUmslti usuarjaici naSe občlhe prepričanl, da jih zdaij, ko. druStivo doživlja pre-porod, ne more niC več zadr-žati. N&lgtobltfe spoznanje, ki je dragcx)enejSe kot so izkuš. nje na področju tehnike, pa le, da je v ajnaterskem fi'mu le v sliupnosti moč in tiUv je vsaki"šno ljubo=M,Tnno skriva. nje lastnllh gpoza^nj ali uspe-hov nesmise'jno. Zato so vrata filmsfce sekcije na Smoletwi 16, Jcfer je sedež dni5tv,i. ši-roko odprta za vsaikogar, ki ima veselje do filmskega uj* fcvar.}an3a.
IVAN  MERU-CK