LETO II.
LJUBLJANA, 13. JAGUARJA 1324.
STEV. 2.
^Ahočnina-za-jvgosla-
VlIO ČETRTLETNO DIN !§• CELOLETNO DIN 6o/ZA lNOZEH$TVO-lE-DOD&TS PO|tN8NO/OGLA$8*PO
CENlKV/ POSAMEZNA
itevelka- p©- mH ■ s'5@'
.	O..
■}
A
'
M¥, mm
41;
im
sl
vrebniJtvo in*vprava*
V VŽSTEL^SKI‘TISKARNI/ •ROKOPISI • SE • NE • VR A-VC &10 / A N O NIM NI - DO -'P*|§ • Se • N S * PRIOBČV-1E10/P0ŠTNSNA-PLA-VC AN A-V • GOTOVINI
.--ra	ft.sasa:r.a.T«	atcs«jRSSK3?£r-\^ia^jc^»naaa^uo23«BaT» ž^sg ne
UmSraloil vas pozdravljajo „..
Dva meseca sta minula, odkar so ogorčeni nacijonalisti v Ljubljani razbili par šip in poškodovali tablo fašistovskega podjetja v znak protesta proti barbarskemu početju Musolinijeve Italije. Napolnile so se ulice s kraljevim jugoslovanskim orožništvom in policijske sablje so tolkle po primorskih demonstrantih, kot so jih bile v Trstu fašistovske bikovke.
Gol slučaj je hotel, da je Musolini kratko prej prejel eno najvišjih jugoslovanskih odlikovanj, ker sicer bi ga gotovo dobil v oktobru za razžaljeno italijansko zavezništvo. Kot kavalir se je za odlikovanje tudi revanžiral.
Za novo leto je izšel ukaz o odpustu vseh slovenskih sodnikov v Julijski Benečiji.
Za nižjimi uradniki duhovniki, za duhovniki učitelji, za učitelji pa sedaj še — sodniki.. Ljudje, osiveli nad zakonikom in v službi pravice, postavljeni so preko noči na cesto. Brez povoda in brez navedbe vzroka!
Brez vzroka? To ne! Sodnik, popoln abstinent, je bil odpuščen, ker je nezanesljiv radi pijanosti. Predstojnik sodišča, ki je v dovolj rigorozni Avstriji 12 let vodil deželno sodišče v zadovoljnost višjih in občinstva, je upokojen radi nesposobnosti. Take in enake vzroke navajajo dekreti vsem našim upokojenim sodnikom v zasmeh njih trpljenju in v roganje vsemu jugoslovanskemu narodu.
Le kratek čas še in v Julijski Benečiji ne bo več niti enega slovenskega inteligenta. Narod bo na milost in nemilost izročen črnim srajcam in vprašanje časa je, kedaj bo dejstvo, da so na Primorskem živeli Slovenci, postalo zgodovinski dogodek.
Njih potomci pa bodo občudovali sliko krvnika svojega rodu, Muso-linija, okrašenega z jugoslovansko kolajno.
Dovolj bodi ponižanja in preveč potrpljenja!
Ce smo štiri dolga leta preživeli v vojnih grozotah za interese Nemštva, ne smemo pomišljati, zagrabiti za puško za svobodo svoje lastne krvi. Če nočemo, da bo še na naših otrokih visela kletev umirajočih, ne smemo se plašiti nobenih sredstev, da priborimo svojemu narodu najprimitivnejše pravice. Ne apelirajmo na nobena mednarodna prava in ne iščimo čustev tam, kjer odločuje denar in ne srce. Le ona svoboda je draga in trdna, ki je priborjena s krvjo.
In za trpljenje, ki ga spleta Musolini v trnjevo krono mučeništva nad glavami primorskih Slovencev, ni odgovoren nihče drugi, kot mi sami. Vsi oni, ki smo tako srečni, da smo se osvobodili tujega jarma, a v svoji slepoti te svobode ne znamo ceniti. Vsak posameznik je odgovoren in odgovorna je vlada kraljevine Jugoslavije, ki je prevzela oporoko blagopokojnega kralja Osvoboditelja, ki je živel in umrl za svobodo vseh Jugoslovanov.
Mala Srbija je strla oklep premočne Germanije.
Velika Jugoslavija mora pomandrati črno cunjo fašistovskega terorizma!
In lahko bo to storila, če jo bodo vodili ljudje, ki si bodo svesti svojih dolžnosti do države in do naroda. Ni država za to tukaj, da redi ministre in poslance, ampak oni so za to tukaj, da skrbe za državo. Ni vojaštvo za to, da postajajo nekateri ljudje generali, temveč generali so za to tukaj, da vzgoje vojsko v močen argument narodne volje in narodnih interesov.
Naša volja je — svoboda vseh Jugoslovenov!
In naši interesi se končajo ob Soči in Jadranskem morju!
Vlada, ki te volje in teh interesov ne bo znala ali ne bo hotela ščititi, sledila bo vzgledu vladam Grške, Španije in Italije pred Muso-linijem.
V to smo odločeni in na to bodemo delovali, ker trpljenje naših bratov prevladuje naše samozatajevanje in naš rešpekt pred pisanimi zakoni.
* *
*
»Morituri vos salutant!«
Nacijonalisti in vi vsi, ki še niste v našem krogu, strnite $e v močen val, ki bo potomce rimske crke potisnil raz zemlje, ki je postlana s kostmi naših očetov in bratov in ki je škropljena z našo lastno krvjo!
črni trakovi se vijejo na naših bojnih praporjih z napisi zasužnjenih mest. V krvi izdajalskih in hinavskih sovražnikov jih bodemo pordečili, da bodo žareli, kot je žarel naš Tržaški Narodni dom, žrtev Italijanske kulture.
Ker smo svobodni, hoče se nam svobode vseh bratov!
Za to ceno nam ni nobeno orožje preslabo in nobeno življenje predrago.
_____ i — -	i
Absolutno pa ne relativno!
