Več kot praznik
Dejstvo, da družbenoekonomski odnosi določajo vlogo in bistvo posameznika v obstoječi družbi je nesporno. V naši samoupravni socialistični družbi pa ima posameznik kot subjekt še neprimerno večjo vlogo kot delavec—samoupravljalec in aktivni soustvarjalec našega družbenega razvoja. In ker predstavljajo v naši republiki. Pa tudi v našem združenem Podjetju Iskra, ženske dobro Polovico neposrednih proizvajalcev in aktivnih delovnih ljudi, sta njihova vloga in pomen dale-ko večji kot pa si včasih površno predstavljamo in umišljamo.
Sprejeli smo vrsto dalekosež-nih ukrepov in aktov prav v zadnjem času, od nove ustave do zakona o združenem delu, ki v bistvu spreminjajo položaj in vlogo neposrednega proizvajalca, torej tudi žena, ki imajo še posebej zagotovljene posebne pravice kot matere.
Vse je torej načelno in v tem smislu lepo in prav. Pa vendar ni čisto tako. Ko se ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, enkrat na leto nekako uradno spomnimo žensk, se jih spomni-n10 bolj z rožami in lepimi besedami, namesto da bi nenehno, ob vsaki priložnosti pomislili in uresničevali tisto načelo, ki daje ženski — proizvajalki in materi enake pravice v našem družbenem življenju. Še se namreč žal dogaja, da razpisujejo javno delovna mesta samo za moške, še premalo so ženske zastopane v delegacijah, komitejih in odborih od krajevne skupnosti do republike, še vedno je odločno premalo žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu in drugod ter v njihovih samoupravnih organih,, čeprav imamo danes že celo vrsto delovnih organizacij in Področij, kjer so ženske Proizvajalke v velikanski večini. Pa vzemimo samo ,,ženske" tovarne, zdravstvo, šolstvo.
Ko torej ob 8. marcu razmišljamo o vlogi žensk v naši družbi, ne plediramo pri tem za nekakšno njihovo emancipacijo v zahodnem smislu, temveč Predvsem o tem, da bi se naš moški del proizvajalcev, samo-upravljalcev in očetov v resnici nenehno zavedal t'ga dejstva in brez predsodkov, ki so usedlina tisočletne napačne in izkrivljene zavesti o ženski, zavestno Pripomogel k dejanski potrditvi žensk i njihove vloge v naši samoupravni družbi. Z drugimi besedami, ne le ob praznikih in z rožami, temveč venomer si moramo skupaj prizadevati, da vključujemo ženske aktivno v naše družbenopolitično življenje tudi na drugih ravneh in v drugih sferah, ne samo proizvajalni sferi (kljub morda tudi njihovim zgrešenim ugovorom in odporom) kot delegatske, vodilne delavke in družbeno angažirane subjekte, ki prav tako z delom svojih rok in svoje Pameti vsak dan ogromno prispevajo k našemu bogastvu, da o tem, kako so še žene in matere hkrati, sploh ne govorimo.
Zato naj ne bo 8. marec samo enkrat letno dan žena, vsi dnevi leta naj veljajo njim in s tem nam vsem.
Dušan Željeznov
RAZGOVOR Z BORISOM MOŽICEM
Samozaščita del samoupravljanja
V pripravi je samoupravni sporazum o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti v ZP Iskra. O problemih in nastajanju tega pomembnega dokumenta smo se pogovaijali z diplomiranim politologom Borisom Mu-žičem, v. d. direktpijem za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki je pred kratkim prišel v naše združeno podjetje s položaja pomočnika republiškega sekretarja za notranje zadeve SRS.
Na prvo vprašanje, kaj je njegov sektor dela in v čem je bistvo osnutka samoupravnega sporazuma o LO in družbeni samozaščiti, nam je Boris Mužič odgovoril:
„V glavnem pripravljam akte s področja LO in družbene samozaščite, ki jih je treba uskladiti z določili nove ustave, novega zakona o družbeni
Boris Mužič.
samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, zakona o ljudski obrambi ter resolucije o temeljih za uresničevanje samozaščite v sistemu samoupravljanja.
Na podlagi omenjenih listin je treba uskladiti v našem ZP vse samoupravne akte s področja LO in družbene samozaščite; to je vse omenjene akte od TOZD, prek OZD, do SOZD Iskra.
Vzporedno s tem pa je seveda treba popraviti predvsem vzporedne in dopolnilne pravilnike, ki dopolnjujejo samoupravne akte in medsebojne dogovore na tem področju. Na vsak način je samozaščita prav v takšni delovni organizaciji kot je Iskra, zelo nujno potrebna in delikatna stvar, ker ne zadeva samo splošne varnosti, ampak tudi vezi in odnose, ki jih ima Iskra tako z ljudsko obrambo kot s sodelovanjem z drugimi institucijami doma in v tujini."
Kako pa ste omenjeno materijo obdelali v osnutku samoupravnega sporazuma?
„Prav na podlagi sporazumov med tozdi, delovnimi organizacijami in ZP Iskro, je v samem osnutku samoupravnega akta predvidenih več določil, ki obvezujejo delavce, samoupravne organe in poslovodne organe, da na podlagi sporazuma zajamčijo s pravilniki tiste skupne obveznosti, ki so pogoj za dosledno izvajanje ljudske obrambe in družbene samozaščite v njeni celotni vsebini kot jih predvidevajo vsi pristojni zakoni. Pri tem imam v mislih enoten pravilnik o državni, vojaški, uradni in poslovni tajnosti. Prav takšen naj bi bil pravilnik o odnosu do inozemcev in tistih naših delavcev, ki so začasno, ali stalno v tujini, pri tem nastaja tudi vprašanje enotnega urejanja zaščite licenc, sodelovanja s tujimi partnerji, in različne oblike s področja znanstvene, raziskovalne in druge menjave dela.
Posebno vprašanje, ki ga bo potrebno rešiti, je v tem, da bomo v skladu z zaščito tajnosti in obveznosti, ki obvezujejo naše delovne organizacije, prav to v sporazumih reševali in obvezovali tudi druge institucije zunaj ZP Iskra, da se bodo držale istih kriterijev in meril, ki obvezujejo naše delavce. To
področje je treba vsekakor urediti, ker nekatere institucije še niso pristopile, oz. še nimajo v svojih aktih dovolj natančno opredeljenih omejenih primerov."
Osnutek sporazuma predvideva ustanovitev odbora za LO in družbeno samozaščito na ravni združenega podjetja, oz. SOZD. Kakšna bo vloga in naloge omenjenega odbora?
„Po osnutku predloga bo odbor sestavljen iz predsednikov odborov za LO in družbeno samozaščito delovnih organizacij, predstavnikov delavskega sveta SOZD, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in predsednika samoupravne delavske kontrole na ravni SOZD ter poslovodnega individualnega organa.
Naloge odbora pa so med drugimi, da ocenjuje varnostno situacijo v ZP Iskra in enkrat na leto ali po potrebi s tem seznanja skupščino ZP Iskra, ocenjuje izvajanje nalog in daje nove predloge za učinkovitejše delo na področju obrambnih priprav, spremlja samozaščitne ukrepe v delovnih organizacijah in predlaga nove, primernejše ukrepe, preučuje, analizira, prenaša izkušnje in daje predloge za najučinkovitejše rešitve zadev, ki so iz varnostnega vidika skupnega pomena za ZPI, opravlja druge zadeve, kijih sprožajo republiški organi, ali druge ustrezne institucije, ki se po svoji vsebini in pomenu nanašajo na področje družbene samozaščite, preučuje posamezne sisteme zavarovanja s tehničnimi sredstvi in na podlagi teh preučevanj, analiz in sodelovanja s poklicnimi organi in organizacijami podpisnikom predlaga najprimernejše rešitve in enotno tipizacijo tehničnih sredstev zavarovanja ter daje predloge za učinkovitejše rešitve in končno v primeru večjih naravnih nesreč ter v primeru drugih izrednih razmer, ki povečujejo odgovornost delovnih organizacij, ZPI izdaja naloge, obvezne za vse podpisnike tega sporazuma, s katerimi v danih razmerah zagotovi mobilnost ZPI."
Zanima nas, kako je s problemom javnega obveščanja, ko včasih naletimo na ugovore, češ da so nekatere stvari tajnost in jih zato ne moremo objaviti. Zdi se nam, da so to sicer problemi, ki pa ne bi smeli biti tako veliki, kot so zdaj. Kaj menite o tem?
„Pogosto nekateri tovariši na odgovornih, ali strokovnih mestih nekatere zadeve pretiravajo. Mislim, da je razlog za to v tem, da v skrbi, da bi ne povedali česa preveč, rajši ne povedo ničesar. To velja predvsem morda za področje ljudske obrambe in določenih tajnosti, ki so predmet proizvodnje, ali raziskave. To bomo sicer urejali, kot sem že omenil, z določenimi pravilniki, ki pa vendar še ne bodo dokončno povedali vsega, kot je nemogoče prav vse zapisati v akte. Odgovornost bo vedno in predvsem slonela na nosilcih posameznih strokovnih in odgovornih delovnih mest. Priprave za LO niso tajnost, obveznosti so napisane v zakonu, ki je jasen. Zakon govori o 'tem zelo jasno, dolžnost odgovornih pa je, ki zakon prilagajajo zahtevam samoupravnih aktov njihovih organizacij, da določajo stopnje tajnosti. Razumljivo je, da je za novinarje problem v tem, ker obstajajo nasprotja med zahtevami in pravicami biti informiran, hkrati pa imajo prav tako obveznost, da informirajo in pri tem upoštevajo vsa določila zakonov in predpisov delovnih organizacij,
VSEM NAŠIM SODELAVKAM ISKRENO ČESTITAMO K PRAZNIKU - 8.MARCU!

k -eV-
»c.	'	~	_
že petnajstič so se smučarke in smučarji Iskre, letos jih je bilo prek 600, pomerili v veleslalomu in smuških tekih. Prireditev je lepo uspela, o njej pa podrobneje pišemo na 8. strani. Na sliki: Marija Pirc, zmagovalka v ženskem C razredu, prejema kolajno.
od katerih dobijo informacije. V procesu podružbljanja ljudske obrambe in družbene samozaščite pa je vrsta zahtev predmet javnosti, javnega obravnavanja, informiranja in osveščanja, kajti brez vsestranskega informiranja, tako v tozdih kot preko informacijskih sredstev in tudi vzgoje, ne bo uspešnega vraščanja in pripravljenosti delovnih ljudi za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito."
In kaj bi povedali za zaključek najinega razgovora?
,.Zavedamo se, da obveznosti naših delavcev do LO in družbene samozaščite še vendar, čeprav v zadovoljivi meri, prepočasi prodira v njihovo zavest, da je to sestavni del samoupravnega sistema, njegovih pravic, predvsem pa dolžnosti. Ob svoji osebni varnosti je to tudi varovanje družbenega premoženja, sredstev dela in našega celotnega samoupravnega družbenega reda, tako v miru kot v pripravi na vojno in v njej. Vse to izhaja
tudi iz ustave in zakona o združenem delu. Predvsem bomo posvetili večjo pozornost vzgoji na delovnem mestu, seznanili delavce o vseh možnih oblikah sovražnega in drugega protisocialističnega delovanja doma in v svetu, da bodo lahko pravilno ocenjevali pomembnost svoje potrebe po aktivnem vključevanju v družbeno samozaščito.
Tako osveščeni delavci bodo tudi znali usmerjati pri odločanju določena gmotna sredstva za potrebe obrambnih priprav, medsebojnega sodelovanja tako v gmotnem kot v kadrovskem smislu, kadar bodo okoliščine in potrebe narekovale in to terjale v položaju, kot so elementarne nesreče, izredna stanja in tudi v predvojnem ali vojnem stanju. Ob dobri pripravi in aktivnosti pa bo vsak morebitni agresor dobro premislil, preden bi se lotil tako dobro organizirane, osveščene in pripravljene samoupravne socialistične družbe, kot je naša."
Dušan Željeznov
AVTOELEKTRIKA - TOZD VELIKI ZAGANJALNIKI
Mnogo bolje kot lani
Po lanskoletni krizi se je prodaja šempeterske temeljne organizacije Veliki zaganjalniki v tem letu izredno izboljšala. Zalog, ki so se jim kopičile lani, skorajda nimajo več, tako da bodo morali proizvodni program celo povečati, če bodo hoteli ustreči vsem kupcem. Hkrati pa se v velikih zaganjalnikih dobro zavedajo, da zaprtost tržišča ni bila edini vzrok za slabo prodajo, pač pa so nanjo vplivali tudi zastarel proizvodni program, zastarela tehnologija in zastareli stroji. Eno najožjih grl v tej TOZD pa so vsekakor premajhne orodjarske zmogljivosti. O vseh teh vprašanjih smo se pogovaijali z direktoijem TOZD Veliki zaganjalniki,Aleksandrom Bu-šenom.
Kje so glavni vzroki, da se vam je lani prodaja skoraj povsem ustavila?
Vsekakor je bilo najhuje aprila, maja in junija, torej po sprejetju zakona o zavarovanju plačil. Prodaja se nam je tokrat dobesedno povsem ustavila. Zavedati se moramo, da so naši kupci velike tovarne — Industrija motorjev Rakovica, 21. maj, Zastava, Famos, TAM, Torpedo, Ikams in še nekateri, ki so se takoj po prvem aprilu začeli otresati lastnih zalog. Poleg teh industrijskih odjemalcev so se nam zaprla tudi vrata trgovskih organizacij in šele po nekako treh, štirih mesecih se nam je prodajazačela kolikor toliko odpirati, saj smo šele v zadnjem četrtletju dosegli poprečje prodaje iz leta 1975.
Kako pa je bilo s prodajo na tuja tržišča?
Za našo temeljno organizacijo povsem obratno kot pa na jugoslovanskem tržišču. Izvozili smo za 50 milijonov dinarjev izdelkov in izvozni načrt presegli za skoraj 40 odstotkov. Največ smo prodali prek Cimosa Francoskemu Citroenu, in sicer več kot
100.000	zaganjalnikov. Potem je tu še italijanski OM, lapi se nam je v Italiji odprlo tudi tržišče rezervnih delov, potem smo izvažali še v Švico, precejšnje napore smo vložili v izvoz na Poljsko, itd.
V celoti vzeto je bila torej lanskoletna prodaja dosti slabša kot leta 1975. Kaj mishte, ali so bili res vsi vzroki v zaprtosti tržišča po sprejetju zakona o zavarovanju plačil? Niso morda na prodajno krizo vplivali tudi drugi faktorji, kot na primer zastarel proizvodni program, tehnologija, star strojili park in podobno?
Prav imate. Še preden pa odgovorim na to vprašanje, vas moram spomniti na, lahko bi rekel, zgodovino naše temeljne organizacije. Veliki zaganjalniki so dejansko temelj šempeterske Avtoelektrike. Iz Velikih zaganjalnikov so namreč nastale vse dmge temeljne organizacije, mi pa smo dejansko ostali s starim programom. Na šempeterskem dvorišču smo v zadnjih petih letih vse razvojne zmogljivosti namenili novi sodobni tovarni malih
zaganjalnikov, ki so konstrukcijsko, tehnološko in proizvodno popolnoma drugačni kot veliki zaganjalniki. Potem je tu še temeljna organizacija generatorjev, ki izdeluje alternatoije, proizvodnja zastarelih dinam, ki dejansko le še životarijo v vozilih starejše konstrukcije, pa je ostala v TOZD Veliki zaganjalniki, Torej, kot vidite, je nam ostal zastarel program, sodobne male zaganjalnike in alternatoije pa izdelujeta drugi dve omenjeni! temeljni organizaciji.
Kaj pa ste storili, da bi proizvodni program posodobili?
Vsekakor je trenutno največji uspeh osvojitev proizvodnje novega, sodobnega zaganjalnika 1,8 KM za majhne traktorje. Te traktorje izdeluje v kooperaciji z italijanskim Lombardi-nijem beograjski 21. maj. Naše zaganjalnike bomo prodajali obema firmama in smo v ta namen tudi že dobili atest.
Ali imate v programu še kakšne druge vrste zaganjalnikov?
Poleg že omenjenega zaganjalnika z močjo 1,8 konjev, bomo morali, poudarjam — morali — do konca tega leta razviti tudi družino zaganjalnikov vrste AZJ z močjo od 2 do 5 konjev. Gre za zaganjalnike, ki bodo delno nadomestili stare vrste zaganjalnikov. Ta družina bo konstruirana tako, da bodo posamezni podsestavi poenoteni za celotno družino, saj se moramo zavedati, da v proizvodnji velikih zaganjalnikov ne moremo govoriti o neki velikoserijski proizvodnji, dosegli pa jo bomo prav s tem poenotenjem določenih sestavnih delov.
Kako pa je s strojnim parkom?
Morda se bo nekomu zdelo smešno, če povem, da so naši najmaljši stroji stari že preko 10 let, vsi drugi pa imajo tudi po dvajset in še več let. Prav na področju posodobitve našega strojnega parka bomo letos storili velik korak naprej, saj bomo vložili več deset milijonov dinarjev v nakup nove opreme, in to opreme, ki smo jo namenili za proizvodnjo novih vrst zaganjalnikov. Vsi ti stroji bodo praktič-
Z '	X
VLOGA IN NALOGE ZK
Vsi delavci TOZD morajo vedeti za uspehe gospodarjenja
Z novo ustavo in z zakonom o združenem delu so delavci TOZD dobili tudi ekonomsko oblast, torej oblast nad dohodkom.
Kaj to pomeni? Kakšne so pravzaprav spremembe?
Pred leti (žal je ponekod še danes takšna praksa) smo odločali takole: delavski svet podjetja je obravnaval in odločal o planu proizvodnje, planu delitve sredstev, planu investicij itd. in sprejemal poročila ter zaključne račune. Res so dobili člani delavskega sveta ustrezna pismena poročila (nekaj pa so jih slišali na sejah) in o teh poročilih so se lahko delavci pogovarjali med seboj. Če je bilo podjetje majhno, so res vsi delavci vedeli vse (najbrž pa ne nekaterih pomembnih informacij). Če pa je bilo podjetje veliko (n. pr. 5000 delavcev ali več), pa večina delavcev kljub nekaj oglasnim deskam ni vedela mnogo o načrtih podjetja in o uspehih gospodarjenja.
Taki primeri so omogočali odtujevanje odločanja (kot temu pojavu strokovno rečemo). To pomeni, daje ožja skupina delavcev (sestavljena iz vodilnih tovarišev iz podjetja in članov delavskega sveta) odločala v imenu vseh delavcev podjetja.
Zdaj hočemo stvari postaviti drugače. Vsi delavci imajo pravico in dolžnost delati in vsi delavci imajo pravico in dolžnost gospodariti. Zaradi tega je potrebno omogočiti, da bodo vsi delavci lahko gospodarili. Tega pa se ne da doseči v velikem kolektivu (1000 delavcev ali več), kjer se naj odloča na enem mestu. Zaradi tega smo se odločili za ustanovitev TOZD. TOZD je osnovna družbenoekonomska celica našega sistema.
Celotna nova vrednost, ki jo ustvarjamo delavci v združenem delu, se vsa pokaže v denarni obliki kot dohodek TOZD. O tem dohodku TOZD pa odločajo delavci TOZD. Če pa res odločajo delavci TOZD, potem morajo pa ti delavci poznati nekatere informacije. In ni prav, da bi dobili informacije le takrat, ko so strokovne službe pripravile neki predlog (informacije se pa vežejo na ta predlog).
