fl Internacionalizacija v šoli
^^ Urška Slapšak
CMEPIUS
Andreja Lenc
CMEPIUS
O
>
cd
0
Evropska komisija s svojimi programi sofinanciranja omogoča organizacijam pridobivanje mednarodnih izkušenj, posamezniku pa •	razvoj tistih kompetenc, ki so danes nujne bolj kot kdaj prej. Zaradi
^^^ globalizacije, razvoja tehnologije in množičnih migracij se mladi soočajo s tujino, drugacnimi jeziki in kulturo, drugacno od tiste, ki jo poznajo doma. Za življenje v takšni družbi sta potrebna temeljita vzgoja in izobraževanje, medkulturne kompetence pa morajo imeti posebno mesto. Medkulturne kompetence se ne razvijajo same od sebe, temvec lahko njihov razvoj spodbujamo z internacionalizirano šolo, njeno kulturo in ucitelji. V clanku bomo podrobneje spregovorili o pojmu internacionalizacije ter dveh tipih njenega razvoja (internacionalizaciji doma in internacionalizaciji v tujini), s predstavitvijo Študije ucinkov programa Vseživljenjsko ucenje pa bomo opozorili na pomen mednarodnega sodelovanja šole pri razvoju internacionalizacije in njenih ucinkov.
Ključne besede: internacionalizacija doma, internacionalizacija v tujini, medkulturne kompetence, Erasmus+
Vzgoja in izobraževanje igrata pri družbenem in gospodarskem razvoju države pomembno vlogo, pri cemer je pomemben element internacionalizacija. Nacionalna agencija cmepius z izvajanjem programa Erasmus+ podpira mednarodne dejavnosti, te pa spodbujajo razvoj internacionalizacije organizacij ter medkulturne kompetence pri posamezniku, saj te dandanes bolj kot kdaj prej postajajo nujne.
Pojem internacionalizacije se je pojavil v dokumentaciji razpisa za Erasmus+ že v prvem letu izvajanja programa. Eden izmed ciljev programa Erasmus+ je »spodbujati krepitev kakovosti, odlic-nost inovacij in internacionalizacijo na ravni izobraževalnih institucij, zlasti z boljšim mednarodnim sodelovanjem med ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter drugimi deležniki«. Da bi to dosegli, od institucij, ki vprogramu sodelujejo, pricakujemo, »da krepijo zmogljivost delovanja na mednarodni ravni: boljše vodstvene sposobnosti in strategije internacionalizacije; okrepljeno sodelovanje s partnerji iz drugih držav; dodeljevanje višjih financnih
VODENJE 1I2016: 19-26
Urška Slapšak in Andreja Lenc
sredstev za organizacijo mednarodnih projektov; vecjo kakovost pri pripravi, izvajanju, sprotnem in nadaljnjem spremljanju mednarodnih projektov« (Evropska komisija 2016). Poleg tega pa še, da bodo potrebe udeležencev uskladile s svojimi notranjimi nacrti za internacionalizacijo.
Program spodbuja organizacije za delovanje v mednarodnih okoljih, še pomembneje pa je, da učence in dijake pripravijo na življenje in delo v medkulturnih okoljih. V vlogah za pridobitev dotacije za izvajanje mednarodne ucne mobilnosti dijakov je internacionalizacija sestavni del evropskega razvojnega nacrta šole, ta pa je eden kljucnih elementov, ki zagotavljajo kakovost projekta. Cilji programa Erasmus+ v projektih strateških partnerstev že sami po sebi zahtevajo dobro mednarodno umešcenost predlaganih dejavnosti in rezultatov, zato od sodelujocih organizacij pricakujemo prispevek tudi na tem podrocju. Glede na predložene vloge za dotacije pa ugotavljamo, da prijavitelji s pojmom vecinoma niso ustrezno seznanjeni oziroma da internacionalizaciji izobraževanja in organizacij še ne posvecajo dovolj pozornosti.