_ V Celju izhajajoči list »Nova Doba«, po svoji opredelitvi demo* kratskega značaja, je čutil potrebo, da našemu pokretu poda debelo Porcijo lekcije. Ta nauk je izzval sklep celjske mestne organizacije, ® katerim je ona iz vrst članstva izključila advokata, ki je v boju delavstva proti tujemu kapitalu smatral za umestnejše podrediti svoje nacijonalno mišljenje in ču* stvovanje »tehtnejšim« vzrokom. •* a lokalni izpad strankarskega gla* sila bi nam sicer ne služil za povod obširnejšega odgovora, ker popol* noma razumevamo, da je vsaki stranki, predvsem pa demokratski, Neprijetno, če njenega krajevnega
Roditelja izključi organizacija, kas en danes še nihče ni mogel doka* ati ne strankarske pripadnosti, še *jnj pa dvomljive igre v nacijo* . nem oziru. Vzrok tem vrsticam ™°n predvsem nauk, da ne sme?
o biti absolutni, temveč ... re/a* •ivrii nacijonalistil
Stopenj nacijonalizma ne mo* remo in tudi nočemo predpisavati nikomur. Povdarjamo pa, da je življensko vprašanje in predpogoj obstanka Orjune ravno skrajni ab* solutni nacijonalizem. Nobeni dru* gi motivi in nobeni drugi obziri ali interesi nas niso vodili pri stvar? janju naše organizacije in uverjeni smo, da se imamo ravno našemu intransingentnemu nacij onalistič* nemu prepričanju zahvaliti, da si je naš pokret v razmeroma krat? kem času pridobil toliko somišlje* nikov in bojevnikov.
Prepričani smo, da ne ravno naj slabsih.
Žal pa smo se morali uveriti v zadnjih tednih po našem kongresu, da gotove osebnosti z nami niso zadovoljne. In v svoji odkritosrčni poštenosti moramo pripoznati, da smo šele sedaj uvideli, da so go* tovi ljudje res živeli v prepričanju, da je Orjuna, če že ne zakonski, pa vsaj tako napol nezakonski
iiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiijiiituiuiiiiMiiuiiiiiiimimiiitmimmiiiiiiiiiiiiiitiimiiimiiiiimiuiimiii
iiiMtMiiiimtiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitaiimiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiij
-v S.-r.
' Mk* V ' X * KP. ti
'	-i
r-v,* r '
■mu
§iililtlilllliii*iiiiiii>iiiiiiiiiiiri>iii«iiiiiii(ifiitiniiii<:(iiittir tu ti iiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiniiini,,,!,!,,,m,,,!,,,,M|,
|	Dr.	Ljubo Leontič,
i	predsednik	glavnega	odbora	in	direktorija	OR.-JU.-NA.
otrok gotove stranke.
Otrok, za katerega življenje se ničesar ne prispeva, a se vendar čuti cd časa do časa potreba »do* brih naukov«.
S svojo odločno izjavo na kon* gresu, da smo enako naklonjeni vsem strankam, ki temelje na na* rodnem in državnem edinstvu, so vzbudili med drugim tudi veliko nevoljo g. Pribičeviča, min. na razpoloženju, ki ne more doumevati pasusa v programatičnem referatu, da so nam po svojem programu in delu najbližja demokratska in zemljoradnička stranka, v kolikor se ona po svojem ekstremnem kri* lu ne nagiba h komunizmu svoje vrste. Ne čudimo se njegovim po* mislekom navzlic naši trdi veri v njegovo pošteno jugoslovansko prepričanje, ker vemo, da se je s samo njemu lastno energijo in ve* hemenco zagrizel v boj za interes in ožji program demokratske stranke. Vendar bi cd človeka nje* govega intelekta pričakovali več previdnosti v izjavah, ker nikakor ne moremo uvidevati ni približne upravičenosti trditve, da je naša organizacija v izvrševanju svojega nacijonalnega programa krenila na stran pota. Ue je že čutil ptorebo, tik pred kongresom v nasprotju z dru* gim voditeljem demokratske stran* ke, Davidovičem, izjaviti, da simpatizira z našim pokretom vse do* tlej, dokler naše delovanje ne kri* ža njegove poti, potem bi lahko iz jasno izraženih resolucij uvidel, da ie kongres enodušno obsodil in od* klonil koketiranje s katero koli stranko.
Hvaležno sprejemamo pomoč vsake stranke, ki spoznava naše idealno stremljenje in ceni naše delo in bomo tudi po svoji moči podpirali one ljudi, ki delajo v smislu čistega jugoslovanskega na* cijonalizma. Za nobeno ceno pa ne bodemo pripoznavali in dovo* ljcvali koncesij posamezni politič*
ni skupini na škodo drugi, nič manj nacijonalni in predvsem na škodo — našega sl ob od nega gibanja in razvoja.
Dovolj neuspehov gre že itak na rovaš nepravilnega postopanja posameznih dosedanjih voditeljev našega gibanja in kjer lahko do* slej govorimo o neuspehih orjuna* škega pokreta, povsod zasledimo taktične napake kooperacije s po* litičnimi strankami. Naš program, integralni jugoslovanski nacijona* ližem tvori jedro več, kot eni po* litični grupi in zato je absurdno, da bi se organizacija, sprovajajoča v prvi vrsti in absolutno ta program, podrejevala v svojih ukrepih volji ene stranke, ali celo ene osebnosti.
Nimamo vzroka prikrivati, da sc — gotovo v Sloveniji — naše članstvo po velikem številu rekru* tira iz pristašev demokratske stranke. Ker ona je po vsej svoji
koncepciji najbližja našemu izvr* sevanju nacionalističnega progra* ma. Ne moremo pa tajiti, da vzpo* redno z njimi šteje naša organiza* cija med svojimi aktivnimi delavci v velikem številu zemljoradnike, radikale, socijaliste, idejne republi? kance in tudi krščanske socijalce.
Vse se druži v fronti Orjune, komur se hoče boja za čist in ab* solutni nacijonalizem; kdor pa vstopa v našo organizacijo, da bi za prvo linijo pobiral vojni plen — ta ne bo nikdar prišel na svoj račun.
Predstoječe smo smatrali po« trebno napisati pod utisom notice v »Novi Dobi« kot dodatek članku v Novosadskem »Vidovdanu« o Svet. Pribičeviču in v opozorilo onim ljudem, ki so razpolagali z delnicami šoštanjskega nemčurja Woschnagga z »garancijo?!« — da ga Orjuna ne bo več napadala.
Naše gospodarstvo.
(Konec.)
Prvi predpogoj ustvarjanja novega kapitala po vseh slojih našega naroda je povzdiga njega kulturne in civilizačne stopnje. Nemogoče je misliti, da bo moglo prebivalstvo, ki šteje' 75% nepismencev, ustvarjati nove gospodarske vrednote v isti meri, kot prebivalstvo, z le par odstotki nepismencev. Sama pismenost še ne zadošča; še važnejše za produkcijo novih vrednot nego prvi pouk v pisanju in čitanju, je število onih pismenih, ki si pridobe strokovno znanje, kakoršno je potrebno za proizvajanje materijelnih dobrin. — To je pa zopet mogoče le pčtom šol in tozadevne literature.
Boj analfabetistov, ustanovitev števila prebivalstva odgovarjajočih strokovnih šol, pospešeno sistematično ustvarjanje strokovne litera-
ture: to so prvi predpogoji produkcije novega kapitala na vseli poljih gospodarstva.