Zagotoviti moramo, da bodo delavci dobivali nekatere informacije vsak mesec, druge vsake 3 mesece. Te informacije naj povedo, kako delamo, kakšni so proizvodni in poslovni rezultati. Take informacije napravijo v TOZD ali pa v delovni skupnosti delovne organizacije. Seveda morajo biti informacije razumljive vsakemu delavcu (kar se z malo truda da doseči).
Pričakujemo, da bodo take informacije predmet vsakodnevnih pogovorov med delavci. D elavec v zdmženem delu se mora zanimati za take informacije prav tako kot za svoja delovna navodila in normo. Če se bodo delavci pogovarjali o planu TOZD, o rezultatih proizvodnje, o kvaliteti izdelkov, o rezultatih gospodarjenja TOZD, o delitvi dohodka itd., se bo oblikovalo o tem javno mnenje, se bo oblikovala dobra zavest delavcev. Ko bo že predhodno izoblikovano javno mnenje, bo seveda tudi odločanje delavcev lažje (prav gotovo bo pa težje odločati v imenu delavcev za neke posebne interese).
Kakšne informacije pa je treba dati vsem delavcem? Nekdo bo rekel, da je že danes poplava informacij in popisanih papirjev (spomnimo se, koliko gradiva prejemajo delegati). Izogniti se moramo nekaterim napakam, ki se danes ponavljajo. Kadar jaz vidim goro papirja (kot dostavljeno informacijo), žal najprej pomislim na dve možnosti, in sicer ali nam nekdo ne zna ali pa noče povedati, kaj je bistvo. V množici papirjev se lahko marsikdo zgubi.
Zakon o združenem delu je tudi v tem pogledu dal jasna navodila (glej člene 139, 140, 141 in 144). Velika prednost pa je zdaj tudi v tem, da bodo računovodstva (in analitični oddelki) pripravljali enake informacije za družbo in za delavce. (Do sedaj so računovodstva zbirala podatke predvsem za SDK).
Delavci bodo spremljali predvsem naslednje kazalce dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije:
1.	dohodek na delavca;
2.	dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi;
3.	čisti dohodek na delavca;
4.	akumulacija v primerjavi z dohodkom;
5.	akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom;
6.	akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi;
7.	osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca;
8.	čisti osebni dohodek na delavca.
Tako bo v vsaki TOZD izračunanih 8 podatkov. Pa kaj si bomo pomagali z njimi? Kaj nam bodo ti podatki povedali? Ti podatki nam bodo nekaj povedali, če jih bomo primerjali z enakimi iz lanskega leta (in iz prejšnjih let) in s tistimi (enakimi) podatki, ki smo jih zapisali v letni plan. Ko bomo pa tako primerjali podatke, bomo pa kmalu ugotovili, kam plovemo. Pa še nekaj. Naše podatke moramo primerjati s podatki tistih TOZD, ki imajo podobno proizvodnjo kot naša TOZD. To bo dodatna ocena za našo uspešnost dela in gospodarjenja.
Seveda je v naštetih 8 kazalcih (oz. podatkih) nekaj takih besed, ki se jih bomo morali tudi naučiti. Spoznati pa bomo morali tudi vsebino teh besed. (Nekatere besede imajo po novem nekoliko drugačno vsebino).
Vsekakor sta najpomembnejša prva dva kazalca, ker nam povesta, koliko novo ustvarjene vrednosti so delavci TOZD pridobili v primerjavi z živim in minulim delom. (Povprečno uporabljena družbena sredstva so minulo delo).
Najbrž bi bilo pametno, da bi osebni dohodek delavcev, predvsem pa tistih v poslovodnih organih, vezali na prva dva kazalca.
Stane Preskar
______________________________________________________________y
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ
Uspešni v obrambnih pripravah
V preteklem letu so bili v kranjski občini doseženi pomembni rezultati na področju obrambnih priprav. Občinska skupščina, sveti, odbori in komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v organizacijah združenega dela in KS so dobro opravili svoje naloge. Poglejmo na kratko, kje so bili doseženi uspehi in kaj bo treba v naših obrambnih pripravah še izboljšati, da si bomo zagotovili učinkovito delovanje v izrednih razmerah, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojnih pogojih.
ISKRA
Številka 10-5. marec 1977
Obrambna vzgoja prebivalstva
Raznih oblik obrambne vzgoje seje lani udeležilo 18.000 občanov, in sicer na vojaških vajah, pri pouku pripadnikov civilne zaščite, in mladine ter na predavanjih za usposabljanje civilnega prebivalstva.
V nekaterih delovnih organizacijah in KS so bili organizirani seminaiji in predavanja s področja družbene samozaščite. Teh se je udeležilo okrog 4200 ubčanov.
V prihodnje več sredstev za civilno zaščito
Združeni odred civilne zaščite in občinske specializirane enote CZ so deloma že usposobljene in opremljene
Postojnski smerokaz v zunanji
trgovini
Proizvodne delovne organizacije Iskre in Iskra Commerce naj zagotovijo pospešeno integracijo proizvodnje Iskre v tujini v celotni in enotni koncept tržnega nastopa Iskre — so poudarili v zadnjem odstavku sklepov, ki so jih sprejeli na delovnem sestanku .zunanje trgovine Iskre od 12. do 13. januarja letos v Postojni in ki tudi sicer v marsičem povzema vrsto odločnih ukrepov, ki naj bi jih v prihodnje podvzeli za ponovno izboljšanje konkurenčne sposobnosti in zunanjetrgovinskega nastopa Iskre.
V dokumentu, ki so ga zdaj zredi-girali v Iskri Commerce, so na osmih straneh strnili osnovne ocene in predloge, za katere so se na postojnskem srečanju zedinili in ki naj bi bili vodilo tako delovnih organizacij doma, kot predstavništev Iskre v tujini. Pri tem so se udeleženci delovnega sestanka — kot je rečeno že v uvodu - posebej naslonili na Zakon o združenem delu, zlasti glede preraščanja podjetniške miselnosti v združevanju dela ter kupoprodajnih odnosov v delitvi dohodka, kot tudi na družbena in politična merila, ki opredeljujejo dejavnost in obnašanja delavcev v zunanjetrgovinski organizaciji Iskre, še posebej v inozemski mreži Iskre.
Izhajajoč iz ugotovitve, da je bil letni načrt izvoza za 1. 1976 izpolnjen le z 88 %, da pa je bil dejansko izvoz v primeijavi z 1. 1975 povečan za 20 %, so ocenjevalci „dopustili oceno, daje dal akcijski program za 1. 1976 sorazmerno dobre rezultate11.
Glede na to, da je načrt izvoza za 1. 1977 vrednostno usklajen s srednjeročnim načrtom in glede na rezultate izvoza v minulem letu, oz. na načrt letos, če bodo takoj sprejeti in uveljavljeni zelo učinkoviti ukrepi za naslednje obdobje. Skratka: gre le za zmeren optimizem s pogoji in pridržki.
Posebej so omenili, da so obsežni in intenzivni ukrepi že zdaj omogočili ugodne spremembe v regionalni strukturi izvoza, zlasti glede izvoza v dežele v razvoju. Manj ugodna pa je regionalna struktura uvoza, ki se skoraj ni spremenila ter ne sledi temeljnim tokovom na mednarodnem trgu. „Niti izvoz leta 1976, niti načrt za 1977 še ne kažeta zadostnih premikov s sestavnih delov na izdelke z višjo stopnjo obdelave in premikov od elektrome-hanike na elektroniko.11
Skupno delovanje zunanjetrgovinske organizacije in proizvodnih delovnih organizacij Iskre omogoča določen napredek pri spreminjanju klasičnih oblik prodaje v višje oblike trženja in vključevanja v mednarodni trg, kot so na primer dolgoročne kooperacije. Ta napredek smo dosegli predvsem v deželah Vzhodne Evrope (SEV) in v deželah v razvoju, manj pa, žal, v raz-
vitih deželah na Zahodu. Nasploh pa smo na tem področju še vedno povsod napredovali prepočasi.
Skrajšana ocena pa bi torej bila: Iskra še zadovoljivo sledi obsegu zunanjetrgovinske menjave, vsebina in kakovost pa zaostajata. Razumljivo, da iz te ne ravno razveseljive analize prihajamo tudi do naslednje trde ugotovitve: Podatki o regionalni in asorti-manski strukturi, vsebini in kakovosti izvoza kažejo, da konkurenčna sposobnost Iskre na mednarodnem trgu pada. Tržna ponudba Iskre le izjemno povzroča nastanek novega povpraševanja na trgu, pri zadovoljevanju obstoječega povpraševanja pa sorazmerno izgublja položaje, tako ob ponudbi iz razvitih dežel, kot dežel Daljnega vzhoda in v zadnjem času zlastTdežel, članic SEV, so brez rokavic zapisali.
Ko so se povprašali po vzrokih za zaostajanje v konkurenčnosti, seveda niso mogli mimo neizprosne resnice o zastarevanju proizvodnega programa Iskre. V obnavljanje tega programa že z razvojne kot s proizvodne plati vlagamo premalo. Pretok informacij iz zunanjetrgovinske mreže v proizvodnjo je premajhen, predvsem pa proizvodnja te informacije tudi premalo upošteva. Cene Iskrinih izdelkov, ki jih naši predstavniki ponujajo na zunanjih tržiščih, žal, nenehno in neprilagodljivo rastejo. Do tega pa, po mnenju udeležencev postojnskega srečanja, prihaja zaradi naraščanja proizvodnih stroškov v tovarnah, premalo urejenega sistema za trajno vzpodbujanje izvoza in preveč kratkoročnega vrednotenja prodora na mednarodni trg v delovnih organizacijah doma. Kot težki, grenki očitki padajo tudi vrstice, ki govorijo o tem, da kakovost tržne ponudbe Iskre pada; zlasti pada sama kakovost izdelkov oziroma enakomernost kvalitete in poslovnost Iskre, predvsem spoštovanje rokov in drugih poslovnih pogojev. Vse to povzroča „nevamost za izredno veliko ter dolgotrajno škodo.11 Ni bila razveseljiva napoved, da bo to, zlasti padanje konkurenčne sposobnosti Iskre, „že letos vplivalo na tekoče in perspektivno izpolnjevanje za Iskro odločilnih načrtov v zunanjetrgovinski dejavnosti.11
Kljub prizadevanju posameznikov in nekaterih že povzetih sistemskih ukrepov teh zagat doslej še ni bilo mogoče rešiti. V zadnjem času je bilo znova storjenih nekaj korakov, vendar je že sama kapitalizacija za normalno poslovanje še vedno prenizka. Še vedno tudi ni dovolj izdelana povezava podjetij Iskre v tujini na osrednjo tvrdko Iskre. Zunanjetrgovinski strokovnjaki še vedno ne sodelujejo v zadostni meri pri načrtovalno razvojni
z osebno opremo. Nimajo pa še vse skupne opreme, vozil in drugih strojev.
V	organizacijah združenega delaje ustanovljenih 35 enot in štabov s približno 2000 pripadniki CZ. Od 41 krajevnih skupnosti imamo v 37 ustanovljene enote in štabe z okrog 2700 pripadniki civilne zaščite. Od teh je za svoje dolžnosti usposobljenih le 30 % enot, 25 KS pa ima samo opremo za enote prve pomoči.
V	preostalih letih srednjeročnega načrta bomo morali predvideti mnogo več sredstev in poskrbeti za večjo usposobljenost enot civilne zaščite.
Skrb za zveze
Enota za zveze pri skupščinskih in upravnih organih kranjske občine je
V prihodnje bo potrebna še večja skrb za usposabljanje enot civilne zaščite.
dobro opremljena in usposobljena za delo s sredstvi zvez.
Predvidena je prestavitev centra za OJOA. Službo opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja (OJOA) je treba v letošnjem letu organizacijsko povezati z OZD in drugimi delovnimi skupnostmi, ki imajo poseben pomen za obveščanje občanov.
Družbena samozaščita
V zadnjih dveh letih smo dosegli bistven premik pri organiziranju organov za družbeno samozaščito v OZD, drugih delovnih in krajevnih skupnostih.
Trenutno se pripravljajo ocene varnostnih situacij, ki bodo osnova za izdelavo ukrepov v izrednih razmerah. V nekaterih delovnih organizacijah so že pričeli ustanavljati enote narodne zaščite.
Nove naloge
Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti morajo letos ustanoviti svoje organe za LO in družbeno samozaščito. Dokončno bo treba opredeliti zadolžitev in naloge za OZD, ki imajo v programu vojno proizvodnjo. Skrbeti bo treba za usklajevanje teh načrtov v vseh panogah industrije, blagovnega prometa in storitev za oborožene sile in druge dejavnike SLO.
Stalno moramo skrbeti za usposabljanje članov odborov za LO in družbeno samozaščito in organiziranje obrambne vzgoje v vseh sredinah, kjer se te oblike delovanja šele organizacijsko krepijo.
A.B.
dejavnosti. Večina delovnih organizacij Iskre doma še ni postavila pomočnikov direktorjev za zunanjo trgovino. Informacijski sistem se bo vsekakor izpopolnil z uvedbo računalniške tehnike. Še vedno pa celota boleha zaradi negospodarne povezanosti med uvozom in izvozom. Najbolj pomanjkljivo pa je, vsaj po mnenju samih predstavnikov, v zunanjetrgovinskih kadrih, kjer sklepi prejšnje konference na Otočcu niso prišli do izraza.
Zato so predlagali, da bi v bodoče z vsemi sredstvi in načini spodbujali izvoz, predvsem že s stimulacijo iz-ivoza v skladu s Samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev, in to — stalno, sproti in do vseh izvoznikov v Iskri! V izvajanju poslovne politike naj hi Iskra vse iz uvoza izvirajoče dejavnosti, zlasti zastopstva tujih tvrdk in izvajanje inženiringov, brezpogojno in učinkovito izkoristila tudi za povečevanje svojega lastnega izvoza. Sestanek je obravnaval pojave več-tirnosti in drugih neusklajenosti v izvajanju zunanjetrgovinske dejavnosti Iskre, ki niso v skladu s Samoupravnim sporazumom, in predlagal, da vodstvo ZP Iskre uvede proti kršilcem enotnosti nastopa Iskre v tujini stroge ukrepe. Za kontrolo kakovosti izdelkov Iskre bodo branžne delovne organizacije vzpostavile vzorčno kontrolo. Vsi izdelki, namenjeni izvozu, bodo morali prestati poseben preizkus kakovosti. Proti vsem, ki bodo s slabo kakovostjo svojih izdelkov v tujini ogrožali dobro ime Iskre, bodo pod-vzete sankcije.
Pri izboru izdelkov in naložbah v tehnologijo bodo dali posebno prednost tistim naložbam, ki bodo v dveh letih bistveno izboljšale tehnološko raven in višji izbor izdelkov za izvoz. Na področju trženja pa naj bi k večji udarnosti Iskre v tujini pripomogle razne poslovne povezave, kot so poslovne skupine za pripravo in izvajanje poslovnih aranžmajev, oziroma tehnično komercialni organizmi, ki bi povezovali širše asortimane in ki bi bili sposobni prevzeti izvajanje obsežnejših projektov v tujini. Dvosmerni pretok informacij in poslovna solidnost vseh in vsakogar naj bi tudi Iskri v svetu znova okrepili konkurenčno sposobnost in tako utrdili dosedanje in nove tržne položaje, so menili v postojnskem dokumentu, ki bo poslej ! smerokaz tako nam doma kot onim v tujini, s skupnim imenovalcem ZP Iskre.
Mak
Mnogo bolje kot lani
(Nadaljevanje s 1. strani)
no že do konca tega leta prispeli v Šempeter. Gre predvsem za posebne stroje iz Prvomajske, nekaj pa jih bomo kupili tudi v tujini.
Tov. direktor, verjetno boste potrdili mnenje mnogih, daje eden najhujših problemov, ki pesti naše temeljne organizacije, pri tem ne mislim samo Iskrinih, v tem, da preteče od načrtov do redne proizvodnje preveč časa. Je tako tudi pri vas?
Žal imate prav. Res pa je tudi to, da za to pogosto niso krivi sami ra; ziskbvalci in razvijalci, pač pa gre tudi za kup drugih faktorjev. Poglejte, kako je pri nas: ta korak od uresni; čitve načrtov do redne proizvodnje bi lahko naredili mnogo hitreje, če bi razpolagali z ustreznimi orodjarskimi zmogljivostmi. Zavedati se namreč moramo, da zahteva tehnologija v Velikih zaganjalnikih izredno veliko število orodij. Presenečeni boste nad podatkom, da rabimo za proizvodnjo zaganjalnika iz družine AZJ s 4 konjskimi močmi nič manj in nič več ko1 187 orodij.
Na koncu še vprašanje, kako ocenjujete letošnjo prodajo in kakšne s° možnosti do konca leta?
V mesecu januarju in februarju s6 nam je tržišče odprlo na široko. Tak° smo na primer v januarju, ki je bil v minulih letih sicer vedno med slabšimi, letos dosegli rekord in prodali za 25 milijonov dinarjev zaganjalnikov, dinam in drugih izdelkov. Optimist' smo lahko tudi vnaprej, saj vse kaže, da bomo morali proizvodni načrt cele povečati, če bomo hoteli zadovolji'1 željam vseh kupcev.
Lado Drobež
OB 8.MARCU OB 8.MARCU OB 8.MARCU OB 8. MARCU OB 8.MARCU OB 8.MARCU iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Vso težo nosim sama

Mednarodni dan žena — 8. marec, praznik naših žena in mater. To je dan, ko bomo ženam, materam, sestram in kolegicam v službi čestitali, morda dali šopek, ali celo darilo. Praznovali bomo prav osmega marca. Bo to samo datum? Bo to spet dan, ko bomo opravili svojo ..dolžnost" in nič več. Bomo globlje posegli v problematiko žena. Ne morda s pompoznimi besedami in blagodonečimi frazami, ampak z resnostjo in globino, ki jo zahteva žensko vprašanje.
To vprašanje je sicer načelno rešeno, še vedno pa srečujemo malo žena na vodilnih mestih, malo jih vodi samoupravne organe, malo, še vedno premalo se jih je prebilo na mesta, kjer bi lahko same in samoupravno rešile probleme, ki jih še težijo.
Obiskal sem tri žene, tri matere. Vsaka ima zase nenapisan roman. Vsakdanji, tih in kar preveč običajen, da bi ga opazili v javnosti. Vendar vse te matere vstajajo s skrbjo sredi noči k otrokom, zjutraj uredijo varstvo, nato pa na delo. Osem ur so „zaposlene". Nato pa domov. Gospodinjstvo, kuha, šivanje. Pa vzgoja otrok. Pa skrb — kako bo z njimi? „Zaposlene" so 24 ur dnevno. Pa vse gre s korajžo, ljubeznijo in vztrajnostjo. Kdo drug, kot naše matere bi zmogel vse to?
MARIJA FONDA, delavka v osnovnih delavnicah v Iskri — Sežana: „Pri petdesetih letih sem. Vdova s tremi otroki. Dve dekleti sta že odrasli, ena je poročena, druga pa v službi. Pa še sina imam. Star je 14 let. V šoli mu ne gre najbolje, ponavlja osmi razred. Rad bi šel v tehnično srednjo šolo.
Ne veste, kako sama ostane ženska — vdova. Sama za delo, za zaslužek, za vzgojitelja, mater, gospodinjo in skrbnika. Ni bilo malo prejokanih noči. Fant me skrbi. Manjka očetove
Marija Fonda — TOZD Sprejemniki.
trdne roke. Vsega ne morem in ne morem nadomestiti. Pomaga pa nihče. Sama ga vzgajam in — cesta. Bojim se, zelo, da se bo slabo končalo. Pa tako vroče želim sinu naj lepše. Kako ne, saj je moj!''