Leta 2015 je Evropska komisija objavila prvi razpis za pridobitev listine kakovosti na podrocju poklicnega izobraževanja in usposabljanja,1 v kateri je internacionalizacija dobila posebno mesto. Namen listine je spodbuditi organizacije z dokazano kakovostjo pri izvajanju mednarodnih mobilnosti dijakov in osebja v poklicnem izobraževanju in usposabljanju k razvoju strategij evropske internacionalizacije. Srednje poklicne in strokovne šole, ki so se prijavile na razpis, so morale poleg izpolnjene prijavnice priložiti strategijo internacionalizacije svoje šole, in sicer za obdobje od 2015 do 2020. Izkazalo se je, da številne med njimi nimajo konkretnega nacrta za mednarodni razvoj, vsekakor pa izstopa pešcica šol, ki imajo jasno vizijo mednarodnega udejstvovanja in presegajo nacionalne pristope v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.
Živimo v hitro spreminjajocem se svetu in razmišljanje o tem, kje in kako bomo živeli in delali, je še toliko pomembnejše. Tudi ministrica za šolstvo, dr. Maja Makovec Brencic, med strateške cilje slovenskega šolstva umešca internacionalizacijo in poudarja, da lahko šole z vstopom v mednarodna okolja in s prenosom tujih praks postanejo še bolj kakovostne. Da bi to dosegle, je klju-cen ravno dober in konstruktiven razvoj podpornih okolij. Na Strokovnem srecanju ravnateljic in ravnateljev srednjega šolstva 2015
1 Glej http://ec.europa.eu/education/calls/0514_en.htm.
20
Internacionalizacija v šoli
(Portorož, 23. in 24. november), je v nagovoru poudarila, da je duh naše internacionalizacije odprtost ne le šolskega sistema, temvec družbe nasploh. Ob tem je še dejala, da znanje nima meja, da pomeni velik izziv za našo prihodnost in je naša skupna odgovornost.
Nastanek pojma internacionalizacija lahko umestimo v obdobje pred nastankom univerz. V zgodovini se je širil predvsem v visokem šolstvu, na področju politik in znanosti (Knight 2005; 2006). V zadnjih desetletjih pa je internacionalizacija dobila nove razsežnosti, kar je posledica gospodarskih, družbenih in politicnih sprememb na globalni ravni. Danes je internacionalizacija v izobraževanju gonilo k spremembam, koncept, ki mu šole sledijo, ga živijo in po katerem delajo. Pomeni tudi ustvarjanje vešcin, potrebnih v 21. stoletju, ena izmed kljucnih danes pa so gotovo medkulturne kompetence, med katere uvršcamo znanje, strpnost do nejasnih, nepredvidljivih situacij, prilagodljivost, zavest o lastni kulturni identiteti, odprtost za nove izkušnje, upoštevanje mnenj, sposobnost prilagajati se vrednotam drugih, eticno vedenje, potrpežljivost, zavzetost, interpersonalne vešcine, samoizražanje, em-patija in obcutek za humor (Van Eyken idr. 2005).
(Če smo pred desetimi leti spodbujali mednarodne projekte, kasneje pa mednarodno sodelovanje, vidijo danes najrazvitejši izobraževalni sistemi prihodnost v internacionalizaciji šol. Gre za pojem, ki je širši od projektnega sodelovanja in mednarodne mobilnosti. Njen namen je opremiti tistega, ki uci, in tistega, ki se uci, z medkulturnimi vsebinami in kompetencami, ki omogocajo lažje življenje in delo v medkulturnem svetu. Zgolj medkulturne izkušnje pa ne zadošcajo, potrebno je sistematicno poucevanje medkulturnih kompetenc (Deardorff 2009; Vrecer 2009; 2013). Dandanes na medkulturna srecanja bolj kot kdaj prej naletimo v bližnji okolici. Ni nam treba prestopiti državne meje, da bi bili prica dru-gacni kulturi, jeziku in religiji. Interakcija med razlicnimi kulturami je tako postala del našega vsakdana. Jack Delors je v smernicah Mednarodne komisije za izobraževanje za 21. stoletje zapisal, da izobraževanje temelji na štirih stebrih: uciti se, da bi vedeli; uciti se, da bi znali; uciti se, da bi znali živeti skupaj; in uciti se biti (Delors 1996). Vodilo »uciti se, da bi znali živeti skupaj«, je Evropska komisija med begunsko krizo še posebno poudarila, saj pomeni spoštovanje razlicnosti in obenem enakosti. Pomeni strpnost in hkrati odprtost do drugih, drugacnih. Medkulturne vplive je leta 2011 napovedovala tudi Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, v kateri so avtorji zapisali: »Z veliko verjetnostjo je mogoce predvidevati, da bo Slovenija postajala veckulturna dr-
21
Urška Slapšak in Andreja Lenc
žava, ki bo zaznamovana z intenzivnejšimi medkulturnimi vplivi, zato je treba že danes misliti na prihodnje razmere in pripravljati sedanje generacije na življenje v spremenjenih razmerah. Predvidevamo lahko, da bo naša družba vse bolj odprta tudi za priseljevanje ljudi iz drugih kulturnih okolij, zato je pomembno vzgajati in izobraževati za medsebojno spoštovanje in dialog.« (Krek in Me-tljak 2011) Glavni izziv danes ni vec premagovanje geografskih, temvec kulturnih razdalj.