Drug važen predpogoj zapomno-žitev domačega kapitala je vzgoja k pridnosti. Ne moremo trditi, da bi prebivalstvo naše države ne bilo pridno v tisti meri, katera odgovarja njega gospodarski stopnji; toda gospodarske stopnje, na katerih se nahaja prebivalstvo po razvojno različnih delih naše države, so različne; primerjanje delavnosti prebivalstva v eni pokrajini z ono v drugi vodi brezpogojno k neopravičenemu obsojanju oziroma hvaljenju prebivalstva po pokrajinah. — Od prebivalca pokrajine z ekstenzivnim načinom obdelovanja zemlje, n. pr. ki prepušča več ali manj naravnim čini teljem obnovo rodovitnosti zemlje,
■ •■■■■ ■ -■ " 		j., m em — - 	 	 - 	— ■■ 	—	 			
j § bji imseM ‘vNvnenn	3IA01VN&3S 'O	VNiAOBlJ. VMSriMildNOM
katere sadove žanje, ne smemo pričakovati toliko dela kot od onega v pokrajini z intenzivnim obdelovanjem zemlje— z dosti večjo uporabo kapitala in delavne sile. Oba sta pridna, vsak toliko kot zahtevajo od njega razmere njegovega obrata. — Ce prideta eden in drugi v enake razmere, potem bo razlika v delavnosti različna le v toliko, kolikor je to utemeljeno v osebnih razmerah delavca in v vzgoji k delu.
Pred očmi imam seveda prebivalstvo naše države, katero ima v sebi že po svojem poreklu dovolj fizične in moralne sile, da se prilagodi razmeram, kakoršne bo ustvarila reforma našega gospodarstva. Dokaz temu je dejstvo, da so prav naši kraji od pračasov domovina izrednih bojevnikov; lastnosti dobrega bojevnika pa so prav tiste kot lastnosti dobrega in uspešnega delavca: naravna inteligenca, energija, vztrajnost, skromnost in discipliniranost; treba jih je le individualno prilagajati spremenjenim razmeram in uspeh ne more izostati. Prihodnja generacija more biti glede produkcije novih dobrin že docela na svojem mestu, ako jo bo domovina primerno vzgojila.
S povečanjem produkcije mora rasti zmisel za varčevanje. — NI dvoma, da je prebivalstvo naše države zelo skromno v svojih potrebah in zahtevah, danes celo preskromno. — K varčnosti ga toraj nebo treba šele vzgajati pač pa mu vzbuditi smisel za organizirano nima. Znana stvar je n. pr., da niti bogato kmetsko prebivalstvo Vojvodine nima smisla za nalaganje novca v denarnih zavodih; v še večji meri pa velja to za prebivalce južnih naših krajev, ki streme za tem, da ves svoj prihranjeni kapital nalagajo v kovanem, zlatem in srebrnem novcu. Posledica je neproduktivnost tega kapitala, pomanjkanje novcev kljub zadostnemu obtoku denarnih sredstev in neprimerna premoč tujih kapitalij. Da je vzrok temu načinu varčevanja nezaupanje do denarnih zavodov, deloma nepo-zrianje njihovega ustroja, to je pa itak znano.
Zvišanje produkcije domačega kapitala in njega organizirano dovajanje v naše gospodarstvo v svr-ho nadomestitve produktivnih sredstev, ki so last naših najnevarnejših političnih nasprotnikov, Nemcev in Italijanov, to so bistveni predpogoji trajnosti našega političnega obstanka. — Kot taki zanimajo Orjuno; ta bo morala prej ali slej poseči s svojo organizacijo tudi na to, danes bojno polje, na katerem se bore d...nače gospodarske organizacije med seboj na življenje in smrt. Ob izdatni pomoči naših najljutejših nasprotnikov, nepoštenih sekundantov v tem boju, nadcjajočih se, da pripade bojišče jv varčevanje, katerega danes še
sporazumno izkoriščanje tujcem, ko onemorejo domači bojevniki.
Na vseh poljih našega gospodarstva opažamo ta usodni vpliv; ko je bilo treba podpreti zadružništvo s cenim kapitalom, so pokopali že kar načrt sam, dasi je bilo v krogih narodnih zastopnikov zanj dovolj dobre volje in je nemogoče, da bi bilo ta žalostni pogreb lahko izvršiti, ako bi se bili ti ravnali le po svoji vesti in po svoji nacijonalni in socijalni dolžnosti; ko je trebalo izvesti prepotrebno agrarno reformo, so zložili v svrho sabotiranja zakona in kraljevskih obljub za naše razmere naravnost ogromno vsoto, katere vsakoletne obresti, kot jeziček na vagi morejo pri vsakem glasovanju odločati v škodo agrarni reformi; ko je treba ustvarjati tako važno organizacijo kot je paroplovno društvo, diktirajo pogoje, ki jim nudijo sigurnost, da ali dobe v last za bagatelo ogromno premoženje države, da ga prodajo v tujino ali pa da pade ustanovitev v vodo; dosegli so drugo, pa si manejo zadovoljno roke.
Da je na delu vsa sila nam nasprotnega In sovražnega kapitala proti interesom naše Nacije, da se svoje moči poslužujejo z uprav peklensko brezobzirnostjo, to nam ne vzbuja niti začudenja; da je pa pri naših domačih činiteljih toliko hlapčevstva in tako malo poštenja in odporne sile, to so pa dejstva, ki presegajo vsa pričakovanja.
V	vladi in v parlamentu, v bankah in v strankah, med najvišjimi uradniki in najnižjimi uslužbenci so ljudje, ki so plačani za usluge, izkazane tem kužnim uničevalcem našega gospodarskega telesa; pomilovalno zro te vrste ljudje na poštenega tovariša, ki se vprašuje, odkod sosedovo blagostanje, odkod odlike, odkod napredovanje; tepec, kdor še sedaj ne ve, kje so viri, kalni sicer, pa izdatni...
To so razlogi iz katerih bo organizacija jugoslovanskih nacijona-listov prisiljena prej ali slej obrniti svojo pažnjo gospodarskemu delu našega javnega življenja; morala bo ustvariti središče, okrog katerega se bo zbral oni del činiteljev našega gospodarstva, ki čuti v sebi višjo odgovornost nego je ona za dobrobit lastne osebe, postaviti forum, ki bo podprt z zadostnim znanjem in upogledom v gospodarske razmere brezobzirno čistil domače nacijo-nalno zrnje od tujega plevelnega posevka; ta ločitev bo podlaga za vrši-tev nje nadaljnje naloge, ki je: z vso svojo silo podpreti tudi najmanjšega med domačimi in z uničujočo brezobzirnostjo udariti vse, kar je tujega in takega, da ne kaže volje, podrediti svojih koristi interesom naše na-cijonalne in politične celote.
