LIST DELAVCEV V VZGOJNO IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH LJUBLJANA, 5. APRILA 1967 LETO XVIII ST. 6 Cena lz©liraževae|a V Beogradu je bilo v sredini — po odobritvi delovnega pro-meseca februarja 1967 pošvetova- grama in finančnega plana skle-nJe o ceni izobraževanja v osnov- ne šola oziroma zavod kot izva-nih in srednjih šolah, ki ga je jalec pogodbo z izobraževalno organiziral centralni odbor sin- skupnostjo, da si zagotovi potreb-dikata delavcev družbenih dejav- na finančna sredstva; hosti Jugoslavije in zvezni sekre- — stroške za planirane dejav-tariat za prosveto in kulturo. nesti je 'treba izračunati z upo-Vprašanje cene izobraževanja rabo enotnih izračunskih elemen-3e postalo posebej aktualno v ča- tov, z normativi za vsak izračun-su, ko so malone vse republike ski element ob upoštevanju kvan-2e sprejele zakon o financiranju titete in kvalitete planiranega de-yzgoje in izobraževanja. Določi- la; tev cene izobraževanja je namreč izhodišče in predpogoj za ustrezno uvajanje načela dohodka na Področju vzgoje in izobraževanja. Le s tako določitvijo dohodka lahko govorimo o materialni in funkcionalni samostojnosti šol in drugih vzgojnih zavodov, o stvarnih samoupravnih in demokratskih odnosih ter o zagotovitvi kvalitetnega izobraževanja. Razprava o ceni izobraževanja 3e temeljila na referatih, ki so iih udeleženci prejeli dovolj zgodaj, da so jih lahko proučili. Tako so mogli konfrontirati svoja stališča, ki so šla za tem, da se obrazloži cena izobraževanja kot nov družbeno-ekonomski odnos med vzgojnoizobraževalnimi zavodi in družbo. Zavod za šolstvo SR Slovenije je pripravil po naročilu zveznega sekretariata, za prosveto in kulturo študijo o ceni izobraže-vanja, ki je bila osnova za raz-Pravo. V študiji so prikazane osnove sistema objektivnih meril za iz-račun stroškov izobraževalne in v’zgojne dejavnosti šol ter drugih yzgojnoizobraževalnih zavodov, 'A sicer za osnovo sistema, ki ga Je mogoče aplicirati ob ustrezni Prilagoditvi na vse vrste vzgoj-noizobraževalnih zavodov. Najvažnejša izhodiščna načela Za izračun, stroškov vzgojnoizo-braževalnih dejavnosti šol oziro-rna vzgojnoizobraževalnih zavodov so naslednj%a: , — Financiranje vzgoje in izo-važevanja mora zagotoviti izvajanje načel samoupravljanja v Scfstvu, omogočiti mora uresniče-''atije načel o samostojnosti zavojev na področju šolstva; — pri izračunu cene in pri financiranju vzgoje in izobraževanja mora biti upoštevano načelo nagrajevanja po delu in učinku 'dko posameznika kakor tudi šole °ziroma zavoda kot celote; ■— za določitev cene izobraževalne in vzgojne dejavnosti so odločilne vrsta, vsebina in obseg, J°rej kvaliteta in kvantiteta dejavnosti, ne pa le specifični ma-'orialni položaj občine, v kateri Se šola oziroma zavod nahaja; . — stroški izobraževanja mora- biti stvarni, pedagoško in eko-noTrtsko utemeljeni, točni, prehodno prikazani in dokumenti-rani; ^ — za izračun vrednosti izobra-6valne in vzgojne dejavnosti šol .broma zavodov je potrebno iz-Nati objektivna merila ali normative Hi- (Nadaljevanje na 2. strani) voril Vladimir Cvetko. za posamezne nadrobno- potrebna je enotnost in v mkpvitost metod planiranja in v, °nzacije izobraževalne in ^Tjne dejavnosti, m ” študiji so določene nasled-cj.e _ faze planiranja in valoriza- V' Sloveniji imamo pet peda-< iifi goških društev s 464 člani. (V Ik " ' L 1 Ljubljani, Mariboru, Novem me-stu, Murski Soboti in Slovenski uspešno), za ustanovitev pedagoškega inštituta ipd. S SKUPŠČINE ZVEZE PEDAGOŠKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Pedagoška društva živo posegajo v življenje Za novega predsednika ZPDS je bil izvoljen dr. Ivan Sagadin V petek, 31. marca t. 1., je bila v Ljubljani redna skup- re za prosvetne delavce, ki jim dagogike in da vnaša nekatere ščina Zveze pedagoških društev SRS. Kot gostje so se je je na razpolago tudi bogata knjiž- novosti na področju problemati-udeležiii trije člani delegacije pedagoških delavcev Sovjet- niča; z vrsto predavanj za izpo- ke vzgoje in izobraževanja, da ske sveže, ki se te dni mudi v naši državi. Prisostvoval ji je polnjevanje učiteljev in z debat- pa prosvetni delavci še vedno tudi podpredsednik IO GO SZDL Slovenije Franc Kimovec, nimi večeri se je tudi to društvo pogrešajo v nji več prispevkov iz Poročilo o nekaterih aktualnih nalogah pedagoških dru- lepo uveljavilo. neposredne prakse svojega dela, štev v prihodnjem obdobju je prebral Roman Oberlinter. O Delo pedagoškega društva v več praktično uporabnih napot-dveletnem delu zveze in društev je poročala Tončka Metel- Murski Soboti so skušali prilago- kov ob novih učnih priponfoč-kova. O problematiki revije Sodobna pedagogika pa je go- diti razmeram: s predavanji je kih, literature itd. to društvo zajelo specifično pro- V razpravi so načeli nekateri blematiko območja in pritegnilo udeleženci vprašanja, ki so vse-številne poslušalce; za učitelje je kakor aktualna in ki jim bo mo-organiziralo strokovna predava- rala Zveza posvetiti vso pozor-nja in seminarje. V sodelovanju nost. V. Čopič je npr. govoril o AVi Bistrici.) Značilnost zadnjih dveh * pedagoško akademijo v Mari- slabostih nove organizacije šol-1® let dela teh društev in njihovih boru dosega tud! to društvo lepe ske mreže ki se kažejo v zdrav- nobene. stvenem stanju otrok in v slabem Ljubljansko pedagoško dru- učnem uspehu. M. Deklevova je m ob sprejemanju raznih'zakonov s štvo. Je sicer n&jštevilnejše, p,o opozorila na pereč problem v na-področja vzgoje in izobraževanja, svoji dejavnosti pa ne kaze po- s,h vzgojnih domovih, ,ki se celo ob revidiranem učnem načrtu in sebmh. uspehov. (Nekaj preda- branijo strokovno usposobljenih predmetniku itd. Zveza se je tru- razgovorov.) pedagogov. Prof, Demšar je ome- dila za uskladitev programov yzr°k te??u ,Je ^0V° V aT’- + ’i -a -T ?, študija na obeh pedagoških aka- nj!fv' cl*n' akbvno ? rokovmh ao1 Prebv?elT Pedaf- demi-ah rdošlei še ne nroveč v stevllmh drugih republiških in sko usposobljeno. Slišali smo da-J J P‘ zveznih strokovnih organizaci- Ije o težavah vzgojiteljskih šol, ki j ah in društvih. delata obe v zelo slabih ražrne- _ , Splošna ugotovitev je, da pe- rah. Pa o tem, da od 20 upravi- Pedagosko društvo v Novem dagoška društva (zlasti v manj- teljev osnovnih šol v eni izmed mestu je kljub nezadostnim sred- krajih) živo posegajo v živ- pomurskih občin imajo le 4 višjo stvom delalo zelo uspešno: orga- ijenje in skušajo nuditi ne samo izobrazbo... Skratka: vrsta pro-niziralo je predavanja za prosvet- prosvetnim delavcem, temveč blemov, ki niso novi, ki pa jih ne delavce, ki se pripravljajo na najširšemu krogu prebivalstva bodo morala društva pomagati strokovne izpite, trudilo se je za koristno znanje in nasvete pri reševati. poglobljeno vzgojo staršev, spro- vsakodnevnih problemih vzgoje Skupščina je izvolila svoj novi žilo akcijo za ustanovitev vzgoj- ;n izobraževanja mladine. izvršni odbor. Za predsednika so ne svetovalnice skusalo je pri- Qb ugotovitvah o reviji’ So- izbrali dr.. Ivana Sagadina, pod-dobiti cim več ^študentov za stu- dobna pedagogika, ki jih Je pove- predsednik je Roman Oberlinter, Udtefjiscu in na filozofski dal njen urednik Vladimir Cvetko člani pa: Breda Jelenc, Tončka fakulteta za pedagoške poklice m jn pa nekateri diskutanti, velja Metelko, Miro Lužnik, Vladimir se kaJ- podčrtati misel, da se ta revija Cvetko, Franc Pediček in Jože V Mariboru je pedagoško dru- v zadnjih letih skuša izmotati iz Valentinčič, štvo lepo uredilo klubske prosto- tradicionalnih okvirov naše pe- dH Predlog je sprejemljiv Pripombe predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev družbenilv dejavnosti Slovenije k zakonu o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja Zakon o izobraževalnih skup- primerjanje po izdatkih na učen- določi, da je sestav skupščin :z-nostih in o financiranju vzgoje ca) in omogočiti ugotavljanje obraževalnih skupnosti takšen, in izobraževanja SR Slovenije s vzrokov za velika odstopanja v da mora v njih sodelovati tem ko uvaja stalne in. obvezne ceni na učenca. Šele enotnost me. več kot polovica predstavnikov, vire sredstev za izobraževanje, ril bo pomenila resen začetek ki niso predstavniki izobraževali daje trdnejšo osnovo za nadalj- procesa izenačevanja osnovnih nih zavodov. ^ nje razvijanje samoupravljanja pogojev izobraževanja in prav to Zato naj se drugi odstavek 19. na področju vzgoje in izobraže- je odločna zahteva prosvetnih de- člena glasi: »Več kot polovico Vanja in stabilnejše ter hitrejše lavcev. članov skupščine posebne izobra- razvijanje materialne osnove izo. Predlagamo, da zakon obveže ževalne skupnosti imenujejo de-braževamja. Zato predsedstvo Re- republiško izobraževalno skup- lovne organizacije s področja go-publiškega odbora Sindikata de- nost, da določi ozirpma sprejme spodarstva oziroma družbenih lavcev družbenih dejavnosti Slo- enotna merila za delitev sredstev služb, za katerih potrebe izobra-venije predlog zakona podpira, za izobraževanje (po vrstah šol- žuje kadre ta skupnost.« vendar pa predlaga, da se pred stva), ki jih morajo pri razdelje- Kot že omenjeno, vsebuje za-sprejetjem izvršijo nekatere do- vanju sredstev uporabljati vse kon vrsto splošnih deklaracij, ki polnitve, ki izhajajo iz naslednjih izobraževalne skupnosti. Repub- so po našem mneju posledica ugotovitev: liški izobraževalni skupnosti pa proračunske situacije družbeno- 1. Predlog zakona je v neka- bodo takšna enotna merila osno- političnih skupnosti. Ne moremo terih določilih presplošen in za- va pri postavljanju pogojev in mimo ugotovitve, da bo vsaj v to obstaja velika'verjetnost, da pri določanju višine dopolnilnih bližnji prihodnosti ostalo finan-bo ob izvajanju zakona prihaja- sredstev temeljnim izobraževal- ciranje izobraževanja in vzgoje v lo do nejasnosti. . nim skupnostim. V tem smislu bistvu še vedno močno proračun. Presplošna so zlasti določila naj se pristojnosti izobraževalnih sko, saj bodo občine in republika glede povračil, ki jih dobiva izo. skupnosti razmejijo. — kljub zakonu — lahko določa- bražeyalni zavod od izobraževal- Ce enotnih meril za financira- J® in spreminjale stopnje prispevne skupnosti za svojo dejavnost nje ni mogoče izdelati do dneva, ka za izobraževanje po poljubnih (51. člen predloga zakona). Pred- ko bo začel veijati ta zakon, ie kriterijih (npr. po proračunskih lagamo, da se v tem členu oziro- treba v njegovih določbah dolo- možnostih, po uvidevnosti in rama dodatnih členih šolstvu £iti rok, do katerega mora re- zumevanju za šolstvo — pač po-ustrezno konkretizirajo določila rnlbliška izobraževalna skimnost dobno kod doslej), i . publiška izobraževalna skupnost dobno kod doslej), dopolnilna šola oziroma zavod izdela Društvo za Združene narode za SR Sloveniji) (Ljubljana, Cankarjeva temeljnega zakona o zavodih, enotna merila za financiranie sredstva kot sistem direktnega -v°i letni delovni načrt ob obvez- l/II), katerega osnovna naloga je seznanjati javnost s cilji in deiova- H3™ 6L in 62. člen tega zakona sprejeti. Enako obvezo je treba financiranja iz proračunov pa bo- t®1*1 učnem in vzgojnem načrtu njem Organizacije združenih narodov, vzdržuje čitalnico in knjiž- faPr- ali nomeni, da se v povra- postaviti tudi za sprejem norma- do v naslednjih letih še vedno v1'. Po družbeno priznanih potre- nico, edini te vrste v Ljubljani. Dostopni šta vsem, ki jih zanimajo čilo za delo vključijo v skladu z tivov (organom, ki so za to pri- ze^° pomemben dejavnik finan- dejavnost Organizacije združenih narodov in njenih specializiranih 62. členom zakona o zavodih tudi stojni) tam, kjer jih še hi, oziro- ciranja izobraževanja in vzgoje. kjer jih je treba dopolniti. f® ugotovitve izhajajo zlasti 3. Določilo v 36. členu (drugi k.zako™ Pred’ odstavek) o dopolnjevanju sred- ncnr,„- uLfikacija izdelana na , - štev iz republiških sredstev ie osnovf potrošnje v letu 1966 in modernizacijo pouka; kdo in ka- . spl^no ^ lahko „0®^® n® dovolj stvarne ocene, ali so usnehge deTlja te fklT da bo ^uM-LfskupiLazigo: ^ ftolikšna sredstva zada--- uspehe dela in kako se te uskla- t 1, , j„) toIiko qrp^+pv kn1, la za financiranje vseh z zako- jujejo z osebnimi dohodki delav- kQVr'menica S ima Stno Jia ^.določenih nalog na področ- r~7' sledi izračun stroškov za agencij, mednarodno sodelovanje sploh ter razni aktualni svetovni sr®d®J:vaJ za razširitev materialne ma kjer jik je treba dopolniti, ^feacijo delovnega programa; ‘ -- - ”~ politični problemi 7. april — svetovni dan zdravja osnove dela in kako — kaj to v šolstvu pomeni; ali tudi za razširitev kapacitet ali samo za JJOd' “'o- t as tako dalje). razpolago, ne glede na obvezno- , ®0:,e lzobrazevanja in za sti, ki jih ima republiška izobra- ... , yrednptenje uspeha dela ževalna skupnost po zakonu do P nv.<7fnih. delavcev. Očitno je, da bodo kljub zako-j , nu Potrebna še nadaljnja priza-Zato predlagamo, da se bese- devanja vseh pristojnih organov, ------ ....... dilo tega odstavka spremen, ta- da bi v bližnji prihodnosti prišli P°- litev sredstev za izobraževanje, k?1®- republiški izobraževal- tudi na področju vzgoje in izob- svetovni dan zdravja. sočerih zadolženosti, ki so prav- L j" ", . To praktično lahko pomeni, da bo ui s upnos 1 sre sva iz obveznih raževanja do rešitev, ki bodo SČ®. zrjs&zjgr*. ^ /fsST^srs; tsss^jsssstat^: ima prav stara ljudska in da bolezen ni neizbežno breme, r®st, ki trdi, da je zdravje ki ga moramo sprejeti. — lisMi mmm mmm rnsm de svetovna zdravstvena vanja in lepih besed o vrednotah mazih nalog, ne ocenjevala v — sprejema merila za de- Up^^fzacija namenila letošnji 7. življenja, temveč zaradi tistih ti- nedeljkih. ^ njim voleQ delauca tudi ekonomista, ki napotkov za samo skrb za izboljšanje higien- giena (drugi odstavek 4. alinea), kritJe obveznosti po sprejetih šolstvu. pravilno prehrano ^uuijbanje mgien _______ ____. ___________________,, ‘Peva k rasti proizvodnje in pa o tem, kako naj šolarju naj- in prepreče- v katerem je rečeno: »..'. da za- enotnih merilih tega zakona.« S čas;6 ^ ^ tT% stalnost financiranja 4. Predlog zakona v 18., 19. in ----„ t- . . - «—......- nalog izobraževalnih 20. členu postavlja različne rešit- Tn- in učitelja, ki pobija ne- — zaradi posebne pozornosti ^ z™0®y™ost m prema)h- zavodov po enotnih merilih...« ve za sestav temeljrje, posebne in dostikrat neupoštevana osnovnih jijs * 1,1 'acitel)a, ki pobi)a ne- na v.nyst in svoje učence navaja do slabotnega in neprilagodljive iivi-sirfe Pojmovanje vrednosti ga učenca, ki so mu pomagali, Seveda ni dovolj, da se spom- na skrb za njegovo sproščenost. Menimo, da je enotnost meril republiške izobraževalne skupno- za financiranje osnovni pogoj za sti. Menimo, da je težišče upravni ~ Eni in drugi — pra- da se je laže znašel med svojimi nimo na vse to le ob izjemnih stabilen in enakopraven razvoj Lan j a v izobraževalnih skupho- spretvr ■ndau ~ 50 odgovorni za vrstniki; priložnostih, kakršna je svetovni materialne osnove izobraževanja, stih samouprava koristnikov oži- la jJ^^innje odnosov do zdrav- — zaradi prizadevanj tistega dan zdravja, temveč je prav, da zato je treba v zakomi to enotnost roma financerjev vzgoje in izob-Žo’ ,;r Pomeni morda najmočmj- upravitelja, ki je s težavo izmo- priznamo veljavo takih stvari tu- zagotoviti, če hočemo doseči pri- raževanja, v kateri sodelujejo naših ?- ?.aseS,a časa: spoznanje ledoval denar za opremo ielovad- di v ostalih dneh šolskega kole- merljivost po vrstah stroškov za predstavniki izobraževalnih zavo- Duch, da je zdravje pravica niče, ureditev igrišča, ali za to, darja. M K. izobraževanje (ne le dopuščati dov. Zato predlagamo, da zakon Plačujte redno naročnino za »Prosvetnega delavca«, s tem Ibaste prispevali k izboljšanju kvalitete lista! STKAN 2 * ' ZDRUŽENJE STROKOVNIH SOL O PREDLOGU ZAKONA O SREDNJEM SOLSTVU TUDI V PRIHODNJE brez verifikacije? Med prvimi, ki so zbrali pri- pomeni, da bi morali zanje odpi_ oombe k zadnjemu predlogu za- rati nove tehniške šole, temveč kona o srednjem šolstvu, še pre- naj bi se izobraževali dodatno, in doseči stopnjo tehniške šole, Ta program mora vsebovati tudi te-rijo stroke, prakso in pedagoška den so ga obravnavali v odboru sicer tako, da bi obvladali teori- znanja. Tako za učitelje, ki pou_ ’.a drugostopenjsko izobraževanje jo svoje stroke, prakso in peda-">KZ (16. marca), je bilo združenje goška znanja, strokovnih šol, ki je na svoji iz- V nasprotju s prizadevanji po edni seji ponovilo vrsto pripomb, boljši- strukturi učiteljev praktič-;i jih je dalo že doslej (vendar nega pouka v poklicnih šolah je uso bile upoštevane), in dodalo tudi določilo, ki pravi: — Učite-,0ve. Iji za praktičen in laboratorijski Med najbolj podrobno obrav-avanimi je bil nedvomno 37. len zakonskega predloga, ki go-ori o izobraževanju učiteljev te-'retičnega in praktičnega pouka '•■srednjih šolah. Združenje ugo_ ■ar j a določilu, ki pravi, da so pouk v srednjih šolah so lahko čujejo s daj na šolah. Za tiste, mlajše, ki naj bi to šele postali in so že končali tehniško šolo, pa bi zahtevali dodatno le še peda-ška znanja. Po določeni praksi bi se ti lahko vpisali na PA. V šolah bi potemtakem imeli — zaradi dosedanjih razmer — predmetne tisti, ki so poleg poklicne šole učitelje praktičnega dela, ki so končali še ustrezno delovodsko, mojstrsko ali tehniško šolo in imajo najmanj 5 let praktičnega dela na delovnem mestu. Če si za končali prvo stopnjo na PA, ter učitelje praktičnega znanja na stopnji tehniške šole. Svoje predloge utemeljuje ta pouk ni mogoče pridobiti taks- združenje z ugotovitvijo, da je ičitelji za strokovne teoretične ne izobrazbe, lahko poučujejo ti. praktično delo danes zahtevno in ične predmete v poklicnih šolah udi jiisti (če si za te predmete ni nogoče pridobiti izobrazbe z vi-•.ckošolskim študijem), ki so kon-'ali ustrezno tehniško šolo. Upoštevati je namreč treba, da je sti, ki so končali poklicno šolo odgovorno, da v prihodnje nika- in imajo najmanj 5 let praktičnega dela na ustreznem delovnem mestu. kor ni mogoče dopustiti, da bi poučevali v poklicnih šolah še Ker imamo že v naši nadalje kvalificirani delavci, če- državi šole, ki izobražujejo učitelje praktičnega pouka na višji tudi bi imeli 5 let prakse. Ob pripombah k ostalim čle- V četrtek, 30. marca t. 1. je ljubljanska Pedagoška akademija slovesno proslavila 20-letnico svojegi, delovanja. V veliki dvorani magistrata so pripravili slavnostno sejo pedagoško-znanstvenega sveta aka- npr. v obrti vrsta poklicev, ki ni- stopnji — visoka pedagoška šola nom (da je treba v zakonu pod- j _ i ' • i • _ __ n — ljL j ; n D ruaH n Cfrt&lra alror^arv-ii-io r-v r-of i tt cvl.*-! *■»/-1 i i r- /-v t-r’i it-. ma »tehnika-« in ga najbrž tudi v Reki, pedagoška akademija v prihodnosti ne bo imela, zato Ljubljani in Mariboru — bi mo- preti — v skladu s potrebami go_ spodarstva — tudi odpiranje demije, ki so se je udeležili številni predstavniki našega kulturnega in političnega življenja, gostje z predlaga združenje, naj bi zakon raJ* torej zahtevati izobrazbo na izobraževanja za nove poklice v drugih visokih in šol. Ob tej priložnosti so se spomnili tudi soproge pokojnega direktorja bivše določal, da morajo v takih pri- '■fi stopnji šolanja. Učitelj prak- okviru ‘že obstoječih šol — ali pa, VPS ter ji poklonili šopek rož, obdarovali pa so tudi dva elana svojega kolektiva, ki delata na zavo- merih kadri teh strok pridobiti ličnega pouka ne more biti več du že vseh 20 let: prof. Borisa Merharja in prof. Evalda Bračka (na sliki) znanje na stopnji tehnika. To ne nekdanji mojster, temveč učitelj v pravem pomenu besede: tak/ki Z OBČNEGA ZBORA SKUPNOSTI TEHNIŠKIH ŠOL SRS Določen odstotek prispevka gospodarskih organizacij je sposoben tudi teoretično jasnjevati praktični pouk. Ob t m pa nastaja vprašanje, da je treba učiteljem, ki so dopolnili najmanj 45 let starosti in so s svojim najmanj desetletnim delom dokazali, da ustrezajo zahtevam vzgojno-izobraževalnega dela, spregledati eno stopnjo Uvodni del nedavnega^ občne- načrtov. raževalne predmete za vse stroke ga zbora skupnosti tehniških i'ol Letošnjega februarja je upr. in predloga predmetnika za vse SRS je bil namenjen pregledu sklenila skupnost z republiškim predmete za strojno vin elektro-dveletnega del ovarij a te skupno- zavodom za šolstvo pogodbo za stroko. Nekatere šole tudi že de. sti. Po poročilu sodeč je bilo to izdelavo profila elektrotehnika ra lajo po novem predmetniku, ki obsega 38 učnih ur kakšno izobrazbo bo treba zahte- manjkajoče izobrazbe), sp pridru-vati za učitčlje v tistih pokliuh, žujejo še jedrnate in že dalj časa za katere zaradi premajhnega zahtevane pripombe k, »Prehod-števila kandidatov ne bo mogoče nim določilom«. V tem pogrešajo Vsi člani skupnosti so prejeli organizirati takega izobraževanja članice združenja predvsem zago- osnutek statuta in pravfnika teh- z rednim šolanjem. S tem proo-niških šol, skupnost pa jih je tu_ lemom se bomo srečavali pred-di sproti seznanjala z Vsemi no- vsem v obrti in industriji. Za te vimi zakoni in določili. V raz- primere je predlagalo združerije vsakem pravi o novih zakonih so se čla- strokovnih šol naslednje rešitve: — Načeloma mora biti izobrazba dokaj razgibajo razdobje, saj je jaki in šibki tok, (prvi osnutek je obsega 38 učnih v tem čssu začela razreševati sedaj že pripravljen), pripravljajo letniku. Skupnost je organizira- niče skupnosti udejstvovale s skupnost tiste probleme,^ o kate- pa tudi pogodbo za profil stroj- la več sestankov, na katerih eo pripombami tako k zakonu o I JI letom noslušamo, da nega tehnika. ^ sodelovali predstavniki šol — čla- vzgoji in izobraževanju, predlogu jih bo 1xeba čimprej ^ uskladiti, . V posebnih obvestilih so pre- nic in po novih predmetnikih iz- zakona o financiranju vzgoje in spremeniti, prilagoditi itn. Gre za jeli člani 22 tehniških šol, kolikor delovali učne načrte. Z vsemi te- izobraževanja, razpravljale pa eo izdelavo profilov, enotnih pred- jih skupnost združuje, tudi pred- mi akcijami so seznanili tudi za- še o merilih za izobraževanje, razba na stopnji tehnika. Seda-metnikov in usklajevanje učnih log■ predmetnika za splošno-izob- vod za šolstvo SRS. učiteljev za praktični pouk sicer na isti ravni kot za učitelja .eo-rije, t. j. na stopnji PA, za osta- tovila za ugotovitev in preverjanje pogojev za šole, ki se bodo preoblikovale po novem zakonu. To je zahteva po tako imenovani verifikaciji, preverjanju pogojev o tem, ali je šola res »usposobljena«, da opravlja določene dejavnosti. Dokler ne bodo uzakonjene tudi te zahteve — poudarjajo le pa naj bi bila zahtevana izob- članice združenja — tako dolgo Cena izobraževanja (Nadaljevanje s 1. strani) — potrebni so normativi, ki morajo biti urejeni v sistem in po značaju izračunskega elemen- ... . . ta. Zato bodo nekateri normativi n;ie ^ v /Dužbeno-ekonornski si stem. , republiški, nekateri občinski, medtem ko bodo nekateri samo za posamezne šole ter jih bo , . . , . , . sprejel zbor šole oziroma šolski i16 Potrebno izhajati pri d0- -----------: _____: .