Opredelitev pojma internacionalizacija v šoli
Knight (2005) pravi, da internacionalizacija ni nov pojem, saj se je že stoletja pojavljal predvsem na političnem področju in v odnosih med državami na vladni ravni. Na podrocju izobraževanja se je zacel pojavljati šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, pred tem pa so za ta koncept uporabljali pojem mednarodno izobraževanje ali mednarodno sodelovanje. Sprva je bila internacionalizacija vezana zgolj na mednarodno mobilnost v tujino, kar tudi najbolj poznamo. Osebna izkušnja, ki jo clovek pridobi v tujini, je vsekakor neprecenljiva življenjska šola, ki je ucenje v ucilnici ne more nadomestiti. Evropska komisija s svojimi programi sofinanciranja omogoca, da je tovrstne mobilnosti iz leta v leto vec, ucinki take internacionalizacije v tujini pa so vidni tako na ravni posameznika kot na ravni organizacije, v kateri se posameznik uci ali poucuje.
Nacionalna agencija cmepius je te vplive ugotavljala s Študijo ucinkov programa Vseživljenjsko ucenje na osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje z vidika nacionalnih prioritet. Študija je pokazala, da mednarodno sodelovanje lahko prinaša dolgotrajne pozitivne ucinke tako na ucitelje in ucence kot na organizacijo. Kako veliki bodo, pa je odvisno od vodstva šole in od umešce-nosti projekta v strateške nacrte organizacije (cmepius 2013).
Iz študije bomo tokrat izlušcili kriterije, ki kažejo na internacionalizacijo šole, saj ta »ni cilj, temvec je pot za doseganje vecje kakovosti ucenja in poucevanja« (Beelen 2015). Katere elemente nam v luci internacionalizacije prinese mednarodno sodelovanje? Pri merjenju vpliva na organizacijo lahko tako izpostavimo stike uciteljev/vzgojiteljev s tujimi ucitelji/vzgojitelji, prepoznavnost šole/vrtca v lokalnem okolju, odprtost šole/vrtca do lokalnega okolja in širše, zmožnost sporazumevanja zaposlenih v tujem jeziku, sodelovanje in usklajevanje med ucitelji/vzgojitelji (projektno delo, medpredmetno povezovanje). Pri vseh naštetih kriterijih
22
Internacionalizacija v šoli
je bil dokazan vecji dolgoročno pozitiven vpliv na delovanje organizacije.
Pri merjenju vpliva mednarodnega sodelovanja na delo učiteljev lahko dve tretjini kriterijev povežemo z internacionalizacijo, kar pomeni, da ucitelji s sodelovanjem pridobijo kar nekaj elementov/vidikov internacionalizacije, ki jim dajejo širino in možnost poucevanja ob upoštevanju globalnega znanja in opolnomo-cenja ucencev za življenje v 21. stoletju. Izpostavljamo le kriterije, ki prinašajo dolgorocno pozitivne vplive na ucitelje: bogatitev vsebin pri predmetu, vkljucevanje lastne kulture in dedišcine v poucevanje, boljši odnos uciteljev z ucenci/dijaki, ozavešcenost uciteljev o skupni dedišcini Evropske unije, ozavešcenost o evropskih kulturnih in moralnih vrednotah, spoštovanje razlicnih kultur. Spoznavanje tujih kultur in obicajev pa spodbuja tudi zanimanje za lastno kulturno dedišcino in tako bogati posameznika na dveh podrocjih hkrati.