Po teh srečanjih z ženami sem se vračal po avtocesti. Časa za premišljevanje je bilo na pretek. Kaj vse bi morali storiti za žene. Tako jih puščamo včasih same sredi njihovih problemov. Pesmi pojo o njih, knjige so polne lepih misli, časopisi vzpodbudnih gesel. Morda pa manjka naše — moje osebne zavzetosti?	KF
Predsednica DS o sebi in TOZD
Vera Gliha, simpatična in energična tovarišica srednjih let, že tretje leto predseduje delavskemu svetu v spodnjeidrijski TOZD Montaža. Ko smo se pogovarjali z njo o poslovanju TOZD se ob dnevu žena kar ni dalo mimo vprašanja, kako se počuti kot ena izmed redkih žena, kije predsednik najvišjega samoupravnega organa.
„Predsednica DS sem že tretje leto in do izteka mandatne dobe manjka še dobro leto. Kako se počutim na tem položaju? Morda bo še najbolje, če rečem, da sem ponosna, da so mi sodelavci zaupali to odgovorno nalogo.
Sicer pa ni posebnih težav. Mislim, da me večina sodelavcev in sodelavk jemlje resno in ni razlike med vodilno funkcijo ženske, ali moškega. Seveda se včasih kdo pošali zaradi moje „sar-že“, resnih težav pa nisem imela, ker sem ženska. Ko pa že govorimo o tem vprašanju naj omenim, da moje sodelavke, delegatke v DS vse premalo povedo svoje mnenje. Preveč zadržane so in niti ne vidim vzroka, zakaj se aktivneje ne udeležujejo debat in razprav okrog proizvodne in poslovne problematike.
Sicer nam pa nerešenih zadev res ne manjka. Že v naši občini je velik problem težaven položaj Rudnika živega srebra. V nekaj mesecih ga bodo zaprli. Ker pa smo žene rudarjev v Montaži v večini, je jasno to tudi naš problem. Večina idrijskih tovarn bo vzela po nekaj bivših rudarjev na delo,
Vera Gliha, predsednica DS V Idriji.
barija Mlakar - TOZD Montaža.
MARIJA MLAKAR, delavka v Montaži v Idriji: Simpatična mamica se nii je od srca nasmejala, ko sem jo Prosil, naj kaj pove o sebi in ženskem vPrašanju za dan žena.
„Kaj naj vam pa povem? Za časopis je treba lepo povedati, jaz pa sem tako vsakdanja. Sem mati dveh obok. Devet in deset let sta stara. Skrbi so z otroci! Varstvo je še zmeraj sjabo urejeno. Zame je največja skrb v s’užbi, kaj počno otroci po šoli. Podaljšano bivanje v prostem času še Vedno ni povsem urejeno in tako so otroci večkrat prepuščeni sami sebi. Cesta pa je slab vzgojitelj.
Pa tudi v tovarni ni vse tako rožnato, „kakor pojejo pesmi" okrog osme-9a marca. Ženske se ne prerinemo da-lec. Boljša in bolje plačana mesta po-oarejo moški. Tudi pri odločanju, na sestankih in sejah moška beseda zaleže mnogo več kakor če se ženska še tako Oapenja. Pa ni prav tako. Če imamo Pravico nositi odgovornost in delati, o* morala tudi naša beseda več žaleči.
Moram pa že reči, da doma moja beseda več zaleže. Moj mož še zdaleč ni copata, pa se o vsem zares enakopravno pomeniva in skupno iščeva re-srtve in odločava."
Rade dobro kuhamo!
■ i
Kamorkoli prideš v hišo, jo človek rad mahne v kuhinjo. Pa sem jo tudi jaz v Idriji. Lepo so me postregli. Sredi zime z okusnim svežim radičem in poštenim kosom mesa. Lepi prostori, čiste mize in svetla jedilnica ti kar same želijo dober tek. Med odmorom je bilo kakor v panju. Zatulila je sirena in nevidna metla je odnesla vse.
Stopil sem v kuhinjo. Dobra dva metra široka je in kakih pet dolga. Kuharica Anica Rejčeva in njena pomočnica Ivanka Mohoričeva sta hiteli. V čistih belih haljah sta bili prikupni. Povprašal sem ju, kako jima gre delo. „Več prostora, več prostora! “ sta skoraj enoglasno odgovorili.
Anica je povedala: „Stopetdeset obrokov skuhamo dopoldne in stoti vaj set popoldne. V tejle tesnobi je to prava muka. Vsega zmanjka, prostora, posode — štedilnik je premajhen, saj je navaden družinski. Mlada in nova tovarna smo, jedilnica je res lepa in
Dolores Maver - TOZD Sprejemniki.
DOLORES MAVER, administrator samoupravnih organov v Sežani:
„Že sedem let sem poročena. Mož j® obrtnik. Fanta in deklico imava, ^ar prijetno je doma, družina mi binogo pomeni. Še vedno pa je teža s*rbi in dela v družini vse preveč na ramah žena. Kako pa naj potem širi ?v°ie obzorje, se družbenopolitično Izobražuje, če zjutraj hiti z najnujnej-S|,Ti pri otrocih, nato brž v službo, ^Poldne kuha, likanje in pranje, či-scenje in še tisoč malih opravil. Pri Vsem zmanjka še časa za resno vzgoj-no delo, človek še sesti ne utegne k ® trpko m in jim dati priložnost za aaljši pogovor. Atomska brzina nas preganja od opravka k opravku in ^no manjka časa.
Pa še otroško varstvo je v Sežani slabo urejeno. Prostora ni v vrtcu in Priseljenci, ki nimajo tet in babic mo-aJo imeti pogostokrat žene doma, ker 6 najdejo varuhinj.
9smi marec! Vse preveč kampanj-ip- Veliko črnila se prelije, zlasti o Jeraša njih, ki jih potem nihče ne reši.
.na pa moraš biti z vsemi dolžnostmi 365 dni v letu!"
Posnemajmo jo!
Kadar teče beseda o kakem planincu, že kar vnaprej vemo za kakšen profil človeka gre, ker ima določene specifičnosti. Rad hodi v gore, ki jih je vzljubil z večkratnimi obiski, poleg tega je skromen in dober tovariš; pogovor pa zelo rad napelje na prehojene planinske poti.
Pred dnevi sem obiskal 68-letno upokojenko Iskre — Elektromehanike, Francko Bohinc, ki nosi prav gotovo svojevrsten planinski rekord. Od aprila 1973 pa do danes je prehodila Loško planinsko pot kar dvanajstkrat in to večinoma sama. V njeni vitrini visi cel ducat značk, kakršno dobi vsak planinec, ko uspešno prehodi to pot, ki ima 32 kontrolnih točk in 66 ur efektivne hoje brez počitkov. Tovarišica Bohinčeva je torej žigosala svoje knjižice kar 384 krat, v Loških hribih pa je opravila okroglo 1000 ur čiste hoje.
Kar se tiče izbire planinskih poti, ni niti malo skromna. Tudi ostale poti ne zanemarja. Pri svojih letih se je
dobro opremljena, toda namenjena je bila le za razdeljevanje hrane, zdaj pa tudi kuhamo v njej. Pa je res vse pretesno, saj vidite!"
Poleg toplih malic, ki jo kuhajo na več kakor dvajset načinov imajo na zalogi tudi cigarete, pecivo, brezalko- . holne pijače, sendviče in še kup drob- ’ / narij, ki spadajo zraven.	§§§
Dopoldne in popoldne sta po dva odmora. Prvi poluren, drugi le deset minut. Med prvim razdelijo topel obrok, med drugo pa dekleta iz Montaže popijejo kak sok, pokadijo cigareto in se malo pregibljejo od monotonega dela za trakom.	Anica Rejc in Ivanka Mohorič skrbita,
„Rade bi še popestrile jedilnik. Že da ni kdo lačen v idrijski Montaži.
zdaj včasih pripravimo dve, ali celo tri ________________________________________
jedi, pa nas prostor tako stiska", je še	....
dodala Ivanka.
Upajo pa, da bodo morda že letos,	sem pustila v tovarni. To človek ne
če bo denar seveda, nekaj preuredili m	pozabi kmalu Delali smo paj vam
tako dobili malo ve c prostora za ku-	rečem, podnevi in ponoči, samo daje
hinjo m shrambo.	FY	bil plan izvršen. Leta 1951 sem bila
________________________________________ 20-kratna udarnica na delovnem mestu in sem dobila iz Beograda medaljo dela; še istega leta sem bila pohvaljena od uprave podjetja, vendar te stvari niso za v „cajtenge“, ker bodo potem ljudje rekli, da se samo hvalim", je še dodala Francka.
polotila celo Slovenske planinske transverzale in jo ima že skoraj pod streho. Manjkata ji le še Razor in Križ-ki podi, vendar tja gor ne bi rada šla sama in pravi, dajo malo skrbi. Udeležuje se tudi planinskih tur, kijih organizira planinska sekcija Iskre — Elektromehanike Kranj.
O teh izletih je Bohinčeva povedala: „Na planinske izlete, kijih organizira sekcija, prav rada hodim in me veseli, da me imajo vsi radi, zelo prijazni so z menoj. V družbi Iskrašev se počutim tudi sama še vedno kot nekdaj, ko sem bila še v tovarni. V ,4skri“, takratni „Jugočeški“, sem se zaposlila že leta 1929. Od takrat pa vse do upokojitve, sem delala na eni mašini. Precejšen del svoje mladosti
Na vprašanje, zakaj se je odločila za toliko ponovitev Loških poti, je tovarišica Bohinčeva dejala: „Ko sem vzela prvo knjižico, sem res mislila, da jo bom prehodila samo enkrat. Sedaj jih imam že dvanajst, vendar kljub temu ne bom odnehala. Teh poti sem navajena in so tudi del mojega življenja. Poleg tega me že vsi poznajo, posebno otroci loških vasi. Že sam pogled na tiste prijazne, vesele m dobre ljudi me tako razveseli, da pridem zopet mednje. Loško planinsko pot
Planinski pozdrav Francke Bohinc, s katerim vabi k posnemanju.
ISKRA -
Industrija elementov za elektroniko, n. sub. o.
Ljubljana, Stegne 17
TOZD TOVARNA ELEKTROLITOV -
ELEKTROLITI, n. sub. o.
Mokronog
Po sklepu delavskega sveta TOZD Elektroliti Mokronog
razpisujemo
prosto vodilno delovno mesto (ni reelekcija)
DIREKTORJA TOZD
Pogoji:
-	končana visoka strokovna izobrazba tehnične ali ekonomske smeri s 5-letnimi delovnimi izkušnjami in sposobnostjo vodenja tozd ali
-	končana višješolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri z 8-letnimi delovnimi izkušnjami in sposobnostjo vodenja tozd ali
-	srednješolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri z 1 (Metnimi delovnimi izkušnjami in organizacijskimi sposobnostmi.
Kandidati za razpisano delovno mesto morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še gornje posebne pogoje in imeti tudi moralnopolitične vrline, zlasti ustrezen odnos do samoupravljanja, do dela, do sodelavcev ter odgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi.
Kandidati naj pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev ter z opisom dosedanjega dela pošljejo v zaprti ovojnici z oznako ,.RAZPISNA KOMISIJA" na naslov: ISKRA - IEZE TOZD ELEKTROLITI Mokronog.
Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave razpisa.
med njimi tudi mi kar precejšnje število, po prekvalifikaciji seveda.
Da je položaj rudarskih družin težak naj vam ilustrira dejstvo, da je moj mož zaslužil mesečno pred devetimi leti tri do štiri moje poprečne OD, zdaj pa zasluži manj kot jaz.
Tudi v naši TOZD ni šlo lani najbolje. Tri mesece sredi leta smo preživeli najtežje obdobje v zgodovini tovarne. Zadnji trije lanski meseci so sicer popravili težaven položaj Montaže, vendar vsega ni bilo mogoče nadoknaditi. Recesija nam jo je zagodla. Ni bilo naročil in tretjina TOZD je stala. Delavke smo bile na dopustu, nekaj smo jih začasno celo zaposlili v drugih delovnih organizacijah. Letos teh težav ni, konjunktura naših izdelkov je velika.
Ni pa še vse kakor bi moralo biti. Predvsem kvaliteta in kvantiteta dela ni taka, da bi zagotovila resen uspeh. Zato menim, da bomo morali še in še dvigati produktivnost in kvalitetno raven naših izdelkov. Za to pa so nam potrebni strokovni kadri. Naša prvenstvena naloga je poiskati toliko strokovnjakov, kolikor nam jih je neob-hodno potrebnih za doseg zastavljenih ciljev.
Naš srednjeročni plan predvideva, da bomo izpopolnili strokovne službe. Važna postavka pa je temeljita strokovna raziskava trga, na podlagi katere bomo načrtovali proizvodni program, sedanji in bodoči, ki ga-pripravljamo.
Mnogo pa pričakujemo od ureditve dohodkovnih odnosov, ki jih uzakonja novi Zakon o združenem delu. Upamo, da bomo dosegli s tem enakopraven odnos z bivšo matično delovno organizacijo v Železnikih.
Urejamo pa še vrsto zadev na področju družbenega in osebnega standarda. Imamo zbranih prek osemdeset starih milijonov za nakup stanovanj. S posojili za nas to ni malo. Žal pa ne moremo takoj kupiti stanovanj, ker v Idriji trenutno nič ne gradijo.
F. Kotar
predlagam prav vsem. Je primerna za mlade in stare. Za družinske pohode je kot nalašč, saj je zelo dobro markirana. Kdor pravi, da je bolan in živčen, naj poizkusi eno samo tuto in naj se ne smili sam sebi, če hoče živeti! Pot pod noge pa bo vse v redu!"
„Kako se počutite po tolikih prehojenih Loških poteh? “ „Mlada! Čeprav sem že v letih. Ko pridem zvečer s poti domov in ležem, sem v mislih še vedno v planinah in hodim, hodim, dokler ne zaspim."
Takšna je Francka Bohinc. Kdor jo pozna, ve, da bi o njej lahko povedali še mnogo več. Kdor jo posnema, je zagotovo ubral pravo pot. Srečno!
Edvard Erzetič
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ
Proizvodni rezultati lani niso bili slabi
V preteklem letu smo v delovni organizaciji, v primerjavi z letom 1975, povečali proizvodnjo za 20,2 %. V Iskri—Elektromehaniki v starem obsegu pa za 13 %. Kljub temu, da smo v decembru močno presegli planirane proizvodne naloge, pa v komulativi še vedno nismo nadoknadili proizvodnih izpadov med letom. Če se spomnimo finančnih problemov in pomanjkanja repromateriala v prvem in drugem kvartalu, lahko trdimo, da doseženi proizvodni rezultati v letu 1976 niso slabi.
Pri izvrševanju kumulativnega eksternega proizvodnega plana smo \ letu 1976 zabeležili naj večji zaostanek v naslednjih TOZD: Elektrooptika za 37,6 %, Skupna proizvodnja za 31,1 %, TEN za 17,8% in ATC za
16,9	% - skupaj s kooperacijsko proizvodnjo pa samo za 4,3 %.
Mesec
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December
SKUPAJ
Izvršena eksterna proizvodnja v %
98.8
81.8 104,7
81,1
95.0
94.9 105,6
97,6
99.3
93.9
98.1
109,9
96.4
Nazaj k bazi
Na nedavni prvi seji -predsedstva koordinacijskega sveta ZSM so mladi sprejeli svoja programska izhodišča za tekoče mandatno obdobje. Po novem bodo na nivoju delovne organizacije delovale samo tri komisije: za informiranje, družbenoekonomske odnose in idejnopolitično delo. Za ostala področja bodo v koordinacijskem svetu zadolženi posamezni referenti — koordinatorji dela. Le-ti bodo skrbeli za povezovanje med posameznimi OO ZSM na področju kulture, ljudske obrambe in družbene samozaščite ter športa.
Mladi ugotavljajo, da stara oblika organiziranja ni dala zadovoljivih rezultatov. Doslej so bile v sklopu koordinacijskega sveta formirane komisije, ki so združevale vse predsednike posameznih komisij iz 00.
V teh dneh mladi že pripravljajo seminar, ki bo v začetku marca. Namenjen bo izobraževanju novoizvoljenih vodstev mladinske organizacije. Na seminarju se bodo pogovorili o vlogi in usmeritvi mladine v združenem delu. Obravnavali bodo uresničevanje zakona o združenem delu, aktualne naloge mladinske organizacije, akcijski program ZSM in nekatera vprašanja gospodarskega razvoja Iskre. Sklenili so tudi, da se seminarja lahko udeležijo res samo mladinci, ki bodo v bodoče vodili delo v svojih osnovnih organizacijah.
Težišče delovanja mladih delavcev bo še naprej v 00 ZSM, saj se najbolj sveže in zanimive ideje rojevajo prav v bazi, manj pa na sejah koordinacijskega sveta. Zato naj koordinacijski svet res postane koordinator vseh akcij. Delo 00 mora pravilno usmerjati, mladim članom ZSM pa pomagati, da bodo naša skupna prizadevanja čimprej rodila nove uspehe.
Komisija za informiranje bo preučila možnosti za izdajanje svojega biltena. Skupna naloga vseh mladih pa je: čimveč pisati o svojem delu, akcijah, problemih itd. V zadnjem času pogrešamo vaša mnenja in predloge. Zato - pišite!
Aleksander Lap
Strokovno izobraževanje je nujno
V	kranjski TOZD Orodjarna se zelo zavedajo pomena strokovnega izpopolnjevanja ob delu. To je v današnjih zaostrenih pogojih gospodarjenja ne-obhodno potrebno, saj znanost, tehnika in tehnologija skokovito napredujejo. Samo izpopolnjena in najsodobnejša delovna sredstva, priprave in postopki lahko zagotovijo maksimalno učinkovitost proizvodnega procesa.
V	ta namen so tudi v Orodjarni sklenili, da bodo organizirali za člane kolektiva niz strokovnih predavanj. Prvo je že imel član njihovega kolektiva, ti je v svojem diplomskem delu našel najboljšo strokovno rešitev za konkreten proizvodni problem. To je hkrati najboljša povezava med stro-
kovnim znanstvenim raziskovanjem in življenjsko proizvodno prakso, saj omogoča maksimalno učinkovito rešitev po obeh plateh. To pa bi morala biti hkrati tudi nadaljnja, stalna oblika strokovnega usposabljanja članov celotnega kolektiva DO TEE. Veliko naših strokovnjakov potuje na strokovna potovanja v tujino, kjer se seznanjajo z najnovejšimi znanstvenimi in strokovnimi dosežki. Žal pa premalo teh spoznanj prodre med širši kolektiv. Način strokovnega izpopolnjevanja, za kakršnega se je odločila TOZD Orodjarna, pa takšen vpogled omogoča in s tem tudi hitrejši napredek v posodabljanju proizvodnega procesa. Zato bi bilo nujno in več kot hvalevredno, če bi ga osvojila celotna DO.
V.B.R.
Vse več kršitev zoper varstvo okolja
Inšpekcijske službe pri skupščini občine Kranj so v preteklem letu obravnavale številna vprašanja s področja varstva okolja, blagovnega prometa in obrti in komunalne problematike. Ugotovljena je večja disciplina pri upoštevanju zakonov in predpisov tako na področju gospodarstva, kakor tudi na področju obrti. Medtem pa zadnja leta prihaja do vse večjega kršenja predpisov na področju varstva okolja. Občani in delovne organizacije vedno bolj onesnažujejo naravo. Količi na odpadnuh materialov hitro narašča. Težave nastajajo v večjih blokovnih naseljih.
Odvoz industrijskih odpadkov še ni povsod uspešno urejen. Odpadke odvažajo redno le iz Iskre in Save. Druge delovne organizacije pa odvažajo smeti le občasno.