Orjuna bo pokazala, da čuje in dela!
pričakujejo razni Miklitschi, Pospi-šili, Jescheilniki, Naglitschi in drugi tiči, ki zopet pozabljajo, da jih je ro-. dila slovenska mati in jedo danes jugoslovanski kruh. — Ni izključeno, da bo treba zopet prositi v najkrajšem času naša društva za pomoč, da ne bo Draga v letu 1924. zopet ono, kar je bila leta 1914.
Ribnica. Agrarna reforma je obljubila našim domačim obrtnikom les iz Auerspergovega veleposestva po zelo znižani ceni. Ta obljuba je veljala nekaj časa v letu 1919. Danes zaračunava kočevski gozdni' urad našim ljudem za les za domačo obrt najmanj dvojno ceno. Ima agrarna reforma za veleposestva resnično in edino ta namen, da podpira v narodni državi nikdar site tujce in naše sovražnike? — Žalostna nam majka!
V	Kočevju pri gozdnem uradu Auersperga so nastavljeni prosluli Schedingerji. Oče je še danes avstri-jakant, brez domovinske pravice v Kočevju in SHS državljanstva, ki sovraži vse, kar je slovenskega. Razpodil je vse slovanske uslužbence, se obdal po vseh revirjih z Nemci in pašalikuje po svoji mili volji, kakor nekdaj, ko ga je kril cesarski naslov »Forstrata«, kateri pridevek si lasti še danes.
Na posestvu so nastavljeni tudi sinovi Schadingerjevi, znani mučitelji slovenskih vojakov v svetovni vojni, katerim je bil naš mož samo »pes« in nikdar človek.
Kakor slišimo se vodijo na celem posestvu vse knjige, vse dopisova-
nje in vse poslovanje izključno v edino zveličavni nemščini, kot nekdaj pod »cesarsko marelo«. Tudi z uradi se občuje izključno v nemščini, tako ustmeno kakor tudi pismeno. Ni čudna ta slovenska potrpežljivost?
Zagorje.
Ugotovili smo, da se nahaja še danes po preteku 5. let še vedno na poštni nabiralnici Loke sledeči žig:
»Loke Sagor/Zagorje«,
katero vodi znani tamkajšnji rodoljub g. Omerza, ki je član zagorskega Sokola. V tej zadevi smo si upali mi poredneži pri njem posredovati, da bi poslali žig v zasluženi pokoj. A kaj smo slišali od gospoda upravitelja: »Jaz sem poslal žig že po preobratu na pošto Zagorje, a čez 4 dni sem dobil nazaj ravno takega. Sicer mi je pa tako vseeno ali pritiskam na pošiljke žig kumaro ali limono. Čudimo se gospodu Omerzu, ki si kot zaveden nacionalist ni štel v svojo dolžnost, da bi v petih letih od poštne uprave zahteval nov žig. Mi pa pripominjamo sledeče, da se naj gospod nikar ne čudi, če bodemo pričeli pritiskati kasneje mi nekaj, ki ne bode ne žig, ne kumara, pa tudi ne kaka laška limona. Pač pa bode imel skremžen obraz ravno tako kakor če bi okušal zelene laške limone. V naših črnih bukvah smo si pa zabeležili zopet slavno ime, ki pričakuje povratka mačehe — propadle Avstrije.
Nsi pohret.
Položnice za naročnino
smo priložili današnji številki s prošnjo, da cenj. naročniki
obnove naročnino za leto 1924.
Naročnina znaša: celoletno Din 60*
polletno , 30 četrtletno „	15'—
Naročnino je obnoviti najkasneje do 31. januarja 1924.
UPRAVA.
Centralna štamparska sekcija. V področju direktorija v Splitu se (je konštituirala pod predsedstvom člana direktorija br. prof. Čičin-Šaina centralna štamparska sekcija, ki bo predvsem vršila funkcije presbiroja direktorija. Usmerjala bo pisanje naših listov, dajala informacije drugemu časopisju, poleg tega pa tudi zbirala vse podatke, ki so v zvezi z nacijonalističnim tiskom. Ona vodi tudi skrb za arhiv vseh naših publikacij. Odgovarjajoč Splitski centralni sekciji se bo reorganizirala tudi tiskovna sekcija našega oblastnega odbora in bo prevzela vse agende, tikajoče se našega tiska v ljubljanski oblasti.
Radovljica. Prošlo nedeljo se je vršil v »Sokolskem domu« sestanek delegatov vseh gorenjskih Orjun. Zastopane so bile organizacije: 1 r -Žič,Kranj,Radovljica,L e-
s c e , Bled, Javornik in Jesenice. Sestanka se je udeležil kot delegat tudi predsednik Oblastnega odbora. Sestanek je imel namen stvoriti prvo podlago za osni-vanje nove edinice po vzgledu sokolskih žup, ki se bo imenovala »Triglavska Orjuna«. Določilo se je, da spada v to edinico začasno l ažen navedenih tudi Orjuna Bohinjska Bistrica in Kranjska gora- Rateče ter novo se snujoča O r juna K r o p a - P o d n a r t. Izločilo pa se je Orjune S kot ja Loka, Železniki, Poljane in Z i r i, ki bodo tvorile zopet novo teritorijalno edinico.
Lesce. Preteklo nedeljo je priredila naša Orjuna zelo dobro uspelo zabavno prireditev. Veselični prostori so bili nabito polni in je udeležba jasno pokazala, koliko simpatije uživa naša organizacija med občinstvom. Podrobno poročilo prinesemo prihodnjič.
Ptuj. Italijansko-židovska tvrdka I. Kleefisch v Ptuju eksportira jajca v inozemstvo, medtem tudi v lačno Italijo. Vodstvo te tvrdke je poverjeno ljudem, ki ne razumejo ali nočejo razumeti našega jezika. Na slovenske dopise odgovarja ta jajčja tvrdka v blaženi nemščini. Natrta jajca prodaja po znižanih cenah v prvi vrsti občinstvu, ki govori nemško ali laško — domačini-Slovenci odidejo praznih rok. Kakor »mo poizvedeli, ni plačala ta pripo-očljiva tvrdka dosedaj nikakih dav-icov, da pa odjeda nadut tujerodec našim domačim tvrdkam kruh, se
popisi.
mirno trpi. Poživljamo merodajne oblasti, da store svojo dolžnost.
Druga priporočljiva oseba je »Paul Ornig«, sin znanega izdajalca in renegata Orniga. če rad spravlja v žep jugoslovanski denar — naj bo toliko obziren, da si nabavi zavoje za pismo z nadpisom v slovenskem jeziku, ker smatramo za nesramno Izzivanje, če glavni založnik državne monopolne soli pošilja slovenskim naročnikom račune v kuvertah z nadpisom »Josef Ornig, Pettau«. Tudi je zadnji čas, da izgine Iznad vrat njegove trgovine odijozno ime »Josip Ornig«, čegar nositelj deluje v Gradcu z vsemi silami, ki so sicer brezpomembne, proti naši domovini.
