RAVNO POLJE Letnik: 2 Bmennalbeir 1997 xz Številka: 4 Blagoslovljene božične praznike ter srečno, veselo, uspehov polno, predvsem pa zdravo Novo leto 1998 Matjaž Pernat 7.b OŠ Cirkovce Vesele božične praznike in srečno 1998 V pričakovanju leta 1998 esec december, čas nakopičenih praznikov od sv. 1 ▼ S Miklavža do Silvestra, čas ljubeznivosti in darežljivosti, za marsikoga včasih tudi čas, najhujših človeških preizkušenj. V tem času pričakovanja bi želeli večkrat postoril še tisto, kar smo načrtovali skozi vse leto, pa nam ni uspelo. Neusmiljeno nas preganja iztekajoči se čas leta, občutimo bolečino v prsih, ker nismo zadovoljni s svojim uspehom, z delom iz preteklosti. V tem času pričakovanja se že obremenujemo z načrti za prihodnost za naslednje leto 1998. Vsakodnevna razmišljanja o delovnih nalogah v letu 1998 so vedno enaka. Najprej bo potrebno sprejeli odlok o poračačunu, s katerim bomo razporedili porabo sredstev na posamezna področja od javne porabe na področju iz.ob raževanja, otroškega varstva, socialnega skrbstva, zdravstva, kulture, športa, požarnega varstva, kmetijstva, malega gospodarstva pa do investicijskega programa. Seveda mora biti ta razdelitev sredstev opravljena v zadovoljstvo vseh uporabnikov na osnovi določenih meri! in kriterijev. Na investicijskem področju bomo morali potem pristopiti k izbiri izvajalcev za izvedbo posameznih projektov. Nadalje nas v prihodnjem letu čaka zelo odgovorna naloga na področju urejanja razmerij lokalne samouprave. Pripravljajo se spremembe in dopolnitve zakonov s področja našega dela. Naj omenim samo dva, in sicer:zakon o lokalni samoupravi in zakon o financiranju občin. V drugi polovici prihajajočega leta pa bo najbolj živahno na področju kadrovanja. Sedanjim občinskim organom se namreč izteka mandat in potrebno bo opravili nove volitve na lokalnem nivoju. Kot vaš župan čutim še posebno odgovornost za vaše dobro počutje in zato bi rad to priložnost izkoristil tudi zato, da se vam prisrčno zahvalim za odlično sodelovanje v letu, ki se izteka. S strpnim dialogom smo večkrat reševali nepričakovane težave, ki so se pojavljale na področju našega skupnega dela. Dragi občani, v slogi je moč in upravičeno smo lahko ponosni na to, kar smo do sedaj uspeli narediti na vseh področjih našega življenja. Življenja za katerega večkrat trdimo, da ga zaradi takšnih in drugačnih ciljev nimamo časa živeti. Sedaj v času pričakovanja česa novega, lepšega, nekaj boljšega, si odmerimo več časa za svoje najdražje, na katere smo med letom zaradi delovnih obveznosti velikokrat pozabljali, pa tudi za nabiranje novih telesnih in duševnih moči za premagovanje težav, ki nas čakajo v naslednjem letu. Spoštovani, dovolite mi, da vsem občanom občine Kidričevo in vašim najdražjim zaželim vesele božične praznike, da jih resnično izrabite za veselje in sprostitev. Prav tako vse lepo ob praznovanju državnega praznika -dneva samostojnosti. V novem letu 1998 pa vsem od srca Želim mnogo sreče, zadovoljstva, delovnih uspehov, predvsem pa dobrega zdravja in dobrega sodelovanja. Vaš župan Krajevni odbor APAČE Na jugovzhodu občine Kidričevo se razprostira vas Apače, ki je raztegnjena ob štirih krajevnih cestah. Vas šteje nekaj manj kot 800 prebivalcev ter zavzema 640 hektarjev zemljišč, na katerih stoji 269 hiš. Na poti razvoja je naša vas doživela mnoge preizkušnje in jih združevala v mozaik lastnih vrednot. Skozi vso zgodovino je bilo tako in tudi danes ne more biti drugače. Naša vas se zaveda zgodovine in vrednot podedovanega bogastva. Dozoreva spoznanje, da to bogastvo ni namenjeno le naši generaciji. Ob pogledu nazaj so obdobja, ko smo lahko z razvojem naše vasi bolj ali manj zadovoljni. Živimo v vasi, kjer nam nikoli ni bilo nič poklonjeno. Že dolgo vemo, da je razvoj naše vasi odvisen od nas samih. Mi smo ga gradili zlasti s samoprispevki in prostovoljnim delom. Pohvalimo se lahko: -preko 6000 metrov asfaltnih cest -dom krajanov -gasilski dom -trgovina 65% -vodovodno omrežje -telefonsko omrežje -igrišče in športni objekt -kabelski sistem -novo zgrajena vaška kapela. V letošnjem letu je bilo zgrajeno avtobusno postajališče, druga plast asfalta na cesti Apače - Trnovec kakor tudi javna razsvetljava, uredila se je tudi nova kuhinja v Domu krajanov. V vasi imamo sposobne ljudi, da začrtamo razvoj naše vasi še bolj smelo, še bolj enotno in še z večjim elanom. Ob koncu leta 1997 pozivam vse vas, sovaščani in sovaščanke, da smo enotni in da storimo še več dobrega in koristnega za razvoj naše vasi, za nas in za naše zanamce, seveda pod predpostavko, da nam občina Kidričevo stoji ob strani vsaj tako ali pa celo bolj kot do sedaj. Vsem vaščanom in vaščankam Apač v imenu celotnega KO Apače ob koncu leta želim vesele božične in novoletne pravnike. Predsednik KO Apače Branko VALENTAN - Ureditev in razširitev parkirnega prostora pred zdravstvenim domom. - Ureditev pločnikov od pekarne do samopostrežne in njihovo asfaltiranje - Ureditev in asfaltuiranje ceste med hišami Cigan - Vtič do hiše - Kozoderc. - Ureditev parkirišča pred blokom pri Kajuhovi 1 - Popravilo vseh klopi v naselju in menjava dotrajanih. Vsa dela so bila izvedena v dogovorjenem roku. Lep pozdrav Podpredsednik KO: Srečko Svenšek KRAJEVNI ODBOR ŽELI OBILO ZDRAVJA SREČE TER MEDSEBOJNEGA RAZUMEVANJA V NOVEM LETU 1998 VSEM KRAJANOM KIDRIČEVEGA IN OSTALIM OBČANOM OBČINE. KUNGOTA na ravnem polju Po lokalnih volitvah v občini Kidričevo 1994 leta se je formirat KO Kungota. Na prvi redni seji smo izvolili odbor in sicer: predsednik Anton Ponikvar, podpredsednik Marija Vindiš in člani Rudolf Intihar, Anton Lobenvvein in Danilo Kerček. Na drugi redni seji si je KO zadat naloge in smernice za leto 1994 in 1995: - varnost otrok na cestišču - ureditev zelenega urbanistično zaščitenega območja v središču vasi Kungota Najpomembnejša naloga za vas Kungota je bil prevoz šoloobveznih otrok in v sklopu tega tudi ureditev pločnika v vasi. Kljub manjšim zapletom smo pločnik dokončati do konca teta 1996. Uspeli smo še izravnati in pre-plastiti 300 m cestišča v vasi Kungota. V tem času smo uspeli urediti centralno ogrevanje v Kulturnem domu. Uspešno smo urediti urbanistično zaščiteno površino v centru vasi Kungota “Gmajno”, na kateri je zgrajena cerkev Sv. Kunigunda, kulturni dom in otroško igrišče. V letih 1996 in 1997 smo si zadati nove naloge in smernice: - kompletna adaptacija notranjosti in zunanjosti