Inšpekcije so lani obravnavale razna aktulana vprašanja tudi preko sredstev javnega obveščanja. Javnosti dela inšpekcijskih služb bo v bodoče posvečena še večja skrb. Več časa in sodelovanja bo potrebno posvetiti obveščanju organov delavske kontrole v gospodarskih organizacijah o raznih nepravilnostih. Skratka - delo naših inšpektorjev bo še bolj tesno povezano z občani.
Izboljšati
prodajno
politiko
S SEJE POSLOVNEGA ODBORA
Poslovni odbor delovne organizacije je na 18. seji med drugim obravnaval tudi poročilo o prodaji naših izdelkov. V zvezi z nakazano problematiko zalog na izvoznem skladišču bo komercialno področje izdelalo analizo in ugotovilo zakaj posamezni izdelki niso bili prodani.
Potrebno bo tudi sodelovanje z Iskra Commerce glede izboljšanja prodajne politike na izvoznem področju. Rešiti bo treba vprašanje odgovornosti za izdelke, ki so bili izdelani po naročilih Iskra Commerce in ne gredo v prodajo.
V zvezi z obravnavanim poročilom TOZD Orodjarna je poslovni odbor sprejel sklepe:
— da je treba doseči, da bo raznih sprememb na orodjih, posebno na tistih, ki so že v redni proizvodnji — čim manj. Izgubljene kapacitete pomenijo za Orodjarno znižanje ostanka dohodka.
— Potrebno je predvideti nekaj nujne opreme, ki bo omogočila izboljšanje na področju tehnologije orodjarstva.
— V orodjarni je velika fluktuacija mlajših delavcev. Žato je potrebno, da kadrovsko področje sproti skrbi za nadomeščanje z ustreznimi kadri.
Osebni dohodki v januarju
Na osnovi sklepa 5. izredne seje odbora za delitev osebnih dohodkov v Iskri — Elektromehaniki smo v januarju ostali pri istih obračunskih postavkah kot v letu 1976. Toda kljub temu je zanimivo spremljati gibanje OD, tako na nivoju branže kot tudi Elek-tromehanike.
Poprečni mesečni NOD znaša v januarju 4.110 din za TOZD s skupnim žiro računom in 4.198 din za branžo, kar je 2 oziroma 2,9% več kot v preteklem letu. Vzrok za nekoliko višje netto OD v januarju letošnjega leta moramo iskati v porastu doseganja norm po WF normativih, deloma pa tudi v večjem številu opravljenih nadur.
POPREČNI NOD NA ZAPOSLENEGA
r
Enota	1976 1.	januar 77
10-ERO	4.081	4.108
15-VEG A	3.886	3.988
20-MSO	4.988	4.728
23-ŠTEVCI	3.596	3.659
25-TEA	3.556	3.618
26-TEL	3.070	3.208
27-ATC	3.953	4.136
29-MEHANIZMI	3.485	3.658
31-STIKALA	3.887	3.922
40-ORODJARNA	5.053	5.133
41-MER. NAPRAVE	4.943	5.126
42-VZDRŽEVAN JE	4.840	4.942
43-SP	4.067	4.101
98-SKUPNESLUŽBE	4.865	4.875
73-Elektronika	4.068	4.417
75-INSTRUMENTI	3.968	4.142
72-TEN	4.017	4.503
97-IPT	4.448	5.357
11-EO	5.270	5.023
TOZD-i s skupnim		
žiro računom	4.028	4.110
Branža	4.081	4.198
N		
Poslovno poročilo za januar 1977 !
V novem sistemu obveščanja bomo redno mesečno posredovali podatke o rezultatih poslovanja temeljnih organizacij v odnosu do izvrševanja letnega plana. Mesečno bodo podani naslednji podatki:
a)	vrednost proizvodnje in storitev
b)	doseženi odstotek glede na mesečni plan proizvodnje (v%)
c)	vrednost proizvodnje glede na planiran asortiman (v %) č) dosežena prodaja v odstotkih glede na mesečniplan (v %)
d)	doseženi izvoz v odstotkih glede na letni plan (v %)
e)	izplačani osebni dohodek glede na plan(v%)
f)	število nadur na I delavca.
Prvenstvo Elektromehanike
Komisija za plavanje in vaterpolo pri Sindikalni konferenci Iskre Elektromehanike organizira 1. sindikalno prvenstvo v plavanju, ki bo dne 30. 3. 1977 ob 16. uri na zimskem kopališču v Kranju. Tekmovalo se bo v naslednjih disciplinah:
-	moški do 30 let (roj. leta 1947 in mlajši) na 50 m kravel, 50 m prsno, 50 m hrbtno, 25 m delfin in na 25 m s puško,
-	moški nad 30 let (roj. leta 1946 in starejši) na 25 m kravel, 25 m prsno, 25 m hrbtno in 25 m delfin,
-	ženske (starost ni omejena) na 25 m kravel, 25 m prsno in 25 m hrbtno in
-	štafeta moški 4 x 25 m prosto (starost ni omejena) ter
-	štafeta ženske 3 x 25 m prosto (starost ni omejena).
Vsak tekmovalec lahko nastopa v dveh disciplinah in v štafeti. Za ekipo pa se upoštevata: pri moških prva dva najboljša časa takmovalcev iz TOZD, pri ženskah pa samo najboljši čas ene tekmovalke iz TOZD.
Pismene prijave pošljite tov. Marinčku Jožu, TOZD TEA - GPP, tel. 2967 najkasneje do 20. 3. 1977.
Tekmovanje bo vodila tričlanska komisija: Pičulin Marjan, Kožar Rajko in Marinček Jože, ki bo reševala tudi morebitne spore.
. Prijavnice se nahajajo pri športnih referentih TOZD.
Ime	Vred.	Dosež.	Dosež.	Dosež.	Dosež.	Dosež.	Štev.
TOZD	proizv.	plan	plan	plan	izvoz	OD	nadur
	v 000	v %	asort.	prod.	na let.	v%	na 1
			v %	v% :	plan v%		zaposl-
1. ATC	58.624	99,9	66,9	70,0	168,8	104,6	5,4
2. TEA	20.875	101,6	83,7		142,8	101,8	0,6
3. TEN	10.436	181,7	80,1		13,5	112,1	-
4. Elektron.	5.107	185,9	79,4		125,8	108,6	-
5. TEL	7.136	103,2	52,3		-	104,5	u
6. IPT	1.407	59,6	40,3	152		112,4	-
7. EO	5.043	39,9	39,9	-	40,0	95,3	-
8. Vega	7.205	92,0	81,5		66,0	102,6	3;
9. MS O	9.565	100,7	83,9	101	-	94,8	14
10. Števci	33.520	101,6	73,4		87,8	101,8	u
11. Instrum.	13.295	99,9	83,7		162,9	104,4	4,1
12. Mehanizmi	5.556	100,2	84,6		95,4	104,9	1,7
13. Stikala	18.945	99,7	73,6		87,9	100.9	1,5
14. ERO	28.757	102,9	54,3	93	59,6	100,7	0,8
15. Orodjarna	96				101,6	1,9	
16. Mer. napr.	1.571	157,1	76,7		- -	103,7	6,3
17. Skup. proiz.	171	69,9	69,9		-	100,8	2,3
18. Vzdrževanje	107		-		- '	102,1	5;
19. Restavr.	1.855	93	-		—	100,0	1,1
20. Skupne sl.	37		-		-	100,2	3,7
Skupaj	226.972	100,2			74,9	102,9	2?
Menimo, da navedeni podatki bolj kompleksno prikazujejo dejansko stanje, predvsem pa bodo dopolnjeni tudi s podatki o izkoriščanju delovnega časa in stroških.
Tudi podatki o prodaji bodo v bodoče podani po temeljnih organizacijah.
Podatki o doseženi proizvodnji dokazujejo, da so bila planska predvidevanja realna: večje odstopanje je le v Elektrooptiki, kjer še niso organizirane proizvodne zmogljivosti in v IPT, kjer so v prvem kvartalu nedoseganju plana vzrok nepodpisane pogodbe, vendar izpad kasneje nadoknadijo.
Večji problem predstavlja odstopanje po asortimanu,kergre za proizvodnjo nenačrtovanih izdelkov, ki se teže prodajajo in s tem vežejo na sebe dodatna obratna sredstva.
Podatki o osebnih dohodkih kažejo na poviševanje, to se izraža predvsem zaradi povečanega preseganja norm.
V bodoče bomo v poslovnih poročilih skušali zbrati podatke za vse temeljne organizacije, predvsem pa bomo podatke dopolnjevali s pokazatelji, ki kažejo n3 stroške.
N. Pavlin
Znanje je pogoj za napredek
Že nekaj časa prevladuje spoznanje, da v mednarodni delitvi dela postaja prepad med razvitimi in nerazvitimi področji čedalje globlji in da v sodobno industrijsko družbo spadajo lahko le države, ki so sposobne same ustvarjati in razvijati sodobno tehnologijo ali pa jo vsaj sistematično in s kritično odgovornostjo vključevati v lastne razvojne procese. Vir sodobnega bogastva je čedalje bolj znanost in sposobnost ustvarjanja vedno novih tehnologij ter čimhitrejšega uvajanja slednjih v proizvodnjo. Čas, ki preteče, od znanstvenega odkritja do njegove praktične uporabe, je vedno krajši. Ta proces pa dobi svoj pravi pomen in težo šele ob dopolnitvi proizvodnje z novimi prijemi v organizaciji razvoja tehnologije ter še posebej tržne uveljavitve izdelkov, ki jih daje.
V nakazanih širših okvirih je funkcionalna izobrazba posebnega pomena. Cisto fizično delo izgublja pomen na stopnji sodobnih produktivnih sil. Odločilno je, kako v produkciji uporabljamo dosežke znanosti. To pa pomeni nadalje, da moramo načrtno dvigati gospodarsko rast z znanjem vseh članov kolektiva, ne samo posameznikov. Kvalifikacijska struktura delavcev v dobi nove industrijske revolucije se bistveno menja. Kvalifikacije za delo pa si ne moremo pridobiri enkrat za vselej. Če naj ima delavec pregled nad dogajanji v sodobnem avtomatiziranem produkcijskem postopku ter pravila njegove kontrole in uravnavanja, bosta potrebni visoka stopnja kulturne razvitosti in stalno izobraževanje ob delu. Razlike med fizičnim in umskim delom predvsem v elektronski industriji čedalje hitreje izginjajo.
Pa se tega dovolj zavedamo? Se zavedamo, da je treba imeti potrebno znanje, če hočemo razumeti probleme proizvodnje, tržišč, cen, stroškov, delitve dohodka, potreb družbenih dejavnosti, ti so hkrati tudi naše lastne — v širšem smislu? Menim, da odločno premalo. V pogojih sodobne samoupravne družbe dejansko ostajamo v mezdnem, najemniškem odnosu, če nimamo potrebnega družbenoekonomskega znanja, da bi se aktivno vključili v upravljanje svoje DO, TOZD ter vseh družbenih vprašanj v širšem družbenem merilu. Vsi zakoni in samoupravni akti nam nič ne pomagajo, če se jih ne znamo po-
služiti. Vedeti moramo, o čem odločamo, zavedati se moramo odgovornosti in posledic svojih odločitev. Šele tedaj lahko rečemo, da je delavec resnični upravljalen.
Rekli smo torej, da je izobrazb3 osnovni pogoj za vse perspektive i11 ambicije sodobne industrijske družbe-Te izobrazbe, oziroma dojemljivosti ifl uporabljivosti, si ne pridobimo zgoljv tim. šolah. To je samo eden od sestavnih delov izobraževanja. In drugi-Glejmo poleg celovečernih filmov n3 TV tudi izobraževalne oddaje, berimo namesto stripov in kriminalk *Delo“, „Komunista“, „Naše razglede", dobre knjige. In potem razmišljajmo o tem, kaj smo prebrali-namesto da svojemu sodelavcu ali sosedu zavidamo njegov napredek & materialne dobrine.
Predvsem pa se zavedajmo, da se svet ne začne in konča za tovamiškir11 plotom. Če pa ga hočemo razumeti io se vanj aktivno vključiti, moramo 0 njem tudi več vedeti. Pot torej je-Odločiti se moramo torej le, da stopimo nanjo.
Viktorija Budkovič-RayyeS
Kulturni večer
Osnovna organizacija ZSM ATC bo ob dnevu žena pripravila 7. marca ob 18. uri, v dvorani delavskega sam0; upravljanja v Savski loki, kulturo1 večer.
V	programu se bo predstavila gle' dališka umetniška skupina GEG ^ Kranja. Skupino sestavljajo mla^1 fantje in dekleta, ti so z veliko volje in čuta do poezije ustvarili homogen° celoto. Skupina GEG seje kranjskem11 občinstvu že predstavila v Prešern0' vem gledališču z recitalom Dragotin3 Ketteja in Srečka Kosovela. Tokrat sc nam bodo predstavili s krstno upriz°! ritvijo recitala Ljubezenska lirika, k1 bo ob spremljavi glasbe popestren s Pie som. Janko Hvasti pa bo recitira* nekaj pesmi.
V	drugem delu programa nas bo zabaval mladi pevec Andrej Šifrer. Zapoj bo tudi popevki „ZaljuM sem se zobozdravnico" in „Bil sem mlad“, k bodo tudi na njegovi prvi mali plošč*-
Rudi Lanz
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
V Makolah bodo gradili
Pretekli teden je bilo v TOZD TE LA 23. zasedanje delavskega sveta. V okviru dnevnega reda so obravnavali tudi investicijski program za izgradnjo nove tovarne v Makolah. Kaj več o tem nam je v razgovoru povedal njen direktor, Viktor Korošec.
Bilo je konec 1973, ko je razmišljanje o izgradnji nove tovarne pripeljalo do prvih konkretnejših akcij. DS takratne Tovarne električnih aparatov je na posebno prošnjo občinske skupščine Slovenska Bistrica na svoji seji 3. 11. 1973 imenoval komisijo. Le-taje imela nalogo preveriti možnosti in pogoje za postavitev nove tovarne na izbrani lokaciji, to je v Makolah.
Sama odločitev je neposredno izhajala iz naslednjih vzrokov:
—	da je potrebno dosledno izvajati dolgoročno poslovno politiko ob prestrukturaciji proizvodnje,
—	da je potrebno izvajati smernice srednjeročnega programa razvoja Ljubljana na področju zaposlovanja in kadrovske politike
—	in da se Iskra kot taka neposredno vključi v uresničevanje srednjeročnega razvoja manj razvitih krajev v Sloveniji.
Omenjene ugotovitve so posledice spoznanja, da je potrebno v bodoče v ljubljanski regiji uvajati proizvodnjo, ki bo bazirala na višji stopnji tehnološke obdelave in ki kot taka potrebuje zaposlovanje kvalificiranega in visoko kvalificiranega kadra.
Takšna proizvodnja pa zahteva dolgoročni poslovni koncept z izločanjem velikoserijske proizvodnje na področja, kjer je dovolj priučene delovne sile, oz. tja, kjer v okviru uresničevanja razvoja Slovenije uvajamo policentrični razvoj celotne republike.
S tem konceptom, ko prenašamo velikoserijsko proizvodnjo na nove lokacije in istočasno na področju Ljubljane zaposlujemo predvsem kvalificirano in visokokvalificirano delovno silo, uresničujemo tudi resolucijo o srednjeročnem razvoju Ljubljane kot celote.
Rezultat dela komisije, ki je bila imenovana na delavskem svetu 3.11. 1973, je bil sklep samoupravnih organov, da se del serijske proizvodnje čim Prej preseli iz Ljubljane v preurejene prostore gradu Štatemberg. V teh prostorih (235 m2) je v juniju 1974. leta stekla proizvodnja programskih stikal in pomožnih relejev. Tako je danes na tej lokaciji zaposlenih 45 delavcev, kar predstavlja solidno osnovo za hitrejši razvoj nove tovarne. Ta, današnja lokacija v gradu, je začasna in pomeni le delno rešitev v pomanjkanju proiz-vodnih prostorov. Obenem je kot zgodovinski in turistični objekt skrajno neprimeren za tovrstne namene. Zato se je s konceptom postopnega prenosa proizvodnje na novo lokacijo takoj pristopilo k izdelavi investicijskega programa za izgradnjo nove tovarne. Dokončno so o izgradnji novih proizvodnih prostorov na lokaciji Makole obširno razpravljali samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in ostali zaposleni. Na osnovi spoznanja, da je uresničevanje ciljev takšne poslovne politike garant za hitrejši razvoj celotne temeljne organizacije, so sprejeli odločitev o realizaciji celotnega projekta.
Odločitev je bila sprejeta na 23. zasedanju DS TOZD TELA, dne 24. 2. 1977. Zasedanju so poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij iz temeljnih organizacij prisostvovali tudi predstavniki občinske skupščine Slovenska Bistrica in sicer: predsednik Alojz Korez, namestnik sekretarja ZK Adi Žunec, direktor LB podružnica Slovenska Bistrica, Marija Godec, in drugi. Omenjeni gostje so ob tej priložnosti lahko neposredno spremljali delegatski način odločanja o tako
..
pomembnih dolgoročnih ciljih razvoja temeljne organizacije.
Z izgradnjo v Makolah naj bi TOZD pridobila približno 1650 m2 novih proizvodnih površin. V prostorih nove tovarne naj bi proizvajali programska stikala za pralne stroje in nekatere vrste pomožnih relejev. Hkrati naj bi na novo zaposlili 165 delavcev, kar bi skupno z že sedaj zaposlenimi znašalo 210 delavcev.
Celotna investicijska udeležba znaša 45 milijonov dinarjev, od tega
29 za osnovna in 16 za obratna sredstva.
Temeljni kamen naj bi vzidali 25. marca, izgradnja naj bi bila končana do konca 1977, da bi se v novi objekt preselili v drugem kvartalu 1978.
Za konec bi dejali še to,da z izgradnjo nove tovarne TOZD TELA sprošča v Ljubljani proizvodne površine, ki predstavljajo pogoj za uvajanje novega proizvodnega programa in to predvsem za področje elektroenergetike.
Ta program se bo v bistvu razlikoval od serijske proizvodnje. Je tehnološko in tehnično zahtevnejši, potrebuje večje proizvodne prostore in kvalificirano delovno silo. Glede na svojo specifičnost bo dal tudi večje ekonomske učinke.
Špela Dittrich
Zakon in obveščanje
Uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu poteka preko organov upravljanja in samoupravne delavske kontrole, se odraža v odgovornosti za opravljanje samoupravljal-skih funkcij, v družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in drugih samoupravnih splošnih aktih in ne nazadnje v obveščanju delavcev v združenem delu.
Zakon o združenem delu obravnava obveščanje v tretjem poglavju četrtega dela.
Dejstvo je, da sodi zahteva po aktualni, resnični in čim popolnejši obveščenosti delavcev tako v temeljnih kot v delovnih organizacijah, k uresničevanju samoupravljanja. S tem namenom tudi zakon določa osnovne smernice glede delovanja organov, ki naj bi zagotovili redno, pravočasno, resnično, popolno ter po vsebini in obliki vsem dostopno obveščanje.
Govori tudi o tem, da imajo delavci pravico in dolžnost zahtevati, da so obveščeni o delu in izvrševanju sklepov delavskega sveta, izvršilnega organa ter poslovodnega organa tako temeljne kot delovne in sestavljenje organizacije. V primeru neizpolnjevanja dolžnosti obveščanja to pomeni po določilih zakona kršitev pravic delavcev. Pri tem pa se vidnejše pojavi tudi vloga sindikata, ki lahko s svoje strani zahteva od subjekta ali organa v delovni organizaciji, ki je zadolžen za obveščanje, da delavce sproti obvešča o delu in izvrševanju sklepov zgoraj navedenih organov.