Draga. Herzoglichse Forstamt in Gottschee hoče, kakor smo izvedeli, ponovno naseliti zloglasnega Kien-zla, ki je moral ob prevratu zbog svojih nemško gorečih dejanj bežati iz Jugoslavije. — V Dragi ga težko
Izvolil se je začasni odbor, ki bo vodil do končne ureditve vse posle. Odbor ima svoj sedež v Radovljici. Pozdravljamo ta inicijativen korak gorenjskih Orjun in bodemo v kratkem podelili vse področje Slovenije v nove teritorijalne edinice.
Občni zbor Or-ju-na v Brežicah.
Mestni odbor Orjuna v Brežicah naznanja svojemu članstvu, da se vrši redni občni zbor v soboto, dne 19. januarja ob 19. uri 30 min. v meščanski šoli. Udeležba za vse člane obvezna. — Mestni odbor Or-ju-na Brežice.
Odbori posavskih Or-ju-na (Brežice, Dobova, Krško in Rajhenburg) sestanejo se vsled nastale potrebe v nedeljo, dne 27. januarja ob 3. uri popoludne v Krškem. Želeti je udeležbe vseh odbornikov. — Dnevni red: Oblastna skupščina. — Mestna Or-ju-na Brežice.
Mesina Orjuna Zagorje ob Savi
sklicuje svoje članstvo, da se v nedeljo, dne 20. januarja 1924 udeleži polnoštevilno svojega I. izrednega občnega zbora, ki se vrši ob 2. uri (14. uri) v zborovalnici »Sokolskega doma« s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritveni govor br. predsednika. 2. Poročila tajnika, blagajnika in revizorjev. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Poživljamo vse člane in članice, da nihče ne izostane, ker bodemo neprisotno članstvo (brez opravičbe) črtali iz svojih vrst.
značaja, toda ker so gospodje začeli z ofenzivo, moramo tudi mi odgovarjati in se poslužiti gesla »šilo za ognjilo«. Vendar za enkrat še zamolčimo zanimivi romanček s kon-teso iz Šiške v Celju. Takisto ne omenjamo enakega dogodka v Litiji. Agitacija je težavna stvar, zato mora gospod Branko imeti na takem potovanju tovarišico, da mu osladi urice po zborovanju.
Zlatorog. Zadnji čas dela po slovenskem časopisju velikansko reklamo za svoje podjetje tovarna mila »Zlatorog« v Mariboru. To podjetje hoče biti velenarodno, saj zato jamčijo rodoljubi gg. Dračer in Ro-senberg. Da pa bo jugoslovanska raja znala, kako se pravočasno plačujejo fakture, bo skrbel nemški odvetnik dr. Orosel, slovenski Julij Apostata, katerega je ta dična jugoslovanska .ivrdka, ki se notabene naziva »Prva jugoslovanska tvorni-ca mila«, poverila s stalnim zastopstvom.
V	Mariboru je čez 25 slovenskih odvetnikov in je zato postopanje te tvrdke naravnost nečuven škandal, ki vpije po remeduri.
Istotako vodi reklamni oddelek pri tej tvrdki neki trdi Nemec, ker seveda v naši državi ni sposobnih po starem že znanem izgovoru.
Toliko gg. v pravočasno opozorilo in ravnanje!
Najnovejši uspehi g. Ogrinca! Novoimenovani predstojnik strojnega oddelka, g. inž. Ogrinc, neovirano gradi nemški most na jug, ker se ga celo najuglednejši strahopetci na železniškem polju boje.
Lisjak je sedaj pripeljal v kurilnico Maribor za načelnika renegata g. inž. Kotnika z Dunaja. Gospod Kotnik je še mlad, vendar se je na pritisk Ogrinca dai v Avstriji upokojiti in z lepim honorarjem nastaviti v Mariboru. — Rogajo se nam Švabi: »Ogrinc jo je dobro pogodil!« Nihče se ne gane iz bojazni, da vse obstane, če Ogrinc s svojo gardo odide v obljubljeno deželo.
Nemški pohod k nam je Ogrinc osigural, posamezni naši bojevniki stiskajo pesti in preklinjajo dneve trpljenja za sedanje hlapčevstvo.
Opozarjamo celokupno javnost, da so v Sloveniji vsi Ogrincu podrejeni uradi v nemških rokah, sedaj pa jim zapadejo, kakor nameravano, še vsi uradi državnih železnic ...
Kje so ona odlična gospoda, ki jim je poverjena skrb za naše železnice? Kaj jim bo treba res podkuriti s hruško, ki poka?
Sramotni oder.
Bivši predsednik »Bratstva« in njegovo maslo. Nadebudni hudomuš-neži, na čelu jim bledi Branko Kozinc, so hoteli s člankom v »Novi Pravdi« pod naslovom »Pivska republika in Orjuna« osramotiti trnovsko organizacijo »Orjune«, pri čemer mu je sekundiral znani Kravos, ki je znan še vsled svojih nečednih beograjskih afer. Ti gospodje so na grd in nesramen način javno obrekovali ljudi, ki niti niso člani Orjune, a so jih z zlobnim namenom imenovali orjunaše. Dobro bi bilo, da se gospodu Kozincu prav temeljito preiščejo obisti in se razkrinka njega preteklost in sedanjost. Mož hodi okoli s svojim farizejskim nasmehom kot agitator nar. soc. mladine in kot agent italijanske zavarovalnice Ri-unione Adriatica di SicurU\, ima poleg tega vse polno grehov, ki niso baš v čast društvu »Bratstvo«, ko-jega član je tudi on. Sedanji predsednik »Bratstva« bi pač moral napraviti čiščenje v svoji organizaciji in izključiti iz svoje srede Kozinca, ki ne dela časti društvu s svojim
vedenjem in značajem. Mož namreč pušča povsod dolgove in opehari marsikaterega svojega tovariša. O tej točki bi se dalo veliko pisati v ponos in diko »Bratstvu«.
Za časa njegovega predsedovanja v organizaciji J. N. S. M. m »Bratstva« so se dogajale čudne stvari. Vršili so se različni sestanki na kmetih, na katere je vedno povabil še kako zvesto sestrico, ki je šla z njim agitirat. Toda prefrigani predsednik je znal vedno izrabiti položaj v svoj prid. Nismo ljudje, da bi znašali v svet stvari privatnega
DEŽNE PLAŠČE v veliki izberi najceneje pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2.