-C.___ločitvi cene izobraževan ia: Ne- samoupravni organi. Normativi morajo biti prilagojeni za vsako kat®ri. od teh elementov, in to vrsto šol oziroma zavodov ™a.te^a,lni St™ (izdelal ga je republiški sekretariat za prosvete in kulturo), analizo zaključnih izpitov, ki jo je pripravil sekretariat, proučevale in zbirale so pripombe za predlog nomenklature poklicev za us_ njarsko, obutveno stroko ter ke-različnih metodologijah, katerim za določitev višine cene izobra- r11^0 in gradbeništvo, ki ga je je splošni cilj adekvatno vred- ževanja. Čeprav je prevladalo skupnosti poslal Zavod, za šolst-notenje vzgojnoizobraževalnega mišljenje, da mora biti kvaliteta va Za zavod za šolstvo je skup-dela in neposrednejše vključeva- dela. stimulirana z materialno nost izdelala tudi predlog za kompenzacijo v ceni izobraževa- predmetnik snlošnoizobraževalnih nja, je ostalo odprto vprašanje Predmetov, ki naj bi bil osnova meril za določanje kvalitete ?a izdelavo predmetnika splošno-vzgojnoizobraževalnega dela. izobraževalnih predmetov v vseh Mnogi diskutanti so sodili, da drugostopenjskih šolah, ko bi ga se kvaliteta izraža v znanju učen- odobril pedagoški svet SRS. ,v Povezava skupnosti z republiškimi forumi sicer obstaja — obravnavale elaborat mreže šol nji mojstri, absolventi delovod skih šol in kvalificirani delavci morajo po posebnem programu tudi ni mogoče v strokovnih "'o-lah pričakovati urejenosti in napredka. M. K. Udeleženci posvetovanja razpravljali o elementih, od so ka- iočitvi cene izobraževanja: Nece v in njihovih sposobnosti, da pridobljeno znanje aplicirajo v (osnovne°šoie, gimnazije, Urokov- ški> amortizacija ter skladi niso praksi ter ga je zaradi tega po- ne šole, posebne šole, domove, sporn.1' Zaustavljali pa so se ob trebno meriti, ocenjevati in vred- vzgojno-varstvene ustanove itd.), vprašanju, katera je najbolj notiti. Poudarjeno je bilo, da je predsednik skupnosti ing Ferdo republiki, ^ ... sprejemljiva izracunska enota pn treba znanje učencev ocenjevati t: ,. ‘ V nadaljnjem delu študije kalkulaciji cene izobraževanja, tudi s testi, vendar je hkra- 'c 1 Prešibka, \ideti ie. da se ti potrebna uporaba tudi drugih Neka) značilnosti predloga za racionalizacijo šolske mreže in v goino - izobraževalnega dela sledi prikaz osnov sistema objek- prj j-em vprašanju je bilo največ tivmh rnerii za izračun in prikaz mnenj in stališč, nekateri so da-metod izračuna stroškov za vzgoj- jajj prednost učni uri (ne fizični no jn izobraževalno dejavnost šol l!ri, marveč vsebinsko-metodični oziroma zavodov. merni enoti) kot, obračunski enoti, Razporeditev prikaza -- — slednja: je na- medtem ko so drugi dajali pouda- mulacijami o ceni izobraževanja, rek na število učencev na šoli, vendar so prispevali referati in večji jasnosti a) osnovni podatki o značaju število oddelkov in zaposlenih ter sama diskusija k »^vi, in smotrih šole, podatki o mate- na delovni načrt šole. Iz delov- tega vprašanja. Posebna komisija, skuPnosti s šolami. Dokaz za -ire rialnih pogojih in organizaciji nega načrta izhajajo namreč vse ki jo je predlagal organizator po- majhno zainteresiranost šol Ena izmed zahtev, ki jih je dala javna razprava ob predla-je poudaril v svojem poročilu ganem zakonu o financiranju Gorjanc — meni pa/ da je ta po- vzgoje in izobraževanja v naš. ’ ' je bila tudi ta, da bi vezava prešibka. Videti je, da se morali našo šolsko mrežo tako ti forumi premalo zavedajo po- preurediti, da bi bila najbliže po-u puiicuiici upuiaua i,uui m ugm mena skupnosti, torej tistega or- trebam gospodarstva in družbe-metod vrednotenja delovnih uspe- ^ ki pPovez_ di^ekt- nih služb. Slišal, smo mnenja o ne nosilce učno-vzgojnega pro- neuravnoteženi rasti našega česa in da premalo upoštevajo šolstva posameznih stopenj in mnenja skupnosti in njene kon- strok, o ekstenzivnem razvoju vi- kretne predloge. Nezadovoljiva sokošolskih zavodov ipd Zdaj je tudi povezava predsedstva sm'o dobili tudi izdelan -predlog za racionalizacijo šolske mreže in hov šole. Posvetovanje ni bilo zaključeno z dokončnimi stališči in for- vzgojno-izobraževalnega dela« Predlog je delo republiškega se- zavodih in vzgojno varstvenih oddelkih pri osnovnih šolan (Zdaj jih »zajemajo« okrog 5000 ali 2%.) V zvezi, s tem navaja predlog za racionalizacijo šolske mteže da bo treba podvojiti zmogljivosti ob-h vzgojiteljskih šol v Ljubljani in Mariboru. V osnovnem šolstvu so bile že s'šolsko reformo v zadnjih letih uvedene nekatere spremembe’ od šol. 1. 1958/59 do danes se je zmanjšalo število osnovnih šol v SRS od 1198 na 1065; povečalo se je število popolno organiziranih osnovnih šol od prvotnih 386 na 566. zmanišaio pa se je število njegove izobraževalne in vzgojne naloge, ki jih mora opraviti šola sveta, bo izdelala zaključke ozi- clanlc 80 redke pripombe, ki jih _ ... dejavnosti; ali drugi vzgojni zavodi v dol o- roma stališča in jih posredovala 1®'te Pošiljajo k nekaterim sta- kretariata za prosveto ih kulturo oso ’ol s- kombiniranim poukom b) delovni načrt šole oziroma ženem obdobju. udeležencem posveta ter vsem, Rščem skupnosti. *“ "" " zavoda; Prav tako je bila na posvete- ki so posredno in neposredno za- V razpravi na omenjenem c) kriteriji za financiranje vanju poudarjena zahteva po interesirani za smotrno rešitev občnem zboru so udeleženci ved- in je že v razpravi na posameznih skupčinskih. odborih in'drugih družbeno-političnih in gospodar- vzgojnoizobraževalnih dejavnosti; ocenjevanju kvalitete in uspehov oziroma odločitev cene izobraže- no znova poudarjali, da stoje skih organizacijah. č) izračun cene vzgojnoizobra- šol in drugih vzgojnih zavodov, vanja na področju vzgoje in izo- strokovne šole še vedno nekje na Preden omenimo nekatere po- ževalne dejavnosti: — cena realizacije delovnega programa po kategorijah stroškov: osebni dohodki pedagoškega, administrativnega in tehničnega osebja, amortizacijski, vzdrževalni, režijski, funkcionalni hn drugi stroški. Udeleženci posvetovanja so prejeli tudi elaborat skupnosti gimnazij Zagreba, ki je izhajal iz zaključkov, da mora biti letni delovni načrt in' rezultati deia osnova za novi način financiranja vzgojnoizobraževalnih zavodov na principu dohodka. S svoje strani sta osvetlila kar naj bi bila ena izmed osnov braževanja. S. M. 20 let ljubljanske pedagoške akademije od 812 na 499. Nadaljnja reorganizacija osnovnošolske mreže bo šla v smerj hitrejšega razvijanja podaljšanega bivanja nčenceo o šeii .obveznega strokovnega iz-robu našega šolstva, saj'so'oči- Slavitne značilnosti, ki jih prinaša popolnjevan.ia učiteljev, s spreten primer neurejenosti. Neure- to gradivo o reorganizaciji šol- jetiem izvršilnih prednisov za jeno in neuzakonjeno je že nji- ske mreže, pa. bi radi poudarili, hovo financiranje (za letošnji ja- i® to 1® Predlog Leta 1947, ko je začela delati Višja pedagoška šola, prednica današnje PA, se je vanjo vpisalo 75 rednih in 498 izrednih Z vrsto predavanj, demonstra- nju, Celju, Novem mestu in dru-cij in razstav sodobnih učil (pre- god. davanj z manj raziskanih področij, kot so npr. »Interpretacija zgodovine po II. svetovni vojni«, »O novi glasbi« ipd.), ki jih v - , letošnjem letu prireja Ijubljan- . „ ... - ta problem zavod za prosvetno ska pedagoška akademija, ima ta f sateljev, pedagoško službo Subotica in ob- zavod, namen delovno proslaviti ei,u pa činska skupščina Pula. Zanimiva 20-letnico svojega delovanja. Ob je zlasti študija občine Pula, ki tem pomembnem jubileju si je obravnava ceno izobraževanja ce- akademija zadala nalogo ne le lotne občine Pula, se pravi, vseh vzgojnoizobraževalnih zavodov, ki mj prizadevanji, temveč ?° ?.a območju te občine. Avtorji biti te prireditve »uvod za čim te študije sodijo, da je cena izo- tesnejšo povezavo in redne stilne braževanja v občini stvarna druž- s pedagoškimi institucijami v Sio- beno-ekonomska^ kategorija, s ka- , veniji«. Akademija hoče v pri- tero moramo računati, in da mo- hodnje med drugim še poglobiti ra biti priznana prav tako kot svoje z rednimi in izredni- premagovati, pa so zelo neustrez- cena izobraževanja oosarneznih mj slušatelji. Zlasti študij je po- ni prostori. Že narejeni načrti za vzgojnoizobraževalnih zavodov. v zsjjnjih letih zelo privlač- gradnjo novega poslopja PA so Na posvetovanju so bili pri- na oblika slovenskih prosvetnih morali žal spet v »neprioritetni kazani različni metodološki kon- delavcev, ki delajo v oraksi, ta- red«. Sprižo dejstva, da nam še cepti in osnove izračunavanja po- ka oblika dela pa zahteva od so za razpravo nuar so prejele prenekatere teh 'n/D °k tem predlogu prav upra-šol prav toliko denarja kot za vičeno poudarjajo tako sam re-januar 1965). Za sedanjo mrežo publiški sekretariat kakor tudi šol je sicer potrjeno, da gospo- Posamezniki, ki jim problematika darsko in pedagoško ne ustreza, našega šolstva ni tuja, da bomo ni pa storjeno še nič odločilnega morali biti ob sprejemanju kakrš-za njeno preureditev. Poraja se nih koli ukrepov na tem področju namreč vprašanje, ali nai obsto- zelc Preudarni. Če smo že v pre-jajo tiste šole, ki so sposobne vz- teklosti ustanavljali šole dostikrat gojiti res dobre in potrebne kad- -dokaj brezglavo, naj bi »h zda re, ali one, ki imoia denar za de- ne ukinjali brez temeljitih vse-lo- anje. Se vedno pogrešamo dn stranskih preudarkov. Pri tem se pedagoške normative ipd. MREŽA SREDNJIH SOL Gradivo o racionalizaciji šolske mreže daje o srednjih šolah v SRS naslednje mnenje: v prvi vrsti poudarja, da bo potrebno proučiti, za . katere poklice naj izrbražujemo v -srednjih šolah za katere poklice pa je možne pri-učevati. V ta namen bo treba izdelati nomenklaturo in analizo poklicev, predpisati enotne osnove predmetnikov in učnih načrtov, določiti trajanje šolanja za tudi predlog zakona je ne pred- zna namr®č zgoditi, da b: boleče posamezne vrste strokovnih šol in letošnjem solskem videva) tako sistemsko ureditev zadeli ot socialno strukturo podeželja, ob možnosti oziroma ne-možnosti šolania, ki jih ima mladina iz različnih krajev ipd Predlog za racionalizacijo šolske mreže navaja uvodno, da bomo morali skladno z družbenim 496 reclnih in strokovnega šolstva, ki bi zago-1620 izrednih. Opazna je struk- tavljala kvaliteto dela. tura teh slušateljev: večina prihaja iz kmečkih i. družin. Doslej Glede zakona o financiranju čim bolj seznaniti javnost s svoji- miiakSla^T? dfplomantovlr^d" odstotek- ki bi ga dajale gospo-mi prizadevanji, temveč hočejo ^ .d pl antov gospodarska zbornica in drugi' daje to gradivo za racionalizaci’0 šolske mreže naslednje predlo.?6 za spremembo mreže srednje^3 v sred -šolah. S’oveni la šolstva: V kovinarski stroki je zarsd1 razmeroma velikega štev1: uč®n' cev potrebno obdržati sedanj® mrežo poklicnih šol. zagotoviti Pa Hm ie treba bgjišo orga'iza'’11® pouka Pouk za poklice v riektr0' (Nadaljevanje na 3. strani). od 1966 do 1970 spremeniti predvsem razmerje med številom učencev na posameznih stopnjah izobraževanja, pri čemer je treba okrepiti predšolsko vzgojo in del srednjega šolstva. (Odstotek učencev v naših srednjih šolah. mo'no za- Iz dveh ndort.ih pisem mritii3em posojaj sklilda v Ce!|ii V času, ko teko zadnje razprave o zakonskem predlogu o izobraževalnih skupnostih In financiranju vzgoje ter izobraževanja, v katerih mnogi menijo, da^ bi morala imeti republika večjo vlogo glede srednjega šolstva idr., pa skušajo ponekod z odprtimi pismi opozoriti na kritične probleme v šolstvu. Tako 'ugotavlja UO medob-činskega sklada za šolstvo II. stopnje v Celju v odprtem pismu, naslovljenem med drugim tudi na naš list, da ne more sestaviti letošnjega finančnega načrta sklada, ker občinske skupščine — soustanoviteljice sklada niso zagotovile dogovorjenih dohodkov. Po finančnem načrtu sklada, ki ga je predložila komisija UO konferenci vseh predsed- Lefošnja praznovanja v šolah Sioletnica ustanovitve prvega delavskega društva na Slovenskem, petdesetletnica oktobrske revolucije in tridesetletnica ustanovnega kongresa KPS — to so dogodki, pomembni za razvoj delavskega gibanja v Sloveniji, ki se jih spominjamo letos in ki naj bi jih primerno proslavila tudi šolska mladina. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo priporoča zato vsem šolam, da počaste spomin nanje tako, da se bo med mladino poglobilo poznavanje naše novejše zgodovine. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo predlaga šolam, naj smiselno vključijo proslavljanje obletnic teh treh dogodkov v proslave, ki jih organizirajo med letom (dan republike, ustanovitev OF in praznik dela, občinski prazniki itd.), obenem pa naj organizirajo pogovore učencev s predvojnimi komunisti (pri tem naj se povežejo z občinskimi komiteji ZK Slovenije). Sole naj nenehno posvečajo pozornost pomenu teh dogodkov — da bi dosledneje uresničevale vzgojno-izobraževalne smotre in tako prispevale k pravilnemu vrednotenju zgodovine komunistične partije in delavskega gibanja med mladino — tudi pri pouku, in sicer posebno pri zgodovini, sociologiji, temeljih druž-beno-ekonomske in pplitične ureditve SFRJ, slovenskem jeziku s književnostjo (seminarske naloge), spoznavanju družbe, temeljih socialistične morale ter v ustreznih prostovoljnih dejavnostih učencev (kot so razni literarni, filozofski idr. krožki učencev). stroki naj bi v bodoče organizirali v štiri hkrajih (zdaj je v devetih), in . sicer v Ljubljani, Mariboru, Kranju in Novi Gorici., Pouk za lesno stroko naj ob-drže poklicne šole v Mariboru Škofji Loki in Novi Gorici; opustijo pa naj se lesni oddelki v poklicnih šolah v Ljubljani, Murski Soboti, Ptuju in Slovenski Bistrici ter vajenska šola za lesno stroko v Sevnici. Za gradbeno stroko naj bi ostala oba sedanja gradbena šolska centra v Ljubljani in Mariboru, opustil pa naj bi se pouk za gradbene poklice v poklicni šoli ■za razne stroke v Murski Soboti. Mreže poklicnih šol za obrtne Poklice ne kaže spreminjati. Mrežo’ kmetijskih poklicnih šol ie potrebno skrčiti le na nekaj šol in tem omogočiti, da dobijo šolska posestva. Razen teh šol za specializirane kmetijske poklice, kkjih potrebujejo večji družbeni kmetijski obrati, pa je potrebno Razviti mrežo šol za kmečko mla-’’ino in druge kmetijske proizvajalce. Celoten kompleks kmetij-skega šolstva bo še podrobneje Proučen- in izdelani konkretnejš' Predlogi za racionalno organiza-P’0 izobraževanja v kmetijskih iolsh. . Dveletnih administrativnih šol v Sloveniji sedem. Obiskuje i h 838 učencev. Zmogljivosti teh S°1 so za naše potrebe prevelike, izobrazijo letno okrog 400 strojepisk, ki vedno teže najdejo apojslitev. Predlog za skrčenje ^reze te vrste šol bo še izdelan. Sola za blagovni promet, ki ugajajo prodajalce, dajejo skup-P° okrog 1.200 absolventov letno, elovnih mest za kader s tako robrdzbo pa\ je v Sloveniji okoli 090. Potrebno bo tudi za te šo-e ugotoviti, ali. njihova zmoglji-°S* ne„Presega dejanskih potreb. Mreža obstoječih gostinskih naj bi ostala v glavnem neiz-id^rucnjena’, zlasti glede na pred-ideni pomen turizma. Združili in lit c?6 S°stinski šoli Jesenice TEHNIŠKE in druge štiriletne strokovne ŠOLE Mreža tehniških šol se je v -aclnph letih precej razširila, pri eni pa so kijj ponek0{i premalo Proučeni pogoji za njihovo delo-amje. Tako je mreža tehniških 01 strojno in elektro stroko Preveč razdrobljena; s koncentra-Uo teh šol pa ne bi smeli zmanj-au njihovih skupnih zmogljivo-L *4 uveljavitvi, zakona. In kemčno še tor ker za vzgojno-varstvene zavode še nimamo posebnega zakona, je treba nrediti tudi delovna razmerja vzgoiiteljev teh zavodov, in sicer tako, kot velja to za Halo, tokrat klice Lendava! Listam po peti številki našega davski občini. Nekdo mi je sve- nec dobival 560 N-dirt in še man.t glasila in pogled se mi ustavlja ob toval, da bi bilo koristno o tem osebnih dohodkov mesečno, da je tehnični špli za kemijsko, meta- naslovih: Zakaj se nagrajevanje pisati in se tudi tako boritj za na primer šola s 400 učenci (13 lurš.ko, rudarsko jn lesno stroko v kvalitete le počasi uveljavlja, Od- boljše čase teh Šol. Ljudi, ki bodo oddelkov) imela na razpolago le Ljubljani ter v tehnični šoli pri prto pismo prosvetnih delavcev železarni na Jesenicah. občine Žalec, Radodarna, a nri- Radarski tehniki naj bi se v krajšana Tolminska, Ta zakonski prihodnje šolali v eni sami šoli. predlog je presplošen itd. Prebe-Zdaj se izobražujejo v rudarskem rem te članke in se zamislim. V šol. centru v Velenju in pa v teh. mislih se pridružujem zahtevam, šoli za kemijsko, metalurško, ru- prošnjam, predlogom, navedbam darsko in lesno stroko v Ljubljani. Dokler se dokončno ne izoblikuje koncept izobraževanja industrijskih oblikovalcev na višji stopnji, je treba v mreži srednjih šol obdržati šolo za oblikovanje v Ljubljani. Ekonomskih šol imamo v Sloveniji 12. Letno dajejo okrog 850 absolventov. Krajevno so te šole v glavnem dobro razporejene, predvidena je le združitev nekaterih: v Ptuju in Mariboru. Trbovljah — Celju, Novi Gorici —-Ajdovščini. Predlog za racionalnejšo organizacijo mreže zdravstvenih šoJ bo še izdelan. Mreža gimnazij je v naši republiki pomanjkljiva. Več kot tretjina od skupno 36 gimnazij ima premajhno število oddelkov, zato imajo stalne težave pri financiranju, namestitvi in polni zaposlitvi ustreznih učiteljev ter organizaciji pouka. Tudi posebne učilnice, oprema in učna sredstva, ki so jih gimnazije nabavile, da bi izpolnile verifikacijske pogoje, so premalo izkoriščene. Proučiti in pričakovanju boljšega. Nazadnje pa ujamem misel, da bi morda kazalo seznaniti širšo javnbst (izraz je moderen), kako je z denarnimi zadevami na petih slo- to brali, bom najbolje seznanil, če postrežem z ki. Ker so te slovenske šole (ostalih pet je dvojezičnih) dobivale od sklada lansko leto na učenca 600 N-din, bi bilo pravo praznovanje na teh šolah, če bi recimo letos dobili znesek na učenca, ki je bil lansko leto dodeljen v občini Žalec, da o republiškem sploh ne sanjamo. Primerno bi bo treba, če je smotrn obstoj gim- priglasilo okrog 170 učiteljev, ki nazij v Piranu, Ajdovščini. Stični, Velenju in Ljutomeru. Ukinitev teh gimnazij je odvisna predvsem od možnosti prešolanja učencev v druge gimnazije. (Prihodnjič: o racionalizaciji visokega šolstva) dh venskih osemletnih šolah v len- bilo navesti, da je Prošnja učiteljem Etnološko društvo Jugoslavije lo, uničila zalogo praznih vpra-pripravlja že več let etnološki šalnic, jih nujno potrebujemo. Zato lepo prosimo vse učitelje, ki jih še imajo, da jih čimprej in zanesljivo vrnejo na naslov^ ki je označen na vprašalniči. Komisija za etnološki atlas Jugoslavije fll^lllllllll!lllli!ll!ll||||!l!lllllllil!l!|llllllll!llll!'lllll!!!llll!!llllil!lllll!llllllll!llllll!i!lllll!il‘ Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič« vzgaja zborovodje in prireja koncerte • UPZS »Emil Adamič« je izdal tri zbornike o svojem delu. Nekaj izvodov je še na zalogi. Zbirko vseh treh zbornikov dobite za 10 novih dinarjev atlas, ki bo kartografsko prikazal razširjenost raznih kulturnih prvin po vsej državi. Pri tem obsežnem in dolgotrajnem delu sodelujejo poleg strokovnjakov tudi prostovoljni krajevni dopisniki, med katerimi so v drugih republikah npr. tudi kmetje in ljudje raznih stanov. Ti v svojen kraju najlaže in najbolje izpolnijo _ vprašalnice. Ker so npr hrvaški učitelji na Gradiščanskem vsi prevzeli in tudi izpolnili dosedanje vprašalnice, smo se pred tremi leti ‘ obrnili preko sveta za prosveto in kulturo tudi na šole v naši republiki. Za delo se je so nato dobili prvi zvezek vprašalnice. Sedem jih je vprašalnico res izpolnilo, 11 jih je vrnilo prazne, drugi pa na pismeno prošnjo s priloženo znamko niso vrnili vprašalnic. Ker je povodenj v Zagrebu, kjer je center za to de- 24.000 N-din za vse materialne iz-resničnimi podat- datke, da je nameravala občinski skupščina lansko leto še za 3 zmanjšati ta zares minimalna sredstva in še in še. Morda je ustrezno,'če ob tem navedem, d n So pa šole na dvojezičnem področju v isti občini, pač zaradi spe-cif cnosti dela, mnogo na boljšem, saj jim sredstva dopolnjuje tudi mati republika. Taka je bi! učenec na eni drugi taki šoli učitelj novi- vreden celo 2000 N-din. Za letos se nam obetajo srečnejši časi. Na šoli, kjer dealm, bo po izračunu učenčeva glava vredna okrog 780 N-din. Lep napredek in šolniki se ga po otroško veselimo Ta znesek naj bj nam prineslo nova izobraževalna skupnost. Vzgojnoizobraževalno delo pa redno teče. Ni bilo prekinitve Tudi oglašamo se sedaj prvič, in še tokrat skromno, v našem glasilu. Uspehi ob I. polletju tega šolskega leta niso slabi. Lansko leto ,so učenci naše šole opravib sprejemni izpit 90%. Letos bodo baje prišle kuverte, ki bodo odločale, o sprejemu v srednje šole iz centra. Lepo! Pravično bi bilo. da bi ob enotni reformirani šor bile. te kuverte (vsebina) neenot na, ali konkretno: za učenca, k je bil vreden 1800 N-din in še več, ter za tistega, za katerega je bila cena izobraževanja ir. vzgoje le ena tretjina navedenega zneska. Toda takih «a?.lik ne smemo, dopuščati, če so že učn načrti enotni in enaki. Zahteve ir dolžnosti so vendar enake, za pravice (sredstva) pa je potrebn' pot -plienje. Tega pa — in še dob re volje zraven — kljub vsemu nismo izgubili. S. §t\ KOMPAS TURISTIČNO IN AVTOBUSNO P 0 0 J E TJ E jUBum Podjetje KOMPAS je za vas spet pripravijo celo vrsto potovanj, med katerimi boste prav gotovo našli tudi takšnega, ki vas bo zanimalo. Kot posebno presenečenje bo letos na sporedu potovanje BUDIMPEŠTA — KRAKOW— VARŠAVA ki bo trajalo 11 dni, začetek potovanja pa bo 29. junija. Dežela z bogato zgodovinsko tradicijo in visoko kulturo, kot je Poljska, je nedvomno vredna obiska. Drugo potovanje, ki je tudi namenjeno prosvetnim delavcem, bo šlo po naslednji poti: D U N A J—PR AGA— BERLIN— KčteENNAVM— STOCKHOLM 11-dnevno potovanje se bo začelo 21. junija. Izletniki bodo spoznali sedem evropskih držav in pet prestolnic, potovali pa bodo kombinirano z avtobusom in vlakom. Sicer pa je pri KOMPASU vedno na sporedu dovolj zanimivih potovanj, ki jih podjetje organizira za posamezne skupine bo želji ali oa se lahko vključite v naša redna potovanja. © Oglasite se v naših poslovalnicah in zanesljivo boste našli kaj zanimivega v spo redu naših potovanj! 