Čeprav bi na prvi pogled marsikdo menil, da je pet članov, s katerimi je to poglavje določeno, dosti premalo, je vendar v njih zajeto bistvo pomena obveščanja v temeljnih in delovni organizaciji. Drugi bo morda pogrešal
„Iskm“ si prizadeva za boljšo informiranost.
konkretnejšo opredelitev informacijskega sistema, češ daje ta družbeno izredno pomembna dejavnost zajeta vsebinsko preširoko. Po drugi strani pa se moramo zavedati tega, da zakon zahteva, da obstoječe temeljne in druge organizacije združenega dela uskladijo samoupravne sporazume o združevanju, druge samoupravne sporazume, statute in druge splošne akte s tem zakonom. In kje drugje naj bi bilo obveščanje delavcev v delovni organizaciji podrobneje opredeljeno, če ne v njenih samoupravnih aktih?
Torej je sedaj vrsta na delovnih organizacijah, da v rokih, ki jih določajo programi za izvajanje določb, vskladijo zgoraj omenjene akte in sporazume z zakonom in s tem posredno store tudi nekaj za uresničevanje samoupravljanja preko obveščanja. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da morajo temeljne organizacije prilagoditi novim določbam tudi svojo organizacijo in ne samo samoupravne akte. Lahko trdimo, da danes ni temeljne organizacije, pri kateri ne bo prišlo do organizacijskih sprememb. S tem pa bo prišlo do sprememb tudi v informacijskemu sistemu, ki je živ in nenehno se spreminjajoč spremljevalec našega vsakdana.	Špela Dittrich
Priznanje krvodajalcem
Skoraj vsak dan lahko slišimo po radiu ali televiziji, da RK Slovenije poziva krvodajalce na odvzem krvi, ki bo tega in tega dne v tem in tem kraju. Navadili smo se že in marsikdo presliši ta humani poziv. Vendar pa jih je vsak-dan več, ki se odzovejo temu klicu. Težko bi prešteli, koliko naših delovnih ljudi je že darovalo to dragoceno življenjsko tekočino, koliko milijonov stekleničk je šlo iz zavodov za transfuzijo k pomoči potrebnim ponesrečencem, mladim materam ali tistim, za katera življenja se borijo zdravniki ob operacijskih mizah. Ti anonimni darovalci dajejo kri iz preprostega in nesebičnega razloga, da nekomu pomagajo. Iz razloga, ki je v današnjem svetu postal za marsikoga nerazumljiv, saj poznamo mnogo
Zbor delavcev med razpravo.
primerov iz dežel razvitega kapitalizma, kjer se je ta humana akcija sprevrgla v bedno kupčijo za dolar ali dva.
Čeprav je pri nas, v Sloveniji, navada, da RK organizira krvodajalsko akcijo v okviru posameznih občin in s tem sčasoma sistematsko zajame celo republiko, pa organizacijska priprava ni tako enostavna. Krvi potrebujemo vsak dan več in zato moramo vsako takšno akcijo dobro pripraviti, če hočemo dobiti čim več krvodajalcev. Tako ni nič nenavadnega, če občinski odbori za RK dobe največ krvodajalcev ravno v delovnih organizacijah. Mednje sodi tudi delovna organizacija Iskra-Avtomatika, ki je s številno ekipo krvodajalcev lahko za vzgled ostalim delovnim organizacijam.
Tako so bili v sredo, 23. t. m., vabljeni krvodajalci iz TOZD TELA, delovne skupnosti skupnih služb in TOZD SV N, da se v prostorih restavracije na Savski c. 3, udeležijo podelitve značk in diplom. Priznanja so dobili vsi tisti delavci, ki so vsaj petkrat že darovali kri. Zbrane, bilo jih je približno trideset, je najprej pozdravil v imenu delovne organizacije Tone Kastelic, referent za družbeni standard iz TOZD TELA. Za njim je povzela besedo Nada Svetličič, ki seje v imenu bežigrajskega občinskega odbora za RK zahvalila vsem za že tolikokrat darovano kri. Nato sta skupno z referentom razdelila značke in diplome. Pri razdeljevanju so zbrani v svoji sredi toplo pozdravili Lajevec Boruta, ki je čeprav komaj 31 let star že 59 krat daroval kri. Sam meni, da je krvodajalstvo predvsem in v prvi vrsti humana akcija, ki jo je potrebno
gojiti in razvijati. Vendar pa naj bi jo približali mlademu človeku kot nekaj, kar je samo po sebi umevno, mu nekako privzgojili ta čut pomoči do sočloveka. Ne pa, da večina mladih postane krvodajalec pod vplivom trenutne akcije in morda nekateri iz želje po znački in priznanju.
Prepričan je, da bo potrebno te akcije s strani republike še bolje urediti, precizirati in poenotiti. Dejstvo je, da ima že veliko naših delovnih organizacij v svojih samoupravnih aktih zapisano, da imajo tisti delavci, ki so darovali kri, tisti dan prosto.
Nimajo pa še vse. Prav tako morajo delovne organizacije same kriti izgubo, ki nastane zaradi izostanka z dela ob priliki takšne krvodajalske akcije.
To sta le dve stvari, ki jih delovne organizacije uredijo po lastni presoji, vendar bo potrebna tukaj republiška poenotenost. Vendar pa jih je med 66, kolikor jih je dobilo priznanje, še veli- Borut Lajevec s priznanjem za svoje ko takih, ki so dali kri več kot tride- krvodajalsko sodelovanje.
S podelitve značk in diplom krvodajalcem.
setkrat, dvajsetkrat itd., kar pa tudi ni tako malo, če bi hoteli to količino preračunati v litre.
ZNAČKE IN DIPLOME SO DOBILI
Janez Anžič, Marjan Bajc, Jure Bilodjerič, Ciril BizUj, Nino Breceljnik, Jože Brinšek, Milan Brulc, Stane Cimerman, Enes Čehič, Alojz Dolinar, Alojz Drnovšek, Jožefa Krošl, Zvone Fister, Tončka Golub, Emil Gorkič, Franc Grahek, Ljubo Jamšek, Bert Breceljnik, Marija Jenko, Mirosl Jere, Anton Kastelic, Janez Kitak, lv^ Klešnik, Vinko Kogovšek, Jožica Koren, Sašo Krainer, Albin Kurnik, Borut Lajevec, Marjan Leskovšek, Stane Malovrh, Anton Marušič, Tone Mavsar, Štefka Mesojednik, Janez Miklavčič, Marija Novak, Anton Palčič, Franc Pečar, Marija Penko, Slavka Kukovičič. Silvo Petrovič, Miloš Polimac, Janez Resnik, Franc Sitar, Dušan Sluga, Franc Solar, Jožefa Stare, Franc Sterle, Marija Štamcer, Darko Štendohar, Anica Štuhec, Matjaž Turnher, Jože Trančar, Janez Trtnik, Peter Turk, Jožica Vide, Mirko Vizjak, Tončka Vrbat, Marjan
Zavašnik, Olga Zupančič, Stanislav Žitko, Albina Žužek, Branimir Blažič, Jože Kamnikar in Marjan Sterle.
Po podelitvi se je Nada Svetličič še enkrat zahvalila vsem prisotnim in izrazila upanje, da bo vsak od darovalcev na prihodnjo akcijo pripeljal vsaj enega novega krvodajalca.
Nato je v imenu občinskega odbora kot znak priznanja in zahvale za tako ^ "vilne krvodajalce podarila TOZD L srebrno plaketo mesta Ljub-
Špela Dittrich
KRVODAJALSKA AKCIJA
V torek, 22. t. m., dan pred podelitvijo priznanj in značk krvodajalcem naše delovne organizacije in srebrne plakete mesta Ljubljane TOZD TELA, so se krvodajalci ponovno zbrali na poziv bežigrajskega občinskega odbora RK. Iz TOZD TELA 75 darovalcev in 15 iz delovne skupnosti skupnih služb je tako darovalo približno 30 litrov krvi.
Špela Dittrich
INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV
Lepi uspehi na področju družbenega standarda
V tolminskem AET posvečajo iz leta v leto več pozornosti reševanju stanovanjske problematike zaposlenih. Tako so lani kupili 8 novih stanovanj in jih imajo zdaj skupno že 32. Mnogi delavci so dobili tudi posojila za nakup lastnih stanovanj ali pa za graditev zasebnih hiš. Vsota, ki so jo letos namenili za reševanje stanovanjske problematike je še višja kot lani, saj so v banki namensko vezali precejšnjo vsoto.
Morda bo letos edina ovira v tem, da v tolminski občini ne gradijo novih stanovanjskih blokov, oziroma so stanovanje v njih že odkupili posamezniki ali delovne organizacije. Prav zato bodo letos večino denarja porabili za kreditiranje posameznikov, v letu 1978 pa bodo spet skušali kupiti več stanovanj.
Drugo takšno področje družbenega standarda, kateremu namenjajo v AET trenutno največ pozornosti sta vsekakor nova kuhinja in jedilnica, ki bosta dobili prostore v novi proizvodni dvorani. Le-to bodo predvidoma dogradili do srede novembra letos. Nova kuhinja in jedilnica bosta delavcem AET omogočili kakovostno pripravo toplih obrokov, in to ne samo malic kot doslej, pač pa tudi kosil. Samo prehrano so imeli v AET do
pred nedavnim zasilno urejeno v ženskih garderobah, pred dvema letoma pa se je jedilnica začasno preselila v novo poslopje, v katerem izdelujejo magnetni vžigalnik. Kuhinje doslej niso imeli in so morali tople malice voziti iz tolminskega obrata družbene prehrane.
Nova kuhinja in jedilnica bosta za delavke in delavce AET toliko večja pridobitev, če vemo, da se praktično vsi vozijo v Tolmin iz bližnjih vasi in jim bo prav zato urejena prehrana mnogo pomenila.
LD
INOZEMSKA PRAKSA
Klub štipendistov Iskra bo med počitnicami organiziral inozemske prakse za svoje člane. Zato se vsi zainteresirani prijavite na Referatu za štipendije, Prešernova 27, najkasneje do 20. marca 1977.
KŠI
edino v odpravi notranjih slabosti in pomanjkljivosti in to je delovni kolektiv dokončno le spoznal.
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI, ŽUŽEMBERK
Nujnost: za tretjino večja proizvodnja od lanske!
TOZD Keramični kondenzatoiji v Žužemberku se že nekako pet let bori s precejšnjimi težavami in leto za letom svoje poslovanje zaključuje s poslovno izgubo. Lani se je le-ta povzpela že celo na okrog 12 milijonov dinaijev, zato bodo več kot nujni ukrepi, predvsem pa večji obseg proizvodnje, da bo tukajšnji delovni kolektiv končno le premagal lastne slabosti in prešel k učinkovitejšemu poslovanju.
Tako kot navadno vselej in povsod, tudi v tej naši temeljni organizaciji združenega dela vzrok za težave zadnjih let ni le eden, pač pa jih je več in neodložljivo kličejo po čimprejšnji odpravi. Nevzdržen položaj na primer v največji meri pogojuje prenizko povečevanje fizičnega obsega proizvodnje, kar ob rasti cen materiala in tudi vseh ostalih vrst poslovnih stroškov razumljivo, vsako leto znova prinaša izgube. Posebej značilna za minulo poslovno leto je bila presenetljiva količina naročil za izvoz, katere niso pričakovali, hkrati pa manjše potrebe na domačem trgu. Spričo takšnih tržnih razmer so izpolnili le 67 % letnega načrta domače prodaje, bolje — 96 % pa so realizirali izvozna naročila.
Sorazmerno majhne serije in širok izbor keramičnih kondenzatorjev pa je že ena izmed težav, ki jih imajo v Žužemberku. Takšno stanje namreč zahteva tudi večje zaloge surovin, vendar treba jih je imeti, če hočejo ustreči kupcem. Medtem ko navadno imajo za domači trg nekako vsaj 80 % specifikacije potreb v začetku leta, za izvozna naročila praktično ne vedo nič, dokler ne pridejo, ko pa pridejo’ kupci terjajo kratke dobavne roke.’
Nadaljnje težave v tej temeljni organizaciji pomenijo pomanjkljiva organizacija dela, premajhna storilnost in tehnološka zaostalost, ali vsaj prepočasen napredek tehnologije.
Iskanje zgolj rešitev „od zunaj“ prav gotovo ni pot, po kateri bi razmere v TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku lahko izboljšali in se dokopali do boljših pogojev poslovanja. Rešitev je predvsem ali pa celo
vau dviuu m pooorastua za spremljanje proizvodnje in s svojim delom
V SPOMIN JANI SIMONČIČ
Človek se rodi, živi in umrje. To večno in brezizjemno pravilo smo že zdavnaj sprejeli kot dejstvo, ki mu posvečamo pozornost le do epiloga -smrti. Človeka nato hitro pozabimo. Ljudje so umirali in bodo, pravimo in stvar je za nas opravljena. Toda med ljudmi so razlike. Včasih velike. Vsi vemo in predvsem čutimo, da je dobrih, plemenitih ljudi malo. Kdo ve zakaj? Če jih ne bi bilo, sploh ne bi vedeli, kakšni bi pravzaprav morali biti vsi.
in takšna je bila naša Jana. Mirna, pridna, poštena, vljudna in vedno brez zle misli -skratka z značajem, kakršnega bi sleherni imel rad. Menda je prišla v ,,iskra-Commerce" naravnost po dokončani gimnaziji pedagoške smeri. Veliko nismo vedeli o njej, kajti le redkim je zaupala svoje zaseb-

V SPOMIN
JAKOBU JESENOVCU
Tragična smrt je spet posegla med naše vrste!
V prometni nesreči je izgubi! življenje Jesenovec Jaka. Star komaj 23 let, je mora! zapustiti prepolno življenje, svoje starše, prijatelje, znance.
Po rodu iz Ljubljane, je dokončal kovinarsko šolo in se zaposlil v Iskri kot kovinostrugar in v vsem času skušal s svojim ustvarjalnim delom izpolnjevati zadane naloge.
Njegov pošten odnos do soljudi in sodelavcev je pripomogel, da je bi! zelo priljubljen v celem kolektivu, posebno pa med prijatelji. Njegova tragična smrt nas je zato še bolj prizadela, saj je težko verjeti, da smo izgubili tovariša, sodelavca, prijatelja. Pred njim je bilo še vse življenje, zato je tragična smrt še toliko bolj boleča. Njegovo delovno mesto bo ostalo prazno ter nemo in vsakič, ko bomo šli mimo, se bomo spomnili nanj.
Dobrega, poštenega sodelavca in prijatelja bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
IEZE, TOZD Orodjarna
. •
nosti. Ni bila vsiljiva. Ubirala je svoja samotna pota, čeprav je bila dobra prijateljica in duhovita družabnica. In v službi je poznala samo delo in dolžnosti tako kot njena pokojna mama Marija, ki je bila naša dolgoletna sodelavka, najprej v IEV in nato v raziskavi tržišča, kjer je bila tudi upokojena. Jana se je navzela ljubezni do naše „lskre", tako kot njena mama. Rada je hodila v službo. Govorila ni dosti, toda iz drobcev posamičnih pripovedi smo razbrali njeno silno ljubezen do umetnoti, zlasti gledališča, knjige in glasbe. To umetniško stremljenje in na-'darjenost lastnega in svojskega dramskega oblikovanja je lani proti koncu leta s pridom vključila v delo redne amaterske igralke v Šentjakobskem gledališču. Srečo je našla v gledališču — duhovno dopolnilo v beat glasbi in razvedrilo v lepi knjigi.
Toda kruta usoda je nenadno, komaj v 25. letu, pretrgala njeno plemenito življenje. Življenje, ki je veliko obetalo, življenje, ki je bilo vajeno izžarevati le dobroto, saj se v njem slabo niti ni naselilo.
Zgrozili smo se in še danes ne moremo prav verjeti. Le pogled na njeno prazno mizo v osmem nadstropju PPC, oddelka SEV, nam potrjuje, da je ne bomo videli nikoli več. Do trpe!a je. Odšla je za vedno. Toda v spominu nas vseh, ki smo jo poznali, bo še dolgo živela, vsa svetla kot sonce, kot mnogo, mnogo prezgodaj pokošena cvetlica na pragu pomladi življenja ...
- M. K.
Prvi odločni ukrep za izboljšanje prihodnjih poslovnih rezultatov je vsekakor večji obseg proizvodnje, ob močno povečani storilnosti dela. S tem v zvezi nameravajo letos ustvariti za 30 % večjo proizvodnjo in pri tem storilnost dela povečati kar za 38 %. Le tako velika proizvodnja jim namreč lahko zagotovi dovolj velika finančna sredstva za kritje vseh potreb in vsaj minimalen ostanek dohodka, katerega v zadnjih letih niso poznali.
Drug pomemben ukrep za izboljšanje stanja so temeljite analize tehnoloških postopkov in analize direktnih stroškov v posamezni skupin izdelkov. Tako so ugotovili, koliko stroškov pri posameznem izdelku pokrivajo, kje je nujna mehanizacija, kar pa je še posebno pomembno — kako bo treba izvesti reorganizacijo, da bo proizvodnja lahko zagotovila učinkovitejši finančni rezultat.
Odslej bo proizvodnja v Žužemberku organizirana tako, da bodo imeli pet osnovnih skupin in sicer: VF keramika, ploščati kondenzatoiji, cevasti kondenzatorji, program EMI (elektromehanski izdelki) in maloserijska proizvodnja.
Stroške bodo zasledovali po teh petih proizvodnih skupinah in ugotavljali njihov uspeh. Vodja proizvodnje v vsaki skupini bo odslej osebno disciplinsko odgovoren za izvedbo celotne naloge, od začetka do konca. Celotna skupina bo zato stimulirana za doseženi rezultat, za izpolnjevanje delovne norme, za manjši izmet, itd. Stimulacija pa bo temeljila na rezultatih proizvodne skupine in rezultatu celotne TOZD, kar bo nedvomno vzpodbudilo angažiranost celotnega delovnega kolektiva za boljši skupen poslovni rezultat.
Skupina tehnologov ima po novem
predvideva proizvodni načrt, do tačas;
lahko pripomore k večji proizvodnji, ^ojovlogSadno^dosež^Spro-all,p° P°trebl tudi k spremembi teh- izvodnimi rezultati.	P
noloških postopkov, vsekakor pa se morajo, tako kot vsi v posamezni proizvodni skupini, angažirati v polni meri za izpolnitev letos tako povečanega proizvodnega načrta.
Pomemben pa je tudi sklep, da bo vsakršno povečanje osebnega dohodka resnično možno samo na osnovi uresničevanja proizvodnega načrta. S tem v zvezi so se namreč dogovorili, da bo novi pravilnik o delitvi dohodka in osebnih dohodkov stopil v veljavo šele takrat, ko bo tri mesece zapored proizvodni učinek TOZD takšen, kot ga
Kaže torej, da se je delovni kolektiv odločil za pravilno in najbrž edino zdravilno pot — z odpravo notranjih slabosti in pomanjkljivosti uresničiti večjo proizvodnjo in tako ustvariti večja finančna sredstva za pokritje vseh svojih obveznosti in potreb.
Želimo jim, da bi pri uresničevanju letošnjih načrtovanih nalog imeli čimmanj objektivnih težav, z dogovori o ureditvi notranjih pomanjkljivosti so se pa tako odločili tudi proti subjektivnim.