Kulturnega doma v Kungoti ter njegove okolice. S tem projektom smo pričeti jeseni 1996 in nadaljevali v letu 1997. Kljub uspešni realizaciji tega projekta nam je ostalo še nekaj majhnih opravil. V triletnem obdobju je KO uredil tudi nekaj majhnih del: - pomembna ureditev cestno prometnih znakov - postavitev panoja za plakatiranje - postavitev avtobusne postaje Z ozirom, da bodo dela v Kulturnem domu in okrog njega ter zelene površine realizirani do pomladi 1998, imamo v pianu organizirati slavnostno ureditev Kulturnega doma, pločnika in kompletno zaščito območja v vasi Kungota. Mislim, da so bile naloge uspešno izvršene. Ob bližajočih se praznikih želim vsem krajanom Kungote in krajanom občine Kidričevo veliko sreče, zdravja, poslovnih uspehov, blagostanja in sprave v letu 1998. Predsednik KO: Anton Ponikvar KRAJEVNI ODBOR KIDRIČEVO POROČILO KRAJEVNEGA ODBORA O AKTIVNOSTIH KO Kidričevega je ob koncu leta pregledal svoje delo in ugotavlja naslednje: IZVEDENA DELA V KIDRIČEVEM: - Preplastitev Kajuhove ul., Mladinske ul., Tovarniška c. - med Vitalom in Pekarno do samopostrežne. - Razširitev tržnice z dvema prodajnima stojnicama - Postavitev prometnega znaka v Mladinski ul. Leto 1997 se izteka . zato ie prav, če opravimo kratek pregled del, ki smo Uh opravili skozi leto. Krajevni odbor LOVRENC Najprej smo dokončali z deli iz leta 1996, to je bila ureditev cestnih bankin, ki so spadale k preplastitvi krajevnih cest. Tako smo v mesecu juniju opravili otvoritev asfaltnih prevlek, katero je opravil g. župan Alojz Šprah. Pomembno je tudi, kako in koliko sredstev smo porabiti in zbrali za modernizacijo cest. s pogodbami krajanov 9.334.000,00 sit sredstva prenesena iz prejšnje KS 1.466.642.00 sit sredstva občinskega proračuna 13.075.594.00 sit Skupaj je bilo zbranih in porabljenih 23.876.236.00 sit. Iz tega je razvidno, da smo krajani prispevali s podpisom pogodbe 45,3% sredstev in iz občinskega proračuna 54,7% sredstev celotne investicije. WW ahvala velja vsem krajanom, ki ste nas Jt-Jirazumeli in sodelovali v tako veliki akciji. Obnovili smo tudi del obcestne razsvetljave, katero pa bo še potrebno razširiti. Tudi na športnem igrišču smo obnovili instalacijo saj je bila dotrajana in nevarna za naše naj- mlajše. Obnovili smo tudi spomenik padlim med prvo svetovno vojno saj je bil v slabem stanju. To je bila njegova prva obnova od postavitve. Naslednja naloga, ki smo si jo zadali, je sanacija doma krajanov ali kot smo bolj navajeni dvorane v Lovrencu. Zgradba je v sedanjem stanju videti zapuščena in propadajoča. Nameravali smo jo polepšati in preurediti v večnamenski objekt, saj bi v njej učenci lovrenške šole imeli telesno vzgojo. V prostem času pa bi jo uporabljali ostali krajani za rekreacijo in prireditve, ki jih nekoč ni manjkalo. Idejo za preureditev dvorane v telovadnico je podal g. Tonejc, ravnatelj OŠ Kidričevo, saj otroci v podružnični šoli v Lovrencu nimajo prave telovadnice. Ko smo zadevo preučili, smo pričeli razmišljati o projektih, ki so danes že narejeni. Pomembno je tudi poudariti, da nas je obiskal g. Urbanc iz ministrstva za šport in tudi podprl naše zastavljene načrte. Te dni pa so izvajalci že pričeli z deli.Projekt je obširen, zato se bodo dela izvajala etapno in bo potrebna določena strpnost. Bliža se konec leta, zato vam člani KO Lovrenc želimo vesel božič ter srečno, zadovoljno predvsem pa zdravo in uspešno 1998 leto. Predsednik KO Lovrenc: Slavko Pulko ODHAJAJOČE LETO JE BILO USPEŠNO Leto 1997 se počasi poslavlja, neopazno odhaja v pozabo časa. Marsikateremu vaščanu Starošinc bo to leto ostalo v lepem spominu. V vaško kroniko pa bomo iztekajoče leto zapisali z velikim črkami saj smo letos v naši vasi naredili marsikaj, preplastili cesto skozi vas z drugo plastjo asfalta, povsem na novo asfaltirali avtobusno obračališče in dva cestna odcepa. Pri avtobusnem obračališču se je postavila nova avtobusna postaja, zgredirale so se vse poljske in gozdne ceste. Za omenjena dela smo se začeli pripravljati v letu 1996 in v tem letu se je obnovila vaška kapela in postavil nov križ na začetku vasi. Omenjena dela smo zaključili 29.6.97 z blagoslovitvijo križa, kapele in otvoritvijo asfalta. Za to slovesnost, ki je ob lepem vremenu zelo uspela, se je okrasila cela vas, postavila sta se dva slavoloka, pri kapeli, kjer se je vse odvijalo, pa je bil postavljen velik šotor, kjer so bili vsi prisotni skromno pogoščeni. Pokrovitelj slovesno- sti je bii župan občine Kidričevo g. Alojz Šprah za kar mu iskrena hvala. Na to slovesnost so bili povabljeni tudi svetniki občine Kidričevo, vendar se te slovesnosti ni nobeden udeležil. Na veliko zadovoljstvo KO Starošince se je omenjene slovesnosti udeležilo veliko vaščanov Starošinc, njihovih svojcev in prijateljev od drugod. Vseh omenjenih del pa bi ne bilo brez pomoči občine Kidričevo za kar jim gre prisrčna hvala. KO Starošince si prizadeva, da bi se naša vas na pragu novega tisočletja še naprej uspešno razvijala v zadovoljstvo vaščanov. Ob tej priliki bi rad spomnil občinske može, da je naj bližja povezava Starošinc s krajevnim središčem še zmeraj makadamska, zato upamo, da se nas bodo v proračunu še kdaj tudi spomnili. KO Starošince želi vsem občanom občine Kidričevo bagoslovljene božične praznike in uspešno leto 1998. Milko Marčič V imenu KRAJEVNEGA ODBORA Cirkovce vam želim vesele božične praznike in srečno ter uspehov polno NOVO LETO 1998. Predsednik KO: Anton Sagadin KRAJEVNI ODBOR PONGRCE Krajevni odbor Pongrce je tudi v letu 1997 s pomočjo krajanov izpolnil vse zadane naloge, za kar se Pongrčanom in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, prisrčno zahvaljuje. Vsem, posebno tistim, ki so naravnani na dobro, želimo vesele božične praznike in mnogo sreče pa veliko lepega in zdravega v novem letu 1998. Predsednik KO: Jože Lah Krajevni odbor Šikole v letu 1997 Leto 1997 je pri kraju in ob koncu je treba napraviti kratek pregled celotnega dela KO. In kaj je bilo v programu za leto 1997? 