11. mednarodna razstava šolstva v Dortmundu: »ŽIVLJENJSKA VZGOJA V DRUŽINI, ŠOLI IN NA DELOVNEM MESTU« bo od 3. do 11. junija letos. Kompas organizira na ogled te razstave 6-dnevno potovanje z avtobusom in vlakom. Cena potovanja je 880 N-din za osebo. Prva skupina potuje v ča-'II od 1. do 6. junija, druga na od 4. do 9. Junija. Zahtevajte programe in ^robna pojasnila v vseh ■ lovalnicah Kompasa! Zaključek prijav je 25. po- po- IV. KRIZA V VZGOJNEM ZAVODU »FRANA MILČINSKEGA« V SMLEDNIKU ZGREŠEN JT’ id; JLJ D ELA Ko sem lani novembra diplo- sevanja medsebojnih sporov. To-mirai na filozofski fakulteti v liko o vtisih, ki sem jih dobil o Ljubljani na oddelku za pedaso- organizaciji in vsebini vzgojnega giiko, sem imel posebno ugodno dela v zavodu, iz katerega pa iz-pniložnost, da sem se lahko takoj kljubujem pouk, ki ima tako za določen čas (od 17. novembra predpisano vsebino s splošnim 1966 do 28. februarja 1967) zfepos- učnim načrtom, metode, sredstva lil v Vzgojnem zavodu Frana Mil- in načini pa so podobni kot po činskega v Smledniku. Posebno v^seh povprečnih osnovnih šolah ugodna priložnost je bila zato, pri nas, čeprav se mi zdi, da bi ker me je problematika vedenjsko se marale tudi v šoli odražati in osebnostno motene mladine za- drugačne metode, nimata ves čas mojega študija in Najbolj zaskrbljujoči se mi sem jo, kolikor sem to mogel, tu- zdijo odnosi vzgojiteljev do godi spremljal. Čeprav sem bil sa- jencev. Ker v zavodu ni, kakor mo tri mesece in pol vzgojitelj v sem že omenil, načrtnega in sitem zavodu, sem opazil stvari, o stematičnega vzgojnega dela, ker katerih sem se odločil, da jih na- ni koordinacije med vzgojitelji pišem z namenom, da pomagam in pravega pedagoškega vodstva, k izboljšanju naših družbenih pri- je pač za vse delo vzgojitelj pre-zadevanj v skrbi za vzgojno pro- puščen samemu sebi in to v okvi- blematično mladino. V Vzgojnem zavodu v Smledniku živijo vedenjsko in osebnost- ru domskega reda. OSNOVNA NAPAKA: obravnavali pred gojencem in vzgojitelji na način, ki vsekakor ni mogel imeti pozitivnih posledic. Vzgojitelji sprejemajo tako pisanje kot prekrške, očitajo gojencem pokvarjenost, šalijo se iz vsebine itd. Na ta način oropajo gojenca intimnosti njegovih skrivnosti, za katere vemo, da jih pubertetniki vedno ljubosumno skrivajo celo pred svojimi sovrstniki. Prav je, da vzgojitelji poznajo in vedo za take stvari, posebno še v vzgojnem zavodu, kjer jim to gradivo lahko služi, ob pravilni uporabi seveda, za prevzgajanje. Vzgojitelji bi to lahko izrabljali v pozitivne namene na tak način, da gojenci sploh ne bi vedeli, da vzgojitelji poznajo vsebino pisanja. Če gre pri tem samo za pošto, ki jo dobivajo od doma ali ou kod drugod, pa jo bo gojenec Če bi vsakega gojenca posebej dobro poznali in če bi ga zato lahko tudi bolj uspešno vodili, bi bila ta vzgoja tudi lažja in uspešnejša kot pa njihovi rutinerski prijemi, do katerih jih ja pripeljala njihova zgrešena praksa. Ti prijemi so agresivne metode, za katere je značilno, da imajo takojšen učinek, a le navidezen uspeh. Večina vzgojiteljev uporablja agresivne metode in so pri tem precej enotni. Gojenec je pač šibkejši in se bo ob pritisku vdal. Ubogal bo na ukaze toliko časa, dokler bo vzgojitelj zraven, dokler bo gojenec čutil nad seboj pritisk. Če se pa gojenec dalj časa nahaja pod takim pritiskom in če je tak pritisk doživljal . že doma in je bilo . to celo vzrok, da je postal delinkvent, se bo identificiral z vzgojiteljem — agre- rakterna lastnost človeka. Tega pa nikakor ne morejo doumeti vzgojitelji in pedagoško vodstvo smledniškega zavoda. 2e v prvi minuli zahtevajo nd gojencev, ki so deset in več let delali drugače, da bodo za 100 ali vsaj 50 % boljši. Zanje je potem vsako drugačno vzgojno delo popuščanje. O tem je bilo veliko govora na lanskem seminarju za vzgojitelje vzgojnih domov. Upam si trditi, da take metode dela z gojenci nobeden od njih ne more Zagovarjati. Morda bi se lahko kdo od njih opravičeval s tem, da je tak pač domski red in da ga morajo gojenci spoštovati, vzgojitelji pa biti pri tem dosledni (čiščenje prostorov, postiljanje, prinašanje kurjave itd.) Prisiljevanje k disciplini naj zato tudi razvija delovne navade. Zato je treba trdo- je gojenca treba enostavno zdre-sirati, da bo pometal, čistil, da se pri kosilu ne bo prerival in da bo miren, da bodo prihajali in odhajali od kosila v vrsti, da je treba tiste gojence, ki jedo počasi, navaditi, da bodo jedli bolj hitro in tiste, ki hitro pojedo, da bodo jedli bolj počasi. Vse to pa bi delali z namenom, da ne bi oni, ki hitro pojedo, odšli v skupinske prostore in kadili. Podobno jih je treba navaditi tudi na higieno. Vsi naenkrat naj bi odšli v kopalnice, vzgojitelji pa bi vzeli v roke list papirja in svinčnik in zapisovali,' kdo se je umil in kdo se ni. Podobne vizite naj bi vzgojitelj delal tudi pri odhodih gojencev v šolo. Take napot— sem dobil ob vstopu v službo od sedanjega pedagoškega vodstva zavo- no moteni otroci šolske starosti. NEZAUPANJE DO GOJENCEV To so tisti otroci, ki jih je družinsko življenje prikrajšalo, da bi se Osnovno napako vzgojiteljev iahiL LL. r ^ ’ U>NlkarKne vzgojne zavode. Namen vzgojnih nobRenemu "obe- -ZLA.,, • , , , 6„JL. ne stvari.« Res je, da so med go- zavodov pa je, da otroke vzgojijo , = t di t ki V. x ali prevzgojijo v moralno oseb- f tem Drikrivaio razne s vari nost. kot jo želi naša družba, da * tE £ otrokom namesto staršev pomaga- ,ar- bl vsega tega ne kazalo jo, da bi zaživeli srečno življe- na.vse g0Jence. Tudi nje. Res je, da zavod in vzgoji- Pl SO-l®ncih- ki radi lažejo, oo telji ne morejo nuditi otroku vse- te^° uspeh„in 56 ga, kar bi mu lahko nudilo zdravo jLL pnh- PrfLzSa.laaJu. ce oodo družinsko življenje, dobra mati in -11 ODCutek- daze vnaprej ne dober oče s svojim odnosom do J ■ 1ZJT njega in vseh skupaj med seboj, ppsfek cf se bo^° 1Z njihovih pač pa mu lahko nudi nadome- ™ ^a‘enh resničnosti ne mo-stilo v tem smislu, da omogoči ^eI?0 ^ Preveriti, norčevali, otroku, da se čustveno naveže na />dnas do gojencev je znak enega izmed vzgojiteljev, da bi p®dagoskfga Pesimizma inv Pesif mu kdaj zaupal svoje' težave in mizma gl€de, n]lhovf bodočnosti, probleme, svoje skrivnosti, in da P^zma, da so se kdaj s,pobi ga tudi vzgojitelj od časa do sobni moralno pozitivnih dejanj, časa osrečil tako, kot to znajo bl take gojence dobro po- staršd, saj vemo. da so odnosi med znab in. pCH^kal1 Jzr°ke n'phove vzgojiteljem in otrokom (gojen- »Pokvarjenosti«, bi te probleme cem). ki temeljijo na tovariških reševali na drugačen način. _ _ odnosih, na čustvih medsebojnega SUm ^ Sno^nimorlSo ^rav-zaupanja, pogoj za vzgojo moral- Sum. za KaKsr^° nemoralno ra\ no pozitivne osebnosti.' Zato je prevzgajanje v takih zavodih te- doston razlog, da to obesijo na žak in zamotan proces, ki se ne aaivecJ1 zvon in ze zaradi suma, more izvršiti čez noč Cim boli ie da 10 So.ien^c naredil kaznivo de- Z5lSt&££*iS2i?, Z >?!'?■r vzgojitelja, tem večja je gotovost, Ph ^ ? 0bSOfb0' ^ da bomo pri prevzgajanju uspeli f treba bltl pn tem zelo previ-J M den. Predpostavimo, da smo po- V času našega dela v vzgoj- zneje ugotovili, da je bil sum nem zavodu pa sem dobil vtis, da upravičen. V tem primeru morda se zavod ze vec mesecev nahaja naredimo s primernim obravna-y težki krizi in da, kot kaže, ta vanjem gojencu uslugo. Kaj pa če kriza se ne bo tako kmalu pre- je bil sum neupravičen, če je bil rnagana, ker je pogojena z ved- gojenec prehitro obdolžen de-no večjim odtujevanjem življenja janja, ki ga ni storil? Kakšno gojencev zavoda in njihovih vrst- uslugo pa mu , naredimo s tem? mkov. To odtujevanje pa je po Delamo mu krivico, podrejo se mojem mnenju posledica določe- dobri odnosi med vzgojiteljem in ne vzgojne prakse. Ker ni načrt- gojencem, gojenec zgubi zaupanje n® vsebme vzgajanja, ker ni pra- v nas in lahko se podrejo vsi vilmh metod, sredstev in načinov uspehi, ki smo jih do takrat že dela, sem podvomil, da bi ta za- imeli pri prevzgajanju. vod lahko vzgajal srečnega člo- Naslednji dokaz za načelno veka, človeka, kot ga zahteva na- nezaupanje v gojence je, da jim čm našega življenja. Socialistična odpirajo vso pošto. To delajo pedagoška teorija in vzgojna z namenom, da gojencem vzame-praksa v tem zavodu sta sprti. j0 j,n shranijo denar, ki jim ga Gojenci živijo po enoličnem pošiljajo starši ali kdo drug in domskem redu, razen tega pa ni da preprečujejo eventualne dogo-organizaranega nobenega drugega vore gojencev s klapami, v ka-vzgojnega dela, ni organiziranih terih so živeli prej, preden so interesnih dejavnosti, ob katerih prišli v zavod. Včasih se res naj-bi zaposlili gojenčeve sposobnosti de v njih kak dogovor, vendar pa in preko njih usmerjali njihov oba ta razloga ne opravičujeta, razvoj: medsebojne odnose, odno- da. bi zaradi tega smeli odpirati 8« do dela, odnose do svoje in pošto gojencev. Tesno v tej zvezi tuje lastnine tn odnose do samega je tudi problem ljubezenskih pi-sebe. seme in dnevnikov, ki jih puber- Skupine — družine, kot jih letniki tako radi pišejo. Vzgojite-imenujejo v Smledniku, so pre- Iji v smledniškem zavodu imajo številne. Poleg tega pa otežkočajo do teh problemov gotovo izjemen normalno delo še zaostreni odnosi odnos. Zgodilo se je že več pri-med vzgojitelji in gojenci in med merov, ko so vzgojitelji pisma, ki vzgojitelji samimi. Dobil sem ob- gojencem predstavljajo najbolj čutek, da nekateri vzgojitelji celo intimno osebno lastnino in ki jo izrabljajo gojence z namenom re- najbolj čuvajo, zaplenili in jih Slika gotovo ni iz Smlednika, prikazuje pa nekaj, kar je značilnost našega časa: razpuščenost mladine... | PRIJETNO IN POCENI | BOSTE SVOJE POČITNICE PREŽIVELI | v počitniškem domu »BOR« na Rabu jj ki ima lepo urejeno sodobno restavracijo in komfortne sobe 1 z dvema oziroma tremi posteljami. Penzion stane od 26 do 30 novih dinarjev. Dom bo odprt od 1. 6. do 20. 9. 1967. f§ Vsa pojasnila dobite pri Republiškem odboru Sindikata deli lavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Komisija za leto-1 vanje — Ljubljana, Dalmatinova 4/IV., soba 17, tel. 310-033, H interna 227 — vsak dan razen srede in sobote med 17. in s 19. uro. i Wllillli!lllllll!lllli!!llll!!II[|!!!lllll!llll!!IIII!II|l!ll!!I!ll!l!llll!!l!iillll!!lllll!!llll!!llllllll|||l!!ll|||l!!l!ll!ll||[|||!iil!!!lllll||[lll|||l|[l!ll||!l|||l!ll||l!ll!nil!ll!lll!;!ll!!ll|l||]!!llllllll!!lll|||UIII dal vzgojitelju sam prebrati. Če bo vsaj malo začutil, da vzgojitelj res skrbi zanj. Občasne preiskave žepov in pobiranje denarja iz pisem pa vzgojitelji in vodstvo zavoda opravičujejo med drugim tudi s tem, da preprečujejo kupovanje cigaret. To je njihova oblika direktne borbe proti kajenju v tem zavodu, vendar neuspešna. Naj so jim pobirali denar, kolikor so hoteli, naj so jih zalezovali ali preiskovali, vendar kajenja niso preprečili, kaj šele odvadili. Edino, kar dosegajo s tem, je, da se prepad med vzgojitelji in gojenci, ki je že tako velik, še veča. Na ta način jim tudi ne privzgajajo pravilnega odnosa, ravnanja in razpolaganja z denarjem. Takih primerov, ki dokazujejo načelno nezaupanje v gojence in razkrivajo ves, pedagoški pesimizem vzgojiteljev tega zavoda, je še veliko. Z njim sem se srečaval vsak dan na vsakem koraku. NEUPOŠTEVANA INDIVIDUALNOST Iz takega odndfea do gojencev, ki je značilen za večino vzgojiteljev v domu in šoli, pa izhaja tudi naslednja slabost, ki je značilna za klasičen fevdalizem in tudi za Vzgojni zavod v Smledniku. Fevdalna vzgoja ni upoštevala individualnosti vsakega posameznika in njegovih specifičnih lastnosti — posebnosti, pač pa ga je obravnavala samo kot predstavnika stanu, ki je toliko boljši, kolikor bolj tipičen predstavnik tega stanu je. Ce bi opazovali vzgojno delo v Smledniku, bi ugotovili podobnost. Pri tem mislim, da se pri vzgojnem delu ne upošteva izvor njegove delinkvence, da se niti malo ne upoštevajo zanj specifične metode dela, ki bi bile primerne glede na izvor njegove delinkvence, še manj se upošteva že pridobljena stopnja njegove prevzgoje. Ce bi kdo od vzgojiteljev hotel zanikati to mojo trditev^ bi ga takoj vprašal, kolikokrat na leto je prebral dosjeje gojencev, iz katerih je mogoče poiskati vzroke njihove delinkvence, ali si v dnevne priprave piše posebne metode, ki so potrebne za posamezne gojence, ali ima že izdelane individualne programe obravnavanja vsakega posameznega gojenca v. kolektivu? Res je, da ni uspešne vzgoje brez kolektiva in je zato v prvi vrsti treba delati programe dela za vso skupino (mislim na dnevne priprave, ker daljših programov dela za posamezne skupine ni), vendar s tem, kar trdim, ne negiram vzgoje v kolektivu, pač pa vsakemu gojencu poleg tega pripisujem še določeno mesto in vlogo, ki jo igra v kolektivu in za kolektiv. sorjem in ko tega ne bo zraven, bo sam izvajal na ostale slabotnejše gojence agresijo v podobni obliki, kot jo je doživljal sam. Ce gojenci begajo iz zavoda zato, ker se čutijo ogrožene, če begajo zato, ker se boje kazni za prekršek, zaradi želje po avanturi, zaradi puščobe in enoličnosti, ki mu jo sedaj predstavlja zavod, in jih, ko se vrnejo v zavod sami, ali ko jih pripeljejo nazaj, še zapirajo v prostore, da so ves dan izolirani od ostalih gojencev, potem to zame ni nič drugega kot čista fizična agresija nad gojencem. In opravičilo vzgojiteljev, ža to: ves dan naj sedijo in premišljujejo o svojih grehih. To pa, kot bi bili zaprti v samostanske celice in razmišljali o bogu! Pri vsem tem pa niti ne delajo razlike med gojenci. Npr. gojenca, ki sta pobegnila v soboto popoldne domov, ker jima je bilo preveč dolgčas, sta ravno tako morala odsedeti svoj dan kot tista dva, ki sta pobegnila sredi tedna z namenom, da bosta vlamljala. Zanje ni važno, zakaj je gojenec pobegnil iz zavoda in se po tem tudi nihče ne sprašuje. Poleg tega pa za te gojence zahtevajo še druge kazni, npr. prepoved gledanja televizije, ki je edina stvar, ki še veseli gojence v tem zavodu. Kazni so seveda v večini primerov neučinkovite. Cojenec, ki je pobegnil iz zavoda zato, ker mu je bilo dolgčas, sedaj še televizije ne sme gledati! Takrat, ko je bil zaprt, je gotovo sklenil, da bo še pobegnil. Tako je sklenil tudi gojenec, ki je pobegnil zato, ker se je čutil ogroženega in ker je ob vrnitvi doživel še eno nasilje. Gojenca kaznovati s takimi prepovedmi, ko je nekaj naredil, ker pač ni imel kaj delati, je nesmisel. Namesto, da bi ga zaposlili na tistih področjih, ki ga zanimajo, da ne bi mislil samo na pobege in sprostitve in iskal rešitve sam, ga sedaj odtegujejo tudi od tega, kar ga v zavodu sploh še zanima. Navadno je seveda tako, da se vzgojitelji s trenutnimi uspehi, ki so doseženi s pomočjo strahu pred kaznijo, celo hvalijo in kri-tizirajo vzgojno delo tistih, ki jim nočejo slediti po tej poti. DRESURA NAMESTO VZGOJE Ko gojenec stopi v vzgojni zavod, mora spoštovati domski red in je na ta način že podvržen določeni disciplini, ki je potrebna zaradi urejevanja medsebojnih odnosov. Ta disciplina pa je hkrati samo izhodišče za nadaljnje vzgojno delo in nič več. Rezultat mora biti discipliniranost, ki je zavestno spoznanje nujnosti določenih odnosov in ka- vratno vztrajati, kontrolirati in nadzorovati. Žal pa to gojenci delajo z velikim odporom. Čeprav se upirajo, delajo, delo pa ni rezultat Vzgojnega dela — spoznane nujnosti, ker želijo imeti npr. lepše urejene prostore, ampak delajo zato, ker je to ukazal ta in ta vzgojitelj, ker se ga boje in ker se boje kazni. Dokaz, da vzgojitelji gotovo ne razvijajo gojencem pravilnega odnosa do dela in delovnih navad, je tudi ta, da čiščenje prostorov uporabljajo kot kazen za gojence, ki so naredili prekršek. Po kazni jih pošiljajo pospravljat prostore, in to ne samo tiste, v katerih bivajo, ampak tudi druge, ki so že izven skupinskih prostorov. Koliko je treba pospraviti, je seveda odvisno od težine prekrška. Taka kazen, ki je poleg tega izrečdna še od osebe, na katero gojenec ni dosti čustveno navezan, ima še posebej negativen učinek. Tako delo z gojenci pa se ne imenuje vzgoja, ampak dresura. Temu zunanjemu VideTzu, takojšnjemu učinku, ki pa v večini primerov nima pozitivne vzgojne vrednosti, pa daje vodstvo zavoda izreden poudarek. To sklepam po tem, ker je bila teža vseh vzgojiteljskih sestankov v zadnjem času, ki jih sicer ni bilo veliko, prav na tem zunanjem redu in čistoči (čeprav se je obojega doseglo izredno malo). Kot da bi ne bilo primernejših prijemov vzgojnega dela, preko katerih bi gojencem razvili tudi pravilen odnos do discipline, do dela in delovnih navad. Tako sta v zavodu alfa in omega vsega vzgojnega dela red in čistoča. 'Pri tem se zanje vzgojno delo začne in konča. Vodstvo zavoda, celo meni, da da in pozneje vsi vzgojitelji na vzgojiteljskih sestankih. Ce bi na ta način uspešno prevzgajali in če bi bila nedelavnost in nediscipliniranost vzrok njihove delinkvence, potem bi bil smledniški zavod gotovo ena naj-bplj uspešnih tovrstnih institucij. Sicer pa, če bi to držalo, potem bi do takega spoznanja gotovo prišli že kje drugje, kjer je vzgojna praksa .osebnostno in vedenjsko motene mladine uspešnejša. Ce bi ta zavod še nadalje vztrajal, da je tako vzgojno delo edino pravilno, bi jim predlagal, da sedanjo krizo vzgojnega dela prebrodijo na ta način, da še namesto tistih, ki se nočejo ravnati čisto po teh smernicah, postavijo paznike. Potem bo vse v najlepšem redu. Žal pa se je izkazalo, da ti problemi niso tako preprosti in da se na tak način ne morejo reševati. Čeprav imam teoretično pedagoško znanje pa še malo. izkušenj, si vseeno upam trditi, da je izhod iz sedanje’ krize vzgojnega zavoda v drugačnih delovnih metodah, v vključevanju vzgojiteljev s pedagoško izobrazbo (ne pa z odklanjanjem teh!), ki na te probleme ne bodo gledali tako preprosto in ki bodo znali pravilno organizirati vzgojno delo. Mislim, da je prav nizka strokovna (pedagoška) raven vzgojiteljev v tem zavodu glavni vzrok takega načina prevzgajanja, ki je privedel do krize zavoda. Vzgojni zavod v Smledniku je bil znan po sodobnih metodah -prevzgojnega dela. Dobil je celo zvezno priznanje. Škoda bi bila in bojim se, da nam bo tudi ta zavod propadel. METOD RESMAI? Nagradni natečaj za šolske načoge V okviru proslav 30-letnice ustanovnega kongresa KPS razpisujeta republiški sekretariat za prosveto in kulturo ter centralni komite ZMS nagradni natečaj za šolske naloge, ki naj bi jih pisali učenci zadnjih dveh razredov vseh srednjih šol. Vsakdo naj bi si zbral eno izmed naslednjih tem: 0 Bodočnost je vera, kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pade v smrt (zapis na grobnici narodnih herojev); ff) Človek — komunist (zapisi o komunistih od ustanovitve KPS, o njihovi vlogi v NOB in danes, posebno pa zapisi o naših velikih revolucionarjih: B. Kidriču, T. Tomšiču, B. Kraigherju, S. Žagarju itd.); @ Narod si bo pisal sodbo, sam (razprava o pomenu ustanovnega kongresa na Čebinah, o boju KPS za nacionalno in socialno osvoboditev, o vlogi KP med obema vojnama, o vstaji zoper fašizem itd.); ^ Komunistična partija in naša kultura (esej o izražanju socialne in nacionalne problematike v naši predvojni kulturni tvornosti, v kulturnih dosežkih med NOB in v povojnem obdobju); (g) Komunistična partija in nacionalna revolucija (razprava na temelju zgodovinskih virov). Učenci, ki naj bodo prej obveščeni o temah (da bi se lahko poglobili v tematiko, o kateri bodo pisali), naj bi pisali šolske naloge s to tematiko po dve učni uri. Naloge naj bi najprej pregledale in izbrale najboljšo žirije, ustanovljene posebej za to, na posameznih šolah. Člane naj bi imenoval svet šole iz vrst profesorjev in učencev. Najboljše naloge je treba poslati najkasneje do letošnjega 1. maja žiriji pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo (Ljubljana, Župančičeva 3). Republiška žirija, V kateri so Ivan Potrč, Jovita Podgornik, G iti ca Jakopin, Poldka PluG Vida Rudolf, Tomaž Weber, Janez Sivec in Branko Božič, bo do letošnjega 24. maja pregledala vse naloge in razglasila rezultate na dah mladosti. Razpisane so tri nagrade za Šol® (TV sprejemnik, knjižne zbirke, učila) v skupni vrednosti 360.000 S-diU ter deset knjižnih nagrad za uč/mc® (v skupni vrednosti 200.000 S-din)* St. 6 Predlog zakona o izobraževalnih skupnostih ' in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SRS Objavljamo predlog zakona o izobraževalni)^ skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji, ki ga je z datumom 3. marca 1967 poslal Izvršni svet Skupščini SRS v razpravo; v objavljenem predlogu so vsebovani tudi že amandmaji Izvršnega sveta z dne 13. marca t. I. Ta predlog zakona je še vedno v razpravi; o njem so se pogovarjali že posamezni odbori prosvetno-kulturne-ga zbora Skupščine SRS in dali svoje pripombe; pripombe in popravke bodo poslale še občinske skupščine, pripombe republiškega odbot sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS o tem predlogu pa objavljamo na prvi strani. I. Temeljne določbe 1. člen Organizacija izobraževanja v SR Sloveniji temelji na samoupravljanju delavcev vzgojnih in izobraževalnih zavodov (v nadaljnjem besedilu: izobraževalni zavodi) ter na neposrednem sodelovanju družbeno-političnih skupnosti, zainteresiranih delovnih organizacij in občanov. Sistem financiranja izobraževanja Prispeva k uresničevanju naslednjih družbenih ciljev: — spodbuja in organizira osnovne nosilce družbenih interesov na področju izobraževanja v skupni skrbi in naporih ter v skupni odgovornosti za napredek sistema izobraževanja v občini in v SR Sloveniji; — zagotavlja samostojno materialno osnovo samoupravljanja na področju izobraževanja in spodbuja samoupravne organe izobraževalnih zavodov k čim racionalnejši uporabi družbenih sredstev in čim kvalitetnejšemu delu izobraževalnih zavodov; Ževalnih zavodov; — zagotavlja čim neposrednejši vpliv in vzajemno sodelovanje osnovnih nosilcev družbenih interesov pri oblikovanju in uresničevanju razvojne politike na področju Mzobraževa-nja; — zagotavlja stalnost financiranja osnovnih nalog izobraževalnih zavodov po enotnih merilih, medtem ko Re bodo druge naloge na področju izobraževanja financirale iz proračunov družbeno-političnih skupnosti ter na Podlagi pogodbenih odnosov med izobraževalnimi skupnostmi in zavodi ha eni strani ter zainteresiranimi delovnimi organizacijami na drugi strani. 