J. C.
Lado Penež
PORTRET ISKRASA
„Maja Pliseckaja na smučeh!11, to je bila prva asociacija, ki mi je v hipu prešinila glavo, ko je mimo zasneženega kuclja, na katerem sem, po prav nelepem padcu, obsedela, v elegantni vožnji, kot res prava balerina, švignil smučar v rdeče-modrem dresu, za katerega sem takoj ugotovila, da je nedvomno med boljšimi smučarji v sicer prostrani in izbrani družini Iskrinih smučarjev. Lado Penež ni samo dolga leta šofer v ISKRI, ampak si je v svoji življenjski karieri še veliko prej, preden je prišel k ISKRI, začel pridobivati smučarske veščine. Vsekakor pa poleg tega, da je že dolga leta smučarski vaditelj, ne more zatajiti svojega naslednika na smučeh - sina Matjaža, ki že tekmuje v kranjskem Triglavu.
Ko smo torej pomenek začeli z vprašanjem ali je začel smučati že zgodaj, verjetno preje kot voziti avto? , je razumljivo odrezal:
„Vsekakor že prej, smučam tako rekoč od rojstva. Smučanje je postalo pomembni del mojega življenja, medtem ko mi je vožnja z avtomobilom najprej služba.11
Ce primerjamo obe vožnji: katera se vam zdi varnejša, z avtomobilom, ali smučmi? Kaj se vam zdi, daje pri obeh tehnikah posebej važno in morda skupno?
„Vožnja na smučeh se mi zdi varnejša, čeravno zaradi vse večje gneče
ISKRA — Industrija elementov za elektroniko LJUBLJANA, Stegne 17
Celotna delovna organizacija ISKRA IEZE želi pospeševati inventivno in inovacijsko dejavnost, v katero vključuje širši krog strokovnjakov. S tem namenom razpisuje TOZD—Tovarna uporov in potenciometrov — Šentjernej
Javni natečaj
za izvirno konstrukcijsko rešitev nastavljivega potenciometra maksimalnih dimenzij 10 x 10 x 4,3 mm minimalne nazivne moči 0,1 W,ki je prirejen za avtomatsko montažo. Za najboljši rešitvi sta razpisani 2 nagradi:
1.	nagrada 100.000 din
2.	nagrada 80.000 din
Na predlog komisije so lahko odkupljeni koristni predlogi. Zasnova izdelka mora zadoščati sledečim pogojem:
1.	Potenciometer mora biti tako konstruiran, da ne bodo stroški materiala, izdelave in amortizacija opreme presegli cene 0,50 din/kos.
2.	Izdelek mora ustrezati predpisanim tehničnim zahtevam, ki jih naj udeleženci natečaja zahtevajo v TOZD—Tovarni uporov in potenciometrov Šentjernej.
3.	Letna količina proizvedenih komadov je 50.000.000
4.	Maksimalna montažna površina za to količino je 700 m2
5.	Delo v dveh izmenah.
Predlog mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
1. tehnične lastnosti izdelka
glede na zahtevane	2 izvoda
2. tehnično dokumentacijo izdelka	2 izvoda
3. podatke izbranih materialov	1 izvod
4. opis tehnoloških postopkov	1 izvod
5. ocena dosežene kvalitete zanesljivosti	1 izvod
6. materialni normativ za izdelek	1 izvod
7. časovni normativ za izdelek	1 izvod
8. osnutek naprav za avtomatsko montažo s	
predračunom	1 izvod
9. terminski plan izvedbe projekta	1 izvod
10. funkcionalni prototip izdelka v naravni	
velikosti	5 kosov
11. garancijo za fizično izvedbo projekta	1 izvod
12. predlog za prenos avtorskih pravic	
(samo če je predlog zaščiten)	1 izvod
13. identifikacijski obrazec, ki ga dobite	
v TOZD zapečaten v ovojnici s šifro	1 izvod
Ostali pogoji javnega natečaja so:	
1.	tečaj je anonimen, vsa dokumentacija mg bo označena samo s šifro.
2.	rok za oddajo predloga je 29. april 1977 do 12,00 ure. Zapečatene in šifrirane predloge pošljite na naslov:
ISKRA - IEZE
TOZD Tovarna uporov in
potenciometrov
68310 Šentjernej
z oznako „JAVNI NATEČAJ ZA POTENCIOMETER11
3.	komisija bo do 20. maja pregledala in ocenila predloge
4.	javno odpiranje ovojnic s šiframi bo 23. maja ob 10.00 uri, v prostorih TOVARNE UPOROV IN POTENCIOMETROV Šentjernej.
5.	v natečaju navedeni zneski veljajo kot neto izplačilo za nagrajene predloge.
6.	predlogi morajo biti izvirni. Na obrazcu za identifikacijo predloga je obvezna izjava avtoija, da ima pravno lastnino do predloga in da izdelek kakorkoli ni zaščiten v nobeni drugi državi.
7.	v primeru, da avtor želi, ali je že predlog ali del predloga pravno zaščitil na katerikoli način, je potrebno priložiti pogoje za prenos avtorskih pravic na tovarno uporov in potenciometrov.
Vse ostale informacije o natečaju dobite v TOZD UPORI 68310 Šentjernej.
na smučiščih tudi tu ni brez nevarnosti. Razlika med obema vožnjama pa je predvsem v tem, da je trasa za avto na cesti že vnaprej določena, na smučišču pa si lahko smer sproti izbiraš sam. To pomeni, da pri smučanji! ■ morajo refleksi ves čas delovati, medtem ko se za volanom moraš refleksno odločati le v posameznih trenutkih.
Ste vselq' želeli biti čim hitrejši, tako pri smučanju kot pri šofiranju? Do kje se vam zdi hitrost še primerna za naše pogoje cest in smučišč? Posebej: do kje se vam zdi, bodo smučarji v smuku še lahko povečevali brzino? Ali se oprema hitrosti smučarjev ustrezno spreminja?
Nikoli nisem želel biti najhitrejši — ampak predvsem zmeren in gotov svoje vožnje. Ne trpim obotavljanja, čeprav nimam rad posebnih tveganj, ampak težim k temu, da se vožnja odvija normalno. Seveda, s takim stališčem in v pogojih vse večje gneče pa hitrost prej nazaduje kot pa se povečuje. To velja tako za ceste kot za smučišča. Letos smuča veliko več ljudi kot prejšnja leta; k temu je pripomogla tudi boljša zima. O hitrosti posebej pa ne bi rad govoril, čeravno uživam v hitri vožnji. V zadnjem času se je smučarska oprema res tehnično posodobila in izpopolnila, s tem pa so se povečale možnosti za še boljše uspehe na tekmovanjih.
Vas od vseh športov smučanje najbolj veseli? Ste sami vložili v svojo smučarsko vadbo veliko časa in truda? Ali vam je bilo to tudi predvsem v veselje? Kdaj ste na smučeh najbolj zadovoljni, in ali vreme odločilno vpliva ali ne? Ali ste pri smuki raje sami ali v družbi?
„Prav gotovo!11, je odločno potrdil sobesednik in se spomnil, kako so bili včasih finančni pogoji veliko bolj trdi „Smučke smo imeli lesene, izdelovali smo jih kar doma; prve pa sem si sploh izposodil od prijatelja.11 Ko pa je prešel na smučarsko veselje in šolanje, pa je nadaljeval: „Truda, ki sem ga že vložil v šolanje drugih, tako na tečajih kot individualno, je bilo že precej. Gotovo pa sem se najbolj posvetil svojemu sinu Matjažu, ki sedaj tekmuje za kranjski Triglav. Sam se smučam najraje v ne preveliki, dobri družbi, in ob sončnem vremenu.11
In kakšne izkušnje ste si pridobili,, ko ste poučevali na tečajih: ali moški in ženske tečajnice enako dojemajo pouk smučanja?
„Če imaš v vrsti deset ljudi, potem jih na enem t,ečaju lahko naučiš le najosnovnejše. Čim manj ljudi imaš, tem bolj sistematično lahko delaš, ker se posamezniku lahko bolj posvetiš. Sproti ga lahko opozarjaš na napake, in jih učinkovito odpravljaš. Če je kdo zagrizen, si lahko znanje hitro pridobi, je pa dojemanje seveda odvisno od sposobnosti in volje. Vse to velja v enaki meri za ženske kot za moške.11
Očitno radi pomagate pri učenju tudi manj izvežbanim smučarjem. Ali ste naredili tečaj za vaditelja? Kaj je začetnike treba naučiti najprej in kaj pozneje v nadaljevalnih tečajih? Koliko smučarjev je že šlo skozi vašo uradno ali neuradno šolo?
„Nekaj jih je že šlo skozi moje roke, zlasti na tečajih TTKS, o številu bi pa težko govoril. Delal pa sem tudi s posamezniki. Osnovno za smučanje je hoja na smučeh, saj že dolgi čevelj težko nosiš, če ga nisi vajen. Isto velja za smuči. Na vse se moraš navaditi.
Novice od tu in tam
^ Londonska družba Sinclair—Radionics že izdeluje prvi žepni televizor na svetu.
Aparat meri 15 x 10 x 4,2 cm in tehta 800 gr. Slikovno cev premera 5 cm izdeluje zahodnonemški AET—Telefunken. Žepni televizor poganja akumulator.
^ Kolektiv podjetja PTT v Nišu je sklenil, da bo1 slovesno vključil v javni promet elektronsko ATC sistema „metaconta" 10 C na dan 27. marca. Tega dne bo namreč odšla Titova štafeta iz Niša v smeri proti Beogradu. Elektronska avtomatska telefonska centrala je delo domačih proizvajalcev — piše beograjska „Borba".
^ V Novi Gradiški zaključujejo dela pri gradnji in opremi nove tovarne elektronike, ki bo začela z redno proizvodnjo naslednji mesec. Tovarno gradi hotelsko-gostinsko Podjetje „Vinogorje" iz Nove Gradiške s pomočjo tovarne RIZ. To bo prva tovarna s Panogo elektronike v Slavoniji. Zaposlovala bo približno lOOdelavcev, zvečine elektrotehnikov šibkega toka. Tovarna bo izdelovala sprejemnooddajne postaje in elektronske ter mehanične registrske blagajne.
^ Šibeniška tovarna elektrod in ferolegur javno protestira proti podjetju ..Dalmacija" v Dugem Ratu, zaradi podvajanja proizvodnje. Šibeniška tovarna navaja, da njen 1.500-članski kolektiv izdelal na leto 50 tisoč ton manganovih ferolegur, kar je dvakrat več kot znašajo vse potrebe po tej surovini v državi. Čeprav so bili predstavniki tovarne ..Dalmacija" že skraja obveščeni o položaju na tržišču, niso nič ukrenili, le izgovarjali 50 se, da je njihova proizvodnja ferolegur namenjena samo za izvoz. Obljube seveda niso držali, pač pa sedaj krepko izrivajo z domačega tržišča šibeniško tovarno.
^ Dobili smo prvo ladjo za prevoz zabojnikov. Imenuje se „Sušak", last pa je reške „Jugolinije". Plove na liniji Jugoslavija — ZDA. Ladjo so izdelali v hamburški 'adjedelnici ..Sietas".
^ ..Front Slobode" iz Tuzle objavlja v članku: „Gastarbeiterji grade tovarno", daje 40 naših delavcev v ZRN poslalo prek banke 1,5 milijonov dinarjev za gradnjo nove tovarne kartonske embalaže v Tojščicnih v severovzhodni Bosni. To je prvi primer skupinskega kreditiranja delovnih mest pri nas. Novo tovarno že grade, zaposlila pa bo 150 delavcev. Celotna investicija je ocenjena na 70 milijonov dinarjev.
^ Smederevska tovarna štedilnikov „Milan Blagojevič", znana po vsakoletnih izgubah, je začela s proizvodnjo avtomobilskih prikolic. Le-te sestavlja po licenci zahodno-fsmške tovarne „Westfalia". Novi dopolnilni proizvodni program tovarne je usklajen s Proizvodnjo tovarn „Crvena zastava" in „Goša." V tovarni menijo, da so sedaj realne Prožnosti, da bodo zaključili poslovno leto brez izgube. „Milan Blagojevič" deluje v sestavu ..Elektronske industrije".
^ ..Delavska enotnost" objavlja v stolpcu ..Celica pod drobnogledom" članek o naši ..Vegi" z naslovom ..Sindikat, kakršen naj bi ne bil". V njem delavci „Vege" kritično obravnavajo delo svojega sindikata. Posebno, ker niso dovolj informirani o dogajanju v tozdu in da po sindikalnih skupinah niso obdelani kazalniki poslovanja. Mimo te kritike je zapis o razgovoru z direktorjem tozda inž. Lovrom Močnikom o dokaj ugodnem poslovanju „Vege" v minulem letu.
Q Mladinska revija ..Mladina" in center za obveščanje in propagando OK ZSMS Kranj sta organizirala med 2. in 18. februarjem akcijo „Dnevi mladine” v Kranju. Akcija ie potekala v obliki pogovorov za okroglo mizo in javnih tribun. Med akcijo so obiskali tudi mlade delavce v naši kranjski tovarni.
Q Podpredsednik skupščine SRS Vladimir Logar in predstavnik industrije elementov — tozd feriti sta obiskala kraj Solčavo v gornji Savinjski dolini. Skupno s predstavniki občine in kraja sta si ogledala prostore, kjer naj bi čez nekaj mesecev — verjetno maia — začel s proizvodnjo nov obrat ..Iskre". V začetku bodo zaposlili le kakih deset delavcev, nato pa več, skladno s povečano proizvodnjo. Solčavski krajani si od „lskre" veliko obetajo — piše ljubljansko „Delo".
Q Zemunski ..Pionir", ki deluje v sklopu ..Elektronske industrije", Niš, je izdelal radijski identifikacijski sistem za javljanje požarov. Napravo preskušajo sedaj gasilci v Novem Sadu. Na kakšnem principu sloni alarmni sistem, ne poročajo.
^ Po besedah generalnega direktorja Skupnosti jugoslovanskih železnic Nikole Filipoviča je letošnje leto prelomno pri poslovanju jugoslovanskih železnic. Po letošnjem fačrtu naj bi se povečali osebni dohodki zaposlenih za 9,2 %, obseg dela za 6 %, stroški Poslovanja za 12%; zato so zaprosili za 12% povišanje cen v potniškem in tovornem Prometu.
^ V Sremski Mitroviči montirajo glavno ATC, ki bo elektronska in druga te vrste v državi. Zamenjala bo staro ATC s 3.200 priključki, poleg tega bo še 4.000 mešča-pov dobilo nove priključke. Elektronska ATC bo veljala okrog 50 milijonov dinarjev, vendar z njeno vključitvijo v javni promet ne bodo zadostili vsem potrebam, zato že sedaj razmišljajo o dodatnih zmogljivostih. ..Sremske novine" ne poročajo kdo je proizvajalec EATC.
^Metalurški kombinat v Smederevu gradi toplo valjarno, ki naj bi bila zgrajena po načrtu prve stopnje do konca leta. Inštalirane celotne zmogljivosti Kombinata bodo : 1,55 milijonov ton železa, 1,65 milijonov ton jekla, 1,5 milijona ton toplo-Valjane in 800 tisoč ton hladnovaljane pločevine in trakov.
Začelo se je šahovsko prvenstvo Ljubljane
Sindikalno moštveno prvenstvo Ljublja-ne v šahu se bo pričelo v tem tednu. Letošnje tekmovanje je posvečeno vrsti jubileja: °5-letnici rojstva predsednika Tita in 40-let-Pici prihoda na vodstvo Zveze komunistov J ugo slavij e. Tekmovanje je že 30. po vrsti, ^histi Iskre pa na tem tekmovanju sodelujemo neprekinjeno že deset let.
Tekmovanja se udeležuje 60 moštev. Moštva so razdeljena na šest skupin. Razvr-^ena so po lanskih rezultatih in so v po-stmezni skupini različno močna. Tako so v 1$ti skupini moštva z boljšimi in moštva z slabšimi lanskoletnimi rezultati. Skupine Pred seboj pa so tako enakomočne. Igralo se bo enkrat tedensko. Dvoboji morajo biti končani do vsakega četrtka v tednu. Igra se P° Bergerjevem sistemu in to vsako moštvo z vsakim v skupini Tempo igranja je ena Pta za vsakega igralca za eno partijo. O rezultatu partije odloča zastavica na uri. tekmovanje vodijo posebni tričlanski tekmovalni odbori za vsako skupino po-sebej. Ti odbori odgovarjajo za pravilen in
pravočasen potek tekmovanja. Predsedniki teh odborov pa ‘ tvorijo odbor celotnega tekmovanja. Glavni tekmovalni odbor rešuje morebitne spore, ki bi nastali med tekmovanjem.
Posamezna moštva bodo tekmovala v naslednjih skupinah:
I.	skupina:
1. Slovenijaceste, 2. Uprava inšpekcijskih služb, 3. Tiskarna Toneta Tomšiča,
4.	SZDL II, 5. Ljubljanska banka, 6. RSNZ, 7. Toplarna, 8. Julon 9. RTV, 10. Iskra III z igralci:
1. Juriča Zadravec; 2. Janez Grčar; 3. Spasoje Kosorič; 4. Marjan Kovač, Re-zerve:5. Darko Božič (kapetan) 6. Marjan Mrak, 7. Peter Korenčan.
II.	skupina:.
1. IMP, 2. Iskra II, 3. Julon I, 4. SZDL I,
5.	Delo II, 6. UJV, 7. Gramex, 8. Kolinska, 9. Obnova I. 10. Ljubljanske mlekarne. Za Iskra II. bodo igrali: Anton Ribič, 2. Dane Černe, 3. Bogdan Brezigar (kapetan), 4. Jože Spende, 5. Drago Čopič, 6. Stane Zemljarič, 7. Velimir Bilbija.
III.	skupina:
1.	Viator, 2. LEK, 3. Litostroj, 4. ROG,
5.	Iskra IV, 6. Avtotelina, 7. Iskra V, 8. Pletenina, 9. Tuba, 10. Klinika I. Moštvo Iskre IV. bodo zastopali: 1. Ilija Vardič,
2.	Milan Slemnik, 3. Jernej Derčar, 4. Marjan Jerše, 5. Metod Bolte (kapetan),
6.	Djordje Lazarevič, 8. Anton Nerat, 9.
Smučarsko središče na Krvavcu
Prihodnji teden, 7. marca, bo v stolpnici Iskre v Ljubljani ustanovna skupščina interesne skupnosti za izgradnjo in razvoj rekreacijsko turističnega centra Krvavec in kot je pričakovati, bodo novi člani, zlasti delovne skupnosti, široko podprli to akcijo, ki naj bi omogočila vse večje možnosti za oddih in smučarsko rekreacijo delovnim ljudem ljubljanskega področja in drugih okoliških predelov.
„Naj večji problem Krvavca, ki seje letos pokazal, je bil v tem, da so prišli ob sobotah in nedeljah smučatji na smučišča, plačali po 90 dinarjev za dnevno karto, nato pa so marsikdaj čakali v vrstah pred žičnicami tudi po pol ure in več. Poleg tega pa je aktiviranih doslej le 45 odstotkov razpoložljivih smučišč," je na tiskovni konferenci minuli teden ugotovil predsednik pripravljalnega odbora Drago Flis-Strela.
Krvavec že od nekdaj slovi kot izredno priročna in kvalitetna gorska-postojanka, saj so se prvi ljubljanski izletniki tod začeli smučati že pred dobrimi petdesetimi leti. Seveda pa so bili takrat pogoji še zelo primitivni — skromni in brez tehničnih olajšav.