1. Izgradnja pločnika 2. Asfaltiranje vaških cest To sta bila prednostna projekta ob katerih se je izvajalo tudi nekaj manjših. Neke vrste prelomnica za potek nadaljnih dogodkov je bil 14. junij, ko smo se Šikolčani zbrali v GD na posvetu krajanov, katerega sta se med drugim udeležila tudi g. župan občine Kidričevo, Alojz Šprah in tajnik g. Janez Tertiš. Na dnevnem redu sta bili dve temi: - pločnik v Šikolah - asfaltiranje vaških cest Obe točki sta zelo ogreli ozračje. Prva predvsem zaradi počasnega reševanja, slednja pa zaradi predvidenega programa asfaltiranja. Ampak kadar nastopi problem, je najbolje, da se ga čimprej lotiš. Da bi pločnik čimprej dobili, so prisotni na posvetu predlagali zaporo ceste ter imenovali 5 članski stavkovni odbor, ki bo izpeljal zaporo ceste, če bi do nje tudi prišlo. Za zaporo ceste je bil določen datum 13.8.97, če bi iz Ljubljane prišel negativen odgovor na našo zahtevo. Da so našo grožnjo vzeli resno, se je izrazilo v vabilu s katerim so nas povabili na sestanek s predstavniki DARS-a. Vabilu smo se odzvali: župan Alojz Šprah in tajnik Janko Hertin občine Kidričevo ter dva predstavnika vasi g. Strušek Milan in jaz. Sestanek je bil zelo kratek, kljub temu pa smo se domov odpeljali z zagotovilom, da bo pločnik zgrajen do konca leta 1998, pri čemer bomo morali sodelovati vsi, tako DARS na eni kot tudi občina in KO Šikole na drugi strani. Temperatura je dodatno narasla ob drugi točki dnevnega reda, ko se je razpravljalo o predlaganem programu asfaltiranja vaških cest. Da je bilo zelo vroče, pove že informacija, da je sredi razprave g. Zvonko Goljat podal odstopno izjavo, da odstopa z mesta predsednika in člana KO Šikole. Ob koncu, ko so se strasti malo polegle, smo zadolžili posameznike, ki so bili pripravljeni zbrati podpise sovaščanov na v namen pripravljenih pogodbah. Tako se danes lahko po naših ulicah že vozimo po na novo preoblečenih cestah. Dobili smo tudi kozolec - prostor za plakatiranje, novo nadstrešnico na avtobusnem postajališču in še kaj! Ob koncu leta se ne dela pregled samo za nazaj ampak tudi program za naprej in naš se glasi: - pločnik v Šikolah v letu 1998 - ureditev železniškega postajališča v Šikolah - zagotovitev prostorov za seje KO Šikole ter za druge potencialne uporabnike: - strojni krožek - aktiv podeželskih žena - za mlade... Kot ste prebrali, se približuje konec dokaj pestremu letu in vse kaže, da bo tako tudi naslednje. Pri reševanju zastavljenih problemov Vam vsem vaščanom Sikol v imenu članov KO in v svojem imenu želim veliko uspeha, razumevanja in zadovoljstva. Za KO Šikole predsednik: Aleš Kotnik Moram poudariti. da nimamo več krajevnega samoprispevka. 7.ato se vse investicije izvajajo iz občinskega proračuna. Ob tem pa se moramo zavedati sledeče: želje. potrebe ter realnost - tega ni moč ustvariti! KRAJEVNI ODBOR NJIVERCE Njiverce so po številu prebivalcev (503) tretja vas od 18-tih v občini Kidričevo. Krajevni odbor Njiverce je sestavljen iz 5 članov, ki se sestajajo po potrebi v prostorih občine Kidričevo. Svoje dosedanje programe, ki smo si jih zadali v našem mandatu smo že kar precej realizirali! Čeprav se marsikomu poraja vprašanje: Kaj sploh delamo?! Naj naštejem del opravljenih realizacij v dosedanjem delu: - Mrliška vežica (KO Kidričevo, KO Strnišče in KO Njiverce). Ob tej realizaciji je KO Njiverce s krajani opravil “levji delež” (nabava lesa, prostovoljne akcije...) - Izgraditev vodovoda Njiverce vas do PP farm - Asfaltiranje Vegove ulice (krajani sami položiti robnike) - Izgraditev cestne razsvetljave v ul. Nikole Tesla, Vegove ulive ter ob železnici. - Asfaltna preplastitev ul. Nikole Tesla, del Vegove ulice ter ob železnici - Postavitev prometne signalizacije, postavitev avtobusne postaje z ureditvijo vaške gmajne, krpanje krajevnih cest... ter še bi lahko naštevali. Kot sem že uvodoma povedal, imamo v programu kot prioriteto: ureditev uličnih svetilk v ulici Ob gozdu ter Njiverce vas, kjer še to ni urejeno. Ker stremimo, da bi imeli ekološko čist kraj, je v izdelavi projekt izgradnje kanalizacije. Ker bi le tu potekala skozi Njiverce vas po cesti, smo le-to samo zakrpali (potrebna preplastitev) da realizacije kanalizacije, kar pa spet ne bo tako majhna investicija. Ker krajani Njiverc, tako otroci kot odrasli nimamo nobenega prostora, kjer bi se lahko družili in kako drugače sodelovali, v KO razmišljamo, da bi bilo potrebno izgraditi kul-turni dom s športnim parkom in sicer na ustrezni lokaciji. Ob tem bi zaključil z odgovorom na dopis krajanov ulice Ob gozdu, da na njih nismo pozabili, vendar vse naenkrat pa tudi ne gre. Upam, da bo KO Njiverce svoje delo do konca mandata še naprej uspešno opravljal. Predsednik KO Njiverce: Jože Kancler Strnišče w»mesecu septembru se je na občini \g Kidričevo formiral in potrdil novi krajevni odbor Strnišče, ki nadaljuje delo prej njega odbora. Krajevni odbor si je zastavil nekaj aktivnosti, katere smo želeli realizirati v letu 1997. Uspelo nam je postaviti avtobusno postajališče za šolski avtobus (do sedaj ga še ni bilo). V sami vasi se je izvedla tudi preplastitev krajevne ceste. Krajevni odbor je dal pobudo za izvedbo kabelskega sistema, ki je v teku. Tudi za leto 1998 ima krajevni odbor i/ planu izvesti več aktivnosti, ki bi koristile samemu kraju. _________ V letu 1998 želim, da bi dobro sodeloval s krajevnim odborom in krajani vasi Strnišče, da bi izvedli čim več zastavljenih nalog. Prav tako želim dobro sodelovati s predstavniki občine Kidričevo. Vsem krajanom vasi Strnišče kakor tudi vsem občanom občine Kidričevo želim vesele božične praznike ter srečno novo leto 1998. Franc Pepelnik Predsednik KO Strnišče Društvo podeželskih žena in deklet občine Kidričevo Izteka se leto 1997 in je prav, da pregledamo naše delo v tem letu. Plan dela bomo uresničile in še nekatere naloge prenesle v leto 1998. Žene in dekleta našega društva so se izpolnjevale v različnih tečajih, od kuhanja enolončnic, peke kruha, raznih slaščic ipd. Organizirale smo tudi predavanje o gojenju in negi balkonskih rastlin in urejanju okolja. Sedaj v mesecu decembru še organiziramo enodnevne tečaje - v gasilskih domovih se bomo izpopoljevale v peki pizz. V letu 1998 pa bomo v januarju in februarju organizirale enodnevne tečaje v pripravi ocvrtega peciva, palačink, slanega peciva, pit, pekovskih in prazničnih kruhkov. Povabljam vse članice, da se tečajev udeležijo v čim večjem številu, hkrati pa vabim vse žene in dekleta, ki še niso članice našega društva, da se nam pridružite. Ob koncu bi se še zahvalila občini Kidričevo za finančno pomoč in za dobro sodelovanje še v bodoče, vsem članicam, pa tudi njihovim družinam pa zaželela vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspehov polno leto 1998. Predsednica društva - Mira Korošec MALI NIK ima PRAPRABABICO V