Kriterije, s katerimi smo merili vplive mednarodnega sodelovanja na ucence/dijake, lahko poimenujemo kar rezultat internacionalizacije šole. Zakaj pa se odlocamo za mednarodno sodelovanje, ce ne zaradi ucencev in dijakov? Saj si mlade vendar želimo opolnomocitiz znanjem, razgledanostjo, s širino in odprtostjo, drznostjo, pogumom, z medkulturnimi kompetencami zaradi vecje-zicnosti, da bi postali bolj strpni, in še bi lahko naštevali. Vec ko imajo mladi lastnih izkušenj, lažje bodo stopali na samostojno življenjsko pot. Tudi pri ucencih in dijakih izpostavljamo dolgotrajno pozitivne vplive mednarodnega sodelovanja, ki jih je bilo mogoce zaznati zaradi internacionalizacije. Ti kriteriji so ozavešcenost o razlicnih kulturah in njihovo poznavanje, samozavest pri uporabi in govorjenju tujega jezika, želja po sodelovanju z vrstniki doma in v tujini, zanimanje za druge države Evropske unije in njihovo kulturo in spoznavanje razlicnosti. Sicerb mednarodno sodelovanje vpliva predvsem na nekognitivne vidike ucenja pri ucencih in dijakih: na njihovo motiviranost, samostojnost, željo po znanju jezikov, željo po sodelovanju z vrstniki iz drugih držav. Ti elementi pa so predpogoj, da do usvajanja znanja sploh pride.
Ne glede na financno podporo, ki jo mobilni posamezniki lahko prejmejo, pa ostaja dejstvo, da jih velika vecina (vec kot 95 odstotkov) te možnosti ne izkoristi. Kljucno vprašanje, ki pomeni premik v kakovosti vzgoje in izobraževanja, je, kako mednarodne kompe-tence za uspešno upravljanje s kulturnimi razlikami razviti pri tisti vecini, ki se za mobilnost nikoli ne odloci. Na tej podlagi se je konec prejšnjega stoletja razvil pojem internacionalizacija doma.
23
Urška Slapšak in Andreja Lenc
Gre za pojem, ki je na eni strani zelo kompleksen in hkrati eden najpomembnejših elementov same internacionalizacije. K internacionalizaciji doma oziroma internacionalizaciji v šoli sodijo vse tiste mednarodne dejavnosti, ki niso mobilnost v tujino in potekajo izključno na šoli oziroma v njenem lokalnem okolju. Glavni elementi, prek katerih lahko razvijamo medkulturne kompetence, so kurikulum, nacin poucevanja/ucenja, obšolske dejavnosti/krožki, sodelovanje z lokalnim okoljem in raziskovanje/projektna dejavnost (Knight 2006). Nacionalna agencija cmepius je s tematskim spremljanjem projektov preteklega programa Vseživljenjsko uce-nje in Erasmus+ ter s pomocjo delavnic, ki smo jih izvedli na Strokovnem posvetu ravnateljic in ravnateljev 2015, ugotovila, da slovenske šole, tako osnovne kot srednje, v veliki meri že izvajajo dejavnosti, ki jih lahko uvršcamo med omenjena tipa internacionalizacije. Predstavniki šol so med internacionalizacijo v tujini vecinoma uvrstili sodelovanje v mednarodnih projektih mobilnosti in partnerstvih v okviru programa Erasmus+, omenili so tudi Unescove tabore in razlicne strokovne ekskurzije ravnateljev šol na pobudo obcine. Pojma internacionalizacija doma pa predstavniki šol ne poznajo tako dobro. Kljub temu se je nabrala pestra paleta razlicnih dejavnosti, ki jih lahko uvrstimo na to podrocje in jih šole izvajajo samostojno, z lastnimi sredstvi ali s sredstvi obcine, staršev, sponzorjev itd. To so mednarodni pevski tabori in tekmovanja, mednarodna športna tekmovanja, pobratenja s tujimi šolami, mednarodna bralna znacka, obisk tujega študenta na šoli ter projekti, kot so prostovoljno delo, evropska vas, Pomahajmo v svet, Premikajmo meje, vkljucevanje otrok priseljencev v šole v Sloveniji, in številni drugi.