Širšemu krogu obiskovalcev je postal Krvavec laže dostopen šele po vojni, leta 1958, ko je SAP Ljubljana izročil v obratovanje dostavno dvosedežnico za Njivce — Gospinca. To je bila četrta sedežnica, zgrajena v Sloveniji, v športnoturistične namene. V poznejših letih sta bili zgrajeni še dve sedežnici, in ena vlečnica. Toda center je zaživel le na pol. Po triletnih razpravah od leta 1970 do 1973 pa se je položaj na Krvavcu toliko poslabšal, da je kljub dosedanjim gradnjam grozil polom. 27. marca 1973 so ustanovili končno v Kranju konzorcij za nadaljnjo izgradnjo RTC Krvavec — konzorcij, ki mu danes predseduje generalni direktor Iskre Jože Hujs. Obstoječe zmogljivosti, ki nudijo dnevno rekreacijo več kot 5000 obiskovalcem, so: parkirišče za okrog 800 osebnih vozil, dostavna žičnica za okrog 6.300 gostov, žičnica na samem Krvavcu z zmogljivostjo okrog 3.000 oseb, in smučišča, ki s svojimi programi v polni zimski sezoni lahko sprejmejo okrog 3.800 smučaijev, v spomladanski pa nekaj manj. Zaradi prevelikega navala in zanimanja pa seveda niso bile usluge vselej najboljše, ker so bile pač zmogljivosti za vse večje število gostov premajhne.
Letošnje ocene kažejo, da je bilo od 55 do 60 odstotkov obiskovalcev iz Ljubljane in okolice, 25 do 30 odstotkov iz Kranja in okolice in 10 do
Lado Penež
(Nadaljevanje s 6. strani)
Od hoje na smučeh do paralelnega zavoja pa je seveda precej dolga pot, ki je po navadi v eni sezoni nihče ne prehodi. Sicer pa je šola le začetek, naprej pa velja, da je vaja še in še potrebna."
Lado Penež, kije urezal prve smučine na Torklji na Smaijetni gori in, ki je pozneje tudi opravil vaditeljsko šolo, se kljub svoji spretnosti najraje smuča doma, na najlepših smučiščih Krvavca. „Na Krvavcu so smučarske razmere običajno dobre, naprave odlične, ljudje entuziasti. Seveda pa bi bilo zaradi silnega navala še marsikaj treba narediti in prav tu bi lahko mi vsi - vsak delavec posebej - veliko pomagali. Terene na Krvavcu bi bilo potrebno razširiti in povečati zmogljivost žičnic, da bi odpadle dolge kače čakajočih, ki smo jim vsak dan priča. Krvavec je pač blizu Ljubljane in Kranja, zato bi bilo dobro, če bi delovni kolektivi prispevali k dograditvi tega rekreacijskega centra v korist svojih članov.
Ko pa smo ga v tem smislu povprašali, če v našem delovnem kolektivu posvečamo športni rekreaciji in posebej smučanju dovolj pozornosti, je bil odkrito kritičen: „Organizirane rekreacije v združenem podjetju — kar se tiče smučanja - žal, ni! Tu bi morali še marsikaj narediti, saj je smučanje zelo koristno za utrjevanje zdravja, delovnih sposobnosti, pa tudi za krepitev obrambnih sposobnosti v okviru SLO. Tečajev sicer nekaj je, vendar običajno nanje hodijo vedno isti — gibanje bi moralo poseči bolj v širino. Pri tem bi marsikaj lahko naredil tudi sindikat. Gotovo pa so koristni tudi drugi športi. Sam poleg smučanja tudi planinarim, gojim vodne športe in kolesarim," je sklenil pogovor Lado Penež, za katerega ne smemo pozabiti, da je pri vsem tem tudi že dolga leta vesten in požrtvovalen član našega Iskrinega delovnega kolektiva.
20 odstotkov iz ostalih krajev Slovenije. Zato bi bilo tembolj razumljivo, da bi se prav delovne skupnosti iz teh najbolj zainteresiranih področij tudi organizirano zavzele za povečanje zmogljivosti naprav na Krvavcu. Žal je doslej nadaljnjo graditev na Krvavcu otežkočalo tudi težko finančno stanje, saj več dohodek na žičnicah ni zadoščal niti za kritje bančnih anuitet. Poleg tega so Krvavec doslej bremenile neugodne infrastrukturne investicije na dobo pet do osem let. Ker so lani zaslužili na tem področju okrog 6,7 milijonov dinaijev, letos pa že v poldrugem mesecu več kot 2,5 milijonov, menijo, da so obeti za naprej dobri, seveda pa bo treba znatno povečati zmogljivosti in razširiti smučišča na sosednje predele, kot so zlasti Kriška planina, Kržišče, Jezerca in -.Veliki z volu Do konca leta 1980 naj bi na Krvavcu uredili 138 hektarov novih smučišč in smučarskih prog, z novimi vlečnicami-sedežnicami pa naj bi na uro prevažali več kot 13.000 oseb, tako da bi se lahko promet odvijal tekoče. Za letos računajo, da bodo v celoti že začeli nekatera napovedana dela. Nova interesna skupnost, za katero so razposlali vabila okrog 800 delovnim organizacijam, pa naj bi bila široko zaledje tako za razvoj Krvavca kot tudi za njegovo izkoriščanje. Seveda bi imeli delavci teh organizacij na smučiščih tudi večje popuste, celo do 50 odstotkov.
V Sloveniji imamo trenutno 16 bolj ali manj razvitih komercialnih zimsko-športnih središč, ki razpolagajo s 74 žičnicami skupne zmogljivosti 56.800 prevozov na uro. Te lahko
brez vrst čakajočih ustrežejo kakim
24.000	smučarjem. Po dosedanjih štetjih in ocenah za manjša neobiska-na središča pa so ugotovili, da je poleg tega v Sloveniji hkrati na snegu med 30 in 35 smučaijev. Tako lahko trdimo, da nam danes primanjkuje smučišč za okrog 10 do 11.000 smučarjev. Krvavec je že doslej igral v tem splošnem okviru pomembno vlogo. Tako zaradi svojih prirodnih lepot in ugodnih smučarskih razmer, še posebej pa zaradi svoje bližine Ljubljani in drugim industrijskim predelom. Vsekakor je promet od leta 1967, ko je delež Krvavca pri skupnem številu prevoženih potnikov in smučaijev v Sloveniji znašal 10 odstotkov do leta 1976, ko je znašal že 20 odstotkov in še več, nenehno rasteh
To naravno rast bodo seveda zdaj s široko zastavljeno akcijo še bolj razvili. Med drugim so že v investicijskih stroških za leto 1977 programirane štiri žičnice, z zmogljivostjo 3.700 oseb na uro, izdelavo potrebnih smučišč, nabavo treh teptalnih strojev in razne naprave za poživitev poletne sezone. Pri tem so investicijske stroške ocenili na okrog 22 milijonov dinarjev. Bodoči člani interesne skupnosti bi po sporazumu vpisovali deleže po
100.000	dinaijev. Za posamezne organizacije bo to sorazmerno majhna vsota, v skupnem seštevku pa bodo finančna sredstva učinkovito orodje za uresničitev načrta o tem, da bi naši delovni ljudje dobili, ob spoštovanju prirodne značilnosti in vabljivosti gorske pokrajine, hkrati tudi najugodnejše tehnične možnosti za svojo sprostitev in športno zabavo, skratka za obnovitev svojih delovnih sposobnosti. Gotovo pa bo treba že na ustanovni skupščini te interesne skupnosti poskrbeti tudi učinkovito za varstvo narave, da pri tem ne bo trpelo tisto okolje, zaradi katerega bodo vse te investicije in tehnične gradnje, saj človek se lahko zares sprosti samo v lepem, naravnem okolju.
Mak
Sofinanciranje bo pomagalo do izgradnje kompletnega RTC Krvavec.
Prebrali smo za vas
Vsekakor predstavlja leksikon Cankarjeve založbe: Svetovna zgodovina — publikacijo, kije pomembna novost za naš knjižni trg. Že dolgo je tega, kar smo Slovenci dobili, še pred vojno, prevod Wellsove svetovne zgodovine, sploh pa doslej nismo imeli tovrstnega dela v eni sami knjigi.
Današnji čas je pač takšen, da en sam človek že zdavnaj ne zmore napisati pregleda svetovne zgodovine, kajti specializacija se ni uveljavila samo v tehniških, temveč tudi humanističnih in seveda prav tako tudi v zgodovinskih znanostih.
In tako si je Cankarjeva založba zamislila leksikalno izdajo svetovne zgodovine v enem samem zvezku. Ker pa tega, kljub lastnim močem, trenutno ne bi zmogli, se je logično založnica zatekla na tuje in med številnimi tujimi tovrstnimi zgodovinami izbrala svetovno zgodovino zafiodnonemške založbe Herder.
Vendar je pri tem treba takoj napisati, da Svetovna zgodovina, kakršna je zdaj pred nami, še zdaleč ni prevod nemškega izvirnika. Nasprotno, delež naših zgodovinarjev pri tej knjigi je tolikšen, da lahko govorimo o naši, slovenski izdaji svetovne zgodovine, saj je, na primer, že obsežen uvod o temeljnih pojmih zgodovine napisal zgodovinar Bogo Grafenauer.
Zlasti pa je pomemben delež naših strokovnjakov pri obdelavi polpreteklega in sedanjega obdobja, kjer je opazen delež za prvo svetovno vojno, oktobrsko revolucijo in zgodovino sveta med obema vojnama mnogo prispeval Janko Prunk, medtem ko je poglavje o odporniških gibanjih med drugo svetovno vojno napisal Metod Mikuž.
Povsem naše pa je zadnje poglavje leksikona pod naslovom Svet po drugi svetovni vojni, v katerem je Radovan Vukadinovič obdelal hladno vojno, nove države in neokolonializem, gibanje neuvrščenih, različnost socialističnega sveta in miroljubno aktivno sožitje.
Kljub svoji, lahko bi dejali kar sedanji aktualnosti, pa je značilnost te knjige tudi v tem, da pričujoča zgodovina ni pisana kot zgodovina vojn in dinastij in da nista, kot smo vajeni v podobnih delih središče in pozornost usmerjeni v zgodovino Evrope, temveč zajema zgodovina svet v celoti od Daljnega vzhoda, preko Amerike do Afrike. Dalje ohranja knjiga preglednost z razpredelnicami in zemljevidi ter številnimi ilustracijami, kar vse daje delu tudi znanstveno vrednost in težo, saj je urednik v predgovom upravičeno zapisal:
„0 delu kot celoti bi lahko sicer dejali, aa je napisano na osnovi najnovejših znanstvenih odkritij. Nemška založba in njena skupina avtoijev je poskušala podati celotno dogajanje iz čim enotnejših izhodišč. Delo daje dovolj oprijemljivega gradiva, ob katerem si bo vsak bralec lahko izluščil jasno in tudi z marksističnih stališč sprejemljivo podobo o zgodovinskem dogajanju. “
D. Ž.
XV.ZIMSKO ŠPORTNE IGRE ISKRE V KRANJSKI GORI
Teki v dežju, slalom v čudovitem vremenu
V Kranjski gori so bile 25. in 26. februarja XV., že tradicionalne zimskošportne igre Iskre, to pot razšitjene razen na veleslalom še na smuške teke. Rekli smo tradicionalne in tudi drži da so, saj se jih je udeležilo doslq' največje število smučark in smučarjev iz naših TOZD.
Tradicionalne pa so bile tudi same priprave napje, ker do „tik pred zdajci11 namreč ni bilo jasno, ali bo organizatorjem Viliju Tekavcu, Marjanu Brezarju, Niku Drinovcu in Janku Šilarju uspelo tako zahtevno prireditev solidno pripraviti in izpeljati, ko pa vse do zadnjih dni ni bilo na razpolago, sicer dovolj skromno odmetjenih sredstev. Torej tradicionalno je bilo tu spet vprašanje denarja, hkrati pa tudi to, da si v Kranjski gori, dodobra okrašeni z zastavami številnih organizacij, ki so tu imele svoja vsakoletna tekmovanja, zaman iskal kako zastavo Iskre. Pravi čudež, da je bilo vsaj na obeh štartnih in ciljnih napisih osem Iskrinih znakov, s čimer smo dokazali, da se znamo tudi mi pohvaliti!
Prvi del tekem — v smuških tekih je potekel v Gozd Martuljku, kjer je vso noč pred tekmovanjem na gosto deževalo. Še celo močneje se je vsipalo ves dan in v času tekmovanja. Kljub izredno slabemu vremenu so že omenjeni organizatorji v da. pogojih dobro pripravili tekmovalno progo, dolgo 5 kilometrov.
Smučarke so progo pretekle enkrat, smučarji pa dvakrat. Zanimivo, da je smučarjev nastopilo kljub težavnemu teku v takšnih vremenskih pogojih, bilo celo več, kot se jih je predhodno prijavilo, kar kaže’ da si tudi ta zvrst smučanja vse bolj utira pot v naše vrste, čeprav velja za ..garaško" disciplino.
Helena Best er (ERO) — zmagovalka v teku mlajših.
REZULTATI
TEKI-ženski C razred: 1. H. Bešter (ERO) 25 : 03, 12, 21. M. Fister (Mehanizmi) 29 : 25, 09, 3. D. Černič (Štip.) 31 : 15, 56, 4. M. Turk-Škraba 34 : 01, 14. -Ženski B razred: 1. B. Jančar (PCT) 30 : 29, 30, 2. H. Lipušček (Inst.) 44 : 25, 39. - Moški B razred: 1. V. Grašič (RTO) 19 : 26,15, 2. G. Kordež (ŠC) 20 : 09, 21,3. N. Drinovec (SK-Elektromeh.) 22 : 18, 92,4. B. Jaklič (Stikala) 23 : 18, 01, 5. M. Brezar (K. p. - Elektrom.) 28 : 10, 58,6. L Maren (TELA), 7. F. Fangerl (EMO), 8. F. Jerala (Sprejemniki), 9. R. Cukrov (TV), 10. M. Bračič (TELA). - Moški A razred: 1. Maks Jelenc (Elektromot.) 33 : 50, 75, 2. J. Šolar (OR-Elektromeh.) 35 : 59, 43, 3. Miha Jelenc (Elektromot.) 37 : 20, 22 4. F. Grašič (Elektromeh.) 37 : 28, 01, 5. V Berce (37 : 49, 55, 6.1. Čarman (oba štip.), 7. F. Zupanc (Elektromot.) 8. F. Rakovec (Elektromeh.), 9. Z. Pogačnik (INS-Elektro-meh.), 10. J. Križnar (štip.), 11. J. Garterbr (OR-Elektromeh.), 12. I. Perne, 13. J. Šmit (oba štip.), 14. T. Kemperle (OR-Elektromeh.), 15. F. Zupanc (INS —Elektromeh.), 16. S. Kert (OR-Elektromeh.), 17. I. Benegalija (Elektromeh.), 18. F. Kuhar (TELA), 19. P. Pajk, (TEA), 20. J. Sršen (TV), 21. V. Kreft (Napajanja), 22. Z. Ciglič (štip.), 23.1. Kralj (IC - IPS), 24.R. Kožar (SK - Elektromeh.), 25. F. Kmetič (štip.), 26. F. Kavčič (IC - IPS), 27. M. Lapan (štip.), 28. C. Plevel (TEN), 29. D. Brala (OR - Elektromeh.), 30. F. Ivanuša (TV), 31. J. Grčar (TELA), 32. V. Pregelj (IC _ ips), 33. j. Rupnik (TGA) 34. R. Fajgelj (TV).
VELESLALOM: ženski C. razred: 1. M. Pirc (IC - IPS), 0945,82, 2. V. Štancer (Inženiring) 0 : 55, 49, 3. M. Tabar 0 : 56,
vratci.
Že dobro uro po končanih tekih je prenehalo deževati, ponoči so se na nebu prižgale zvezde in temperatura je zdrknila precej pod ničlo. Vstalo je hladno, jasno in sončno sobotno jutro, ki je že navsezgodaj privabilo na tisoče ljubiteljev smučanja.
Naši dve tekmovalni progi na Podlesu je spet pripravil Franci Mrak, seveda spričo tolikšnega števila še drugih tekmovalnih prog, kar preblizu drugo drugi. Nista bili preveč zahtevni, le zaradi pomrzlega snega nekoliko hitrejši, zato pa takšni, da so v ugodnih pogojih tekmovali tudi še tisti z višjimi štartnimi številkami.
Ne tradicionalno seje tekmovanje v veleslalomu začelo točno, le da so nekateri, najbrž zaradi drsnega delovnega časa v službi, tudi na štart prišli z zamudo in je bilo treba nekaj kombinacij, da so pozneje tudi le-ti pomerili svoje moči med koli.
No, steklo je končno vse „po maslu11 in proti 14. uri, so še zadnji tekmovalci švignili po daljši progi in XV. zimsko-športne igre Iskre so se končale, razumljivo uspešno.
Kako so se odrezali posamezniki v svojih tekmovalnih razredih, si oglejmo v rezultatih, za konec zapisa le še to, da so se zaključka iger in razglasitve rezultatov udeležili predsednik sindikata ZP Jože Čebela, predsednik mladine Miloš Pavlica in namestnik generalnega direktoija Boštjan Bar-borič, med tekmami pa še sekretar ZK ZP Stane Preskar in predsednik ZB ZP Franc Križnar.
Najboljši trije v vsakem tekmovalnem razredu so prejeli kolajne, najboljše tri ekipe pa spet tradicionalne pladnje, po objavi rezultatov pa je sledilo še žrebanje skromnih, zares skromnih nagrad in s tem je bila pri kraju naša prva letošnja športna manifestacija.
54, 4. M. Šparovec 0 : 59, 61, 5. F. Deželak (Vse TEA), 1 : 12, 39, 6. S. Kukovičič (TELA), 7. M. Kolenc (SS - ŠP). - Ženski B. razred: 1. M. Krampi (SK - Elektromeh.) 0 : 47, 26, 2. T. Rupar (Zmaj) 0 : 47, 98, 3. B. Prašnikar (Instit.) 0 : 52, 70, 4. T. Žolnir (IC - IPS) 0 : 54, 49, 5. S Bajič (INSTIT). 0 : 57, 95, 6. V. Keše (SK - Elektromeh.) 7. J. Berginc, 8. M. Kveder,
9.	R. Cigler (vse EMO), 10. V. Guzelj (TGA), 11. S. Jurman (Instit.), 12. J. Mišič (IC - IPS), 13. B. Jančar (PCT), 14. M. Pflaum (SKS — Elektromeh.), 15. D. Bohinc (Mehanizmi), 16. M. Kotar (SS-ŠP), 17. N. Čulun (TV), 18. M. Rant (TGA). -Ženski A. razred: 1. B. Pikon (INS - Elektromeh.) 0 : 36, 64, 2. J. Hafner (IC-IPS) 0 : 37, 74, 3. H. Bevc (Polprevodniki), 0 : 41, 94, 4. A. Kozan (IC-IPS), 5.N. Barbo (TEL) 0 : 44, 52, 6. B. Pretnar (Avtoelek-trika), 7. M. Gartner (Elektromotr.), 8. S. Možina (ERO), 9. J. Pretnar (INS - Elektromeh)., 10. M. Marolt (Inst.), 11. S. Gros (TEA), 12. Z. Fornezzi (Avtoelektrika), 13. A. Udovč (SK-Elektromeh.), 14. L. Mila-tovič (ATC), 15. L. Juras (SS-ŠP), 16. M. Turnšek (Mehanizmi), 17. M. Pačnik (El.opt.), 18.N. Dežman (INS - Elektromeh), 19. T. Bogataj (Elektromot.), 20. M. Zorč (Avtoelektrika), 21. L Kafol (Instit), 22. J. Šparovec (TEA), 23. M. Turk (Napajanja), 24. D. Černič (Štip.), 25. M. Turk -Škraba (TELA), 26. K. Šebo (Instit.), 27.