sredo, 1. oktobra ponoči, je Milena Krajnc iz Apač 277 v ptujski porodnišnici rodila majhnega dečka z imenom Nik. Mali Nik je zdrav zaspanec, na katerega budno pazita oba starša, Milena in Miha Krajnc Rojstvo malega dečka pa ni pomembno samo za njegove starše ampak za vso občino, saj je družin s petimi generacijami v naši občini zelo malo. Sicer pa ima malček zelo številno družino. Njegova mamica Milena (26) je profesorica zgodovine in geografije, oče Miha (26) pa je grafični tehnik, ki v prostem času igra nogomet za NK Aluminij. Razen staršev ga razvajata še babici Jelka in Milena ter dedka Franc in Tone. Pravnučka so navdušene sprejele tudi vse štiri prababice in dva pradedka. Praprababica Olga Drevenšek, ki je v septembru praznovala svoj 90. rojstni dan in živi v Lovrencu, pa pravi, da je Nik izrezan očka. G. M. NIK SE NAJBOLJŠE POČUTI V MAMIČINEM NAROČJU, KO OBA SKRBNO PAZI OČKA. KIDRIČEVO OTROCI DOBILI RAMPI za ROLANJE W Jj četrtek, 16. oktobra je podjetje Albin Promotion »/ d.o.o. iz Lovrenca na i|' otroškem igrišču v bližini vrtca v Kidričevem postavilo dve rampi za rolanje. Naslednji dan, v petek, 17. oktobra je obe rampi podarilo občini Kidričevo in pripravilo predstavitev uporabe obeh ramp. To so opravili strokovnjaki - pet mladih rolarjev iz Avstrije in Nove Gorice, ki so na rampah pokazali svoje spretnosti. Razne naprave na otroškem igrišču v Kidričevem so bile v zadnjih letih poškodovane in jih do začetka oktobra niso popravili (sedaj so že popravljene), tako da so otroci ti dve rampi sprejeli z navdušenjem. Zupan Alojz Šprah, ki sije prišel še z nekaj občinskimi možmi ogledat predstavitev, je vso zadevo takole komenti- ral: "Zelo sem vesel, da bodo lahko otroci na takšen način preživljali svoj prosti čas in se tako ne bodo več igrali na cestah. Hkrati pa je treba poskrbeti še za varnost otrok, saj je rolanje lahko nevarna veščina. Zato bi bilo treba najprej organizirati kakšen tečaj rolanja, da ne bi prihajalo do poškodb. Podjetje Albin Promotion d.o.o. pa sije s to potezo pridobilo simpatije otrok, ki obe rampi navdušeno preizkušajo. Predstavitev ramp je lastnik podjetja Albin Brencel iz Lovrenca na Dr. polju izkoristil za promocijo svojega bodočega projekta, to je izdelava rolarskih ramp za celotno področje nekdanje Jugoslavije in Albanije. Licenco podjetja Attack iz Avstrije BM je podjetnik iz Lovrenca že odkupil, tako da namerava v kratkem zaposliti 21 ljudi, ki za to delo ne potrebujejo nobenih posebnih kvalifikacij, in bodo, če bo le možno, iz naše občine. Ker je medtem zima že tukaj, so občinski možje rampe že spravili na varno, kjer bodo do spomladi. Spomladi pa se bodo lahko otroci ponovno razgibavali na rampah, ko jih bodo spet vrnili na igrišče. G. Milošič KIDRIČEVO PGD TALUM iz KIDRIČEVEGA je PRAZNOVALO ABRAHAMA soboto, 27. septembra popoldne, je Prostovoljno gasilsko društvo Talum iz Kidričevega pred restavracijo Pan v Kidričevem priredilo slovesnost ob petdesetletnici svojega delova-nja. Svoj Abraham je PGD Talum izkoristil tudi za razvitje svojega novega prapora. Denar za prapor in za trakove, ki so jih obesili na prapor, so zbirali pri različnih podjetjih v občini, pa tudi izven nje. Dodaten razlog praznovanja pa je bil ta, da je Gasilska zveza Kidričevo, ki ji predseduje Franc Kacijan, in v katero je vključenih 8 PGD iz občine Kidričevo, in sicer PGD Apače, PGD Cirkovce, PGD Lovrenc, PGD Mihovce-Dragonja vas, PGD Pleterje, PGD Starošince, PGD Šikole in seveda PGD Talum, praznovala 1. dan gasilcev. Prireditve ob pedesetletnici gasilskega delovanja so se razen okoliških gasilskih društev udeležili še Alojz Šprah, župan občine Kidričevo, Stanko Meglič, direktor uprave za zaščito iz Ptuja, Ciril Murko, član predsedstva GZ Slovenije, Štefan Vidovič, poveljnik podravske GZ in sponzorji novega praporja. Godba na pihala Talum, je z glasbo spremljala uvodno gasilsko povorko, nato je zbranim zapel moški pevski zbor Talum. Po glasbenem uvodu so sledili govori, in sicer so se na govorniškem odru zvrstili predsednik GZ Kidričevo Franc Kacijan, ki je razložil pomen 1. dneva gasilcev GZ Kidričevo. Predsednik PGD Talum Matevž Mohorko je opozoril na pomembnost gasilskega delovanja, brez katerega ne gre v nobeni skupnosti. Župan občine Kidričevo je PGD Talum podelil pisno priznanje za njihovo delovanje. Hkrati je svoj nagovor izkoristil tudi za opozorilo, da bodo do 30. novembra sprejemali programe najrazličnejših društev, tudi gasilskih. Če želi društvo dobiti finančno pomoč občine, mora v svojem programu zapisati svoje načrte za prihodnje leto. V občinskem proračunu je kar nekaj denarja predvidenega za delovanje najrazličnejših društev, zato naj društva predstavijo programe svojega delovanja. Na kratko so gasilcem spregovorili še Stanko Meglič, direktor uprave za zaščito iz Ptuja, in Štefan Vidovič, poveljnik podravske GZ, ki sta PGD Talum čestitala ob Abrahamu, ter Ciril Murko, član predsedstva GZ Slovenije, ki je ravno tako kot vsi ostali, čestital jubilantu, hkrati pa je zbrane gasilce obvestil, da bo v kratkem tudi PGD Hajdina dobila svojo GZ - PGD Hajdina zaenkrat še deluje v okviru GZ Ptuj. Po govorih je GZ Slovenije PGD Talum podelila gasilsko plamenico 3. stopnje, nato pa je sledilo zvitje starega prapora in razvitje novega prapora. Novemu praporu so trakove pripeli darovalci, bilo jih je 25. Posebnost te slovesnosti je bila blagoslovitev novega prapora, ki jo je opravil lovrenški duhovnik Karel Pavlič, ki je tudi sam aktiven član PGD Lovrenc. Po blagoslovitvi prapora je PGD Talum podelilo še spominske plakete -dve posmrtni je podelilo Fridu Krneža in Cirilu Kužner. Na koncu uradnega dela praznovanja je GZ Kidričevo podelila slavljencu (PGD Talum) bronasto plaketo. Sledil je neuradni del s pogostitvijo v restavraciji Pan, ki je kot vse dobre gasilske veselice, trajal do zgodnjih jutranjih ur. G. Milošič OŠ CIRKOVCE Smo učenci OŠ Cirkovce in natresli vam bomo nekaj naših misli. Ste si že kdaj odgovorili na vprašanje KAJ BI NAREDILI, ČE BI IMELI VELIKO DENARJA? (za vas je spraševala Mojca Pernat) Poskušata bi spremeniti svet, da bi bit lepši. Predvsem bi bili vsi pametnejši, vsi fantje bi bili lepi. Tina Nekaj bi ga obdržala zase, nekaj pa bi ga darovala ljudem, ki ga potrebujejo Suzana Kadar se pogledam v ogledalo, si vedno mislim, da zelo laže. Naj me že enkrat popravi, saj v resnici nisem takšna, nisem takšna, kot so vsi