2. Člen Za uresničevanje družbene vloge izobraževanja, neposredno povezovanje dejavnosti izobraževalnih zavodov s potrebami gospodarstva in družbenih služb, odločanje o delitvi družbenih sredstev za izobraževanje in za obravnavni e drugih vprašanj s področja izobraževanja, ki imajo skupen ih splošen pomen, se v skladu s tem ^konom ustanavljajo izobraževalne topnosti. 3. Člen Za nadaljnji razvoj družbeno ekonomskih odnosov na področju vzgoje m izobraževanja \v nadaljnjem besedilu: izobraževanja) na temeljih sa-bioupravljanja in za napredek dejavnosti na tem področju določa ta zakon ^ko se zagotavljajo finančna sred-^va za dejavnosti in stabilen razvoj Jhaterialne osnove izobraževanja, ka-*° se ta sredstva upravljajo in kako se te dejavnosti usklajujejo z dru-Slmi področji družbenega dela. 4. člen Sredstva za izobraževanje se obli-kujejo iz stalnih in obveznih virov m iz drugih virov. 5. člen Stalni in obvezni viri sredstev za izobraževanje so: 1. posebni prispevek iz osebnega dohodka občanov (prispevek za iz-°braževanje): 2. del občinskega in republiškega Qavka od prometa blaga na drobno: 3. drugi viri sredstev za izobraže-anje, določeni z zakonom. 6. člen hp sredstva iz prejšnjega člena v zadoščajo za dejavnosti in raz-hg materialne osnove izobraževani a tičn Ot5rno^1u ustrezne družbeno-poli-j? ne skupnosti, zagotovi ta skupnost ru svojih dohodkov izobraževalni clii nos1i dopolnilna sredstva v skla-s svojimi obveznostmi, katere ji ^ata. ustava in zakon, jr, financiranje izobraževalnih de- 8kl*wTSti na območju občine, ki v Drovv 7 gospodarsko zmogljivostjo Gost ^alstva ne more zagotoviti žari« ^ ^ sredstev za tiste izobraževal-in .ravnosti, za katere je po ustavi ,konu dolžna zagotoviti sredstva, iiai'7 skl«du s tem zakonom zagotav-(35 Posebna dopolnilna sredstva. v 7- Clen tudi-H* sredstev 7a izobraževanje so sredstva. ki jih delovne organi-be t in druge družbeno pravne ose-deiax državni organi namenijo za iz in za razvoj izobraževanja gaj0. dstev, s katerimi sami razpola- mon^Srec1stva’ ki jih občani kot sa-za ,PeV(3k ali prostovoljno dajejo izobraževanje: Ževni ^ru^a sredstva, ki si jih izobra-hip" ni zavodi pridobijo z opravlja-m svoje dejavnosti. O. CICII rov ' iT- stva 7a izobraževanje iz vi-tp«g so določeni v 5. in 6. členu obra*Zakona, 80 sredstva ustrezne iz-Ski Jevaln- skupnosti in se stekajo v m skupnosti. 2. ft*1dstva za izobraževanje iz 1. in V]a„??ke preišnjega člena se lahko he «il° v sklad ustrezne izobraževal-Srerin Upno,,ti ali pa se dajejo nepo-no izobraževalnim zavodom. II. IzobraTPvalne j skupnosti t s,anavljanje in delovno podr< V 9- hi el in o 4 slov('niii se ustanovijo thoči« izobraževalno skupnosti za host ln izobraževalna sk b>iike x Slov^iie za območje re 4 n a el a 1 i n j e m besedilu: repu zobraževalna skupnost), hil orr»Sp°ra^urnu med zainteresirf or2anizacijami se la! 8kunn^y *.° iemellne izobražev? r« tudi za območie več ob Uhko 116‘1ne izobraževalne skupn sporazumno sodelujejo opravljanju določenih skupnih nalog, morajo pa v skladu s tem zakonom sodelovati pri skupnem financiranju srednjih šol in domov za učence teh šol. Za eno ali več dejavnosti gospodarstva in družbenih služb oziroma za več delovnih organizacij se lahko ustanovijo posebne izobraževane skupnosti. 10. člen Izobraževalna skupnost je samoupravna organizacija. Izobraževalna skupnost je pravna oseba. 11. člen Izobraževalno skupnost sestavljajo občani, izobraževalni zavodi, delovne organizacije v gospodarstvu in v družbenih službah ter druge zainteresirane organizacije. 12. člen Izobraževalne skupnosti: — skrbijo za organiziranje in za razvoj izobraževalnih dejavnosti; — sodelujejo z družbeno-politični-mi skupnostmi in delovnimi organizacijami pri sprejemanju načrtov in programo/V o razvoju izobraževanja, pri usmerjanju razvoja mreže in zmogljivosti izobraževalnih zavodov in pri drugih vprašanjih, pomembnih za razvoj izobraževanja; — skrbijo za neposredno povezovanje dejavnosti izobraževalnih zavodov s potrebami delovnih organizacij s področja gospodarstva in družbenih služb; — skrbijd za zagotavljanje sredstev za dejavnost in krepitev materialne osnove izobraževanja; — upravljajo^ pripadajoča jim sredstva; — določajo, katere dejavnosti in razvoj katerih materialnih osnov za izobraževanje bodo financirale (program izobraževalne skupnosti); — določajo po določenih normativih merila za delitev sredstev skladu s splošnimi predpisi o zavodih; — odločajo o delitvi sredstev skupnosti; — sodelujejo med seboj pri vprašanjih skupnega in splošnega pomena; — obravnavajo druga vprašanja s področja izobraževanja, ki imajo splošen in skupen pomen. Republiška izobraževalna skupnost podpira tudi sodelovanje izobraževalnih skupnosti na svojem območju in njihovo sodelovanje z izobraževalnimi skupnostmi iz drugih republik ter obravnavanje z izobraževalnimi skupnostmi iz drugih republik ter obravnava vprašanja, ki so skupnega in splošnega pomena za izobraževanje na območju SR Slovenije. 13. člen Izobraževalna skupnost daje soglasje k ustanovitvi izobraževalnega zavoda, katerega dejavnost naj se v skladu s tem zakonom financira iz njenih sredstev. K ustanovitvi izobraževalnega zahoda s področja srednjega šolstva dajeta soglasje ustrezna izobraževalna skupnost, ki naj v skladu s tem zakonom financira dejavnost tega zavoda, in republiška izobraževalna skupnost. Izobraževalna skupnost lahko predlaga pristojnemu organu, da v skladu s posebnimi predpisi odloči o prenehanju izobraževalnega zavoda, katerega dejavnost se financira iz njenih sredstev. 14. čen Priprave za ustanovitev izobraževalne skupnosti opravlja iniciativni odbor. Iniciativni odbor za ustanovitev temeljne izobraževalne skupnosti imenuje občinska skupščina. Ce naj se temeljna izobraževalna skupnost ustanovi za območje več občin (drugi odstavek 9. člena) imenujejo iniciativni odbor prizadete občinske skupščine sporazumno. Iniciativni odbor za ustanovitev posebne izobraževalne skupnosti imenujejo zainteresirane delovne organizacije oziroma ustrezna združenja gospodarskih organizacij oziroma družbenih služb. Iniciativni odbor za ustanovitev republiške izobraževalne skupnosti imenuje Skupščina SR Slovenije. ' 15. člen Iniciativni odbor pripravi in organizira ustanovno skupščino izobraževalne skupnosti, pripravi osnutek začasnega statuta izobraževalne skupnosti in osnutek poslovnika o delu ustanovne skupščine ter skliče ustanovno skupščino izobraževalne skupnosti. 16. člen Ustanovna skupščina sprejme sklep o ustanovitvi izobraževalne skupnosti, začasni statut in poslovnik o svojem delu ter izvoli začasni izvršni odbor. 2. Organi upravljanja 17. člen Izobraževalna skupnost ima skupščino in izvršni odbor. Skupščina izobraževalne skupnosti je naj višja organ upravljanja izobraževalne skupnosti. 18. člen Skupščino temeljne izobraževalne skupnosti sestavljajo predstavniki občanov, izobraževalnih zavodov, delovnih organizacij v gospodarstvu in družbenih službah, drugih zainteresiranih organizacij ter predstavniki občine z območja temeljne izobraževalne skupnosti. Več kot polovico članov skupščine temeljne izobraževalne skupnosti sestavljajo člani, ki niso predstavniki izobraževalnih zavodov. 19. člen Skupščino posebne izobraževalne skupnosti sestavljajo predstavniki delovnih in drugih organizacij in nji- hovih združenj, predstavniki izobraževalnih zavodov, katerih dejavnost financira ta skupnost, in predstavniki republiške izobraževalne skupnosti. Več kot polovico članov skupščine in posebne izobraževalne skupnosti imenujejo delovne organizacije s področja gospodarstva oziroma družbenih služb, za katerih potrebe izobražujejo kadre izobraževalni zavodi, ki jih financira ta skupnost. 20. člen Skupščino republiške izobraževalne skupnosti sestavljajo predstavniki temeljnih in posebnih izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji, predstavniki izobraževalnih zavodov, ki jih financira ta skupnost, predstavniki združenj delovnih organizacij v gospodarstvu in družbenih službah, predstavniki drugih zainteresiranih organizacij ter predstavniki SR Slovenije. ki jih imenuje Skupščina SR Slovenije. 21. člen Mandatna doba čjanov skupščine izobraževalne skupnosti traja štiri leta. Vsako drugo leto se polovica članov voli na novo. 22. člen Skupščina izobraževalne skupnosti opravlja naslednje naoge: — sprejema statut in druge splošne akte: — obravnava vprašanja, ki zadevalo organizacijo in razvoj izobraževalnih delavnosti na območju izobraževalne skupnosti: — sprejema letni in večletni program financirania izobraževalne dejavnosti in razvoja materialne baze izobraževanja; — odloča o uporabi in osnovni razdelitvi sredstev izobraževalne skupnosti: — snreiema po normativih, ki so določeni z zakonom in drugimi predpisi. merila za delitev sredstev za izobraževanje; — sprejema finančni načrt In zaključni račun; — odloča o najemanju kreditov za izobraževalno skupnost in o odobravanju kreditov iz sredstev izobraževalne skupnosti; — odloča o združevanju svojih sredstev s sredstvi drugih izobraževalnih skupnosti za financiranje skupnih nalog; — odloča o sodelovanju z drugimi izobraževalnimi skupnostmi, delovnimi in drugimi organizaciiami ter organi pri vprašanjih skupnega pomena: — ustanavlja posebna telesa (sek-ciie. komisije idr.) za opravljanje določenih nalog: — obravnava poročila o delu izobraževalne skupnosti in njenih organov: — voli izvršni odbor izmed svojih članov; ’ — voli predsednika skupščine izobraževalne skupnosti; — opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in s statutom skupnosti. 23. člen ' Izvršni odbor opravlja zlasti tele naloge: — skrbi za izvrševanje sklepov in splošnih aktov skupščine; —- skrbi za izvrševanje Jinančnega načrta: — pripravlia predloge statuta in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema skupščina, predlog programa financiranja in razvoja izobraževalne dejavnosti, predlog finančnega načrta in zaključnega računa ter predlog meril za razdelitev sredstev in osnov za sklepanie pogodb: — opravlja neposredno delitev sredstev posameznim uporabnikom na podlagi kriieriiev in meril, ki jih določi skupščina: — sklepa pogodbe z izobraževalnimi zavodi, s prosvetno pedagoško službo in z drugimi organizacijami, ki opravljalo dejavnost oziroma naloge 7a potrebe skupnosti na podlagi sklepov skupščine izobraževalne^ skupnosti; — nadzoruje uporabo sredstev, danih izobraževalnim zavodom na podlagi pogodb; — skrbi za pravilno bpravlianie strokovne in administrativne službe za izobraževalno skupnost; — opravila druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali, ki so določene s statutom. 24. člen Izobraževalna skupnost ima statut. S statutom izobraževalne skupnosti se določilo: naloge izobraževalne skupnosti: njeni organi, njihova sestava in število članov ter način izvolitve, njihovo delovno področje, način dela in njihova medsebojna razmerja. posebna telesa za posamezna vprašanja iz njenega delovnega • pod-ročfa- (sekcije, komisije iod.);'merila in način delitve sredstev, ki pripadaio skupnosti: opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev za potrebe izobraževalne skupnosti: način obveščanja javnosti o njenem delu in način sprejemanja njenih splošnih aktov ter druga vprašanja, ki imajo pomen za uresničevanje njenih nalog. III. Sredstva za izobraževanje a) Oblikovanje sredstev i/ obveznih in stalnih virov 25. člen Občani plačujejo občinski in republiški prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja ter občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti. od samostojnega opravljania intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav. 2«. člen Občinski in republiški prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se predpisujeta za iste zavezance in od istih osnov, od katerih se plačuje prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega raz-merja po temeljnem zakonu o pri-spevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32-452/64 in 7-59/66). 4 st°Pnj° občinskega prispevka za izobraževani e iz i osebnega dohodka iz i 0V*nx?*a razmerja določi občinska skupščina. Stopnja se ddloči proporcionalno od osnove iz preišniega odstavka. ^ j j & 27. člen Občinski prispevek za izobraževani e iz osebnega dohodka od kmetijske delavnosti, od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih delavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, je del občinskega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrti in drugih 'gospodarskih dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav po temeljnem zakonu o prispevkih in davkih občanov. 28. člen Stopnja republiškega prispevka za izobraževanje iz. osebnega dohodka iz delovnega razmerja se določi s posebnim zakonom. Z zakonom iz prejšnjega odstavka se lahko določijo tudi najnižje stopnje občinskega prispevka za izobraževanje iz drugega odstavka 26. člena in najnižji del občinskega prispevka za izobraževanje iz 27. člena tega zakona. 29. člen Del republiškega davka od prometa blaga na drobno (2. točka 5. člena tega zakona) se določi s posebnim zakonom. Del občinskega davka od prometa blaga na drobno (2. točka tega zakona) določi občinska skupščina. Z zakonom se lahko določi najnižji delež občinskega davka od prometa blaga na drobno, ki ga morajo občinske skupščine po prejšnjem odstavku nameniti za izobraževanje. 30. člen Ce se ustanovi temeljna izobraževalna skupnost za območje več občin, se sredstva, ki jih zagotavlja posamezna občina temeljni izobraževalni skupnosti po 5. členu in po prvem odstavku 6. člena tega zakona, uporabijo za financiranje tistih izobraževalnih dejavnosti, ki se izvajajo na območju te občine. Občine z območja temeljne izobraževalne skupnosti se lahko dogovorijo, da se bodo sredstva, ki jih zagotavljajo izobraževalni skupnosti po prejšnjem odstavku, uporabljala za skupno financiranje izobraževalnih dejavnosti na celotnem območju temeljne izobraževalne skupnosti. b) Združevanje amortizacijskih sredstev 31. člen Da bi se smotrno uporabljala sredstva od amortizacije nepremičnin izobraževalnih zavodov, se del teh sredstev v višini, ki bo določena s posebnim zakonom, obvezno združuje v skladu izobraževalne skupnosti, ki neposredno financira izobraževalne zavode. Izobraževalni zavodi lahko združujejo v skladu izobraževalne skupnosti tudi tisti del sredstev od amortizacije nepremičnin, s katerimi sami razpo-lagajo. Za ta del sredstev sklenejo z izobraževalno skupnostjo pogodbo glede rokov vračila in obresti. 32. člen Izobraževalna skupnost uporablja sredstva iz prejšnjega člena kot kreditna sredstva, namenjena za nadomestilo dotrajanih zgradb in za razširjenje materialne osnove izobraževanja. i S splošnim aktom izobraževalne skupnosti se določijo pogoji za dodeljevanje in vračanje kreditov iz sredstev, določenih v prejšnjem odstavku, ter način vračanja teh sredstev izobraževalnim zavodom. 33. člen Izobraževalne skupnosti vodijo sredstva iz 31. člena tega zakona na posebnem računu po posameznih izobraževalnih zavodih. Izobraževalna skupnost mora vrniti izobraževalnemu zavodu njegova sredstva iz prvega odstavka 31. člena, ko preteče deset let bd dneva vložitve sredstev v sklad izobraževalne skupnosti. c) Razporeditev sredstev 34. člen Temeljni izobraževalni skupnosti pripadajo sredstva za izobraževanje, ki se oblikujejo na njenem območju iz občinskega ^prispevka za izobraževanje po drugem odstavku 26. člena in po 27. členu tega zakona, del občinskega davka od prometa blaga na drobno po 29. členu tega zakona ter sredstva po 1. in 2. točki 7. člena tega zakona. 35. člen Ce temeljna izobraževalna skupnost s sredstvi iz obveznih in stalnih virov po 5. členu in ? dopolnilnimi sredstvi občine po prvem odstavku 6. člena tega zakona ne more zagotoviti financiranja dejavnosti osnovnih šol in dejavnosti posebnih osnovnih šol za otroke z motnjami v duševnem razvoju, ji republiška izobraževalna skupnost zagotovi posebna dopolnilna sredstva v skladu z merili in pogoji, ki jih določi republiška izobraževalna skupnost v soglasju s Skupščino SR Slovenije. Ce je temeljna izobraževalna skupnost ustanovljena za območje več občin, ji zagotavlja republiška izobraževalna skupnost dopolnilna sredstva v skladu z merili in pogoji iz prejšnjega odstavka za financiranje izobraževalnih dejavnosti na območju tiste občine, ki temeljni izobraževalni skupnosti ni mogla zagotoviti potrebnih sredstev. 36. člen Republiški izobraževalni skupnosti pripadajo sredstva za izobraževanje, ki se oblikujejo iz republiškega prispevka za izobraževanje po prvem odstavku 28. člena tega zakona, del republiškega davka od prometa blaga na drobno po 29. členu tega zakona ter sredstva po 1. in 2. točki 7. člena tega zakona (drugi odstavek 8. člena). Ce republiški izobraževalni skupnosti sredstva iz obveznih in stalnih virov ne zadoščajo za kritje obveznosti po tem zakonu, ji določi Skupščina SR Slovenije dopolnilna sredstva iz republiških proračunskih sredstev. 37. člen ' Posebni izobraževalni skupnosti pripada poleg sredstev, ki jih ji zagotovijo delovne organizacije, tudi del sredstev od republiškega prispevka za izobraževanje, ki ga po tem zakonu plačujejo delovni ljudje teh organizacij. Ta del sredstev se določi v skladu z obsegom, vrsto in, kvaliteto dejavnosti izobraževalnih zavodov, ki jih financira posebna izobraževalna skupnost. Ce posebna izobraževalna skupnost v soglasju z republiško izobraževalno skupnostjo organizira izobraževanje kadrov tudi za širše potrebe, ji republiška izobraževalna skupnost zagotovi sredstva za ta del njene dejavnosti. Medsebojne obveznosti iz nrejšniih odstavkov se urejajo s pogodbo. Ce je posebna izobraževalna skupnost organizirana za dve ali več republik, se ta skupnost v sodelova-n'u z republiško Izobraževalno skupnostjo sporazume z ustreznimi izobra- ževalnimi skupn« •trni v drugih republikah o delu sredstev, ki ji pripada. 38. člen Delovnim organizacijam, ki v skladu s pogoji, določenimi na podlagi zakona, neposredno organizirajo in financirajo izobraževanje kadrov za svoje potrebe, zagotavlja ustrezna temeljna izobraževalna skupnost del sredstev, ki jih njihovi delovni ljudje po tem zakonu vplačil;"jo v sklad te skupnosti. Ta del se določi v skladu z obsegom, vrsto in kvaliteto izobraževalne dejavnosti, Ce delovne organizacije iz prejšnjega odstavka v sporazumu s temeljno izobraževalno skupnostjo organizirajo in financirajo izobraževanje kadrov'tudi za širše potrebe, jim temeljna izobraževalna skupnost zagotovi sredstva za ta del njihove dejavnosti. Medsebojne obveznosti iz prejšnjih dveh odstavkov se urejajo s pogodbo. 39. člen Ce odstopi družbeno politična skupnost izobraževalni skupnosti del svojega rezervnega sklada za kritje potreb po obratnih sredstvih po sedmem odstavku 96. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Uradni list SFRJ. St. 31/64, 28'66 in 1/67), mora imeti izobraževalna skupnost odstopljena sredstva na posebnem računu. č) Uporaba sredstev za izobraževanje 40. člen Temeljna izobraževalna skupnost zagotavlja sredstva: 1. za obvezno osnovno šolanje za učence s svojega območja: 2. za šolanje v posebnih osnovnih šolah za otroke z motnjami v duševnem razvoju s svojega območja: 3. za izobraževanje v srednjih šolah in za vzgojo v domovih za učence teh šol; 4. delovnim organizacijam, ki neposredno organizirajo in financirajo izobraževanje kadrov v skladu z 38. členom tega zakona; 5. za vzgojo v vzgojno-varstvenih zavodih za predšolsko in izvenšolsko mladino; 6. za financiranje dejavnosti pro-svetno-pedagoške službe v skladu z ''Pkonom o prosvetno-pedagoški službi; 7. za kritje prevoznih stroškov učencev osnovnih šol. 41. člen Glede na svoje možnosti In v skladu s sprejetimi programi za razvoj izobraževanja uporablja temeljna izobraževalna skupnost sredstva tudi: 1. za financiranje dejavnosti glasbenih šol; 2. za financiranje dopolnilnega Izobraževanja in izobraževanja odraslih: 3. za financiranje strokovnega izpopolnjevanja učiteljev in vzgojiteljev; 4. za štipendije in posojila učencem in študentom, predvsem tistim, ki se pripravljajo na učiteljski poklic, ter učiteljem in vzgojiteljem, ki dopolnjujejo svojo strokovno izobrazbo; 5. za pomoč pri oskrbi učencev in za pomoč pri šolski prehrani učencev v osnovnih šolah; 7. za financiranje dejavnosti vzgojnih posvetovalnic; .3. za druge potrebe na področju izobraževanja, ki jih določi statut izobraževalne skupnosti. 