■ti	a——gomma—
zobna pasta sigurno Š	odstranjuje	zeleni
rob na zobeh.
POKUSITI JE TREBA
razne vrste testenin »PEKATETE«. Temu dišijo ene, drugemu druge, akoravno so izdelane vse iz enega testa.
POZORI
Več otroških vozičkov, kolesa z gomo Be poceni prodajo že od Din 250--—. Ljubljana, Zvonarska ulica stev. 1.
Opalograph v vseh velikostih.
THE REX CO., Ljubljana.
HEDŽET & KORITNIK LJUBLJANA
manufakturna veletrgovina
0uVm°> doio o»>'eV"; u.oi*-
•.-".v
CHARLES PRINC
LJUBLJANA
Otvoritev novih lokalov 16. januarja 1924 Miklošičeva c. 6, palača Ljudske posojilnice
CKK8XrX&2QSEESC3a2a2D2HB:
Kupujemo po najvišjih cenah
9
mi laara itd.
AMERICAN (i. z o. z.
Ljubljana, Beethovnova ul. 10.
s&mo
e® ZOBNA PASTA
AIKADONT ;•
*• VAS MORE POPOL-*• NOMA ZAOO- #»
# VOLJITI. • %
V ji
HEDZET & KORITNIK menufakturna veletrgovina LJUBLJANA
Službene objave.
redna glavna skupščina
LJUBLJANSKE OBLASTI.
Podpisani oblastni odbor sklicuje v smislu §§ 39.-43. statutov oblastno redno letno skupščino za dan 2. februarja 1924 ob pol 9. uri zjutraj v Celje s sledečim dnevnim redom:
1. Pozdrav predsednika,
2. Poročilo tajnika,
3. Poročilo čelnika,
4. Poročilo blagajnika,
5. Poročilo tiskovne sekcije,
6. Poročilo revizijskega odbora,
7. Volitve (21 članov oblastnega Odbora, izmed teh 7—9 v sedežu oblasti, ki tvorijo oblastni izvršilni odbor).
8. Samostojni predlogi,
9. Slučajnosti.
Popoludne ob pol 16. se vrši javno manifestacijsko zborovanje, na predvečer pa slavnostna akademija. Kraj zborovanja se naznani pravočasno.
*
V	smislu pravil ima vsaka mestna organizacija in vsako poverjeni* Stvo po en glas, ki ga odda pooblaščen delegat. Zadržane organizacije lahko opolnomočijo kakega drugega delegata, da v njih imenu glasuje. Oblastni odbor bo razposlal vsem organizacijam zajedno z vabili formularje za poverilnice.
Eventuelna še potrebna navodila izidejo v prihodnji številki, odnosno v okrožnici.
Za oblastni odbor:
Inž. Ferdo Kranjec I. r., predsednik. Mr, pli. Šlajpah France 1. r., tajnik.
INTERVENCIJE.
Mestne organizacije, dostikrat pa tudi posamezniki, se obračajo do oblastnega odbora za posredovanje o najrazličnejših zadevah. V zvezi s tem naznanja odbor vsem podrejenim organizacijam sledeče:
Orjuna v načelu ni nobena posredovalna pisarna. Kjer pa je posredovanje ali nastop potreben v interesu nacijonalne stvari in prestiža, ali pa če rabi pomoči član, ki trpi vsled svojega udejstvovanja v organizaciji, je v prvi vrsti naloga pristojne mestne organizacije, da posreduje.	Šele,	če	ona ne uspe,	ali
sploh ne	more	posredovati, naj	se
stvar prijavi oblastnemu odboru. Toda tu ne zadošča lakonično sporočilo X.	Y. je	bil	odpuščen, ker	je
Orjunaš;	ali A.	K.	je avstrijakant	in
nemškutar. Na podlagi takih splošnih prijav oblastni odbor nikdar ne« bo posredoval.
Dolžnost mestnih organizacij je, da o vsaki zadevi izvedejo natančno Preiskavo, doženejo eventuelno po-
trebne priče in zberejo dokaze, nakar predlože vse gradivo oblastnemu odboru.
Posamezniki se morejo obračati na oblastni odbor edino potom pristojne mestne organizacije, ker od mestnega odbora neoverovljenih vlog oblastni odbor sploh ne bo upošteval.
Posredovanja v čisto osebnih zadevah pa oblastni odbor sploh odklanja.
POHVALNO PRIZNANJE.
Oblastni odbor je v svoji seji dne
8.	t. m. izrekel članoma mestne Or-june Bled br. Ivanu Kendi in Franu Kobentarjuza njih požrtvovalno delo v korist organizacije in za razvoj nacijonalnega po-kreta svoje pohvalno priznanje. Naj služita v zgled ostalemu članstvu!
PRESTOLNIŠKA SEKCIJA GLAV-NEGA ODBORA.
Javljajo se nam slučaji, da se mestne organizacije obračajo direktno na tričlansko Beogradsko izpostavo glavnega odbora v svrho raznih posredovanj. Opozarjamo organizacije, da je tako postopanje brezuspešno, ker posreduje Beo-gradska sekcija samo po navodilih glavnega odbora, odnosno direkto-rija, le v nujnih slučajih tudi po želji poedinih oblastnih odborov. Nikdar pa ne na inicijativo posamezne organizacije. Opozarjamo mestne odbore, da se v bodoče drže službene poti preko oblastnega odbora.
STATISTIČNE POLE.
Te dni smo razposlali vsem organizacijam in poverjeništvom statistične pole v treh izvodih. Pole je izpolniti natančno v vseh predelkih in 2 izvoda (katerih eden je namenjen za direktorij v Splitu) vrniti oblastnemu odboru takoj, najkasneje pa do 15. t. m. Organizacije opozarjamo, da se točno drže termina, ker rabi tajništvo podatke za predstoje-čo oblastno skupščino.
OBČNI zbori.
Mestne organizacije poživljamo, da čim prej izvedejo redne letne občne zbore, po možnosti še pred oblastno skupščino. Vse občne zbore je priglasiti oblastnemu odboru, ki bo po možnosti poslal svojega delegata. Kjer pa to ne bo mogoče, naj odbor takoj pošlje poročilo o poteku skupščine. Opozarjamo organizacije, da o svojih zborovanjih poročajo tudi listu, da bodemo v rubriki »Po-kret« lahko prinašali točno sliko našega gibanja.