ostali. KATJA DRAŠKOVIČ LEPA Sl KOT JED Kupila bi srečo in ljubezen Polona Kupila bi si kolekcijo ličil Tanja Kupila bi si veliko živali in veliko sladkarij. Sladkarije bi vse pojedla. Maja Moj prijatelj in sošolec je odšel na zabavo. Sošolko je povabil na ples. Plesala sta ob hitri glasbi. Prijatelj jo je hotel poljubiti in ji s tem izkazati ljubezen. Želel ji je še reči: ” Lepa si kot cvet.” Bil je zelo nervozen in je zajecljal: "Lepa si kot jed!” Dekle se je besno obrnilo in odšlo. Če bi imela veliko denarja, bi si zgradila hišo iz medenjakov. Tako bi lahko vsakič, kadar bi si želela slaščic, takoj ustregla svoji želji. Katja Zakaj sem takšna? Rada bi bila drugačna. Ta postava, lasje, obraz, vse je čudno, vse je čudno. Želim biti drugačna, želim se še enkrat roditi, takrat naj bom drugačna. TINA MEDVED Suzana Sagadin SREČNO 1998 OŠ Lovrenc na Dravskem polju KAJ JE SREČA JAMRARIJA PRIJATELJSTVO Sreča je, Nimamo vlaka, Prijateljstvo da imam starše, nimamo raka, je povsod da imam dom, nimamo snega, po svetu, da imam prijatelje, nimamo brega, prijateljstvo da se res imam imamo pa sani za je pomembno lepo. dolge zimske dni. za življenje, Sreča je, Mi imamo kvačko, če ga ne bi bilo, da sem zdrava mi imamo račko, bi svet propadel. in vesela, mi imamo zajčka, Prijatelju lahko da imam igrače didel, didel, dajčka, zaupam, in da živim v nimamo trave, z njim se lahko skupnosti imamo pa krave. igram. prijaznih ljudi. Mi imamo lonec Prijatelj ima iskreno zato je leta konec. srce. NINA BOGME URŠKA PULKO in DINO DOLENC ANJA PLANINŠEK in MOJCA VERGLEZ 4.c OŠ LOVRENC 2.c OŠ LOVRENC 4.c OŠ LOVRENC VOŠČILA Vsem otrokom naše občine žetim, da bi bili v naslednjem letu zdravi, uspešni in srečni. Sandi Predikaka 4.c Želim, da bi vsi otroci na svetu imeli dovolj hrane in igrač, da bi imeti starši radi svoje otroke. Dino Dolenc 4.c Želim, da bi bilo v letu 1998 čim manj vojn in manj trpljenja za vse ljudi Uroš Pernat 4.c Želim, da bi se v letu 1998 ljudje razumeli in da bi bili pošteni drug do drugega. Urška Pulko 4.c Želim, da bi v naslednjem letu čim manj ljudi umrlo zaradi lakote. Mojca Verglez 4.c Vsem na svetu želim čim manj nasilja, da bi se imeli radi in da bi bili srečni. Vanja Fišer 4.c Želim, da bo v naslednjem letu strokovnjaki in vsi ljudje razmišljali čim več o okolju in kaj zanj tudi storili. Matjaž Turk 4.c Želim, da v naslednjem letu ne bi bilo potresov, poplav in požarov. Nina Bogme 4.c Vsem ljudem želim, da bi bili zdravi, da ne bi več umirali za rakom ali aidsom. Toni Drevenšek 4.c Vsem delovnim ljudem želim, da bi bili v naslednjem letu uspešni in pravično plačani. Evelina Jurgec 4.c OŠ KIDRIČEVO OŠ KIDRIČEVO Vsaka šola ima svojo zgodovino. Tako tudi šoli Kidričevo in Lovrenc. Vsak učenec in starš sta to zgodovino doživljala po svoje, lasten pogled pa imajo tudi delavci, ki so v šoli zaposleni. V želji, da bi bila šola prijetna, hkrati pa opravila svoje poslanstvo, pozabimo na otroka. Šola je in namenjena otrokom, zato morajo o šoli pisati učenci. Zaključujemo leto 1997. Bilo je bogato, tako vsebinsko kot prenoviteljsko. Prenova učnih načrtov je vzburkala strokovno javnost, Vas, starše, pa verjetno še bo, ko se boste s to prenovo soočili. Delavci šole Kidričevo in Lovrenc se trudimo, da imajo učenci kvaliteten pouk in da najdejo v prostem času še kaj svojega. Srečno v letu 1998. Branko Tonejc RAZMIŠLJANJA SREČATA se O STARŠIH JESEN in ZIMA STARŠI Srečata se jesen in zima, - me imajo zelo radi srečata se kot rima, - mi vedno in povsod zaupajo srečata se za gorami, - naredijo vse za mene suhim listjem - so prijazni in vodami. - mi pomagajo pri delu za šolo Ko jesen uide, - gredo z menoj k zdravniku, če sem bolan pride zima, - so me marsičesa naučili in mi razkazali svet ki jo naokoli - skrbijo za mene in mi kupijo, kar vse zanima, potrebujem za življenje a vendar je jesen -pazijo na mene, da se mi ne bi kaj zgodilo kot kup zlata, - mi pripovedujejo o raznih stvareh in me poslušajo saj nam veliko - mi pomagajo, če sem v hudi stiski pridelka da. - me vedno potolažijo, če mi je hudo Zima prinese veliko nam - me peljejo na morje snega, - gredo z menoj na sprehod otrokom s tem veliko - me potolažijo, kadar sem žalosten veselja da, - so veseli, če jim vračam njihovo ljubezen naredimo sneženega moža, ki za nos korenček ima. UČENCI IN UČENKE 3.b RAZREDA Škrabi Denis OŠ Boris Kidrič Kidričevo 5.a OŠ Kidričevo ZASMEHOVANJE DRUGAČNIH VELIKA NAPAKA Zasmehovanje drugačnih je greh, greh, ki ga je težko odpustili; če zasmehuješ drugačnega, si naredil napako, ki je ne boš mogel popraviti. Če se boš norčeval iz prizadetih, bolnih otrok, najprej pomisli, kako bi tebi bilo všeč, če bi bil prizadet, in bi moral poslušati, kako se norčujejo iz tebe, in te zmerjajo z “butcem”. Zato raje pretegni možgane in trikrat premisli, če je res lepo norčevati se iz drugačnih. In ugotovil boš, da je to le ena najgrših navad. ZATO RAJE POMAGAJMO DRUGAČNIM!!! Gorazd Gaiser 7.a OŠ Kidričevo. NA NAPAKAH SE UČIMO tfomaj so se začele počitnice, že smo se T\,odločili, da bomo opravili nujna dela v hiši. "Pa smo tam”, sem si mislila, nič kaj navdušena. Najprej nisem hotela niti slišati o prenovi svoje sobe, a so me kaj hitro pregovorili. Mojo sobo so kar prestavili v garažo, vso pohištvo iz dnevne sobe in spalnice pa na podstrešje. Tudi moja pomoč je bila potrebna, še toliko bolj, ker je mami zaradi nosečnosti morala veliko počivati. Nekega dne sem se hotela rolati kljub negodovanju mamice. Tako sem pozno popoldne začela z iskanjem rolerjev. Nisem in nisem jih našla, saj sem jih v vsej tej zmedi nekam založila. Zunaj je bilo oblačno, v sobi na podstrešju pa nič luči in prepolno pohištva. Bito je, kot da se dan nagiba k večeru, čeprav je bila ura okrog 18.00. iščem in iščem, odpiram predale, prelagam stvari, nikjer jih ni. Ko sem že skoraj obupala, stopim na nekaj, zgubim ravnotežje in skoraj zgrmim po predalniku. Zadnji hip sem se ujela, se naslonila na omaro, medtem pa zedela ob... oh, nekaj je počilo. Tisoč koščkov nekoč velike vaze, ki je krasila kot dnevne sobe, je ležalo na tleh. Kaj pa zdaj? Pri srcu me je stisnilo, pa ravno to vazo, ki jo je mamica dobila pred kratkim v dar in ji je toliko pomenila, saj so jo prav vsi občudovali. Naj ji povem kar sedaj? Ne, ne morem. Toliko sem sitnarila z rolerji, da sem se sedaj ravno ob njih spotaknila in nesreča je tu. Kar minilo me je veselje, do