Ugotovili smo še, da pridobivanje medkulturnih kompetenc pri ucencih najveckrat ni najpomembnejše vodilo in cilj omenjenih dejavnosti. Ozavešcanje o ciljih, prav gotovo pa tudi o potrebah za razvoj medkulturnih kompetenc bi vsekakor prispevalo k razvoju internacionaliziranega posameznika in internacionalizirane šole. Ravno zato je kljucnega pomena, da je internacionalizacija strateško vpeta v razvojni nacrt šole, kako opolnomoceni z medkulturnimi kompetencami bodo ucenci, pa je odvisno od vsakega posameznega ucitelja, saj ta ne vzgaja in ne poucuje zgolj z besedami, temvec tudi z zgledom in dejanji. Pri tem pa lahko ravnatelj pomaga tako, da podpira krepitev take kulture na šoli, ki spodbuja in razvija strpnost, odprtost, enakost, kriticno mišljenje in medkulturni dialog.
Zakaj potrebujemo internacionalizacijo doma? Zaradi sveta,
24
Internacionalizacija v šoli
vse bolj povezanega prek različnih tehnologij, nobena vas ni vec skrita pred globalizacijo. Kljub temu da ostanemo doma, živimo in delamo v vedno bolj medkulturnem okolju, zato moramo biti na to pripravljeni. Mednarodno sodelovanje nam omogoča vpogled v medkulturnost in večjeziCnost ter nas pripravlja na življenje v vedno bolj medkulturnem svetu. Za vse, ki ostanejo doma, pa je treba poiskati načine, da se bodo lahko soočili z izzivi in pridobili te kompetenče. Poznavanje tega je za kakovost življenja in uspešno poklično pot v prihodnosti pomembno. Ključno pri tem je, da se medkulturnosti zavedamo, da jo ozavestimo, saj bomo le tako lahko pridobili medkulturne kompetenče. Premiki proti interna-čionalizačiji so vidni že danes in bodo potrebni tudi v prihodnje. In ti premiki ne bodo enostavni. Za skupni boljši jutri bomo potrebovali mlade ljudi s kozmopolitskim razmišljanjem, z odprtim in strpnim pogledom, ki bodo znali komuničirati prek različnih kultur in med njimi. In potrebovali jih bomo doma (Flander 2015).
Literatura
Beelen, J. 2007. Implementing Internationalisation at Home. Amsterdam: European Assočiation for International Edučation.
cMEPius. 2013. Študija učinkov programa Vseživljenjsko ucenje na osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje z vidika nacionalnih prioritet. Ljubljana: cmepius.
Evropska komisija. 2016. »Vodnik za prijavitelje Erasmus+.« http://eč .europa.eu/programmes/erasmus-plus/sites/erasmusplus/files/ files/resourčes/erasmus-plus-programme-guide_sl.pdf
Deardorff, D. K., ur. 2009. The Sage Handbook of Intercultural Competence. London: Sage.
Delors, J. 1996. Learning: The Treasure Within; Report to unescü of the International Commission on Education for the Twenty-First Century. Pariz: Unesčo.
Flander, A. 2015. »Nagovor.« Konferenča Kakovost visokega šolstva v sodobnem času, Brdo pri Kranju, 4. november.
Knight, J. 2005. »An Internationalization Model: Responding to New Realities and Challenges.« V Higher Education in Latin America: The International Dimension, ur. H. de Wit, I. C. Jaramillo, J. Gačel-Avila in J. Knight, 1-38. Washington, dc: The World Bank.
Knight, J. 2006. Internationalization of Higher Education: New Directions, New Challenges; 2005 iAu Global Survey Report. Pariz: International Assočiation of Universities.
Krek, J., in M. Metljak, ur. 2011. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Van Eyken, H., A. Farčasiu, A. Raeymaečkers, R. Szekely, in I.
Wagenhofer. 2005. »Developing Skills for Effičient Communičation
25
Urška Slapšak in Andreja Lenc
with People from Different Cultural Backgrounds: Basic Trainer Competencies.« Deurne, Karjaa, Sibiu, Vienna. Vrecer, N. 2009. Medkulturne kompetence v izobraževanju odraslih.
Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije. Vrecer, N. 2013. »Medkulturne kompetence kot ključne kompetence.« http://www2.cmepius.si/flles/cmepius/userflles/dogodki/2013/ erasmus%2okoordinatorji/Vrecer_Medkulturne%2okompetence.pdf
■ Urška Slapšak je svetovalka na Cmepiusu. urska.slapsak@cmepius.si
Andreja Lenc je vodja sektorja za razvoj in kakovost na Cmepiusu. andreja.lenc@cmepius.si
26