Zahvala. V počastitev spomina blagopokojnega gosp. Antona Božiča, očeta doktorja Antona Božiča, so darovali Orjuni v Celju: Tripalo 25 Din, Lošinc 10 Din, Janko Ravnikar io Din, Zmagosl. Bevc 10 Din, Laharnar Rudolf 5 Din, Weiss Vlado 5 Din, Toman Milan 4 Din, Benkoč Jos. 5 Din, Lipnik Rud. 10 Din, Rožanc Marjan 5 Din, Zupanc I. 5 Din, Wagner K. 5 Din, Neimenovan 10 Din, Marinc Ernest 10 Din, Neimenovan 10 Din, Ravnikar Ivan ml. 15 Din, Žgajner I. 10 Din, Mahkovec A. 5 Din, Kovač Mirko 10 Din, Strmšek I. 10 Din, Pogačnik J. 10 Din, Bač Vlado 10 Din, Staroveški Fr,
10 Din, Cernej Iv. 10 Din, dr. Štempihar I.	10	Din, 3	nečitljivi	skupaj
21 Din,	dr.	Laznik	20 Din;	skupaj
270 Din. Vsem darovalcem iskrena zahvala. — Mestni odbor Orjuna v Celju.
Zahvala. »Reduciran« slovenski uradnik	iz	Julijske	Benečije	je ob
svojem	prihodu v	Ljubljano	našel
prvo pot v naš oblastni odbor ter nam prezentiral vizitko v obliki 100 Din, poklonjenih naši propagandi. Mož je poročen, danes še brez službe — in vendar se je v svojem najtežjem materielnem položaju oddolžil Orjuni, borcu za ujedinjenje naše Nacije. Čast mul — Oblastni odbor.
Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA.
Podružnice: Brežice, Kranj, Ptuj, Celje, Maribor, Sarajevo, Črnomelj, Metkovlč, Split, Gorice, Novi Sad, Trst.
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana.
Telefon štev.: 261, 413, 608, S03 In 504.
Delniška glavnica: Din 50,000.000. Rezervni zakladi: ca. Din 10,000.000.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Kronika.
tata A os.-Jii.-i. lili
Redni občni zbor ženske sekcije ljubljanske Orjune se vrši v nedeljo dne 13. januarja v restavraciji »Zvezda« ob 15. uri in ne kot je bilo pomotoma javljeno v nedeljo dne 31. januarja. Udeležba obvezna.
Odgovorni urednik VI. J. Galzinja. Lastnik inž. Ferdo Kranjec.
Tvrdka Pogačnik ali gospod Bizjak, pis. ravnatelj. Po dobljenih informacijah je bila pod gorenjim naslovom objavljena notica v našem listu štev. 53, neosnovana. Ker nočemo delati komurkoli krivico, obžalujemo, da se je prezrlo odložiti to notico pravočasno v — koš. Dopisnike te vrste pa opozarjamo, da namen našega lista ni, dajati zaščito za osebne ali obrtno konkurenčne napade, osobito take, ki so brez vsake stvarne podlage. Mi smo skušali dobiti ime dopisnika, ki bi ga brez vsega izročili prizadetemu g. Bizjaku, kajti za ljudi take pokvarjene baže pri nas ne velja uredniška tajnost. Žal se nam to pot ni posrečilo izslediti obrekovalca, ki ga tem potom izročamo javnemu zasramovanju.
Sokolstvo in dr. Ravnihar. Prejeli smo iz sokolskih krogov sledeči dopis: »Ko se je svojčas pokorilo vse slovensko napredno časopisje sklepu saveznega starešinstva, da ne razpravlja v javnosti sokolskih zadev, odnosno, da ne meša Sokolstva v dnevno politiko, je ta korak bil simpatično pozdravljen od vsega članstva, ki mu je ležeče na resničnem napredku sokolske ideje. Če se pa pokoravajo interesom sokolstva politični listi, morali bi tembolj čuvati interese organizacije člani sami, v prvi vrsti vodstvo organizacije. Slišali pa nismo do danes, da bi savezno starešinstvo storilo kake ukrepe proti dr. Vladimirju Ravniharju, ki je ponovno občutno škodoval organizaciji, kršil pravila in temeljna načela. Navzlic soglasnemu sklepu vseh slovenskih žup, ki so na ta način demonstrirale proti neso-kolskemu postopanju saveznega staroste je on ostal na svojem mestu. Da bi izvajal konsekvence iz te nezaupnice in odstopil svoje mesto podstarosti, idealnemu sokolskemu delavcu br. Ganglu, to temu značaj-nežu ne pride na misel. Nasprotno pelje se v Beograd in ker s svojo »številno« stranko ne more iztisniti lz Pašiča dosti visoke kupnine, mora na tehtnico ves Jugoslovanski sokolski savez. Jasen dokaz direMne, ali vsaj indirektne zlorabe sokolskega imena v strankarske svrhe je poročanje beogradskih radikalnih listov, ki so namigavali, da je z Ravniharjem naprodaj tudi Sokolstvo. Ker nočemo, ne moremo in ne smemo čakati do sokolskega sabora, da bi na njem vsled ene osebe prišlo do sporov, poživljamo slovenski Sokoli savezno starešinstvo, v katerega stavimo polno zaupanje, da prisili dr. Ravniharja, da takoj odstopi od mesta staroste. Značajnost je ena glavnih lastnosti češkega kot našega Sokola, skrajni nacijonalizem
1 Mi
s takojšnjim stanovanjem se ugodno proda. Naslov v upravi.
smo si pa jugoslovanski Sokoli napisali na prapor v Novem Sadu! V smislu teh Ravnihar ne more biti niti član, najmanj pa starosta J. S. S.
Dr. P. I.
Policijski komisarjat Rakek.
Naša razkritja o gornjem naslovu so vplivala porazno na policijskega komisarja Prediča. Da bi se rehabilitiral je klical v urad občane okoliških vasi in hotel izsiliti od njih sebi zaupnico. Isto je poskušal od občinskih zastopstev Rakek, Planina in Cerknica. Toda naši vrli kmetje vedo s kom imajo opraviti in Pre-dič je dobil figo.
Ker tu ni bilo ničesar dobiti, se je odpravil k svojemu zaščitniku v Beograd iskat pomoči. Še poprej pa je ukinil vse obmejne ugodnosti in se tako neopravičeno znašal nad nedolžnim občinstvom.
Zahtevamo od merodajnih faktorjev, da napravijo že enkrat konec temu nečuvenemu postopanju, kajti mera je polna in bi znala prekipeti.
Hišno preiskavo je izvedlo sodišče v preteklih dneh v naši pisarni na zahtevo slavne Ljudmile Bajtove v svrho, da bi našlo rokopis odnosno pisca gorostasnih razkritij o tej iskreni prijateljici in ljubeči sorodnici klofutanega fašista Derflesa. Ker je bil uspeh seveda negativen, počakati bo morala naša mila informatorka goriških fašistov že do sodne obravnave, kjer bo spoznala iz oči v oči žrtve svojega »narodnega« delovanja. Če pa ne more svoje radovednosti brzdati, naj se pa za pojasnila obrne k našim akcijskim četam.