rolanja mi sploh več ni bilo. Vseeno sem pobrala rolerje, nekako zakrila napravljeno škodo in se s slabo vestjo odpravita iz sedaj še boi j mračne sobe. Mešanica strahu, žalosti in slabe vesti me je pekla še ves dan in tudi naslednje dni. Bata sem se, kaj se bo zgodilo, ko bo eden od staršev odkrit razbitino. Dnevi so tekli in dela so se bližala h koncu. Vsak dan posebej sem se trudita, da sem bila še v večjo pomoč in oporo, tako mi je bito vsaj malo lažje, o razbitinah pa sem še kar molčala. Zgodilo se je, da je ati prenašat nekaj s podstrešja v stanovanje, jaz pa sem mu pomagala. Strah, žalost in slaba vest so se vrnili. Videla sem, da je opazit črepinje, me pogledal, a ker sem molčala in gledala v tla, ni rekel ničesar. Nisem vedeta zakaj. Se vedno nisem in nisem spregovorila, nekako nisem in nisem mogla. Šele, ko smo spravljali stvari na svoje prejšnje mesto, sem začutita v sebi, da ne smem več molčati. Vsa nesrečna sem povedala, kaj se mi je zgodilo in da mi je zelo žal. Ati in mami sta se spogledala, se nasmehnila in odgovorila, da že vesta. Čakala sta name, čakala sta, da bom sama ugotovila svojo napako, povedala in se tako kaj naučita. Nista bita jezna, tudi name ne. S solzami v očeh sem ju gledala in se še kar naprej opravičevala. Mami se je nasmehnila in dejala: "Barbara, vsaka šola nekaj stane, drugič bi lahko bilo huje!” Ati pa je rekel:”To naj ti bo v uk, tudi midva se učima na napakah!” Barbara Kozoderc, 6. a razred OŠ Kidričevo Smetiščni muc Ko je v zvoniku odbilo enajst in je sijala luna, se je siv smetiščni muc odpravil na potep. Tekel je prek streh, preskakoval dimnike, tiho, potiho se je splazil skozi odprto okno tuje hiše... in kot blisk spet švignil ven, tokrat z velikim kosom mesa v gobčku. Tekel je po temni ulici, se pognal na visoko drevo, z njega skočil - to je bil skok - na streho, se potuhnil za dimnik in se spravil k večerji. Kar pošten zrezek je bil, komaj ga je pospravil. Toda potepuško življenje je muca izučilo. Jej, dokler imaš meso! V želodcu je najbolj na varnem. Zdaj se mu ni več ljubilo divjati, bil je preveč sit. Zato se je počasi sprehajal po gosposkem vrtu in bil zelo zadovoljen sam s seboj, z večerjo in z mesečino je zapel. Amadej Silak 3. razred OŠ Kidričevo ENSVET- ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA NA PTUJU SPOŠTOVANI PORABNIKI ENERGIJE Na Ptuju je bila 28.11.1997 odprta energetsko svetovalna pisarna, ki deluje v okviru projekta ENSVET. Projekt financira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v okviru dejavnosti učinkovite rabe energije, Agencija RS za učinkovito rabo energije, izvaja pa Gradbeni inštitut ZRMK. Pot do energetskega svetovalca je zelo preprosta. Ko naletite na problem, nejasnost, ali pa vas zanima samo nekaj s področja energije, pokličete ENSVET pisarno. Energetski svetovalci, vam lahko strokovno pomagamo pri vaših težavah in nudimo pomoč iz celotnega spektra energetskega svetovanja za občane. Nikoli ni prepozno; tudi če ste hišo že zgradili in v njej živite, stanovanje že kupili in ga opremiti, pa vas pestijo problemi, vam energetsko svetovanje ENSVET lahko pomaga odpraviti težave. Kaj pa je najpomembnejše, brezplačni nasveti vam bodo privarčevali denar, povečati zadovoljstvo in ugodje bivanja. Svetovalec vas bo odvisno od obsega in narave zastavljenega problema, povabit v pisarno, ali pa vas obiskal na objektu. Predhodno vas bo poprosil, da pripravite potrebne podatke o zgradbi, ogrevalnih napravah, porabi goriva in projektni dokumentaciji. V ENSVET pisarni boste lahko dobili strokovna brezplačna svetovanja o: ■ energergetski sanaciji zgradb, ■ toplotni zaščiti zgradb, ■ izbiri ustreznih oken in zasteklitve, ■ izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih napravah, ■ rekonstrukciji ogrevalnega sistema, ■ regulacij ogrevalnih sistemov, ■ uporabi obnovljivih virov energij, ■ izbiri ustreznega energenta, ■ zmanjšanju porabe goriva, ■ uporabi varčnih gospodinjskih aparatov, ■ pripravi tople sanitarne vode, ■ možnosti pridobitve nepovratnih sredstev za URE Znamenja, ki kažejo na energetski problem: ■ poraba nad 15 I olja/m2 stanovanja/leto, ■ rosna stekla na oknih ■ nihanje zaves ob zaprtih oknih, ■ plesen na zidovih, ■ "da vleče od hladnih zidov", ■ ledene sveče na žlebovih, ■ dimnik kondenzira, pušča rjavo barvo in razpada, ■ dimni plini so temni, gosti in smrdiijvi, Vabimo vas, da se oglasite v ENERGETSKO SVETOVALNI PISARNI PTUJ, Mestna občina PTUJ, Mestni trgi, vsak ponedeljek in sredo od 16h do 18.30 h. Informacije tudi po telefonu 778-516 v navedenem času, prijave za pogovor pa vsak delovni dan. Energetsko svetovalna pisarna PTUJ USTANOVITEV REKREACIJSKE LIGE V KOŠARKI Po dolgem zatišju na rekreativnem področju igranja košarke smo se predstavniki ekip dogovorili o oblikovanju interne medobčinske rekreativne lige. Pred ustanovitvijo rekreativne lige smo ekipe med seboj igrale prijateljske tekme, katere so čez čas prerasle svoje okvire in tako je zaživela ob podpori ostalih predstavnikov ekip moja pobuda o organizaciji te lige. V rekreacijski ligi v sezoni 1997-98 sodelujejo ekipe in sicer: ekipa TALUM-a - ŠD KIDRIČEVO - ŠD PODLEHNIK - ŠD PTUJSKA GORA - ŠD MAJŠPERK S predstavniki ekip smo se dogovorili o pravilih in pogojih potekanja rekreativne lige. Vsak je podal svoje predloge in mišljenja, mene pa so kot idejnega vodjo določili za sekretarja igre. Skupaj s predstavniki ekip smo sprejeli pravila delovanja lige, izglasovali člane tekmovalne in disciplinske komisije ter se dogovorih o izvedbi tekmovanja. Ekipe igrajo med seboj tekme po sistemu “vsak z vsakim” doma in v gosteh (torej dvokrožno). Vsak teden je ena od ekip prosta zaradi neparnega števila sodelujočih ekip. Igralni čas tekem je 2x15 minut čiste igre. Edina omejitev, katero smo si zadah, je nenastopanje aktivnih igralcev, saj smo vsi izključno rekreativci (ne smejo igrati igralci, kateri so registrirani in igrajo v državnih ligah SKL). Opravili smo žreb za prvi del tekmovanja in z ligo štartali 18. novembra 1997, končali jo bomo z zadnjim kolom 20. decembra 1997 (1. del). Do sedaj smo odigrali že 3 kola. Doseženih je bilo nekaj presenetljivih rezultatov, ekipa Taluma pa je upravičila vlogo favorita, saj smo doslej zmagah vse tri tekme. V prvem kolu je bila naš nasprotnik ekipa ŠD Kidričevo. Tekma je potekala zelo nervozno na obeh straneh, saj se oboji zelo dobro poznamo, vendar