42. člen _ Za financiranje dejavnosti srednjih šol in domov za učence teh šol, razen tistih, ki jih financirajo posebne izobraževalne skupnosti oziroma neposredno delovne organizacije, zagotavljajo sredstva skupno temeljne izobraževalne skupnosti z območij, določenih s tem zakonom (69. člen). Dejavnost izobraževalnega zavoda iz prejšnjega odstavka neposredno financira tista temeljna izobraževalna skupnost, na območju katere je ta zavod. Temeljne izobraževalne skupnosti z določenih območij so dolžne prispevati sredstva za financiranje dejavnosti izobraževalnih zavodov iz prvega odstavka tega člena po ključu, ki v enaki meri upošteva sredstva, pripadajoča izobraževalnim skupnostim po 5. členu tega zakona, in višino sredstev za osebne dohodke v delovnih organizacijah na območju temeljne izobraževalne skupnosti, razen če se temeljne izobraževalne skupnosti drugače sporazumejo. 43. člen Posebna izobraževalna skupnost zagotavlja sredstva za dejavnost srednjih šol in domov za učence teh šol, ki izobražujejo strokovne kadre za potrebe, posameznih gospodarskih dejavnosti oziroma družbenih služb, za katere je bila ustanovljena posebna izobraževalna skupnost. 44. Člen Posebna izobraževalna skupnost glede na svoje možnosti in v skladu s sprejetimi programi za razvoj izobraževanja uporablja sredstva tudi za financiranje dopolnilnega izobraževanja in izobraževanja odraslih, za strokovno izpopolnjevanje učiteljev in vzgojiteljev, za štipendije in posojila učencem in študentom ter za druge potrebe na področju izobraževanja, ki jih določi statut izobraževalne skupnosti. 45. Člen Republiška izobraževalna skupnost zagotavlja sredstva: 1. za financiranje izobraževalne in z njo povezane znanstveno-raziskoval-ne dejavnosti visokošolskih zavodov, ki jih je ustanovila SR Slovenija; 2. dopolnilna sredstva temeljnim izobraževalnim skupnostim v skladu s 35. členom tega zakona: 3. del sredstev posebnim izobraževalnim skupnostim v skladu s 37 členom tega zakona; 4. sredstva za kritje razlike pri financiranju dejavnosti vzgojno varstvenih zavodov, osnovnih in'srednjih šol z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom In dvojezičnih vzgojno-varstvenih zavodov in osnovnih šol. za kolikor stroški izobraževanja na teh zavodih presegajo stroške izobraževanja na enakovrstnih izobraževalnih zavodih s slovenskim učnim jezikom v skladu z merili ki jih določi republiška izobraževalna skupnost; 5. za 50 % kritje stroškov za pouk italijanskega jezika v slovenskih osnovnih šolah na narodnostno mešanem območju občin Izola, Koper in Piran, kolikor ta pouk presega predpisani predmetnik za druge slovenske osnovne šole; 6. za financiranje vzgoino-izobra-ževalne dejavnosti posebnih zavodov za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter vedenju, ki opravljajo to dejavnost za celotno območje SR Slovenije; 7. za financiranje dejavnosti pro-svetno-pedagoške službe iz republiške pristojnosti in prosvetno-pedagoške službe za šole z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom ter za dvojezične šole; 8. sredstva za delno kritje prevoznih stroškov za učence srednjih šol in za študente visokošolskih zavodov v skladu s pogoji, ki jih določi republiška izobraževalna skupnost; 9. za financiranje izobraževanja učencev in študentov iz drugih republik oziroma iz inozemstva v sodelovanju ? izobraževalnimi skupnostmi drugih republik oziroma z zainteresiranimi organi in organizacijami. 46. člen Glede na svoje možnosti in v skladu s sprejetimi programi za razvoj izobraževalnih dejavnosti uporablja republiška izobraževalna skupnost sredstva tudi: 1. za financiranje znanstvenoraziskovalnega dela na področju izobraževanja oziroma za proučevanje posameznih vprašanj s tega področja; 2. za štipendije in posojila učencem in študentom; 3. za strokovno izpopolnjevanje učiteljev in vzgojiteljev; 4. za pomoč pri financiranju študentskih domov in menz; 5. za radijske in televizijske šolske oddaje ter za proizvodnjo poučnega in šolskega filma; 6. za sofinanciranje dejavnosti srednjih šol; 7. za financiranje drugih dejavnosti in nalog, ki so posebnega pomena za razvoj izobraževanja v republiki. 47. člen V skladu s sprejetimi - programi razvoja izobraževanja skrbijo izobraževalne skupnosti skupaj z družbeno* političnimi skupnostmi za gradnjo, opremo in večja popravila objektov izobraževalnih zavodov. Razen lastnih sredstev, ki jih dajejo v ta namen, zbirajo tudi sredstva od /ielovnih in drugih organizacij in občfinov, ki jih ti dajejo prostovoljno ali kot samoprispevek. 48. člen Za opravljanje eksperimentalnih dejavnosti in drugih posebnih nalog na področju izobraževanja lahko dajejo izobraževalne skupnosti posameznim izobraževalnim zavodofn namenska sredstva. 49. člen Izobraževalne skupnosti lahko dajejo garancije za kredite, ki jih izobraževalni zavodi dobijo iz splošnih in posebnih kreditnih sredstev, iz pripadajočih jim sredstev lahko prispevajo udeležbo, ki je potrebna izobraževalnim zavodom, da morejo dobiti kredite pri poslovnih bankah in drugih dajalcih kreditov, in lahko s svpjimi sredstvi krijejo razliko med obrestmi, s katerimi dajejo kredite poslovne banke, in obrestmi, s katerimi jih dajejo same iz svojih sredstev. 50. člen Izobraževalne skupnosti imajo obvezno rezervo. V obvezno rezervo izobraževalne skupnosti se izloča vsako leto najmanj 2 °/o od skupnih dohodkov skupnosti. —K Obveznost izdvajanja sredstev v obvezno rezervo preneha, ko ta sredstva dosežejo višino 5 8/o enoletnih dohodkov izobraževalne skupnosti, ponovno pa nastane, ko se sredstva obvezne rezerve zmanjšajo pod ta znesek. Sredstva obvezne rezerve se uporabljajo, če se sredstva iz virov ne stekajo pravočasno v sklad izobraževalne skupnosti ali če se pojavijo večr nepredvideni izdatki. S statutom izobraževalne skupnosti se podrobneje določi uporaba in upravljanje rezervnih sredstev. IV. Medsebojna razmerja a) Razmerje med izobraževalno skupnostjo in izobraževalnim zavodom 51. člen Izobraževalni zavod si pridobiva povračila za svoje dejavnosti iz sredstev izobraževalne skupnosti na podlagi programa in uspehov dela ter po merilih izobraževalne skupnosti. Povračila, ki jih dobiva izobraževalni zavod od izobraževalne skupnosti za svojo dejavnost ter druga razmerja med izobraževalno skupnostjo in izobraževalnim zavodom se določajo s pogodbo v skladu s temeljnim zakonom o zavodih (Uradni list SFRJ, št. .V32-65). S pogodbo se zlasti določijo: — vrsta in obseg dejavnosti izobraževalnega zavoda v skladu s predmetnikom. učnim načrtom in drugimi splošnimi akti; — način ugotavljanja doseženih delovnih uspehov; — način obračunavanja in plačevanja povračila; — posledice, kadar ena izmed pogodbenih strank ne izpolnjuje pogodbe; t; način nagrajevanja posebnih uspehov izobraževalnega zavoda: — druge medsebojne pravice in obveznosti. Pogodba iz drugega odstavka tega člena se lahko sklene za eno ali več let ali samo za izvršitev določenega programa. 52. člen Ce izobraževalni zavod in temeljna izobraževalna skupnost ne momta doseči sporazuma o višini povračila, odloči na zahtevo izobraževanega zavoda ali izobraževalne skupnosti o spornem vpraša n ui skupščina občine, na katere območju je sedež izobraževanega zavoda. O sporu po prejšnjem odstavku med izobraževalnim zavodom in posebno izobraževalno skupnostjo od-,r!9\ gogpodarska zbornica SR Slovenile. o sporu m«d izobraževalnim zavodom in republiško izobraževalno skupnostjo pa Izvršni svet skupščine SR Slovenije. O sporu iz prejšnjih odstavkov mora pristojni organ odločiti v 36 dneh od dneva, ko mu je bil spor predložen v odločitev. Pred odločitvijo obravnava sporno vprašanje in predlaga reSitev skupna komisija, v katero imenujeta po enega člana izobraževalni zavod in izobraževalna skupnost, predsednika pa imenuje organ, ki je pooblaščen, da odloča o sporu. Do odločitve o spornem voraSaniu je izobraževalni zavod dolžan opravljati dejavnosti, za katere se ni mogel sporazumeti o povračilu Glede pravic in obveznosli. ki nastanem iz teh delavnosti, veljajo do odločitve o spornem vprašanju določbe sporazuma. sklenjenega za prejšnje leto. razen če so ponujeni nogoji za tekoče leto za zavod ugodnejši. (Dalje na 6. strani’ / (Nadaljevanje s 5. str.) b) Razmerja med izobraževalnimi skupnostmi 53. člen Izobraževalne skupnosti sodelujejo med seboj pri reševanju zadev, ki so splošnega in skupnega pomena, zlasti pri usmerjanju razvoja mreže izobraževalnih zavodov ter pri usklajevanju meril za financiranje izobraževalnih dejavnosti. Izobraževalne skupnosti se lahko sporazumejo, da skupno zagotovijo sredstva za financiranje posameznih izobraževalnih dejavnosti in za financiranje nalog, ki so skupnega pomena. Izobraževalne skupnosti lahko urejajo medsebojna razmerja tudi s pogodbami. 54. člen Temeljne izobraževalne skupnosti, ki v skladu z 42. členom tega zakona financirajo dejavnost srednjih šol in domov za učence teh šol na območjih, določenih s tem zakonom, sporazumno: 1. sprejemajo merila za financiranje dejavnosti srednjih šol in domov za učence teh šol; 2. na podlagi sprejetih meril določijo delež, ki ga posamezne izobraževalne skupnosti prispevajo za financiranje srednjih šol in domov za učence teh šol ter način obračunavanja med izobraževalnimi skupnostmi; 3. dajo predloge za organizacijo in razvoj mreže srednjih šol na območju temeljnih izobraževalnih skupnosti. Temeljne izobraževalne skupnosti lahko imenujejo skupen organ (svet) za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka. V tem svetu imajo temeljne izobraževalne skupnosti enako število svojih predstavnikov. 55. člen Ce se v izobraževalnem zavodu izobražujejo učenci in študenti iz drugih republik sklene izobraževalna skupnost oziroma delovna organizacija, ki financira dejavnost tega izobraževalnega zavoda, z ustrezno izobraževalno skupnostjo oziroma z zainteresirano delovno ali drugo organizacijo pogodbo o povračilu stroškov za izobraževanje teh učencev in študentov. Če se v izobraževalnem zavodu izobražujejo tuji državljani, zagotoVi povračilo stroškov za njihovo izobraževanje republiška izobraževalna skupnost po dogovoru z zainteresiranimi organi oziroma organizacijami. 55. člen O sporih med temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi ter o sporih med temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami glede sredstev za izobraževanje (3Q. in 54. člen tega zakona) odloča razsodišče. Predsednika razsodišča imenuje republiška izobraževalna skupnost, člane razsodišča pa imenujejo sporne stranke. O sporih med temeljnimi izobra-ževa1nimi skupnostmi in republiško izobraževalno skupnostjo ter o sporih med posebno izobraževalno skupnostjo in republiško izobraževalno skupnostjo glede sredstev, ki jih je republiška izobraževalna skupnost dolžna zagotoviti tem skupnostim v skladu s tem zakonom (35. in 37. člen), odloča razsodišče. Predsednika razsodišča imenuje Izvršni svet skupščine SR Slovenije, člane razsodišča pa imenujejo sporne stranke. V razsodišča iz prejšnjih odstavkov imenuje vsaka sporna stranka enako število članov, vendar najmanj vsaka po dva člana. Razsodišča iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo pred odločitvijo o sporu dobiti mnenje prizadetih občin oziroma Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije oziroma — če je ena od spornih strank posebna izobraževalna skupnost ali delovna organizacija (37. in 38. člen) — tudi mnenje Gospodarske zbornice SR Slovenije. Odločba razsodišča iz prvega in drugega odstavka tega člena je dokončna. Za postopek pred razsodiščem iz prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo splošni predpisi o razsodiščih. c) Razmerje med izobraževalno skupnostjo in družbeno politično skupnostjo 57. člen Družbeno politične skupnosti zagotavljajo izobraževalnim skupnostim na svojem območju splošne pogoje za uresničevanje njihovih nalog. 58. člen Skupščina občine, za katero je ustanovljena temeljna izobraževalna skupnost: — potrjuje statut temeljne izobraževalne skupnosti; — daje soglasja k programu temeljne izobraževalne skupnosti; — obravnava letno poročilo o delu ter mnenja in predloge temeljne izobraževalne skuprtosti; — obravnava finančni načrt in zaključni račun temeljne izobraževalne skupnosti; — daje temeljnim izobraževalnim skupnostim priporočila za izvajanje spreletih smernic za razvoj izobraževalnih dejavnosti ter za racionalno uporabo razpoložljivih sredstev; — vabi predstavnike izobraževalne skupnosti na seje. na katerih razpravlja o razvoju in financiranju izobraževanja. Ce je temeljna izobraževalna skupnost ustanovljena za območje več občin, opravljajo zadeve iz prejšnjega odstavka skupščine vseh občin, za katenh območja je ta skupnost ustanovljena. Skupščina SR Slovenije opravlja zadeve iz prvega odstavka tega člena za republiško izobraževalno skupnost. Skupščina SR Slovenije opravlja zadeve i iz prvega odstavka tega člena tudi za posebne izobraževalne skupnosti, dobiti pa mora prej mnenje gospodarske zbornice SR Slovenije oziroma ustrezne skupnosti delovnih organizacij s področja družbenih služb, ki prispevajo sredstva v sklad posebne izobraževalne skupnosti. 59. člen Izobraževalna skupnost je dolžna obravn-vati na ovojih sejdh pripombe, mnenja in priporočila pristojnih organov družbeno politične skupnosti in jih obveščati o sprejetih jsklepih. 80 80. člen Zakonitost dela temeljne izobraževalne skupnosti nadzoruje pristojni upravni organ občine, v kateri ima skupnost sedež. Ce je temeljna izobraževalna skupnost ustanovljena za območje več občin, mora občinski upravni organ iz prejšnjega odstavka glede ugotovljenih nezakonitosti in storjenih ukrepov obvesiitj pristojne unravne organe vseh občin, za katerih ob-močia je ta skupnost ustanovljena Zakonitost dela republiške izobraževalne skupnosti in posebnih izobraževalnih skupnosti nadzoruie republiški sekretariat za prosveto in kulturo. Skupščina družben o-poli ti čn° skun-nosti. katere upravni organ nadzoruje zakonitost dela izobraževalne skupnosti. ima pravico zadržati izvršitev splošnega akta izobraževalne skupnosti, ki je v nasprotju z zakonom, drugim predpisom ali statutom izobraževalne skupnosti. V. Prehodne in končne določbe 61. člen Temeljne izobraževalne skupnosti in republiška izobraževalna skupnost se morajo ustanoviti do 31. maja 1967. financiranje izobraževalnih dejavnosti pa prevzamejo s 1. julijem 1967. 62. člen Z dnem. ko pričnejo delati izobraževalne skupnosti, prenehajo skladi za šolstvo. Skladi za šolstvo morajo sestaviti zaključni račun po stanju na dan 39. junija 1967. Vse pravice in obveznosti skladov prevzamejo družbeno politične skupnosti, ki so jih ustanovile. Družbeno politične skupnosti lahko prenesejo aktiva skladov za šolstvo na izobraževalno skupnost. 63. člen Sredstva za izobraževanje se zagotavljajo v skladu z določbami tega zakona od 1. julija 1967. 64. člen Za leto 1967 znaša stopnja republiškega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja 1 "/o od osnove po prvem odstavku 26. člena tega zakona. Za enak odstotek se za leto 1967 zniža stopnja republiškega prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja. ki je določena z zakonom o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks (Uradni list SRS. št. 36-384/65 in .6-36/67). Med sfedstva za izobraževanje se steka v letu 1967 42.5 °/o republiškega davka od prometa blaga na drobno (29. člen). Občinske skupščine morajo v letu 1967 določiti najmanj takšno stopnjo občinskega prispevka za izobraževanje po drugem odstavku 26. člena tega zakona, tolikšen del občinskega prispevka za izobraževanie po 27. členu tega zakona in tolikšen del občinskega davka od prometa blaga na drobno po drugem odstavku 29. člena tega zakona. V povečanje občinskih proračunskih sredstev po prejšnjem odstavku se ne računajo sredstva, ki se stekajo v občinski proračun od prispevka za uporabo mestnega zemljišča. 65. člen Dopolnilna sredstva, ki jih republiška izobraževalna skupnost zagotavlja temeljnim izobraževalnim skupnostim po 35. členu tega zakona, so v letu 1967 zagotovljena občinam neposredno iz proračuna SR Slovenije po zakonu o določitvi dopolnilnih sredstev občinam (Uradni list SRS. št. 6-38/67). Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se zagotovi republiški izobraževalni skupnosti za dopolnjevanje temeljnih izobraževalnih skupnosti za leto 1967 najmanj 3.009.009 dinarjev iz sredstev rezerve po četrti alinei 4. člena zakona o določitvi dopolnilnih sredstev občinam. 66. člen Skupščine občin morajo v smislu prvega odstavka 5. člena in tretjega odstavka 64. člena tega zakona najkasneje do 15. junija 1967 sprejeti odloke o stopnjah občinskih prispevkov za izobraževanje in določiti za izobraževanie namenjeni del občinskega davka in prometa blaga na drobno. 67. člen Dokler izobraževalne skupnosti ne sprejmejo meril za financiranje izobraževalnih dejavnosti in drugih nalog oziroma dokler ne bodo sklenjene pogodbe o financiranju skupnih nalog izobraževalnih skupnosti, pripadajo izobraževalnim zavodom akontacije v višini najmanj povprečnih mesečnih zneskov, ki so jih dobivali v prvi polovici leta 1967. 68. člen Glede obračunavanja in pobiranja, poroštva, obresti, oprostitev, kazenskih ukrepov, pravnih sredstev in drugega, kar se nanaša na obračuna-vanie in pobiranje prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka, se primerno uporabljajo ustrezne določbe temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov. 69. člen Za skupno financiranje srednjih šol in domov za učence teh šol v skladu z 42. in 54. členom tega zakona se določijo naslednja območja: 1. občine: Brežice, Celje, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec; 2. občine: Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin: 3. občine: Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana: 4. občine: Cerknica, Domžale, Gro- suplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje. Litija, Ljubi jana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Po-Ije, Ljubljana-Siška. Ljubljana-Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi; 5. občine: Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; 6. občine; Lenart, Maribor, Ormož, Ptui in Slovenska Bistrica: 7. občine: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer/in Murska Sobota; 8. občine: Črnomelj. Metlika, Novo mesto in Trebnje; 9. občine: Dravograd, Radlje ob Dravi. Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. Temeljne izobraževalne skupnosti lahko sporazumno spremenijo območja iz prejšnjega odstavka. 70. člen Ta zakon se ne nanaša na zagotavljanje sredstev za dejavnosti in razvoj izobraževalnih zavodov, ki se ustanavljajo za Jugoslovansko ljudsko armado in organe za notranje zadeve. 71. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po dnevu objave v Uradnem listu SRS. OBRAZLOŽITEV Zvezna skupščina je 14. maja 1966 sprejela splošni zakon o finančnln sredstvih za izobraževanje in vzgojo (Uradni list SFRJ. št. 21-229/66). Na podlagi določil zveznega splošnega zakona je republika dolžna sprejeti ustrezni republiški zakon, ki naj podrobneje določi sistem financiranja in samoupravljanja ter načela in organizacijo delitve na področju vzgoje in izobraževanja. Zvezni splošni zakon in republiški zakon bosta tvorila pravno osnovo za uveljavitev takšnih družbeno ekonomskih pogojev, ki bodo omogočali popolnejše uresničevanje samoupravljanja in delitve po delu v tej družbeni dejavnosti. Dosedanji proračunsko administrativni odnosi na tem področju so ovirali razvoj vzgojno izobraževalnega sistema, da se ni mogel skladneje prilagajati splošnim družbenim in gospodarskim potrebam. To velja zlasti za vlogo izobraževanja pri izboljševanju izobrazbene strukture zaposlenih, od česar je močno odvisna proizvodnost dela in rast družbenega proizvoda ter s tem uresničevanje gospodarske reforme. Delovni ljudje in delovne organizacije postajajo vse bolj osnovni nosilci materialnih sredstev za potrebe družbenega razvoja. V skladu s tem je treba tudi izgrajevati sistem financiranja izobraževanja, ki bo slonel na interesu in potrebah delovnih ljudi, delovnih organizacij in njihovih združenj ter občin kot širših družbenih skupnosti proizvajalcev kakor tudi drugih za vzgojo in izobraževanje zainteresiranih občanov. Tako bo mogoče zgraditi sistem izobraževanja, ki ne bo ostal samo načelo in deklarirana pravica, marveč bo zagotovil tudi možnosti za uresničenje teh načel. Tako konstituirana pravica do izobraževanja, ki bo temeljila na realnih materialnih sredstvih, bo tudi zmanjšala protislovja med željami, potrebami in možnostmi. Takšno vlogo izobraževanja pa bo mogoče uresničiti le, če bomo ustvarili ustreznejše pogoje za hitrejši razvoj družbeno ekonomskih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja. Zato je potrebno, da zakon na temeljih samoupravljanja zagotovi obvezne in stalne vire za vzgojno izobraževalno dejavnost šol ter skupno z drugimi družbenimi sredstvi (prispevki družbeno političnih skupnosti, delovnih organizacij in samoprispevki občanov) odpre proces za stabilizacijo financiranja šolstva in nadaljnjega razvoja njegove materialne osnove. Tako naj bi v prihodnosti za šolstvo v skladu z družbenimi potrebami namenjali ustreznejši delež narodnega dohodka kot doslej, z načelom dohodka pa bi dosledno uveljavili ekonomičnost izobraževanja ter z racionalizacijo šolske mreže in intenzifi-kacijo vzgojno izobraževalnega procesa dosegli tudi večji učinek pri vzgoii in izobraževanju. Ta zakon ne uvaja zgolj zbiranja in delitve finančnih sredstev za šolstvo, pač pa uzakonjuje tudi novo samoupravno institucijo na tem področju družbene dejavnosti — izobraževalne skupnosti. Z numi dograjujemo, dopolnjujemo in širimo sistem samoupravljanja na področju vzgoje in izobraževanja, postavljamo celotpo področje šolstva in delovne organizacije s področja izobraževanja v nove družbeno-ekonomske odnose, kjer se izobraževanje samostoino in enakopravno z ostalimi družbenimi dejavnostmi uveljavila prek lastnega samoupravnega mehanizma. Izobraževalna skupnost je interesna skupnost vseh občanov, vseh vzgoino-izobraže-valrnh zavodov in delovnih organizacij z določenega območia. ki skupni z družbeno-polit.ično skupnostjo skrbi za razvoj vzgoie in izobraževanja in zagotavlia sredstva zanh Pri delu izobraževalnih skupnosti sodelujejo vsi prizadeti dejavniki za vzgojo in izobraževanie, se pravi poleg predstavnikov vzsojno-izobraže-valnih zavodov tudi zastopniki delovnih organizacij v gospodarstvu in •družbenih službah, drugih zainteresiranih organizacij in občanov, kakor tudi predstavniki d-užbeno-političnlh skupnosti z območja izobraževalne skunnosti. Tako široko predstavništvo v organih izobraževalnih skupnosti, kot predvideva zakon, je odsev temeljne zamisli, da se prek izobraževalnih pirimnosti vzoo<3+nvlia enakopraven odnos med družbeno skuonostio in vz.goino-izobraževalnim področiem. da se izobraževalna skupnost pojavlja kot. nosilec delitve sredstev med družbo in izobraževanjem. Splošni zakon (v nadaljnjem besedilu: s7) določa načela o sredstvih za izobraževanje jp V7goio in naeein o izobraževalnih skupnostih, hkrati na dale republikam številna obligatorna in fakultativna nooblastila, na podlagi katerih republike lahko samostojno rešuielo posamezna vnraša-nia v zve7i s financiranjem izobraževanja in vzgoje. IT V skladu s pooblačili, določenimi S splošnim zakonom, mora republika s svojim zakenom določiti: — obveznosti družbeno političnih skunnosti do izobraževanja in vzgoie. v skladu s katerimi moralo zagotoviti dopolnilna sredstva izobraževalni skupnosti, če st^inj in obvozni mri ne zadoščajo (tretji odstavek 2. Člena SZ): — višino republiškega prispevka za izobraževanie od osebnega dohodka jz delovnega razmerja (drugi odstavek 3. člena SZ): — način ustanovitve in območje, za katero se ustanovi izobraževalna skupnost ta. člen SZ): — sredstva, ki se stekajo v sklad določeno izobraževalne skupnosti (12. člen SZ): — pogoje, pod katerimi pripadajo izobraževalnim skupnostim za posamezne dejavnosti gospodarstva in družbenih služb ali za več delovnih organizacij del sredstev od prispevkov delovnih ljudi teh organizacij, ki se stekajo v sklad izobraževalne skupnosti za določeno območje oziroma za območje republike (1. odstavek 13. čleria SŽ); — izobraževalne in vzgojne zavode, za katere zagotavlja izobraževalna skupnost za določeno območje oziroma za območje republike sredstva za dejavnost in za povečanje materialne osnove teh sredstev (15. člen SZ); — kako naj ustrezna izobraževalna skupnost zagotovi del sredstev delovnim organizacijam, ki neposredno organizirajo in financirajo izobraže^ vanie kadrov za svoie potrebe (prvi odstavek 18. člena SZ) in — kako zagotoviti delovnim organizacijam. ki organizirajo in financirajo izobraževanje kadrov za širše potrebe, dopolnilna sredstva za izobraževanie (18. člen SZ). Po pooblastilu splošnega zakona pa republike lahko z zakonom določijo: — da se med sredstva za izobraževanje obvezno in stalno steka tudi del občinskega in republiškega davka od prometa blaga na drobno in od storitev (drugi odstavek 3. člena SZ): — da se v skladu s posebnim zveznim zakonom vpelje vir sredstev za izobraževanje in vzgojo tudi prispevek za investicije (peti odstavek 2. člena SZ): — najnižio stopnjo občinskega prispevka za izobraževanje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti. od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (neti oustavek 3. člena SZ): — da se del sredstev amortizacije nenremičnin izobraževalnih in vzgojnih zavodov združuje v skladih izobraževalnih skupnosti kot kreditna sredstva za razširianie materialne osnove izobraževanja in vzgoje (5. člen SZ); — da dajejo izobraževalne skupnosti iz sredstev za izobraževanje kredite za šolanje in sredstva za druge potrebe (drugi odstavek 16. člena SZ) in — pogoje, pod katerimi se dopolnilna sredstva za izobraževanje zagotavljajo neposredno iz republiškega proračuna (drugi odstavek 17. člena SZ). III. Na podlagi navedenih izhodišč za ureditev novega sistema financiranja vzgoje in izobraževanja občanov ter na podlagi obligatornih in fakultativnih oooblastil. ki jih daje republikam splošni zakon, je republiški sekretariat za prosveto in kulturo pripravil v juniju lani osnutek predloga zakona in ga dal v javno razpravo. Delovne in družbeno politične organizacije ter državni organi in občani so intenzivno sodelovali v javni razpravi. Do določenega roka (20. septembra 1966) je republiški sekretariat prejel 212 pismenih odgovorov, v katerih so dali udeleženci javne razprave k osnutku predloga zakona številne predloge in pripombe. Po proučitvi teh predlogov in pripomb je republiški sekretariat pripravil predlog zakona, ki ga je obravnaval Izvršni svet skupščine SRS na seji 28. oktobra 1966 in ga z nekaterimi dopolnitvami in spremembami v načelu sprejel. Zakonski predlog so zatem obravnavali vsi pristojni in prizadeti odbori skupščine SRS. Glede na izredno živahnost javne razprave, na številne pripombe in različna mnenja se je v tej razpravi izkristaliziralo mnenje, da je potrebno predloženi zakonski predlog dopolniti in v določeni meri spremeniti, upoštevajoč predloge široke javne razprave in skupščinskih odborov. V skladu s tem stališčem republiški sekretariat za prosveto in kulturo predlaga dopolnjeni predlog zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. Njegove glavne značilnosti so naslednje: 1. Izobraževalne skupnosti, organizirane po načelu samostojnosti in samoupravnih pravic delovnih in drugih organizacij ter občanov, ki naj jih sestavljajo, naj bodo najpomembnejši družbeni nosilec novega sistema financiranja vzgoje in izobraževanja. V tem smislu zakonski predlog predvideva naslednjo organizacijo izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji: — Za območje ene ali več občin se ustanovijo temeljne izobraževalne skupnosti. Načelno izhodišče za teritorialno oblikovanje izobraževalnih skupnosti“je območje občine, medtem ko je njihovo združevanje stvar medsebojnega svobodnega dogovora in sporazuma. Temeljne izobraževalne skupnosti zagotavljajo sredstva zlasti za obvezno osnovno šolanje, za izobraževanje na srednjih šolah, za vzgojo v vzgojno-varstvenih zavodih, za sofinanciranje prosvetno-pedagoške službe. Zakon podrobneje našteva tudi druge obvezne oziroma neobvezne naloge temeljnih izobraževalnih skupnosti pri financiranju vzgojn^-izobraževalnih dejavnosti; če se ustanovi temeljna izobraževalna skupnost za območje več občin, to ne odvezuje posamezne občine skrbi za izobraževalne dejavnosti na njenem območju (1. odst. 30. člena). Hkrati omogoča zakon tudi popolnejšo obliko združevanja v 2. odstavku 30. člena, kjer se lahko občine z območja temeljne izobraževalne skupnosti dogovorijo, da bodo sredstva iz obveznih in stalnih virov, kakor tudi dopolnilna sredstva uporabljala za skupno financiranje izobraževalnih dejavnosti na celotnem območju temeljne izobraževalne skupnosti. — Posebne izobraževalne skupnosti, katerih naloga naj bi bila skrb za izobraževanje strokovnih kadrov za potrebe posameznih dejavnosti gospodarstva in družbenih služb oziroma za skupne potrebe več delovnih organizacij. Delovnim in drugim zainteresiranim organizacijam je prepuščeno, da po svojih odločitvah oblikujejo posebne izobraževalne skupnosti, ki bodo skrbele za izobraževanje kadrov za njihove potrebe. Delovne organizacije, za potrebe katerih izobražujejo strokovni kader izobraževalni zavodi, ki jih financirajo posebne izobraževalne skupnosti, zagotavljajo sredstva za dejavnost teh zavodov predvsem iz lastnih sredstev. Posebni izobraževalni skupnosti pa pripada tudi del prispevka za Izobraževanje, ki ga vplačujejo delavci teh delovnih organizacij. Zagotovi ji ga republiška izobraževalna skupnost, pri čemer se določi višina na podlagi medsebojnega sporazuma. Ce pa posebna izobraževalna skupnost v soglasju z republiško izobraževalno skupnostjo organizira izobraževanje kadrov tudi za širše potrebe, nosi republiška izobraževalna skupnost celotne stroške za ta del njene dejavnosti (37. člen). V bistvu enak odnos kot med republiško in posebno izobraževalno skupnostjo je uveljavljen tudi med delovno organizacijo, ki neposredno financira dejavnost izobraževalnega zavoda, ter med temeljno izobraževalno skupnostjo, na območju katere je ta zavod (38. člen). — Republiška izobraževalna skupnost naj bi financirala predvsem dejavnost visokošolskih zavodov, sofinancirala posebne zavode in šole za pripadnike narodnosti ter pouk italijanskega jezika v slovenskih osnovnih šolah na narodnostno mešanem območju treh obalnih občin (Izola, Koper, Piran), prosvetno-pedagoško službo v republiški pristojnosti in za šole narodnosti oz. za dvojezične šole in dajala dopolnilna sredstva tistim temeljnim izobraževalnim skupnostim, ki z lastnimi obveznimi in stalnimi viri ne morejo zagotoviti financiranja dejavnosti osnovnih šol; — za financiranje dejavnosti srednjih šol (razen tistih, ki so vključene v posebne izobraževalne skupnosti, in tistih, ki jih neposredno financirajo gospodarske organizacije) se ne predvideva posebna institucionalna oblika izobraževalnih skupnosti, pač pa le obvezno skupno financiranje vseh temeljnih izobraževalnih skupnosti z določenega območja, ki je zaradi smotrnosti organizacije in glede na sedanjo mrežo srednjega šolstva določeno z zakonom. Skrb za srednje šolstvo je tako vezana za širše območje, sredstva za financiranje dejavnosti srednjih šol pa izobraževalne skupnosti prispevajo po enotnem ključu, pri katerem se v enaki meri upoštevajo obvezna Mn stalna sredstva izobraževalnih skupnosti in gospodarska moč (osebni dohodki v delovnih organizacijah) območja, ki ga obsega temeljna izobraževalna skupnost. Ta ključ velja obvezno 'le v primeru, če se prizadete temeljne izobraževalne skupnosti drugače ne sporazumejo. Skupno financiranje srednjih šol je po tem ali po sporazumno drugače določenem ključu obvezno. Merila za financiranje dejavnosti srednjih šol in domov za učence teh šol, višino deleža, ki ga na emelju predloženih meril prispevajo posamezne izobraževalne skupnosti, način medsebojnega obračunavanja med izobraževalnimi skupnostmi, predloge za organizacijo in razvoj mreže srednjih šol določajo temeljne izobraževalne skupnosti sporazumno. Kolikor pride do nesporazuma, se spor ustrezno obravnava po postopku, ki je v 56. členu predviden za nesoglasja med temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi. Srednje šole pa so vključene v temeljno izobraževalno skupnost, kjer je njihov sedež, in ta neposredno skrbi za financiranje njihove dejavnosti (členi 42, 54 in 69). 2. V osnutku so predvideni razni viri sredstev za izobraževanje. Trdnost in stabilnost izobraževanja naj bi zagotovili obvezni in stalni viri sredstev za izobraževanje. Ta sredstva bi morala zadoščati predvsem zi financiranje osnovne dejavnosti izobraževalnih zavodov. Drugi viri pa naj bi služili za izboljševanje sedanjega stanja, za razširitev materialne osnove vzgoie in izobraževanja ter za druge potrebe na področju izobraževanja. Poglavitna obvezna in stalna vira sta občinski in republiški prispevek za izobraževanje, ki ga plačujejo občani iz svojih osebnih dohodkov. Ob- čani tako sami prispevajo sredstva za svoje izobraževanje. Načeloma naj bi bili zajeti vsi osebni dohodki. Obvezna in stalna vira sredstev za izobraževanje sta tudi del občinskega davka od prometa blaga na drobno ter del republiškega davka od prometa blaga na drobno. S posebnim zakonom se bo določilo v prihodnje: a) stopnja republiškega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja; b) del republiškega davka od prometa blaga na drobno, ki se steka med sredstva za izobraževanje. Z istim zakonom se lahko določi tudi; a) najnižje stopnje občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in iz občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav; b) najmanjši del občinskega davka od prometa blaga na drobno, ki ga občina nameni kot sredstva za izobraževanje. Občinska skupščina pa, upoštevajoč morebitne minimalne stopnje določene s posebnim zakonom, samostojno določa svoje stopnje občinskega prispevka za izobraževanje in dela davka od prometa blaga na drobno. Za drugo polovico leta 1967 zakon v prehodnih določbah določa naslednje: 1. Občinske' skupščine same sprejemajo odloke o sredstvih za izobraževanie na svojem območju, in to najkasneje do 15. junija 1.1. 2. Občinske skupščine morajo v letu 1967 zagotoviti iz stalnih in obveznih virov najmanj tolikšna sredstva za izobraževalne dejavnosti kot v Ičtu 1966. oziroma povečana za ustrezni odstotek, kolikor se celotna sredstva občinskega proračuna povečujejo. 3. Stopnja republiškega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša 1 #/o. Med sredstva za izobraževanje republiške izobraževalne skupnosti se steka tudi 42.5 °/n republiškega davka od prometa blaga na drobno. 4. Dopolnilna sredstva, ki jih republiška izobraževalna skupnost zagotavlja temeljnim izobraževalnim skupnostim, se v letu 1967 zagotovijo neposredno občinam iz republiškega proračuna v skladu z zakonom o zagotovitvi dopolnilnih sredstev občinam. Poleg teh sredstev bo republiški proračun še dodatno zagotovil 3 milijone N-din za dopolnjevanje temeljnih izobraževalnih skupnosti. Kvantifikacija k osnutku predloga je posebna priloga obrazložitve. V njej so podrobno razčlenjeni obvezni in stalni viri glede na izobraževalne skupnosti. V osnutku so predvideni kot drugi viri za izobraževanje zlasti sredstva, ki jih delovne organizacije in druge družbene pravne osebe ter državni organi namenijo za dejavnosti in razvoj izobraževanja, in sredstva, ki jih občani prostovoljno ali kot samoprispevek dajejo za izobraževanje (7. člen). Ta sredstva se lahko dajejo skladom izobraževalnih skupnosti ali pa neposredno izobraževalnim zavodom (8. člen). 3. Za uporabo sredstev za izobraževanje predlog zakona dopušča široke možnosti, vendar pa izrecno našteva, kaj se po zakonu mora zagotoviti iz teh sredstev (člen 40. 42, 43. 45) in kaj se zagotavlja glede na gmotne možnosti, toda v skladu s sprejetimi programi razvoja izobraževanja (člen 41, 44, 46, 48, 49). 4. Zagotavljanje dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim za financiranje osnovnega šolstva je bistvena novost v predloženem zakonu, ki naj bi prispevala k bolj usklajenemu in enovitejšemu razvoju osnovnega šolstva v republiki. Potem ko občina v skladu z gospodarsko zmogljivostjo prebivalstva svojega območja izčrpa svoje možnosti za pokritje obveznosti na področju izobraževanja, ki ii jih nalagata ustava in zakon, republiška izobraževalna skupnost zagotovi temeljni izobraževalni skupnosti za dejavnost osnovnih šol in posebnih osnovnih šol za otroke z motnjami v duševnem razvoju dopolnilna sredstva. Kdaj je temeljna izobraževalna skupnost upravičena do dopolnilnih sredstev in v kolikšni višini se določa z merili in pogoii, ki jih sprejme republiška izobraževalna skupnost v soglasju s skupščino SRS. Zakon tudi določa, da v primeru če je temeljna izobraževalna skupnost ustanovljena za območje več občin, se dopolnilna sredstva zagotavljajo le za izobraževalne dejavnosti tiste občine, ki ni moda zagotoviti z lastnimi viri zadostnih sredstev, predvidenih po merilih in pogojih za dajanje dopolnilnih sredstev republiške izobraževalne skupnosti. 5. Sredstva, ki se bodo natekala iz predvidenih obveznih in stalnih virov, ne bodo v prvem obdobju novega sistema financiranja zadoščala, da bi lahko zakon določil obvezno udeležbo pri naložbah za stabilen razvoj materialne osnove vzgoje in izobraževanja. Potrebno bo, da se bodo sredstva za te investicije zbirala še naprej iz sredstev občin in republike ter iz sredstev delovnih, zlasti gospodarskih organizacij, ter s samoprispevki občanov. Pri tem pa bodo sodelovale tudi izobraževalne skupnosti, kolikor bodo razpolagale s sredstvi (47. člen). V predlogu zakona je predvideno v skladu s pooblastilom iz splošnega zakona tudi združevanje amortizacijskih sredstev (31., 32. in 33. člen). V skladih izobraževalnih skupnosti naj bi se združeval kot kredit izobraževalne skupnosti del sredstev od amortizacije nepremičnin izobraževalnih zavodov, vključenih v skupnost, ki je v skladu s posebnim zakonom namenjen za nadomestilo dotrajanih zgradb. Izobraževalnim zavodom pa se morajo vrniti sredstva potem, ko so bila vložena najmanj deset let v sklad izobraževalne skupnosti. Ta sredstva naj bi izobraževalna skupnost posojala investitorjem, ali pa jih sama uporabljala za gradnjo novih objektov oziroma za nadomestilo dotrajanih zgradb. 6. V predlogu zakona je predvideno, da se določajo odnosi med izobraževalno skupnostjo in izobraževalnim zavodom glede povračila za opravljanje dejavnosti s pogodbo. Predvideno je tudi, kaj vse naj vsebuje ta pogodba. Pogodbe se lahko sklenejo za eno ali za več let (51. člen). Glede reševanja sporov med izobraževalno skupnostjo in izobraževalnim zavodom predvideva predlo)? zakona poseben arbitražni postopek in organe, ki so pristojni za razsojanje spornih vprašanj (52. člen). Glede odnosov med temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi predvideva predlog medsebojno sodelovanje pri zadevah splošnega in skupnega pomena zlasti pri usmerjanju razvoja mreže izobraževalnih zavodov ter pri usklajevanju meril in kriterijev za financiranje izobraževalnih dejavnosti. Izobraževalne skupnosti se lahko sporazumejo, da skupaj financirajo posamezne izobraževalne naloge ali skupne naloge (člen 53). Pač pa zakon nalaga temeljnim izobraževalnim skupnostim obveznost skupnega financiranja srednjega šolstva (člen 42) na določenem območju (člen 69). Spore med temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi oziroma med temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami (38. in 54. člen) rešuje razsodišče (56. členj". O sporih med republiško izobraževalno skupnostjo in drugimi izobraževalnimi skupnostmi odloča razsodišče (člen 56). To sicer niso spori, ki izvirajo iz pogodbe, pač pa spori, ki so izven pogodbenega razmerja. Spore, izvirajoče iz pogodbe, rešuje sodišče splošne pristojnosti, kakor pač vse pogodbene spore med pravnimi osebami. Določbe o odnosih med izobraževalnimi skupnostmi in družbeno političnimi skupnostmi so v osnutku prevzete iz splošnega zakona in podrobneje obdelane v 58. členu. Predvideno je tudi nadzorovanje dela zakonitosti izobraževalnih skupnosti. Zakonitost dela temeljnih izobraževalnih skupnosti naj bi nadzorovali pristojni organi občine, v katerih so sedeži teh skupnosti. Zakonitost dela republiške izobraževalne skupnosti in posebnih izobraževalnih skupnosti naj bi nadzoroval republiški sekretariat za prosveto in kulturo (60. člen). 7. V prehodnih in končnih določbah predvideva predlog zakona zlasti tiste ukrepe, ki so potrebni za pravočasno organizacijo in začetek izvajanja novega sistema financiranja izobraževanja v SR Sloveniji. Upoštevajoč spremembo in dopolnitev zveznega splošnega zakona (Uradni list SFRJ. št. 1/67) naj bi se sredstva za financiranje izobraževanja začela zagotavljati z 1. julijem 1967 (63. člen). Izobraževalne skupnosti naj bi se ustanovile najpozneje do 31. mala. financiranje izobraževalnih skupnosti pa prevzemajo 1. iuliia 1967 (61. člen). Skupščine občin so dolžne, da najkasneje do 15. juniia sprejmejo odloke o stopnjah občinskih Prispevkov za izobraževanie in določijo za izobraževanje namenien del občinskega davka od prometa blaga na drobno (člen 68). ker je z zakonom določena le stopnja republiškega prispevka za izobraževanie in del republiškega davka od prometa blaga na drobno, ki je namenien za izobraževanje. S posebnimi določbami se ureja tudi likvidacija sedaniih skladov za šolstvo (člen 62). način financiranja izobraževalnih delavnosti, dokler izobraževalne skunnosti ne snreimem meril, ali ne sklenejo pogodb za financiranje ^kunnlh nalog in delavnosti (člen 67) in «e določalo območia za skupno financiranje sredn-uh ^ol in domov za učence teh šol (člen 69). ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA CICIBAN PIONIR barvni reviji za naše šolarje: • pestra vsebina, bogate barvne ilustracije, zanimivosti, uganke * in slikovne uganke v vsaki številki. • Barvni reviji sta najboljše dopolnilo šolskemu pouku. ŠOLE IN KNJIŽNICE! Založba Mladinska knjiga bo ob koncu šolskega leta prip^a- * vila nekaj vezanih letnikov. Naročite se pri šolskih poverjenikih na vezane letnike CIC1- f BANA in PIONIRJA! Svoje naročilo lahko pošljete tudi neposredno prodajnemu \ oddelku založbe, Titova 3, Ljubljana s priloženo naročilnico, j NAROČILNICA — PD Podpisani ................................ (šola, knjižnica, ustanova ali posameznik) točen naslov .................'..................... naročam ........ izvodov vezanih letnikov — CICIBANA — PIONIRJA. Neustrezno črtajte! Datum: Podpis: MLADINSKA KNJIGA, Titova 3, LJUBLJANA j Sonce je zakril oblak ŠTIRI KNJIGE ZNANSTVENE FANTASTIKE Iz zvezka prvošolca: »Poleq~ imena imamo tudi Pred nami so štiri knjige pomagati zaostalim Zemljanom, til: da je uživaška konveocionai primek. V prvi klopi sedi Ivko znanstvene fantastike zbirke Faust pa njegov zemeljski pomoč- nost Diaspara lažna. Vendar g Lomar. Nuška Munder ni ime- SPEKTROM za leto 1986, ki jo' nik. Obupata nad človekovo- ne- Diaspar privlači, še toliko bol la naloge. Tonček Pesnik ni izdaja založba Življenje in teh- umnostjo v svojem času. ko mu hočejo meščani Lysa prt marljiv učenec. Tomo Smuk nika. Kratka novela Shinichija Ho- prečiti vrnitev. Spozna, da n zna lepo peti.