poštnini plačana pri pošti 3102 Celje; ' JANUAR 2015, cena 2 EUR ZASNEŽILO ŠENTJUR ŠENTJURSKE ser,;, ur do 0 ‘C^ ŠENTJURSKE ;V- 2015 3b7Mll/ n r>i-nl im I ji ,KE NOVICE I 0115010,1 ,v lik ? ■ c.ouir.r. o XV - NAJ OSEBNOST ŠENTJURSKIH NOVIC 2014 D 1 0 Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b 3230 Šentjur PREVERJAMO www.trakom-slo.com i ŠENTJUR Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur C osla Kozjanskega odred: Dostava PIC in ostale hrane do 6 KM BREZPLAČNO! Tel.: 03 74919 63, mobitel: 051413 590 GSM: 041 687 950 Zadobrova 69 (Jjtj0rj0o 3211 Škofja vas ^----------------^ ^nulKA CTUtABNO ■Ml aktualno ČASOPISI KRONIKA SkT^iocm !jN|1CE -15 Cfvl Štaterska^ Kaj.se danes^v nedeljo- dogaja naStaieiskero? __ »a Reportaža (?) ZASNEŽILO ŠENTJUR »Naribal bom punco« Zapadel je prvi sneg. Večini v veselje, nekaterim prinesel nekaj težav. » Piše in foto: Matej Verdinek Ko smo se decembra že navadili na nadpovprečne temperature in sončne dni, ki so bolj spominjali na jesen kot zimo, je nekatere razveselila novica, da lahko zadnje dni meseca pričakujemo obilne snežne padavine in temperature pod lediščem. Napovedi so se uresničile in res je nekaj dni pred praznovanjem Silvestrovega sneženje zajelo tudi Šentjur. Počasi, a vztrajno je snežilo, največ snega sta prinesla sobotna noč in nedelja, ko je marsikje zapadlo tudi do 30 centimetrov snega. Nedeljsko zasneženo jutro je prineslo čudovit pogled na naravo, ki je bila odeta v belo. Marsikomu je sneženje prineslo tudi nekaj težav: sneg je bil zaradi razgretih tal precej težak za kidanje, upočasnil pa je tudi promet na cestah. Kmalu so zrasli prvi snežaki, v šale zaviti malčki so vriskali na saneh, razlegal se je smeh, ko so poletele prve kepe ... Primož Podjed, Šentjur: Snega sem zelo vesel in mi veliko pomeni. Zdaj se bom lahko deskal in sankal, pa naribal bom svojo punco (smeh). Gelca Kajba, Ponikva: To, da je sneg, mi ni preveč všeč. Posledično je ob večjem sneženju potrebnega veliko dela okoli hiše, da vse očistiš. Marjan Jurgelj, Hruševec: Snega sem se zelo razveselil. Z veseljem grem kidat, z užitkom pa se odpravim tudi na kakšen zimski vzpon na Resevno. Mladi so se zelo razveselili že prvih snežink. Nekatere rože so odporne tudi na sneg in prekrite z njim izgle-dajo še lepše. — ,* ■ > ■ - < ' «v' Prebudili smo se v popolnoma zasneženo jutro, sneženje pa ni ponehalo vse do večera. NEPRESLISANO DA 57% /TN ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si Izpostavljeno NA NASLOVNICI y:m.4 f, i' novjce NOVO VPRAŠANJE: Ste silvestrovali na prostem? NA NASLOVNICI: ZIMSKE RADOSTI FOTO ŠENTJURSKE NOVICE »Pravimo, da so otroci naše bogastvo. Ne vem, k|e se potem tisto bogastvo izgnbL Ostane le to, da so otroci naši. Brez vrednosti. Brez cene. Brez perspektive.« Albina Karmuzel, predsednica OJičinske zveze prijateljev mladine Šentjur. SPLETNA ANKETA novice Obiskujete nedeljske in praznične maše? www.sentjurskenovice.si V TEBI BOM GNEZDIL Krila odpri, se odlepi od tal, poleti v dalj. Ne oziraj nazaj se, potuj, nauke srkaj, v modrosti se kuj. A, ko se vrneš, k meni obrneš, gnezdil bom v tebi. Izpel ti bom hvalo, ker vse, kar si nabrala, si brezpogojno mi dala. Gnezdil bom v tebi, z globokim mirom v sebi. Iz pesniške zbirke Šentjurčana Sreča Črepa, ki vam je želel napisati nekaj spodbudnih misli v novo leto, a je zbolel, zato vam skupaj z njim poklanjamo njegovo pesem. DIMNIKARJI NA POHODU ANKETA Ste se to kurilno sezono že prijeli za gumb? Zakon. Če dimnikarja odslovimo, nas lahko doleti globa. Dimnikar. Obiskati nas mora vsaj enkrat, če kurite na trda goriva, pa tudi večkrat letno. Pa nas? » Piše: Nina Krobat Kurilna sezona je na vrhuncu, z njo pa tudi čas, ko