zelo športno. Zaradi obojestranske agresivne obrambe je bilo doseženih zelo malo košev, končni rezultat Talum:ŠD Kidričevo 36:32 (19:17) V drugem kolu smo gostovali pri ekipi ŠD Majšperk. Tudi ta tekma je potekala na čase zelo nervozno, saj ekipi do sedaj še nista igrah. Šlo je za prestiž, saj sta bili obe ekipi iz prvega kola neporaženi. Prvi polčas je pripadel domačinom z rezultatom 24:23, vendar je v drugem polčasu naša ekipa zlomila odpor domačinov in jih premagala z visoko razliko. Končni rezultat tekme ŠD Majšperk:Talum 41:68 (24:23) V tretjem kolu smo se pomerili na domačem igrišču z ekipo ŠD Ptujska Gora. Tekma je potekala zelo fair, stopili pa so na parket tudi vsi igralci. Čeprav smo vodih celo tekmo, smo se na koncu morah za zmago potruditi in napeti vse sile. Zasluženo smo slavili z rezultatom 50:44 (28:19). Radko Hojak KJE PA JE TA VAS, STRNIŠČE ? Je pred leti nekdo vprašal na sestanku krajevne skupnosti Kidričevo. Nekaterim je vas bolj poznana, drugim morda manj. V nekaj besedah jo želim predstaviti. Geografska lega vasi Vas Strnišče leži nekako na sredini ostalih vasi v sedanji občini Kidričevo. Še najbliže je naselju Kidričevo. Izgleda kot nekakšna oaza sredi gozda. Zajeta je med gozdom, ki se razprostira proti Kungoti, Kidričevem in Lovrencu, na drugi strani pa se kaže proti poljem, ki se raztezajo proti Župečji vasi, Pleterjam in Cirkovcam. Jt^raj je pred leti bil znan po akacijevi paši, saj so sem M%*yozili čebelarji svoje čebele na pašo od blizu in od daleč. Spominjamo pa se tudi gobarjev iz Maribora in drugod, ko so zlasti v jesenskem času z vlakom prihajali po gobe. Vas se ne ponaša z ne vem kako dolgo tradicijo. Tam okrog leta 1932 so zrasle prve hiše. Potem, ko je stekla proti Ptuju železniška proga, je bila sezidana precej velika železniška postaja, ki je spreminjala svoje naslove. Najprej se je imenovala Sv. Lovrenc na dravskem polju, nato med drugo svetovno vojno Sterntahl, in nazadnje Strnišče. Bila je duša vasi. Ta železniška postaja je imela velik pomen za okoliške vasi vse tja do Majšperka. Ob postaji so bili zgrajeni potrebni objekti za sprejem, tehtanje in odpravo blaga, kmetijskih pridelkov, živine in podobnega. Imela je tri tire. Leta 1944 se je v zavetju gozdov ustavil nemški transportni vlak. Izvidniška letala so ga zasledila in ga bombardirala. Na vlaku je bilo mnogo municije ter ostale vojaške in civilne opreme. Največ razdejanja so po bombardiranju povzročile morske mine. Te so pokale nekaj dni, s svojo rušilno močjo pa so po zraku nosile tračnice in celo kolesa vagonov, in to daleč naokrog. Ostalo pa je mnogo neeksplodirane municije, raztresene nekaj kilometrov okrog prizorišča, kar je povzročalo nevarnost še desetletja in nekaj ljudi je tudi na ta način tragično končalo. Po tem dogodku je bila zgrajena nova železniška postaja, seveda mnogo manjša, ki stoji še danes, vendar je sedaj spremenjena v stanovanje, peron pa služi za postajališče potniških vlakov. Tudi po vojni se je nadaljevala dejavnost omenjene železniške postaje še nekaj let. Po zgraditvi TGA in naselja Kidričevo se je zgradila nova železniška postaja Kidričevo. Našo postajo so od takrat naprej mnogi imenovali Stara postaja in z njo tudi našo vas. Dejavnost sprejema, tehtanja in odprave blaga je prešla na postajo v Kidričevem. Številni potniki pa so še mnogo let uporabljali našo železniško postajo, bili so nanjo navajeni. V petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih še ni bilo toliko avtomobilov in avtobusov. Ljudje so na postajo prihajali iz oddaljenih krajev (tudi iz Haloz ) peš, s kolesi, z navadnimi vozovi, s slabšimi in tudi z boljšimi koleslji-lincarji. V zimskem času se je marsikdo pripeljal na postajo z vprežnimi sanmi. Konji so navadno imeli zvonce, kar je polepšalo takratno zimsko idilo. Organizirano je bilo pluženje ceste iz Župečje vasi z okovanim lesenim plugom, ki ga je vleklo nekaj parov konj. Tega se iz otroških let dobro spominjam. Ljudje so hodili na vlak in potem v službo, po opravkih v mesta, prihajali so po, ali privažali, goste ob porokah. Za to priložnost so večkrat imeli zraven tudi ljudskega godca, tako, da je bilo v tistih težkih časih večkrat zelo veselo in sproščeno. Spominjam se nabornikov, ki so odhajali z velikimi lesenimi kovčki v vojsko. V času obiranja hmelja so se ljudje vozili v Savinjsko dolino s pletenimi košarami. Velikokrat so šli na božjo pot, še večkrat pa so na tej postaji izstopili romarji na Ptujsko goro in se v popoldanskih urah vračali nazaj. V spominu mi je ostalo par ženic, ki so iz Župečje vasi peš nosile na vlak jajca in jih drugi dan prodajale na mariborski tržnici. Po dva velika pletena cekarja so prinesle, vsakega v eni roki. Še sedaj se mi smili ženica, ki sta ji miličnika iz Cirkovc odvzela oba cekarja jajc, ter jo jokajočo od žalosti nagnala nazaj proti Župečji vasi. Po zgraditvi železniške proge je severno od železniške postaje nastala velika gramoznica. Iz nje so po železnici odvažali gramoz za potrebe izgradnje mest in drugih objektov. Na isto mesto so vozili nazaj ogorke pepela, nastalega od lokomotiv na premog, saj takrat še ni bilo električnih in motornih lokomotiv. V to gramoznico smo se številni od blizu in daleč hodili kopat in lovit ribe. Pred več leti se je prenehal izkop gramoza in sedaj je gramoznica porasla z grmičevjem in vrbami. Vaščani razmišljamo, da bi v njej uredili prostor za rekreacijo (piknik erijo, nogometno igrišče ...), tudi za potrebe celotne občine. Ugotavljamo pa, da nam vanjo ekološko nepoučeni ljudje vozijo najrazličnejše smeti. Naši ljudje gotovo ne bi vozili smeti v drugo vas, zato želimo te pomanjkljivosti pri ljudeh na razumljiv način odpraviti. Z gradnjo bivše TGA so se za našo vas pričele težave glede onesnaževanja iz hald rdečega blata, halde pepela, tovarniškega dimnika ter iz elektroliz. Ne bi rad omenjal teh stvari, vendar so nas desetletja omenjene težave pestile, tako da ni mogoče tega prezreti. Sedaj smo lahko vsi veseli in zadovoljni, ne samo krajani vasi Strnišče, da je onesnaževanje skoraj odpravljeno. Ekološka zavest je imela velik pomen tako pri vodilnih v tovarni, bivši in sedanji občini in seveda pri prebivalcih tega območja. Leta 1954 je v naši vasi bil zgrajen vodovod. Kadar je bilo treba smo bili precej složni. Sami smo se spravili popravljat makadamsko cesto proti Kidričevem, saj cestarjev, ki so bili na delu takrat