« Med avtorji znanstvene fan- shija KO BO PRIŠLA POMLAD prvi, ki je pobegni) iz Diaspar; (Imena so spremenjena, se- tastike je med najbolj znanimi je živahna satira na reklamne me zve pa tudi, da se ni vrnih nihči stavek je prepisan dobesedno!) imeni Isaac Asimov, ki je pisec todč današnje trgovine. Podobna Toda Alvin je nekaj nenavadne Prvošolec je bil zbegan. Pri- cele vrste znanstveno fantastičnih ji je novela Marcela Aymeja ga, misli tudi na tiste, ki se n nesel mi je spis in vzdihnil: romanov. GOLO SONCE je tipi- KUPONI ZA ŽIVLJENJE, ki se znajo rešiti Diaspara. Skupaj »Poglej, kakšen slab razred gen predstavnik: pisec postavi za- posmehuje odnosu družbe do pl- prijateljem Theonom raziskuj; smo.« Najbolj sta ga prizadeli motano in napeto detektivko v satelja. dve trditvi: tista o Tončku, ki stehniziran, prenaseljen svet jut- Brian W. Aidiss ni marljiv. Hitel, mi je pojas- zgodovino obeh mest, zadnjih n: stehniziran, prenaseljen svet jut- Brian W. Aidiss s svojim ro- Zemlji. Spoznata Venamonda, bil. rišnjih dni; malo zato, da dogod- manom LADJA MED ZVEZDAMI je, s. katerim pisatelj razloži pra'- je ti, oa ima iončCK bolno jje popestri, še bolj pa zato, da opozarja na nepremišljeno poši- vse religije brez izjeme. In z nje mamo m to vsi v razredu vedo, lahko primerja skrajnosti: prena- Ijanje vesoljskih ladij v skora govo pomočjo se Diaspar in Ly tovarišica pa ni vedela. Tudi ni pustiia nič povedati. Prizadela, ga je tudi druga: Tomo zna lepo peti. Pa kaj zato, če zna? Mi se bomo pa še naučili. Od takrat ni več maral te učiteljice. * » * Približna izjava: Na sestanku smo volili tiste, ki jih je predlagalo vodstvo šole. Preneumno. Sploh nisem volil. Misliš, da smo res tako slabi. Lahko bi nam malo bolj za upali. seljeno in v primerjavi z drugimi neznano. Ladja se že več sto let združita, drug drugemu si razi' planeti že zastarelo Zemljo in vrača s planeta, katerega je razi- žita vše legende o nastanku planet Solarijo. To je do degene- skovala; kar prebivalci zbolijo za Zemlja se prerodi, riranosti stehniziran planet, kjer svojevrstno mutacijsko boleznijo. , 7riar,ctven je redka naseljenost in tehnična Ta jih v toliki meri prilagodi za santSo odklaniao kar teke popolnost pripeljala do toga. da ladji, d.^s^ iii, Zan,- »fSSoS »SS ki so bile morda napisane kda prčd tridesetimi leti. Dobro bi do tega, da se prebivalci sporazumevajo le s Ijani bojijo pustiti nazaj na Zem- pomočjo stereovizorja, medtem ko ijo; ladjo usmerijo na večno krojim je osebna prisotnost neka.; ženje okoli Zemlje. Ladijski pre- . , , nrehrali tud nagnusnega. Asimov pravi: robot bivalci se vrnejo v nekakšno , aa, ‘ 81 1 -1 ?r ■ . 1 "f"- ima logiko, nima pa pameti. In praskupnost, nihče med njimi sc zato detektiv Baley odkrije pra- ne zaveda, kje in kaj pravzaprav zvF ti iSo namre"' vega morilca kljub težavam, ki so, ladijski hodniki in sobe so jim 1 da bt^lzTrairslabo vodstvo? f? se sprva zdele nepremost- edini Svet. Ločijo se v skupine in ' ! *'l!IW“R0S‘ Ijive. Golo sonce je opomin: kdor končno nasprotja med njimi pri- se preveč zagleda v tehniko in vedejo do tega, da si pod nogami Nekoč bodo vsi ti puhasti SrozL nronad' k3r ^ clove°k°' mU raz^agai° . ladj°- L.e na.iboljsim rgsn(čnirrJ raznem” (od^rodTud’ fantiči in brsteče de*klice naši grozl ProPad:, ^ . , med njimi se pokaže upanje, da delovni Hudje, naši samouprav- , Druga kPPga kroS Pek' se bodo vrnili na Zemljo. la« vsebuje stin novele. Knjiga Arthurja C. Clarka Novelo OSMI KROG PEKLA. PLANET SEDMIH SONC je po Krzysztofa Boruna postavi ne- mojem mnenju najboljša iz le-kak prolog v arhaiziranem jezi- tošnje zbirke. Za konvencional-Mimogrede: Imajo prav! Pe- ku v 16- stoletju; ^inkvizitor Mo- nim nrslovom (sedanl naslov našo si sami izrekli ne Ijavci. Zakaj jim odrekamo vrednost presoje? Hoteli bi pogovor o liku voditelja, ne pa kandidatno listo. postaja le pretveza. Spoznali so. da na področju tehnike in znanosti skoraj ne.morejo tekmovati / marsikatere podobnosti v »tehnični opremi«), pa tudi na smrt dolgočasno je to. Tehnika se iz sodobne znanstvene fantastike umika, rečem lahko, da bo kmalu dagogi zastarel celo splošni naziv, »znan-I destus Munch skrivnostno izgine, mesto‘^^'“prevedrjivegr izvir- ^114! moupravljavske sposobnosti. * * * v literaturi te vrste kaže prastara težnja Pisateljev po odmiku iz da bi povedali stvari, ki jih je narav- satelja zanima v glavnem Mun- ba. Ne morem si kaj, da le ne bi n t težko t - Naša, tista, ki nas uči... chova osebna tragedija in napori primerjal s Pečjakovim Drejčkom trpba DOvedati ___— x,- nie^otm okolice: do h: si an nrila- in ; (“'oovott sta Da P»vona.i marsikaj, poslJte je tvojih let, mama. Pa ima čisto mladega. — Sin, tako se ne govori, ne misli, ne ocenjuje! njegove okolice, da bi si ga prila- in tremi marspvčki. Ceprsv sta godili. Toda to pritegovanje dose- zgodbi pisani s povsem različnih že prav nasproten učinek: Mun- stališč, je bistvo isto: osamlenost chu. inkvizitorju, se pokaže ne- mladega človeka. V Planetu sed- Jožef Tominc (1790—1866), Otroka s psom, Gorica — Museo Provinciale mo pa tako neradi. Narodna galerija v Ljubljani je za lanskoletno stoletnico Jožefa Tominca priredila bogato retrospektivno razstavo slikarjevih del, razstava pa bo odprta Govori se, da zbirka SPEK- d,° konca aprila/ Obisk Tominčeve spominske razstave je tem bolj mikaven, TE?TIM no crro n-nrlain Mm sa^ Narodni 'Galeriji uspelo dobiti za to priložnost slike in risbe iz Gorice l J*UJM. ne gre. V p»OOilJO. Ne vem ln Trsta, Tako dav zadotol ob deležu, ki ga hrani ljubljanska Narodna galerija, — Pa se! Uničuje mu živi je- smiselnost njegovega dotedanjega mih sonc je Alvin edini otrok, zakaj. Izbor knjig je v zadnjih ustvarjalnost Jožefa Tominca kar’ se da celovito, reprezentančno obsežnost, nje Nima pravice vezati nase dela. ki ga nova doba imenuje ki se je rbdil v kaj vem koliko letih sodoben letošnji prevodi Ja- Jožef Tominc, goriškl in tržaški slikar zapoznelega klasicizma, je v enaki toliko mlajšega. zločin. Pozabiti ne more. prilago- tisoč letih v (le na videz) čudovi- neza Zora (Ssmi krog pekla). Mit- — Življenje ni tako prepro- diti se ne zna. Spoznanje pride tem irrstu Diaspar: mestu, ki je. Je Tavčarja (Ladja med zvezda- Gorice je Tominca vodila želja po slikarskih veščinah v Benetke, važen pečat sto. Kaj ti veš o tem. Prehiter skoraj prepozno. Delo je iskrena resda tehnično tako zelo izpopol- mi), Borisa Grabnarja (Golo son- ™u 3e dalo šolanje v Rimu, kjer se je navzel duha zapoznelega klasicizma. Sl v sodbah. obsodba fanatizma v vsakršni ob- njeno, da si morajo meščani iz- ce) in Jožeta Dolničarja (Planet usuf/v glavnem :^3lv^?^re^mu“ukanl^ v^kladju81?^^^ — Potem se naj poročita. Tu- liki; tudi tistega, ki nam brani mišljati opravke, če hočejo delati, sedmih sonc) so dobri, knjige so težnjami, s tedanjim okusom in z lastno zmogljivostjo je potretlral z darom dl Edit Piaf se je poročila z živeti v našem, današnjem svetu, celo miselne stroie poznajo — to- okusno opremljene; Ali je morda realnega opazovanja, v svojih boljših slikah-tudi s pridihom psihološkega za- mnogo mlajšim od sebe. Potre- Novela Vaclava Kajd^a PC- da Alvin je sam.' Ker je mlad, miselnost, slaba obveščenost bral- fe^ijaTn^ešS bovala je zaščito, ubogi drobni IZKUS je nova raztega stare pri-/ najmlajši, ne more razumeti ome- cev kriva slabe prodaje! Ali pa kritičnih primesi ali težje življenjske problematike. Toda slikar zna odraziti vrabček. Naša, tista, ki nas uči, povedke o Faustu. Tu Mefistb m jetšosti svoie okolice (celo mesto založba ne zna najt; prave poti, *V°J živahen temperament, pa tudi duhovitost, če je potrebno. Zanimivo je, tista pa... No, saj sem že tiho! več peklensko bitje, ampak znan • misli in hoče misliti, da je edino), da bi svoio zbirko razširila zlasti ni zapazha čer kvno snS^dandanerte sUka?Vobmoeje°obeh dSp^01^ Joža Zagorc stvenik s tujega planeta, ki hoče Išče in najde mesto Lys. Tam rned mladino? je že pred vojno kritično zbral podatke o Jožefu Tomincu, je bil Viktor Ste- spozna to, kar je že davno slu- :. / Zdenko Lapajne notinmPzgodovinarieč.Pa je studiozno pisal° ° slikarju več “aHJanskih ume‘- .... Kiy . «Vl! I ^Malo selo sniva...« Ilustracija prof. Rože Piščančeve k pesmi Selo Mile Vlasič-Gvozdičeve v »Metodičnih enotah za pouk srbolirvat- Nepogrešljivo za ortopedagoge nieJškoKkihe?SnrosvetehZ?,nPr0UŽaVa" ?troške nevroze (sesanje-prsta, zapisala, da sta svojo knjigo nameni- nje bkolskih i prosvetnih pitanja je v grizenje nohtov, iztrgavanje las, afek- ]a »vzgojiteljem, učiteljem otroškim svoji odlični, zbirki »Savremena nasta- tivni krči, povečana ceremonialnost, in šolskim zdravnikom ter v?eS va« pied kratkim obogatil' nas knjiž- jecljanje, hipdhondrično tarnanje, ob- onim, ki so dolžni skrben za mla- VADY "A^POTUG^C^Nfv .J-vroze, depresivna stanja dino«’, za or.opedagogopa^je \41ga vA PORUCKV CH9VANI y in histerične manifestacije), psihoze, nhravnost nepogrešljiv strokoven pri-”! motn3e psdiopatije. epilepsija, skupina otro- pomoček in vodnik. Marsikaj zanimi-vedenja v otroški dobi), ki sta jo na- ških encefalopatij, deficiti v intelek- vega bo v njej našel, tudi klinični psi-pisala Pavel Vodak in Antonjin Sulc. tualni sferi kot viri vedenjskih mo- holog. Menimo, da bi dela lahko ko-£m04emVanek pCrte P^fla f’ (oUgofrenija. demenca) ter mot- riKin% služilo tudfkol gradivo za šm- rija Samanek, prof. Višje pedagoške nje vedenja izvirajoče iz telesnih obo- dijske krožke zlasti na osnovnih šo- TNjRri onn strani i •• lenJ 11J, , lah, saj bi temeljito obvladovanje te zaiemad tale Melavim g J 43 knJlga Df ZadnJe poglavje se ukvarja s pestre problematike zvečalo opazo-zajema tale poglavja pomenom in načinom preventive ter valno občutljivost učiteljev In omo- V uvodu je govora o osebnost- rehabilitacije. Zajema: pomen družin- gočalo kar najbolj zgodnjo detekebo SemdoraDib“rtete0ka Pret,ŠOlSke d0' skega ok°«» “ otroka, sestav druži- otrok z motnjami' v telesnem Indu-_ T?r,mn rvoelavio , . ; . neL, materialne in zdravstvene (higi- ševnem razvoju, ki so potrebni spe- važneiše vzgojne1 niLi bdeluje n?J' enske> R°g°Je, družbeno in kulturno cialnega obravnavanja in čimprejšnje važnejše vzgojne napake in motnje: vrednost družine, osebnost vzgojite- pomoči, slabe običaje in navade in njihovo Ijev in anomalne vzsoine volive ki ^ i- , odpravljanje (alkoholizem, kajenje), povzročajo deformacije v razvoju ’ Kn;,lg5> • bogati obsežen seznam otrokovo upornost, negativizem in otrokove osebnosth temeljne ™Ičil- estrezme tuje strokovne literature (po-mutizem, nediscipliniranost otroka, nosti vzgojnih pobud ter rehabilitacijo .c^s^e ^-ndi nemška, angleška, otrokovo akolektivnost, dereistično (prevzgojni postopki in sredstva te? ’ ,ruska)T do+da1n Pa,^ tudi mtšJjenje in avtizem, laž pri otrocih, postopki in sredstva zdravljenja) Drlročen slovarc^k Rtrnknvmh tPrTrn- otroške tatvine, beeaniP in otroške tatvine, beganje in izostajanje od puka, agresivnost in avtoagresiv- sti problematike, ki zadeva obravna- Spričo obsežnosti in heterpgeno- priročen slovarček strokovnih terminov. Delo avtorjev Vodaka, P. in A. Sulca: »Mane i poremečaji ponašanja , - . . , 1 -- -- - - ——v i v 11: ci 11 zs. c.. iv i /. tu vu v v cf ./ (U1 er V 11 (U - nost (suicidalnost) ter hibe in motnje vanje izjemnih otrok in mladostni- - - v seksualni sferi. kov, delo kljub solidnosti ni moglo u Tleč jem dobu« je tiskano v latinici — Bolezenskim stanjem, ki se ma- zajeti prav vsega, kar sodi v to do- in -16 sPričo svoje bogate vsebine so- 3C n ,r obliki vedenjskih mo- meno. Praktična iri strokovna drago-"razmerna P°ceni- Stane 15 N-din. Kji- nifestirajo rt«;, - M K.-, • f- ,z ten'1. Je posvečeno tretje poglavje, ceno« ^avkaTSbravnavane Tnltecpa go dobite v naših knjigarnah sitega jezika« — pubhkacija. o kateri smo pisali v prejšnji številki Obdelana so tale področja: iristabil- Je .vseeLTefkot očitn ® Avterjl ste • vta DESETO DAVIDOVO KRAMLJANJE Glasoviti občinski čarovniki Jeza, žalost, le na stran! bons je moj veseli dan! (A. T. Linhart) nil, da je ona njegova »asisten tiča«. Po tem ceremonialu smo mi ga tednika. Prosvetarji pa so se stvari, a jih ne prežagamo.« Dočakali smo prvi vrh - predstave. Čarodej si je od»eza! "lavo, jo dal pod pazduho in se sprehodil po dvorani. Večina je med gledalci veliko bravcev te- »eus™iljeno ploskate, prosveter- Komentar pros veter jev: »Da- mostarsko vojaško gimnazijo je nes žagamo še bilj nenavadne in ni slučajna.) «Tukaj vidite ena čisto navadna muha. Iz nje bom napravite tapravi slon.« Nekajkrat je rekel »dideldu zdaj imamo slon« in slon je bil pred nami s svojo značilno lepoto zaploskali. ji pa so menili: »Rrezglavost pa ceH5 zakrohotali in komentirali: res ni nie posebnega.« »Asistentica« je oznanila prvo »Ce bi bil vsaj aktualen in V drugem vrhu je »asistenti-. Naše mesto je obiskal pred točko. »Popularan Ali Mehmed splezal po telefonski žici... Tako ca« najprej nataknila glavo, nato Ohevi »glasoviti« čarovnik; prišel Mehmedovič bo požiral ogenj,« je pa ...« pa prinesla na oder velik »puhar« J fejciisu v X Ll'' VCU.U VJ.ilrv., 4..A.V-AAA**. jv domišljavo, odšel kot mokra rekla. kokoš. Nato nam je pokazal kačo z in nakovalo. Mehmed je polo- In res ga je! Gledalci so bili angleško frizuro in dolgo brado. glavo na nakovalo, asistentica .j..* i j!..;. ............ veliko mu i6 nanjo položila precejšen Kulturniki so mu ponudili za navdušeni, ploskali so divje. Meh- Navdušenje je bilo spet sliu0p kulturno dvorano v ga- med se je klanjal, klanjal, Trinajsta vrsta pa: »Mi ii in vonjem. Navdušenja moje skromno pero ne more popisati. Trinajsta vrsta je sic&r menila, da zna to; danes napraviti pri nas. marsikdo, a vendar jo je čarodej osvojil. Njegove sposobnosti bo obrnila sebi v prid, je sklenite Izbrala je zastopnika, mu zaupala noga- sil u’*' uvvimiu v bo- ****-« o® .-j« /vi,.,,,c, .trinajsta vrsta pa; »Mi imamo v kamen in pričete kamen neusmi- vico z denarjem za šolstvo in ga .iškem domu in ponudbo je spre- nato pa se je -zastrmel v trinaj- šoli učila z brado, pa jih ne pro- kleno razbijati. Kamen se je raz- poslala na oder. Zastopnik ie po. /• Po mestu je njegova »asisten- sto vrsto, ki se navdušencem ni dajamo za čarovnijo.« 'c*-6' na drdone koščke, razletelo mahal-s skoraj prazno nogavico k9*' razobesila pisane lepake, pridružila. V tej vrsti so sedeli Sledite je nenavadna točka s pa se !e tudi nakovalo (to ni bi- in stopil pred čarovnika. Dejal Jer je pisalo, naj si pridejo ijud- namreč mestni prosvetarji, in če kožo. Sedemkrat si jo je prebo- lo v Pr°gramu. a je vžgalo pri mu je: »Vidimo, da se vaše spoji ogledat nevsakdanja »čudovi- bi _ Tm Mehmed prisluhnil, bi dei na trebuhu in skozi luknje Pubpkj). glava je ostala cela. Pro. sobnosti brezmeine. Naša želja ie z a’ katera bodo Vse spravila v slišal: potegnil vrv. Gledalci v prvi vr- sv®tn:i delavci so rekli, da to ni skromna. Napolnite nam nogavico »udženje in rokoploskanje«. .*To. pač ni .nio- mi moramo stj s0 ga lahko potipali po trebu- riid Posebnega. »Trde glave, vsak- in neskončno vam bomo hvalež- jj. y>V redu,« smo rekli, »bomo pa požirati še bolj pekoče stvari.« hu in ugotovili, da je tudi ta za- d30!’ Pojav...« ni« hi/ čeprav smo dvomili v res- Sledila je druga točka. »Asi- resen. Pred zadnjo točko je »asisten- Čarovnik je neštetokrat pono- nost lepakov. stentica« je od nekod prinesla Trinajsta vrsta pa spet nič. tiča« v turških hlačah zaplesala vil dideldu, a nogavica ni reagi- O Dvorana je bite nabito polna, dolg zarustan meč. Na oder je Moj levi sosed je rekel mojemu izzival- j barski ples. Predstavil raD. Ta polomija mu je pojevari- doifafiZaterp 80 Prinesli nekaj povabite nekaj družbeno politič- desnemu sosedu, tako da sem z jo je on in Obenem povedal, da la vse zadovoljstvo. Poklapan je hiihT11 stolov. To se je v zad- nih delavcev, ki so sedeli v prvi lahkoto -slišal: »Ljudje s slonovo nastopa pod umetniškim imenom odžel za oder. Noč je vzete »asi- pLE.uveh letih le trikrat zgodilo, vrsti, in jim -ga ponudite v po- kožo pa res niso danes nikaka Rosita. stentico« in njega... ko Pas je obiskal trio Slak, tipanje. Potipali so ga in gle- redkost« . Tako ug(č, ko je v nekem filmu na- dalcem povedali, da je zaresen, drugi. ^ epila neka poi{zana španska Tudi meč je Mehmed mimo- Publika je planila v navduše- mislili tudi Odplesala je, na vristj je bil p- S.: Kar ni uspelo Aliju, je spet on. Prinesel je majhno škat- uspelo občinskim čarodejem. Pro-«»vKa , , , , lo, v njej pa, je imel shujšano svetne delavce v mestu so z bese rano Kre1t];<;Palsenapolml dvo- grede P°žrl' Gledalci P° Ploskali, no rokoploskanje, tako da je muho. Radovedni smo bili, kaj bo dami prepričali, da prazna noga- torei »Kri. , F1- Carovnik je bil trinajsta vrsta pa nič. Komentar Mehmed / velikim navdušenjem storil z ubogo podhranjeno žival- vica ni prazna nogavica, ker je Toke pubTk kl ^ UganiI okus ši' i® biI P°dPben kot ob Prvi toč- točko ponovil. COj on pa; >>Za moie čarovnije ni. lahko še bolj prazna in mogoče Gonu e' . j ki- z naslednjo čarovnijo si je ma mej. Povsod v ZFRJ, v vseh tudLbo, in da s polprazni noga- j avli a fN6 oznar?'1 zacetek Do- Tretjo in četrto točko si je Ali prislužil spet veliko občudoval- šalah in igrališčih strmijo moje vico lahko delajo čudeže, če te “Asistenti 56 °n ”asistentica«. sposodil pri TT-ju. Najprej je cev. »Asistentica« ga je zaprte v glasovite programe in to oubUk bod l Prav obračali. Ko sem to sli. «e on »zn 4 A?aS 'u p0Yedal,a’ da vrgel vrv v višino in nato sple- zaboj in ga nato prežagate. Tre- obližnjib in neobližnjih krajev.« šal, sem rekel, da mora ostati za- dovič« J/Ah Mehmed Mehme- zal proti vrhu. To pot je bilo nutek za tem pa se je spet poja- (Vsaka podobnost jezika z jezikom Pisano z zlatimi črkami. -lviehmed Pa naa Je sezna. navdušenja manj, ker je bilo vil pred nami brez praske. v propagandnem materialu za David Rimaš NOVE KNJIGE Drago Sega — »Eseji in kritike«. Ko je Cankarjeva založba lani natisnila »Eseje in kritike« Draga Šege — knjigo je preprosto opremil Branko Simčič — je s tem knjižno opozorila na njegov delež v prostoru domačega kritičnega vrednotenja in razmišljanja o leposlovni poeziji, prozi in dramatiki. Takoj je treba navesti, da kritično-esejistični posegi Draga Šege niso pogosti v re-vialnem tisku, da ni reden spremljevalec širšega literarnega dogajanja na Slovenskem. Zato pa se da iz knjižnega izbora razbrati Šegovo težnjo, da se osredotoči na tiste literarne pojave, ki po svoji vsebini in razsežnosti tvorijo kos osredja besedne ustvarjalnosti, oziroma dajejo pomembno barvitost domačemu leposlovju. Pri tem ga je vodil lasten estetski interes kot težnja, da kritično sledi odbranim, zgovornim literarnim pričevanjem, bržčas pa mu je pri tem neutajljivo vodilo široka realnost z aktualnimi ali vsaj tipičnimi žarišči. Kritik seveda ob tem razpoznava in vrednoti stanje dozorelosti umetnine in njeno povedno območje. Drago Šega je kot kritik nastopil tik pred drugo svetovno vojno in je v povojnih- dneh plodno nadaljeval kritično-esejistično vrednotenje, kar odraža tudi ta knjiga. Na področju pesništva posega s »Slovensko poezijo« — uvod za slivensko antologijo poezije v francoskem prevodu 1932 — v bistvene razvojne tendence v zgodovinskem procesu naše književnosti, podobne nagibe je Šega imel v eseju »O razvojnih tendencah sodobne slovenske poezije«. — informativno poročilo ob srečanju italijanskih in jugoslovanskih književnikov 1964 — vendar slednji kratek esej spričo resnično kratke odmerjenosti ne more zaobjeti ob vsej poenostavljneosti raznoterih idejnih in slogovnih teženj poezije 'ob Zupančiču. Zato pa -daje prvo-imenovani esej biten vpogled v tematiko in problematiko ter jzrazila naših pesnikov od Vodnika do Koviča in D. Zajca. Seveda je Drago Šega uravnal svoja vrednotenja po izboru prevedenih pesmi, ohranil razvojne vezi ob bistvenih pojavih literarnih umetnin v našem družbe-no-zgodovinskem prostoru in času. Odmerjeni prostor ne dopušča, da bi iz kritik in esejev izluščili izhodišča in kritična merila Draga Šege, da bi pritrdili mnenju, kako je lahko kritika ali esej časovni pojav, navezan na umetnino, problematiko nekega časa. a tudi vrednotenje, ki lahko preseže ozko časovno pojavnost, in v koliki meri se to da doseči v kritiki, v koliki v prožnejšem eseju. Navesti velja, da »Kritike in eseji« Draga Šege dajejo vpogled njegovega kritičnega pričevanja o Igu Grudnu, Cenetu Vipotniku. Edvardu Kocbeku. Bogomiru Magajni. Francetu Novšaku, Antonu Ingoliču. Ferdu Godini, Miri Miher ličevi, pa o dramskih uprizoritvah Ivana Cankarja. Bratka Krefta, Ivana Potrča. Mire Mihelič, Igorja Torkarja, Miloša Mikelna. Branka Hofmana in Marjana Rožanca. Ob posameznih kritikah in esejih bi lahko bile navedene letnice prve objave in periodika. ' / Prvi poizkusi programiranega pouka na šoli heroja Rajka v Hrastniku V zvezi z racionalizacijo na intenzivno delo, pri slabših učen- pa je vplivala zavest, da so spo- kovnega območja, so ga naši vseh področjih dela je tudi med cih pa vzbuditi občutek samoza- sobni sami priti do novih spoz- učenci lahko uporabljali brez pedagoškimi delavci čutiti več vesti, ker jim ta metoda omogo- nanj. Učitelju je bila v posebno večje učiteljeve pomoči. Le redke prizadevanja za uvajanje takih ča osvajanje gradiva na način, zadovoljstvo ugotovitev, da je bil besede so jim bile neznane in bi metod, ki bi racionalizirale delo značilen zanje. Gradivo je sestav- strah pred izkoriščanjem povrat- moral učitelj ob pripravi na de-tudi na vzgojno-izobraževalnem Ijeno iz 3 delov: nih informacij, ki so učencem do_ lo s programom s primernimi va- področju. Dosedanje izkušnje v 1. Seznanjajnje s črkami, stopne, neutemeljen. Učenci so jami odpraviti tudi to pomanj- svetu in pri nas kažejo, da bi bil 2. kontrolni pregled črk, namreč hitro razumeli, da bi se kljivost. Problem različne hitrosti lahko programiran pouk eden iz_ 3. kratki teksti za vaje v či- na ta način sami izključili iz na- dela smo rešili z dodatnimi nalo- med pomembnih elementov za do- tanju in razumevanju tekstov, daljnjega dela. Izobraževalni gami iz učne knjige, šego tega cilja. pisanih v cirilici. vzgojni smoter je bil povsem do- Po naših izkušnjah menimo. Sleherni članek vzbudi v uči- Delo jim je vzbudilo veliko za- sežen, saj so učenci ob zaključku da je posredovano gradivo Štam-telju željo, da bi se z novo obliko nimanje, saj so se vanj aktivno dela rešili kriterijski tekst nad- pana cirilica primemo tudi za na-dela seznanil tudi v praktičnem vključili tudi najslabši učenci, povprečno. 