Vaško Korunovski (TELA) na progi.
N. Seljak (Avtoelektrika), 28. O. Dolenc (Instit), 29. J. Jug (SS - ŠP), 30. S. Vesko-vič (Avtoelektrika), 31. T. Trobec (Zmaj), 32. L Rozman (EMO), 33. V. Soljačič (TEN), 34. Z. Lendero (Inženir.), 35. L. Pavlič (TV), 36. J. Vrenčič (Instit.), 37. Z. Fojkar (SS - ŠP), 38. M. Šraj (TGA), 39, L. Čož (Inženir.), - Moški F. razred: l.M. Bernig (Keramika) 0 : 35, 07, 2. L. Dornig (IC - IPS) 0 : 36, 00, 3. V. Šarabon (ATC) 0 : 39, 68, 4. P. Matjašič (TELA) 0 : 40, 30, 5. J. Ilija (Inženir.), 0 : 40, 62, 6. D. Pirc (SSS-IEZE), 7. J. Pintar (ERO), 8. T. Polajnar (SEM), 9. M. Grohar (SP - Elektromeh.), 10. S. Vodopivec (TV), 11. T. Bevc (Vzdrževanje) 12. F. Bobnar (TEN), 13. M. Kavalar (Instit.), 14. V. Tekavec (TV), 15. M. Deu (IC-IPS), 16. B. Borštnar (SS-ŠP), 17. R. Rakovec (TV), 18.1. Krši-nar (nevtr.), 19. A. Smole (ATC), 20. S. Wedam (Instit.), 21G. Gregor (IC - IPS), 22. P. Šiler (SEM), 23. S. Munda (Inženir.), 24. D. Kalan (TELA), 25. P. Košir (Napajanja), 26. S. Brezar (IC - IPS), 27. A. Čufar (Avtoelektrika), 28. I. Beguš (Elektromot.), 29. I. Podgoršek (TELA), -Moški E. razred: 1. R. Benedik (SKS -Elektromeh.), 0 : 38, 18, 2. B. Jaklič (Stikala) 0 : 38, 33, 3. J. Juvančič (el. opt.) 0 : 38, 80, 4. M. Treven (TEN), 0 : 39, 99, 5. B. Tomažič (Elektromeh.), 0 : 40, 09, 6. P.
Zupan (TELA), 7. B. Bašelj (SC), 8. G. Javornik (TELA), 9. D. Hafner (Mehanizmi),
10.	V. Zorko (IC-IPS), 11. Z. Mačefat (IC), 12. C. Omahen (TEA), 13. J. Škofič (Avtoelektrika), 14. J. Petkovšek • (Inženir.), 15. S. Lampe (Instit.), 16. R. Faganel (INS - Elektromeh.), 17. B. Pavlin (Kondenzatorji), 18. J. Škoberne (Avtoelektrika), 19. J. Štrajhar (EMO), 20. V. Bezek (Inženir.), 21. A. Pretnar (TGA), 22. A. Stojanovič (TGA), 23. S. Vidic (MN -Elektromeh.), 24. L. Koblar (Elektromot.), 25. I. Kogoj (Avtoelektrika), 26. M. Kamp-jut (IC-IPS), 27. A. Kovačič, 28. K. Grubar (oba Upori), 29. C. Pečkaj (TELA). 30.
Vodje znmgovalnih ekip.
F. Kuhar (Polprevodniki), 31. F. Sussinger (TV). - Moški D. razred: 1. T. Gartner (Elektromot.) 0 : 37, 13 2. J. Žakelj (el. opt.), 0 : 37, 71,3. R. Lušnic (Inženir.), 0 : 37, 83, 4. L. Stritih (Števci), 0 : 38,17. 5. F. Zupan (ŠC) 0 : 39, 14, 6. M. Čelik (SKS-Elektromeh.), 7. P. Gartner (Elektromot.) 8. J. Završnik (MSO), 9. M. Kamplj (Vzdrževanje), 10. J. Podlesnik (TELA), 11. J. Kalan (SVN), 12. P. Vrhovec (IC - IPS), 13. F. Gregorič (SVN), 14. V. Šafhalter (Avtoelektrika), 15. M. Bernard (INS-Elektromeh.), 16. J. Fink (Napajanja), 17. S. Kovačič (Polprevodniki), 18. J. Koruza (IC - IPS), 19. A. Ladič (Polprevodniki), 20. S. Pavlin (EO), 21. A. Šmuc, (Instit.), 22. J. Dolinar (TEN), 23. TKočnikar (EMO), 24. D. Hmeljak (Avtoelektrika), 25. A. Stele (TELA), 26. M. Beltram (EMO), 27. J. Ivančič (Avtoelektrika), 28. A. Blehveis (Inst.), 29. B. Nasič (IC-PS), 30. V. Hafner (TGA), 31. J. Meden (IC - IPS), 32. J. Boc (TEN), 33. M. Živec (Instit.), 34. M. Ravnikar, (Instit.), 35. M. Bračič (TELA), 36 R. Cukrov (TV), 37: Z. Čapelj, 38. V. Flerin (oba Inženir.), 39. A. Brulc (TELA). - Dijaki in štipendisti: 1. V. Švab (PŠ) 0 : 36,48, 2. L Skek (št.), 0 : 36, 60, 3. M. Gosar (št.), 0 : 37, 00, 4. J. Potočnik (TŠ) 0 : 38, 34, 5. A. Capuder (L), 0 : 38, 73, 6. M. Pintar, 7. M. Jensterle (oba TŠ), 8. L Knific (št.), 9. F. Grohar (PŠ), 0. B. Šavli (št.), 11. S. Žerjal (L), 12. P. Legat (TŠ), 13. T. Gerbec, 14. B. Garafol, 15. E. Sussinger (vsi št.), 16. D. Solid (L), 17. A. Markelj, 18. B. Gorjanc (oba TŠ), 19. S. Krč (PŠ), 20. A. Kregar (L), 21. J. Črnivec (TŠ), 22. M. Mlinšek (št.), 23. A. Vidmar, 24. M. Bogataj (oba (TŠ), 25. 1. Pogačar (PŠ), 26. M. Olobak (št.), 27. F. Peternelj (TŠ), 28. B. Logar (PŠ), 29. F. Kmetič, 30. V. Odar (oba št.), 31. D. Majkič (TŠ), 32. T. Mulej (L), 33. M. Trojar (št.), 34. J. Koželj (PŠ), 35. A. Krč (TŠ), 36. B. Kržišnik (št.), 37. B. Korošec, 38. V. Mohorič, 39. Š. Hudobivnik (vsi TŠ),40. M. Kos, 41. L. Štular (oba PŠ), 42. E. Pintar (L), 43. J. Ahačič (PŠ), 44. M. Ocepek (L), 45. D. Demec (št.), 46. B. Intihar (TŠ), 47. J. Ožek (PŠ), 48. M. Hudobivnik (TŠ), 49. D. Kum (L), 50. B. Šolar (TŠ), - Moški C. razred: 1. T. Lotrič lElektromot.) 0 : 54, 49, 2. R. Šerjak (Inženir.), 0: 54, 88,3. A. Osterc (TV) 0 : 56, 71, 4. M. Gartnar 0 : 56, 74, 5. M. Tolar (Elektromot.) 0 : 57, 27, 6. M. Zornada (Instit.), 7. A. Nunar (ATC), 8. M. Čopi (Avtoelektrika), 9. J. Habjan (TGA), 10. R. Mlekuž (Avtoelektrika), 11. V. Novak (Napajanja), 12. J. Gabron (SK - Elektro-1 meh.), 13. M. Podstudenšek (IC - IPS), 14, J. Šavs (oba IC IPS),15. A. Kastelic (TELA), 16. A. Mak (Polprevodniki), 17. M. Černe (TELA), 18. A. Grm (Števci), 19. A. Breskvar (Instit.), 20. M. Modic (TEN), 21. T. Zorko (Polprevodniki), 22. J. Ankele (Orod. - elektromeh.), 23. J. Sršen (TV), 24. C. Vidovič (Sprejemniki), 25. LDagarin (SP - Elektromeh.), 26. A. Zalaznik (Fe-
Vozi Iztok Skek - štipendist.
S starta v tekih v Gozd Martuljku.
riti), 27. K. Kovačič (EMO), 28. P. Lah (TELA), 29. R. Udovč (SS-ŠP) 30. E. Paš, (Orodja), 31. J. Zupančič (IC-IPS), 32. F. Fimšek (EMO), 33. L Kmšič (SVN), 34. P. Erznožnik (SS-ŠP), 35. M. Janežič (Zmaj), 36. V. Petelin (Instit.), 37. j. Mohorič (Elektromot.), 38. M. Košir (Instit.), 39. P. Zaletel (Zmaj), 40. B. Golli (Instit.), 41. G. Epih (Inženir.), 42. F. Ivanuša (TV), 43. D. Dolhar (TEN), 44. V Debeljak (Elektromot.), 45. J. Gačnik (SVN), 46. A. Franc (Instit.), 47. B. Repe (Inženir.), 48. U. Vrhunec (Magneti), 49. M. Uršič (Avtoelektrika), 50. M. Blažič (Magneti). — Moški B. razred: 1. M. Nadišar (Elektromeh.) 0 : 48, 86, 2. S. Udovč (ERO), 0 : 48, 88, 3. S.’ Logonder (SK - Elektromeh.), 0 : 49, 02, 4. J. Gosar (Elektromeh.), 0 : 50, 89,5. M. Špacapan (Avtoelektrika), 0 : 51,38,6. M. Plešec (SS - Elektromeh.), 7. Z. Jeršan (TV), 8. R. Deželak (TEA), 9. I. Kemperle (Elektromot.), 10. J. Arh, 11. L. Meglič (oba INS - Elektromeh.), 12. G. Fugina (Instit.), 13. M. Krivic (Inženir.), 14. I. Tominc, (IC-IPS), 15. A. Trkman (Avtoelektrika), 16. F. Nadles (EO), 17. T. Milač (EMO), 18. P. Perc (TELA), 19. M. Mrak (Instit), 20. F. Bizjak (Avtoelek.), 21. F. Peršin (Instit), 22. T. Rupnik (TGA), 23. M. Mraz (Polprevodniki), 24. M. Adlešič (Inženir.), 25. B. Sedlar (Instit.), 26. M. Drenovšek (TGA), 27. B. Dmjava (IC -IPS), 28. J. Jeraj (Orodja), 29. Š. Razinger (Elektromot.), 30. F. Jenko (TGA), 31. J. Marinko (SVN), 32. M. Dolinšek (Napajanja), 33. M. Pucelj (TEN), 34. J. Zajc (TELA), 35. Ž. Kavs (Avtoelektrika), 36. J. Selak (Upori), 37. M. Krohne (IC IPS), 38. M. Juhart (EO), 39. S. Tomac (VEGA), 41. Repše (Orodja), 42. R. Fajgelj (TV), 43. F. Šinkovec (Elektromeh.), 44. F. Mugerle (IC-IPS), 45. P. Tevž (SSS-IEZE), 46. S. Starič (Instit.), 47. T. Habjan (Elektromot.), 48. M. Štuhec (Inženir.), 49. J. Petrač (SVN), 50. M. Kršlin (EMO), 51. M. Zupanc (Sprejemniki), 52. V. Zupan, 53. M. Popovič (oba TELA), 54. R. Antosije-wicz (Instit.), 55. A. Recelj (Napajanja), 56. T. Golob (SVN), 57, V. Lukač (TELA), 58. L. Meguša (Elektromot), 59. J. Grčar (TELA), 60, D. Ipavec (TEA), 61. T.Šipek (Feriti), 62. B. Zajc (SVN), 63. E. Malnarič (Kondenzatorji), 64. S. Franko (Upori), 65.
M. Kozjak (Inženir.), 66. M. Kokalj (Feriti), 67. V. Urbas (Iženit), 68. B. Mohorič (Elektromot.), 69. J. Kovačič (Orodja), 70.
Z. Lah (PCT), 71. M. Recelj (Upori), 72.0. Zadel (Zmaj), 73. C. Plevel (TEN), 74. G. Lah (EO), 75. I. Kavs (Avtoelektrika), 76. A. Verstovšek (Inženir.), 77. M. Potočar (Upori), 78. F. Vršnak (Inženir.), 79. B. Mazi (Zmaj), 80. M. Jarc (TELA), 81. J. Lesizza (Avtoelektrika), 82. F. Kuhar (Sprejemniki), 83. F. Tarfila (Elektrom.), 84. M. Podgoršek, 85. M. Novak, 86. B. Kocjan (vsi Instit.), 87. M. Mrak (Feriti), , 88. M. Bradih (Instit.), 89. E. Prašnikar i (SVN), 90. P. Zajec (Kondenzatorji), 91. A. Matjas (Inženir.), 92. A. Platiša (Avtoelektrika), 93. N. Osolnik (SVN). - Moški A. razred: 1. Z. Pave (SP - Elektromeh.) 0 : 47, 70, 2. J. Gašperin (INS — Elektromeh.),
3.	I. Parte (ATC) 0 : 49, 56,4. D. Terlikar (Mehanizmi) 0 : 50, 16, 5. S. Rozman (Orod. - Elektromeh.) 0 : 51, 26, 6. V. Šarabon (ATC), 7. S. Kogoj (Avtoelektrika), 8. B. Čenčič (Elektromot.), 9. A. Tož-ban (Elektromeh.), 10. F. Gaser (Elektromot.), 11. M. Štibilj (TGA), 12. B. Cvek (IC — IPS), 13. Z. Bremec (Avtoelektrika), 14. L. Bešter (Mehanizmi), 15. S. Merljak, 16. S. Pretnar (oba Avtoelektrika), 17. D. Belina (EMO), 18. A. Kravanja (Avtoelek- i trika), 19. I. Belin (EMO), 20. M. Zakrajšek (MSO), 21. R. Komac (Avtoelektrika), 22. 1 M. Roglič (Zmaj), 23. J. Kosem, 24. T. Fajfar (oba Elektromot.), 25. D Redek (TEN), 26. S. Mihalič (IC-IPS), 27. J. Zalaznik (TEN), 28. D. Kranjc (EMO), 29. M. Žitnik (SS—ŠP), 30. Z. Jalovec (Instit.), 31.
H. Hadič (Kondenzatotji), 32. R. Mlekuž (Avtoelektrika), 33. F. Leskovec (Elektronika), 34. A. Šterk (EMO), 35. V. Rojšek (Instit.), 36. C. Petrovčič (TV), 37. B. Bu-kudar (Avtoelektrika), 38. J. Lošnikar (Elektromeh.), 39. M. Gostinčar (Orodjarna IEZE), 40. R. Čarman (Instit.), 41. L. NOcšič (Sprejemniki),.42. z. Izgoršek (Pol- j prevodniki), 43. Z. Pajtnar (Elektromot.),
44. B. Mangeljc (Instit.). - EKIPNA UVRSTITEV: 1. Elektromehanika, 2. Iskra Commerce - IPS, 3. Široka Potrošnja, 4. Instituti, 5. Avtomatika, 6. Avtoelektrika,
7.	EMO, 8. IEZE, 9. Zmaj, 10. Kondenza-toiji, 11. Šolski center.
Začelo se je šahovsko prvenstvo Ljubljane
(Nadaljevanje s 7. strani)
Božo Primc, Iskro V pa: 1. Vasilije Aletič (kapetan), 2. Boris Kukovec, 3. Igor Dubrovski, 4. Tomo Tomič, 5. Janez Oblak, 6. Ivan Iveta, 7. Mišo Petrovič. 8. Stojan Juvan.
IV.	skupina
I.	SPZII. 2. Centralne železniške delavnice, 3. Klinika II. 4. Belinka, 5. ZRMK
II,	6. PI T, 7. Obnova II, 8. Godba milice II, 9. Iskra 1. II). Slovenijales. V moštvu Iskra I. bodo igrali: 1. Jože Kerčc; 2. Milovan Rulič; 3. Pavle Sešek (kapetan),
4.	Vito Šoukal, 5. Živorad Andrejič, 6. Janez Kumše, 7. Milan Slokan.
V.	skupina:
1.	ZRMK I, 2. Iskra VI, 3. Prometni institut, 4. Godba milice I, 5. Metalka I, 6. Kompas, 7. Dom JLA IR 8. Dekorativna, 9. Avtomontaža, 10. VeletekstiL Iskro VI.bodo zastopali: 1. Pavle Jereb,
2.	Albert Filipčič (kapetan), 3. Janez Taborne, 4. Božo Ajdinovič, 5. Sašo Mir, 6. Lado Dekleva, 7. Iso Rosič.
VI.	skupina:
1. Iskra VII, 2. Pionir, 3. Astra, 4. Cestno podjetje, 5. Dom JLA I, 6. Delo I, 7. Metalka II, 8. SDK, 9. Klinika III, 10. Saturnus. V ekipi Iskra VII.bodo igrali: 1. Slavko Fon, 2. Boris Frelih, 3. Rudi Krošelj, 4. Lado Anžur, 5. Stane Cimerman (kapetan), 6. Ivan Mesarič, 7. Jurij Krošelj, 8. Dušan Sluga, 9. Ernest Čehič, 10. Simon Jovanovič.
Na sindikalnem moštvenem prvenstvu Ljubljane bo torej Iskro zastopalo kar sedem moštev. Zato želimo, da tekmovalci redno in vestno hodijo na tekmovanja.
Tekmovanje bomo sproti spremljali in objavljali rezultate. V prvem kolu igrajo naše ekipe z naslednjimi nasprotniki: Slove-nijaceste: Iskra III, Iskra II : Obnova I, Iskra IV: Avtotehna, Rog : Iskra V, Centr. žel delavnice : Iskra I, Iskra VI : Avtomontaža, Iskra VII : Saturnus.
Prva tri moštva iz vsake skupine se bodo plasirala na slovensko moštveno prvenstvo, ki bo konec maja v Mariboru.
REZULTATI I. KOLA
Naši šahisti so v prvem kolu dosegli štiri zmage in neodločen rezultat, dve ekipi pa sta svoje prvo srečanje izgubili.
V	prvi skupini je ekipa Iskra III izgubila z 1 : 3 z ekipo Slovenijaceste. Zmagal je le Darko Božič. V drugi skupini je Iskra H premagala Obnovo I s 3 : 1, pri čemer so zmagali Anton Ribič, Bogdan Brezigar in Jože Špende. V tretji skupini je ekipa Iskra
IV	premagala ekipo Avtotehne s 3 : 1, Iskra
V	pa neodločeno igrala z ekipo Rog—Uniš-V prvem srečanju so partije dobili liga Var-dič, Marjan Jerše in Metod Bolta, v drugem pa Vasilije Aletič in Tomo Tomič. V četrti skupini je Iskra I premagala ekipo ČŽD z 2,5 : 1,5. Zmagal je Jože Kerec, remizirali pa so Pavle Sešek, Vito Šoukal in Janež Kumše. V peti skupini je Iskra VI premagala Avtomontažo z 2,5 : 1,5 zmagala pa sta Albert Filipčič in Božo Ajdinovič, remiziral pa Pavle Jereb. V šesti skupini so šahisti Iskra VII izgubili s Saturnusom z 1 : 3, pri čemer je zmago zabeležil samo naš Simon Jovanovič,
V	drugem kolu se bodo naše ekipe sre-
čale: Iskra III z ekipo RSNZ, Iskra II z IMP, Iskra IV in Iskra V med seboj, Iskra I z ekipo Klinika II, Iskra VI z ekipo Zavoda za raziskavo materiala in Iskra VII z ekipo Pioniri	_B B--
- ^
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeh^ niko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor odgovorni urednik: Dušan Željeznov - Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za ir|forme-cije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega da/ka od prometa proizvodov.
V__________________________________V