ko ni bilo toliko prometa, pozneje ni bilo več videti. Sami vaščani smo leta 1974 zbrali precej denarja in dosegli da se je asfaltirala cesta od Kidričevega skozi vas. S pomočjo samoprispevkov in drugih sredstev smo postavili transformator in uredili cestno razsvetljavo. Leta 1984 smo na enak način dobili novo pri-dobitev-telefon. V sedanjem času razmišljamo za prihodnost Ker smo do letošnjega leta imeli vodovodno povezavo preko Taluma voda ni bila »ta prava«. Sedaj imamo zgrajen povsem nov vodovod, vezan na črpališča v Skorbi. Pred leti smo vaščani iz majhne zapuščene, z gozdom porasle gramoznice pred železniško postajo uredili otroško igrišče, ki pa ga koristimo tudi za prireditve odraslih, saj drugega večjega prostora nimamo. Lansko leto se je v vasi ustanovilo Športno društvo, ki si je na igrišču zgradilo lično hišico. V njej imajo člani Športnega društva razne dejavnosti, po dogovoru pa prostor koristimo tudi ostali krajani za potrebe krajevnega odbora, zbore krajanov, volitve in podobno. V vasi je tradicija obrti -mizarstvo. Prvi mizar je bil Klajnšek Ivan, znan daleč naokrog. S to dejavnostjo se sedaj ukvarja kar nekaj krajanov. Imamo tudi nekaj drugih obrtnikov, manj se jih ukvarja s kmetijstvom. V vasi je sedaj preko 40 gospodinjstev s preko 100 prebivalci. Kar precej krajanov je našlo delo v bivšem TGA, sedaj Talumu. Zgrajenih je bilo nekaj vikendov, ki pa sedaj nudijo stalno prebivališče tem lastnikom, saj so si dogradili potrebne prostore in lepo uredili svoje okolice hiš. Tudi ostale hiše so dokaj lepo urejene, razen kakšne izjeme, seveda. Opazen napredek na tem področju je bil po ustanovitvi prvega Hortikulturnega društva v bivši krajevni skupnosti, ki pa žal sedaj že vrsto let ne obstoja. Pa vendar je opaziti, da si prizadeva urejati lepšo podobo kraja ženska sekcija v sklopu Športnega društva Strnišče. Za veliko pridobitev štejemo tudi šolski avtobus. Otroci pa bodo še letos imeli pokrito avtobusno postajališče. V teh dneh je stekla tudi akcija za KTV in upam da bo rea- lizirana . Malo nas je, pa še te hiše so raztresene, niso strnjene. Vas je imela gostilno takrat, ko je bilo še manj hiš. Gostilna je imela promet še pred drugo sv. vojno zaradi večjega prometa v povezavi z železniško postajo. Dolgo časa ni bilo v vasi podobnega objekta. Sedaj imamo vsaj bistro. V glavnem se med seboj kar razumemo, pride pa včasih tudi kaj vmes, tako kot verjetno marsikje, ali pa lahko rečem vsepovsod. Če je potrebno stopimo skupaj. Veseli smo vsake pridobitve, saj kraj z majhnim številom prebivalcev težje doseže kakšen cilj. Vsako večjo pridobitev smo do sedaj primerno obeležili, oziroma proslavili. Imeli smo pred leti zanimiv spoznavni piknik v draškovičevi jami. Tega pa se bomo še dolgo spominjali, saj smo se na njem kar dobro »spoznali«. Bilo je kot v filmu. V bližnji bodočnosti bi želeli asfaltno povezavo proti Župečji vasi . Mislim da je drugje po Halozah in Slovenskih goricah mnogo težje realizirati kakšno asfaltno povezavo, če pa pogledamo njihove uspehe, pa vidimo, da so jih realizirali na mnogo bolj težjih področjih, kot je ta na ravninskem delu. Na ta način bi bila občina bolje povezana. Naša vas bi bila še bolj odprta do ostalih občanov. Mislim, da je naša vas lepa v vsakem letnem času. Morda si bomo v bodoče omislili še sprehajalno pot ob cesti iz Kidričevega. Imamo še več načrtov, vseh naenkrat se ne da realizirati. Vedno pa lahko rečemo: Dobrodošli v vasi Strnišče ! Tekst in foto: Jože Safranko PO 50 LETIH PONOVNO PRED OLTAR 15. novembra sta natanko 50 let skupnega življenja dopolnila zakonca Antonija in kari Tomanič iz Lovrenca na Dravskem polju 22. Ob zlatem jubileju sta stopila pred oltar domače cerkve v Lovrencu, na domačiji pa ju je poročil župan občine Kidričevo Alojz Šprah. Zlati ženin Karl se je rodil 17. oktobra 1925 v Gorici in je vse do upokojitve delal kot varilec v Talumu Kidričevo, veliko pa je pomagal sinu Romanu pri nastajanju njegove obrtniške dejavnosti. Zlata nevesta Antonija, rojena Robar, pa je bila rojena 13 aprila 1929 v Gorici in vsa leta delala kot gospodinja ter skrbela za družino. Poročila sta se pred 50 leti v Račah, v zakonu pa je Antonija povila štiri otroke, danes pa ju razveseljuje že devet vnukov in pet pravnukov. Zakonca Tomanič sta zlato poroko praznovala v krogu svoje številne družine in prijateljev, ena od njunih prič je bil tudi znani TV voditelj Stojan Auer, vesela pa sta bila tudi nastopa folklorne skupine Vinko Korže Cirkovce in moškega pevskega zbora GD Hajdoše. POROČNA SVEČANOST PO 50 LETIH Pred kratkim sta zlato poroko v krogu svoje družine in prijateljev proznovala Jože in Anika Zajc iz Apač 289 na Dravskem polju. Jože je bil rojen 20. februarja 1920 v Apačah. Dvajset let si je kot šofer služil kruh v TGA Kidričevo, sedaj pa je upokojenec. Žena Anika se je rodila 20. julija 1927 v Dražencih. 9 novembra 1947 sta se poročila v farni cerkvi na Hajdini. V zakonu sta se jima rodila hčerka Marjana in sin Jožek. Veselje pa jima velikokrat delajo tudi štirje vnuki. Zlato poroko sta obhajala predvsem v družinskem krogu. NOVOLETNA KRIŽANKA SESTAVIL sada ČLOVEK ISTIH LET IZDELEK, APARAT ŠKOTSKA LUKA NA SEVERU INDIJSKI FILM. IGRA ("SAN-DOKAN") LENNO- NOVA SOPROGA (YOKO) ČEŠKI PESNIK (FRAN- TIŠEK) PEVKA KATARINA 'SKA AVA 40. DAN PO VELIKI NOČI TROPSKO DREVO POTUJOČIH ITALI- JANSKI DRŽAVNIK (GIOVANNI’ RAST- LINSKE BODICE POJAV NA VODI NAŠ PES-NIK (MIHA) FRANC. IGRALKA (MARIE- JOSE) NATRIJ OBLIKOVANJE S SEKANJEM DALMA- TINSKO ZENSKO IME VZDEVEK SLIKARJA TOULOUSA LAUTRECA VODNI JAREK, PREKOP SVEDSKI DRŽAVNIK (OSKAR) I SREDSTVO ZA PREKINITEV NOSEČNOSTI VERDIJEVA OPERA STAROINDIJSKI JUNAŠKI EP STARO- RIMSKI POZDRAV SESTAV DEVETIH PEVCEV IVAN POTRČ RJAVA KRAVA Z BELIMI LISAMI FINSKO JEZERO >OKRAJ. OB RD. MORJU STRANSKA DESKA PRI POSTELJI POGOSTA POŠKODBA! UDOV JEZI- KOVNI SLOVAR OCVIRK ANTON MESTO V ITAI Ul KDOR SE UKVARJAŠ SADJARSTVOM VRISKA- NJE MERSKA ENOTA ZA SVETLOBNI PRETOK OCET PLASTIK ZNAMKA NEMŠKIH AVTOMOB. DOMAČE ORIENTAL. SUKNO HARMON. S PREPOLJ TIBET. GOVEDO ŽIVLJEN. TEKOČINA ŠPANSKI KOMEDIOGRAF (LOPE DE) GORA V ISTRI ANTON ČEHOV KLEMENT JUG JOSIP NOLU RADIJ NASELJE DALJŠA SKLADBA REKA V ŠVICI Ravno polje Glasilo občine Kidričevo V. d. urednika: Ivan Kojc Tehnični urednik: Ivan Kojc Tisk: Tiskarna Babič Stojan Glasilo Ravno polje se šteje med proizvode, za katere se plačuje davek po 5 % stopnji.