1 še šole in bi ga bilo vredno upo- zivljenju v šoli. Ob hospitaci- Pomenilo jim je pravo osvežitev Četudi je program sestavljen rahljati. ji v šoli Jordanovac v Zagrebu v učnem procesu, zlasti pozitivno za učence hrvatsko-srbskega iezi- S. P. smo videli prve praktične poiz- Obisk ea Dolah p ri Litiji »Napišite sestavek o pomla- dobro obvlada metodiko in peda- plod vestnega pripravljanja in gogiko. Koliko iznajdljivosti in učiteljičine zavzetosti za poklic, s temi besedami je znanja je potrebno za sleherno Vse, kar se je dogajalo v razre- kuse programiranega pouka. Ob tej priložnosti so nam zagrebški kolegi povedali, da pripravlja dr. Mužič gradivo za učenje cirilice po programirani metodi. Ker smo domnevali, da bi bilo gradivo uporabno tudi za slovenske šole, di...« smo se želeli podrobneje seznaniti Približno z njim. Avtor nam je dal na voljo začela učno uro mlada učiteljica uro kombiniranega pouka in tov. du, je bilo namenjeno učencem, eksperimentalno izdajo in dovo- Cvetka Pavlin na Dolah pri Litiji. Pavlinovi tega ne manjka. Če ne pa nam, ki smo poslušali, lil, da program preiz-kusimo na Poučuje 3. in 4. razred* Učna ura vedno dela tako, kot je pokazala py gg nekaj zanimivega smo slovenski šoli. / kombiniranega pouka (slovenski pri uri, ki smo ji prisostovovali, videli na Dolah. To je bilo preda- Pnipravljeni program je name- jezjk in matematika) nas je pre- potem so otroci, ki jih poučuje, vanje o cepljenju sadnega drevja, njen učencem tretjih razredov pričala, da je učni postopek v ro- zares lahko srečni. Ni samo učite- učencem 7. in 8. razreda je pripo- hrvatskih osnovnih šol in je pre- kah spretnega in inteligentnega Ijica, temveč tudi vzgojiteljica, ki vedoval učitelj Mirko Kolesa" iz težno linijskega tipa. Izobraževal- učitelja pravo doživetje. Prav je, zna slehernega otroka vzpcdbu ni smoter programa je: seznaniti da taki učitelji ne poučujejo sa učence z velikimi in malimi črka- mo vmestih, ampak tudi v odda mi tiskane cirilice, jih usposobiti, Ijenih vaseh, kakršna je Dole, ki ampak sproščena in umirjena. _________________, da v cirilici napisani tekst napi- spada v območje litijske občine. Učna ura, ki smo jo videli, ni bila seda prihajala iz srca. Njegovo sejo v latinici, pa tudi da morejo Na šoli so sami mladi ljudje, vod- vzorni nastop ob kakršnem člo- navdušenje se je polastilo tudi logično dojemati preproste v čiri- stvo pa je v rokah Cvetke Pavlin, vek vedno pomisli — Ali je ved_ učencev, tako da je bil ob koncu lici napisane tekste. ki poučuje šele'drugo leto. CMa- no tako? — Ne, pri atovarišici v zadregi, ker ni mogel zadostiti Vzgojni smoter: uvajati učen- tična šola je Gabrovka). Čeprav Pavlinovi nismo videli nič iz- vsem njihovim željam, ce v samostojno, koncentrirano je začetnica, je pokazala, da rednega. To je bila učna ura, ki je Tov Kolesa je učitelj starejše generacije. Osnovno znanje iz sadjarstva je dobil že na učiteljišču, kasneje v življenju pa je postalo sadjarstvo njegova velika ljubezen. V tem se je še izpopolnjeval. Več generacijam svojih učencev je znal vcepiti veselje do sadjarstva. Zdaj je že ored upokojitvijo in v šoli ne bo več dolgo vzgajal mladih sadjarjev, Kostrevnice pri Litiji. Predavanju diti da naredi, kar največ more. je sledilo praktično delo — ce-Pri pouku ni^ prav nič nervozna, pljenje. Všeč mi je bila učiteljeva zavzetost, saj je sleherna be- OS RAZPISU ZA SESTAVO NOVIH UČBENIKOV Pred kratkim je bil objavljen ne bi povedali učencem, da se ne morejo izluščiti bistvenega razpis učbenikov za spoznavanje vodni hlapi zgostijo ali združijo ter da se laže učijo iz dispozicije za^Q nastaia vprašanje kako iz narave za V. razred in biologijo v drobne kapljice? Pri opisovanju podane pri razlagi v razredu. koristiti njegove bogate izkušnje za VI. razred osnovne šole. Nova jabolčnega cvetožera v učbeniku Take iziave nam zgovorno pri- in znanje O vsem tem smo se po-učbenika morata zajeti učno snov, za V. razred je avtor zapisal, da čaj0) da v učbenikih ni zaslediti govarjali tudi z direktorjem kme- ki je predpisana v učnem na- se gosenica jabolčnega cvetožera tiste niti povezanih pojmov, ki tijske zadruga v Dolah Črtu za osnovne šole. —1—l-1 ~ TT2—*------- - - Vprašanie je, kdo se bo lotil te težke in odgovorne naloge. Do- lub? Zakaj ne bi raje povedali, zabubi v lubu. Učenci sprašujejo, vodijo učence k logičnemu skle-ali gosenica napravi luknjico v panju. ■iiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiii!!iiiii«iiiiim RAZPIS ŽAGARJEVIH NAGRAD Na podlagi 4. člena zakona o nagradah Staneta Žagarja (Ur. | list SRS, št. 26-292/65) in po sklepu seje z dne 13. marca 1967 g| razpisuje odbor za podeljevanje Žagarjevih nagrad ŽAGARJEVE NAGRADE za leto 1967 V letu 1967 bodo podeljene Žagarjeve nagrade po 5000 N-din 1 (pet tisoč novih dinarjev). § H. | Žagarjeve nagrade se bodo podelile za izredne uspehe na J vzgojno-izobraževalnem področju, ki so širšega družbenega jj pomena in prispevajo k napredku pedagoške prakse in teo- g| rije in so jih zaslužni delavci dosegli: — pri delu v šolah in drugih vzgojnih in izobraževanih g zavodih; J — z organiziranjem vzgoje in izobraževanja; — z objavljenimi strokovnimi vzgojno-izobraževalnimi j deli; š§ — z izdelavo učbenikov in drugih učnih sredstev. III. | Kandidate za podelitev Žagarjevnih nagrad lahko predla- jj gaj o: _ 1 — delovne in druge organizacije, ki se ukvarjajo z vzgojo j in izobraževalno dejavnostjo; A — občinske skupščine; B — družbeno-politične organizacije; — zveza pedagoških društev Slovenije in pedagoška dru- g štva Slovenije; — strokovna društva Slovenije, ki vključujejo učitelje; — zavodi za prosvetno pedagoško službo; — za zadeve vzgoje in izobraževanja pristojni organi družbeno-političnih skupnosti; — zavod za šolstvo SRS; : — republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejav- f| v nosti. g Predlogu je treba priložiti ustrezno dokumentacijo (strokoyna jj mnenja, strokovno delo, učbenik, učno sredstvo ipd.). IV- I Predloge je treba poslati do vključno 30. aprila 1967 na na- j slov: Republiški sekretariat za prosveto in kulturo, Ljubija- {j na, Župančičeva 3, Odbor za podeljevanje Žagarjevih nagrad, jj V. Žagarjeve nagrade bo razdelil odbor dne 25. junija 1967. Ljubljana, 13. marca 1967 p ODBOR ZA PODELJEVANJE j§ ŽAGARJEVIH NAGRAD ( PRIPOMBA: Lanskoletne kandidate za Žagarjeve nagrade, B ki niso bili nagrajeni, lahko predlagatelji ponovno predla- j| ga jo, če z dokumentacijo utemeljijo, da dejavnosti kandida- 1 tov vseskozi in zlasti v tem letu ustrezajo pogojem razpisa. 1 illlllNiillllllllllllllllllllllllllllllllllMMllIlillllllllllllllllllllllllllllllSIIIIIIIIljUllllli/tlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllinillllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllir Tretje republiško tekmovanje mladih prirodoslovcev Tako je bilo tistega pomladnega dne na Dolah. Spoznali snm Vsi zadnji učbeniki za biolo,- dve obliki uspešnega dela učite- bro bi bilo, da bi komisija za da si gosenica poišče skriven gijo s0 šli V skrajnost poenostav- lj a na vasi. Mislim, da bi morali Ijanja učne snovi, ker so verjetno š,e večkrat stopiti med učitelje po razlage bm pigoi uSbenikov pod Vp.iiVom oddaljenih vaseh in se porazgo- ,, , . lrazrea- pritiska nekaterih praktikov, češ voriti z njimi, pa tudi pohvaliti povabila ze priznane pisce učbe- Vendar pa v učbenikih m vse sla- da sQ gtari uebenikf preobšmi. tiste, ki svoje delo opravljajo z r>i U-rvrr ali r\a TVinvoniT-nn n /ntto ni".— no v/ onlnenom oo n ru rol n rr avH o_ -1 Ijllb^ZnijO Tokrat je bil pobudnik za srečanje ZPPS Ljubljana I., predvsem pa pedagoška svetovalka tTx„„ . Pavla Zadobovškova, ki že nekaj Ucenei mnogo lažje dojemajo let zavzeto dela na ob- Učbenike pri republiškem se- prostor v razpokah lubja? Podob kretariatu zbrala pri biologih no najdemo neprimerne razlage praktikih ""toombe in šele nato tudi v učbeniku za VI. povabila že priznan nikov .ali pa morebitne nove pri- bo. V .splošnem so učitelji zado-javljence, da bi se temeljito po- voljni z ilustracijami, zlasti v uč-govorili, kako naj bi obrazložili beniku za VI. razred. učno snov v novih učbenikih, da bi bila učencem razumljiva. V novih učbenikih pa so učno snov skrčili v bolj zgoščeno obliko, zato so pa tudi težje razumljivi za učence. Moj namen ni analizirati posameznih poglavij v učbenikih, Zadnji učbeniki za spoznava- ampak opozoriti pisca novih uč-nje narave za IV., V. in VI. r-az- benikoV na želo težko in odgovor- učno snov, če je povezana v ne- močju! red osnovne šole obravnavajo no nalogo. kem logičnem zaporedju, kakor učho snov na tak način, da Vprašanje je, kako bo pisec v pri neurejeni razvrstitvi učne učenci in učitelji 'dostikrat ne ve- novem učbeniku za V. razred ob- snovi. do, za kaj gre. Naslovi poisamez- razložil zgradbo in funkcijo kore- Večina praktikov izjavlja, da nih tem v knjigah sicer odgovar- nine, stebla ter lista. Okvirni sedanji učbeniki ne ustrezajo in učni načrt namreč nikjer ne verjetno bomo spet ugotavljali, predvideva, da bi se učenci sezna- da tudi novi'ne bodo ustrezali in Miloš Djukič V Ljubljani bo maja že tretje re-publiško tekmovanje mladih prirodoslovcev v astronomiji, biologiji, fiziki in kemiji, ki ga prireja republiški koordinacijski odbor gibanja Znanost mladini. Tekmujejo lahko vsi dijaki drugostopenjskih šol, posebej pa je zaželeno, da se udeleže tekmovanja tisti dijaki, ki delajo v prirodoslovnih krožkih. Pogoj za sodelovanje na tekmovanju je, da mora tekmovalec izdelati ali sestaviti neko pripravo ali naprava, oziroma zbrati in urediti neko zbirko ali drugo gradivo, s čemer dokaže ali ,pojasni neko pravilo, izsledek ali fenomen iz obravnavanega področja, na osnovi izdelka ali zbirke pa mora izdelati še pismeno nalogo. V njej obdela rezultate opazovanj, poskusov in dognanj, naloga ja jo prejšnjemu učnemu načrtu, vendar je tekst pri nekaterih .e- 150-letni jubileji osnovnih šol mejo. Čudno je opisano kroženje vode v naravi v učbeniku za IV. razred. Tu namreč piše, da se V podkrepitev mojega izvaja- snov narekovati kot do sedaj, nja lahko navedem to: učitelj opozarjal učence. PROSVETNI DELAVCI! Prosimo, opozorite starše na roditeljskih sestankih ali ob srečanjih z njimi na »MALO KNJIŽNICO ZA STARŠE« ki jo izdaja CANKARJEVA ZALOŽBA V tej zbirki izhajajo knjižice — pišejo jih naši priznani pedagogi, psihologi in drugi izvedenci — ki so namenjene staršem in sploh vzgojiteljem kot tehtna pomoč pri vzgoji. Le s pomočjo prosvetnih delavcev bodo prišle knjižice v vsako družino in tako prispevale k boljši vzgoji in uresničevanju naših vzgojnih ciijev. Doslej, so izšle knjižice: do sedaj. J. Hlača « Jan Makarovič: OTROK PRED IZBIRO POKLICA ® Slavica Pogačnik-Toličič: VZGOJA OTROKA K ČISTOČI V PRVIH LETIH • Jože Valentinčič: KAKO POMAGAMO OTROKU PRI UČENJU — razprodano • Dr. Milica Bergant — Vinko Skalar: MOJ OTROK NA KRIVI POTI • Dr. Franc Pediček: PUBERTETA — DRUGO ROJSTVO • Dr. Milica Bergant — dr. Zdenka Humar: STRAH OVIRA OTROKOV RAZVOJ • Slavica Pogačnik-Toličič: OTROK IN IGRA * • Leopold in Milona Bergant: OTROK V STISKI « Zoran Jelenc: MOTNJE IN TEŽAVE NAŠEGA ŠOLARJA « Dr. Zlata Hribar: MOJ OTROK JECLJA ® Dr. France Pediček: MLADOSTNIKOVE ZADREGE -Vsaka knjižica obsega 70 do 100 strani, cena vsaki knjižici pa je — glede na obseg — okrog 5,00 N-din. Opozorite, prosimo, starše tudi na našo KNJIŽNICO ZA MLADE. V nji sta doslej izšla dva zvezka, ki bosta mladim \ veliko pomoč: fc Bogdan Tekavčič: MLADOSTNIK IN SPOLNOST Kart. 7.90 N-din • Leo Žlebnik: VAJINO LJUBEZENSKO ZORENJE Kart. 8,00 N-din Knjižice so na voljo po vseh knjigarnah, lahko pa jih naročite tudi na naslov: CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana, Kopitarjeva 2 H učiteljskega poklica. Občutila je gren-= kobo gimnazijskega Študija, kjer so g bili predvsem otroci premožnih. Obli čutila je krivico tedanje družbe do g mladine. Zaradi zaposlitve med oku-U; pačijo je morala obiskovati tehnično H šolo, istočasno, pa je bila ilegalna ob-§! veščevalka NOV in POJ. Po osvobo-g ditvi je poslovala pri pošti, pri poli verjeništvu za komunalne zadeve in g v Tovarni kovinskih izdelkov, g V tem času Tončka Kiklova beleži g vrhunske dosežke na športnem po-g dročju, saj je član državne reprezen-S tance v odbojki. Istočasno pa študij g in zaposlitev: višji' tečajni izpit, di-H ploma učiteljišča, strokovni učiteljski g izpit, diploma višje šole, seminar za j§ matematiko, vodstvo folklore, brodar-g skega krožka, počitniške zveze, odboj-g .ka, Partizan in še in še in številni g nastopi na šolskih in drugih prosla-g vah. /" , Vse vprašalne pole za ocenitev. m učnega in vzgojnega uspeha poznajo g samo eno oceno — Tončka je odlična. Za študij in osebno strokovne m bogatitev je žrtvovala veliko noči, z H individualnim delom je obdelovala Zavod za glasbeno in balet«0 boditve. Po osvoboditvi je bila šola v izobraževanje v Ljubljani vabi St. Vidu nad Vipavo preimenovana v osnovno Šolo »Fran Levstik" iz ŠOlOtr\POdinari0SU'a , t . Ljubljane, osnovno šolo v zdra- bil Kvaksrt Tč nt^lfo^usme^^ročilu vilišču Valdoltra in vzgojni za' neobvezen pouk že v 17. stoletju, uči- vod »Janez Levec« v Radovlji0” li so v samostanu očetje cistercijanci. da prisluhnejo oddaji ki ji#1 Dognano je tudi, da so imeli za mla- :G .™vpxpn farpk 11 lV- dino pouk ob nedeljah. Po razpustu . osvecena V TOreK 11. f cistercijanskega samostana 1732 je 19C7 ob 9.40 uri. Naslov oddaja prevzela župnijo svetna duhovščina, je »Jutri«. Za šolo se je zelo zavzemal Janez Ko- tt id pečki, ki je 1811 ustanovil zasilno šo- V torek 18- IV- <>b istem ča^ lo, v kateri je poučeval cerkovnik Pa je pripravila Glasbena SOM Matija Ozimek le nekaj let. Takratni »Franc Šturm« iz Ljubljane oskrbnik prejšnjega samostanskega naslovom »Pipiban 'ob01* ■premoženja Janez Lušin in župnik ^ J0 z naslovom UlClDan, ° .& Kopecki sta vložila prošnjo na de- dan«. K poslušanju te odC^ želno šolsko oblast in prikazala 114 vabi osnovne šole v Kozini, 2^" šoloobveznih otrok, med katerimi je ■žprnbprki] Sli i h oni 11 mu /^iizprnb0^"* 38 otrok že obiskovalo privatni pouk. zemD|rKU? ^unorju pri zuzemu Prošnja je bila ugodno rešena in 4. Šempetru pri Gorici, Se11 novembra 1817 so odprli javno eno- žeeah in Izoli, razrednico v samostanskem poslopju. Za prvega učitelja je bil imenovan Ozimek Matija, ki je med odsotnostjo dovršil v Ljubljani enoletni tečaj za učiteljsko službo. Pouk je bil v sa- mostanu do 1897, ko so kupili samostansko poslopje od avstrijske vlade spet cistercijanci. Do leta 1903/1904, ko strokovno literaturo, in dosegla po- tudl vesten, nesebičen in natančen de- ie bil° zgrajeno novo šolsko poslopje, stavljeni cilj v diplomi. Njem želji in iavec, bila je vedno pripravljena 50 poučevali v hiši učitelja Franca v?1;h P° intelektualnem bogastvu še sprejemati in reševati nove in nove Kovača, ki je, služboval pa štiškl m bilo zadoščeno. Želela je diplomo naloge, najdemo jo v raznih strokov- osnovni šoli od 1871 do 1915. Leta 189". visoke šole le zato, da bi še bogatejša nm komisijah, v strokovnih aktivih. 50 šolo razširili v trirazrednico z od-mogla nuditi svojim učencem čim več v Šolskem svetu ipd. — povsod tam lokom deželnega šolskega sveta v vednosti in znanja. kjer je potrebno delati. ’ Ljubljani. Do 1938 pa je šola postala Veliko nas je nezadovoljnih s svo- Smrt je prezgodaj iztrgala iz naše osemrazredna. jim delom. Veliko nas načrtuje svojo sredine vzornega in vestnega učitelja Zirovska osnovna šola je bi-življenjsko pot, če bi se še enkrat in vzgojitelja, vedrega in plemenitega la ustanovljena 1817. leta. Prvi učitelj rodili. Toda če bi se Tončka še en- tovariša. S svojimi lastnostmi in s in cerkovnik je bil Martin Albreht krat rodila, če bi ponovno prišla med svojim delom si je zagotovila najlep- ki je poučeval od 1817 do 1826. Od nas, bi ponovno bila učitelj in vzgo- ši spomin. 1549 rnu je pri pouku pomagal sin Va- PK0SVH NI IIIIAVH List izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih d®' javnosti Slovenije - Izide najstdnevno med šolskim letom " Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham - Nasl° uredništva: Ljubljana. Kopitarje^ 2, telefon 813-722, int. 363 - Nasi*’ uprave- Ljubljana. Nazorjeva l| telefon 22-284 - Poštni Pre“l 155-Vil - Letna naročnina za p „ sameznike 1.000 din OO ND>. šole in ustanov* ?.ftno din N . — Številka tek. računa 501-8'26 - Tisk CZP »Ljudska pravic3 pa mora ustrezati osnovnemu- namenu gibanja t. j., da seznanja mladino z metodami znanstvenega dela. Kandidati morajo poslati pismene naloge ocenjevalnim komisijam do 20. aprila, in sicer: pismene naloge iz astronomije, fizike, in kemije je treba poslati na naslov: »-Gibanje Znanost mladini«, republiški koordinacijski odbor za Slovenijo, Ljubljana Lepi pot 6, p. p. 99; naloge iz biologije pa na naslov Inštitut za biologijo v Ljubljani, Aškerčeva 12. Tekmovanje obsega tudi ustni del, ki bo sestavljen iz zagovora in demonstracije izdelka ali zbirke ter iz testa, ki naj pokaže širše poznavanje predmeta. Osnovni namen gibanja in tekmovanja je razvijati in krepiti prvine pravega znanstvenega dela pri mladem človeku. mah tak, da ga učenci ne razu- nili s tipično zgradbo rastlinske da bodo morali kljub temu učite- Osnovna šola na Planini pri ni zmanjšalo. Po šolskem zakonu iz lentin, ki ga je 1849 postavil ijubljan- celice in sploh kakršnekoli celice. Iji po svoje delati in učencem ^evilici bila ustanovljena 1817. leta, leta 1869 se je uvrstila šola med eno- ski knezeškofijski konzistorij za pra- in sicer za župnije Sv. Vid, Zagorje, razrednice (šoloobveznih otrok 130) in vega učitelja. Poučeval je do 1863. Preserje,, Dobje in Jurklošter, kjer v ie b51a 1873 z štajerskega de- Prvi podučitelj in izprašani priprav- Ko je Preden bi odobrili nove UČbe- tistem^ času" ni bilo"nobene*Jšole". želne§a šolskega sveta z dne 17. av- nik Janez Pokoren je" nastopil službo naj se nike, bi bilo pametno, da lih dob- Na-iPre3 je šola delovala kot enoraz- fusta 1873 (štev- 3737) razširjena v 1867, ko so odprli drugi razred. Z od- ’ ’ ^ 5 J rprlnirio -iv, ----x______ ... . .. rivnra'7rpr1rn'r*r» H RS ntrnl^ in 1Qnn ir +■ ' vodni hlani v rrakn anrpr-oniin v on' ufpniu nnriužiripin kniige «r> rn nroStuHirair, ir, ph rednica Ih so poučevali v njej okoli dvorazredmeo (165 otrok) in 1900 v tn- lokom okrajnega šolskega sveta v Lo- , mapl ^ zjaKU sprentetlljO v pn učenju poslužujejo Knjige, so ro preštudirajo učitelj! m šele ob 60 učencev celodnevno, in sicer na razrednico (217 otrok). Od 1817 do 1869 gatcu z dne 11. maja 1878 (štev. 19/ Kapljice, V led itd. Ali se res izjavljali, da se IZ nje težko UC1_ morebitnih pripombah dajo tl- rotovžu (v občinski hiši), ker poseb- 80 vzdrževale šolo in učiteljstvo všo- 180) so šolo razširili v trirazrednico ih vodni hlapi spremenijo? Zakaj jo; ali, da snovi ne razumejo, da skati, da bi naposled le dobili v ne§a šolskega poslopja še niso imeli. lane 05čine, 1869 pa ž® Prešio vzdrže- 1912 v štirirazrednico. Leta 1921 je po- našešoto take učbenike, kot si jih ^ UU&* ^ želijo Z6 vrsto let ucenci sami in no 90; ker pa se je to število iz leta Po ustnem izročilu so v. Št. Vidu tro naraščanje šoloobveznih otrok in učitelji, ter da bi jih lahko upo- v leto večalo, so 1822 zgradili prostor- nad Vipavo, danes Podnanos, po- obmejna lega šole po |etu 1918, ko so rabliali dališn d oho knt C m n iih no enonac^tropno šolsko poslopje. Ko učevali mladino organisti Leta 1783 ie SRm všolali še nekatere manjše ob- rdDija.il aaijso aoDO, KOt smo lin so 1860 v St> Vidu odprli prlva^0 šo_ ucevan miacuno organisti, Leta 1783 je mejne kra3e_ v 2ireh se 1e širila čeV- lo, se je število otrok na šoli v Plani- p°^čeval otroke Anton Pibernik, za ]jarska 0brt in je število prebivalcev njim pa učitelj Anton Pavlin, ki se v kraju zaradi ugodnega gospodar- / je prizadeval, da bi bila šola 1817 skega razvoja naraščalo. Na osnovni uradno priznana za javno šolo. Šol- šoli v Zireli je delovala od 1879 ob ska občina je obsegala vasi: Št. Vid, torkih in petkih tudi ambulantni Podraga in Lozice. V Podragi je bila (gorska) šola, namenjena otrokom i^ 1963 ustanovljena samostojna šola, v oddaljenih vasi. Lozicah pa 1876. Šolsko poslopje je Šolskega poslopja v 2ireh ni bilo* bilo preurejeno iz srenjske hiše, de- Leta 1364 je srenja kuoila »staro Soloma pa prizidano leta 1317. Novo šol- 1°«» bivšo pristavo brižinskih škofov* sko poslopje pa so zgradili 1911. Od Iri je stara več stoletij. Kasneje se ustanovitve šole do 1924 je bil pouk šola preselila v hišo, ki je bila ob- Kruta bolezen je iztrgala iz naših jitelj, bila bi človek, predan svojemu ^ ^°venščipi’ nato Pa so pričeli pri- črnska last. vrst/ Tončko Kiklovo, predmetno uči- poklicu, učencem, poln ljubezni do na. šolo italijanski učitelji in teljico na Železniški industrijski šo- mladine in razumevanja do proble- ?928 .so alovensčmo povsem pregnali G1350611 In SOI li v Mariboru. mov mladih. iz sole. Po razpadu Italije je pričela » V svojem življenju ni imela mož- Tončka Kiklova ni bila Garcio Partizanska šola 20. decem- nosti, da bi po najlažji poti prispela vzoren učitelj svojih učencev. °ra in °Psta3ala vse do osvo- do svojega življenjskega smotra —