Veleposestvo kneza Auersperga
ima na svojem obširnem imetju od Novega mesta pa skoro do državne meje samo enega slovenskega uslužbenca in nekaj nižjih in nizkih na-stavljencev domačinov Kočevarjev. Vse drugo je privandrano nemštvo za zgradbo mostu od Belta do Adri-je ali pa sedaj importirano v svrho zaščite nemštva na slovenski zemlji.
—	Agrarna reforma nima tukaj ni-kakih oči, še manj pa vidi strokovno jugoslovansko šumarsko udruženje, ki mirno gleda v svoji dobrodušnosti, kako odjedajo tujci njegovim članom na domači zemlji najboljši kruh. Kaj so res »Slovenci samo za drvarje sposobni«?
Redni občni zbor Orjune Škofja Loka. Ob zaključku lista smo dobili sporočilo, da se vrši redni občni zbor škofjeloške Orjune v nedeljo, dne 19. t. m. ob 20. uri v »Sokolskem domu«. Udeležba obvezna.
Mm Molsti Tir!
I Baloh MARIBOR
Grajski trg 3
priporoča v nakup razne toaletne potrebščine, kakor mila, kolinske vode, olja za lase itd.
Nadalje nogavice, košare za potovanja in pleteno pohištvo.
Na drobno! §§ Na debelo!
sm*
Gradbeno podjetje
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
TRGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA
Pedruitiice:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenj« radec Slovenska Bistrica
DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 4.
Brzojuvl:
(PREJ SLOVENSKA iSKOMPTNA BANKA)
Telefoni i 189, 146, 458.
I“GCVSKA' 8€ar>žtal !a	Qln» 17,560.000"—.
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje
Ekspoziture:
Konjice
Meža-Dravograd
Književnost,
Mejaši. Povest iz davnih dni. Odrasli mladini napisala lika Wasch-tetova. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena elegantno vezani knjigi z originalno naslovno stranjo 25 Din.
Ne samo za mladino tudi odras-lemu se bo knjiga priljubila, tako iiajpriprostejšemu seljaku, kakor in-teligentu. Naša povest, ki ne zaostaja po zanimivem pripovedovanju in izmeni dogodkov za napetim romanom, se vrši v času, ko so bili mejaši Slovencem Langobardi in ko so jim vsiljevali svojo kulturo Franki. Snov je vzeta iz zgodovine Slovencev, štirideset let po Samovi smrti ter se dogodki odigravajo na tolminskem gradišču in okolici, v Benečiji ter segajo na oglejski patriarhat in Virnnsko polje, do karantanskih vojvod. Dogodki se odigravajo torej na slovenskih tleh, na zemlji, ki nam je bila ugrabljena po svetovni vojni. Biser knjigi je spretno opisovanje staroslovenskih običajev in pristna staroslovenska imena, ki jih srečavamo vseskozi. Knjiga kaže bojevitost in junaške pohode Slovencev, s katerimi so si osvajali _ zemljo in so prodirali na zapad. Če pričneš knjigo čitati je ne odložiš, dokler je ne prebereš do konca. Mladini bo vzbujala knjiga ponos na našo zgodovino za časa naše samostojnosti in ji bo vzbujala spoštovanje do naših pradedov.
Iz starorimske lirike. Zbral in prevedel dr. Fran Bradač. Izdala in
založila Učiteljska tiskarna. Cena 12 Din.
Sam dr. Bradač piše v uvodu, da hoče s prevodom vzbuditi zanimanje za antično literaturo in pripomoči k zgradbi slovenskih prevodov antičnih umotvorov. Pod črto so pridejane opombe, da iz njih vsak izobraženec lahko razume do-tično pesem. V uvodu podaja prevajalec kratko biografijo pesnikov. Zbirka obsega Catulla, Tibula in Propercija. Znano je, da je že dija-štvo v srednji šoli kaj rado čitalo klasike, dasi smo jih imeli le v tujem jeziku, zato je tembolj pozdravljati, da se s prevodi, ki so prav dobri, odpre pot do njih tudi širši inteligenci. Priporočamo!
Zvonimir Kosem:	Ej	prijatelj-
čki!... Knjiga za mladino. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 16 Din.
Knjižica, ki se je bo mladina gotovo zelo razveselila in bo šla iz roke v roko, so Kosinovi »Prijateljčki«. Povestice niso predolge, so zanimive in so prikladne otroškemu obzorju. Štirinajst jih je vseh in že po naslovih vidimo njih različno in pestro vsebino: Ej prijateljčki! — Češnje. — Večer v gozdu. — Darko.
—	Babica. — Jež. — Kralj. — Markovo kraljestvo. — Domotožje. — Gosji pastir. — Minka in Tinko. — Jagnje. — Lovci. — Krožnik breskev.
Iz zdravja se rodi zdravje; mi nacionalisti smo zdravi in naša dr* žava mora postati zdrava!
več vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki amerikan-skega tipa
Velika zaloga pneuma-tike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emaili-ranje in poniklanje,
P. S L.
tovarne dvokoles in otroških voži čirov
Ljubljana, Karlovška 4.
(merakl1
barve, mastila, lake, kit, klej, emajle, Žo-plže in ažamteno čisti firnei
ss®JI»©!liie vrste nudi tovarna
irtiii in šprttijsti bi GROM
Centrala:
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 41
Ekspoziture:
Ljubljana, drž. kolodvor. Beli Monastir.
Podružnica:
Zagreb, Maribor, Jesenice, Karlovac, Koprivnica, Osijek, Sušak, Beograd Trst.
Maribor Ljubljana Novisad |
podružnica.
r
mm
cenirala.
Tovarne:
skladišče.
LJUBlJANfi-MEDVOSE
IB p
■S 'v
Ml«
j? ra s
O
■C
Poravnajte naročnino
Huiogara 'žm
autočfalavsika
je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpriprostejšega do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. - Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za bsnovne šole in srednje šote. Risanke, dnevniki in beležnice.
«JJBiJANi
eUHCE 31.
MODNA TRGOVINA
A. Sinkovič
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA Mestni trg 19.
CENE ZMERNE!
mm immmm
Risstisl tesarski molster
Ljubljana, HuRaJska e. 46» Tel. 37®
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
PEPisa £sga.	Tovarna	furnirja.
SO čevlja z znamko
tTlska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Prodaja:
v Ljubljani:	na	delali:
Breg uev. go,	v vsaki vttčji trgovini
Aleksandrova cesta 1,
Prešernova ulica, Seljak.	1
Na veliko razpoSilja tovarna PETER KOZINA & Ko., Triič, Gorenjsko. Ceniki na zahtevo brezplačno.