naj bi nas obiskali dimnikarji. Dimnikarska služba namreč sodi med obvezne državne gospodarske javne službe, kar pomeni, da so dimnikarske storitve obvezne. Lahko jih sicer lahko zavrnemo, vendar nam v tem primeru grozi globa v višini 200 evrov. Tako je na papirju, vendar se, kot kaže, na terenu stvari ne izvajajo povsod tako dosledno, saj marsikaterega gospodinjstva dimnikarji kljub zakonskim predpisom ne obiskujejo redno. Če vas dimnikar še ni obiskal, lahko dimnikarske storitve seveda naročite sami. Pravijo, da obiščejo večino Od leta 2004 je dimnikarska služba na državni ravni organizirana kot javna služba. Na območju občine Šentjur dimnikarsko službo izvaja podjetje Dimnikarstvo Celje, saj mu je država leta 2011 podelila koncesijo. Toda direktor Allen Cvek za naš časopis pove, da dejansko storitve na Šentjurskem opravljajo že precej dlje, vsaj kakšnih 60 let. Vsako kurilno sezono njihovi dimnikarji na Šentjurskem, na območju naše občine delata dva, po potrebi pa štirje, storitve opravijo v približno 85 odstotkih gospodinjstev, pravi. Čisto vseh res ne uspejo obiskati, prizna, predvsem bolj oddaljena gospodinjstva bi lahko označili za nekakšno 'sivo liso'. Okoli 5.000 strank Dimnikarji vodijo evidenco kurilnih naprav - na Šentjurskem jih je po Cvekovih podatkih med 4.000 in 5.000. Redno obiskujejo občane, ki jih imajo v evidenci, težave pa so z novogradnjami. Cvek opozori, da ne morejo spremljati vseh, ki v svoje hiše na novo vgradijo kurilne naprave, čeprav zakon določa, daje treba vsako novo kurilno napravo prijaviti. To velja tudi, če si v hiši uredimo samo kamin ali kakšno manjšo peč. »To je pomembno zato, da vemo, kje in kakšne so kurilne naprave, da jih pred uporabo pregledamo in tako preprečimo morebitne požare ali zastrupitve z ogljikovim monoksidom,« opozarja Cvek. Obvezno čiščenje tudi štirikrat letno Obseg dimnikarskih storitev določa poseben pravilnik, odvisen pa je od vrste kurilne naprave. Če uporabljamo peč na trda goriva (do 50 kW toplotne moči), mora dimnikar napravo v sezoni, ki traja od 1. oktobra do 31. maja, očistiti štirikrat in jo enkrat na leto pregledati. Kurilne naprave na biomaso, katerih izkoristek je nad 80 odstotki, je treba očistiti dvakrat in enkrat opraviti pregled. Če kurimo na olje, mora dimnikar peč očistiti enkrat na sezono in enkrat letno opraviti pregled ter izmeriti emisije. Če uporabljamo peč na plin z atmosferskim gorilnikom, pa je treba vsako leto opraviti pregled in izmeriti emisije, medtem ko čiščenje dimovodnih naprav opravijo po potrebi. Dimnike lahko očistimo tudi sami, pravi Cvek, saj zakon tega ne prepoveduje. Toda tudi v tem primeru mora dimnikar dimnik in napravo pregledati. Ko dimnikar opravi svoje, stranki izda poročilo o opravljenih storitvah in račun ali pa pisno opozorilo, če je z napravami kaj narobe. V tem primeru mora lastnik težave odpraviti, dimnikar pa v dogovorjenem roku naprave znova preveriti. Kaj se zgodi, če ne odpremo vrat? Če dimnikar na naših vratih zvoni zaman, v nabiralniku pusti obvestilo. V desetih dneh mora stranka nato sporočiti, kdaj se lahko spet oglasi. Če tega ne stori, ji dimnikarska služba pošlje še eno obvestilo, v katerem je navedena vsa zakonska podlaga. »Ljudem ne želimo groziti, temveč jih želimo poučiti o zakonskih določilih in zakaj je Cene enake od leta 2010 V povprečju komplet dimnikarskih storitev v povprečni hiši stane dobrih 30 evrov, če se grejemo na plin, okoli 45 evrov, če se grejemo na olje, pri trdih gorivih so cene lahko še višje. Cene sicer določa država, odvisne pa so od vrste in moči peči, od vrste goriva in časa, ki ga dimnikar porabi za storitev. v-cuiiuiiiruiiju ne v . .,i dovolite čiščenja kurilnih naprav, ^ vas lahko doleti Saj globa v višini 200 U DEJSTVA pomembno, da te storitve opravimo. Večina se jih na tej točki omehča in nas spusti v svoje kurilnice, saj je to tako naša kot njihova dolžnost,« opozarja Cvek. Če pa kljub vsemu dimnikarja odslovimo, lahko ta pokliče inšpekcijo, ki lahko občana zaradi onemogočanja dostopa do kurilne naprave oglobi. Vendar je to le korak v skrajni sili, pravi Cvek. Lani so z območja šentjurske občine na inšpekcijo podali štiri prijave. Konec sreče z dimnikarji? Ali verjamete, da srečanje z dimnikarjem in prijem za gumb prinašata srečo? » Spraševal: Matej Verdinek Mojca Jazbec, Šentjur: Sicer poznam ljudi, ki verjamejo v to, da bi pa imeli zaradi tega srečo, pa ne verjamem. Marjan Perc, Dramlje: Nikoli se nisem prijel za gumb ob srečanju z dimnikarjem, niti ne verjamem, da bi to lahko prinašalo srečo. Eva Korošec, Šentjur: Ne verjamem v to, niti nisem tega nikoli poizkusila. Mi pa dedi vedno to pove, ampak ne vem, če je kdaj imel zaradi tega srečo. @ Novice ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2015. urednistvo(a)sentjurskenovice.si ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si Novice © DOBRODELNO Zavarovalnica pomagala šentjurskim gasilcem Namesto za poslovna darila je Zavarovalnica GZ Šentjur, Janko Cerkvenik, je ob tem povedal: Triglav letos del denarja namenila za pomoč nekaterim »Operativci GZ Šentjur smo se letos srečevali s lokalnim skupnostim. Gre za novoletno preventivno številnimi intervencijami. Med najzahtevnejše akcijo, ki je del družbeno odgovornega projekta spadajo tri naravne nesreče, ki so prizadele širše Zavarovalnice Triglav 'Za boljši jutri'. Med prejemniki območje občin Šentjur in Dobje. To so žled, poplave bona je tudi Gasilska zveza (GZ) Šentjur. in plazovi.« Člani Gasilske zveze Šentjur se bodo Bon v višini 2.300 evrov bodo porabili za nakup s pomočjo zavarovalnice udeležili izobraževanj o opreme gasilcev, ki je, poleg njih samih, glavni poplavni varnosti, kupili pa bodo lahko tudi zaščitno člen pri pomoči v (naravnih) nesrečah. Predsednik opremo za gašenje. (MV) Tako so bon Zavarovalnice Triglav prevzeli Šentjurčani. Na sredini je predsednik Gasilske zveze Šentjur, Janko Cerkvenik. Komentirali ste: fV Komentirajte vsebine časopisa Šentjurske novice na socialnih omrežjih Facebook in Tvvitter. @Sentjur_novice ... Petkina nedelja razveselila Sentjurčane. Objava članka s portala novice.si Miran Ipšek: Noro, noro, noro dober koncert za ljubitelje domače muzike. ... Naj osebnost Šentjurskih novic 2014 je Boštjan Kukovičič, direktor podjetja Kea. Priznanje za življenjsko delo je prejel Franci Šuster, glasbenik iz Vodruža. Čestitamo obema. Fotografije iz domačije Lesjak iz Gorice pri Slivnici. Zlata Felc: Iz srca čestitam obema: naj osebnosti Šentjurskih novic, gospodu Boštjanu Kukovičiču, in prejemniku poklona za življenjsko delo, gospodu Franciju Šusterju. ... Od jutri dopoldne vas božičnice, ki jih lahko prevzamete in naprej podarite tudi vi, že čakajo na vseh uredništvih naše medijske hiše. Razveselite koga v teh dneh! Gabrijela Jakša: v ... Šentjurska poslanka SDS s svojo pisarno Objava članka s portala novice.si Branko Kurnik: V časopisu bi naredili več koristnega, če bi prostor, kjer je ta 'novica', zapolnili s kakšno šalo! Vsak mesec bomo s socialnih omrežij objavili najbolj zanimive komentarje. Komentarji uporabnikov ne predstavljajo stališča uredništva. Časopis Šentjurske Novice Boštjan Kukovičič. Naj osebnost Šentjurskih novic 2014 - po izboru bralcev časopisa Šentjurske novice. Rado Marot. Predsednik KD Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur. Društvo je prejelo priznanje Zveze kulturnih dmštev Šentjur. Rudi Ferlež. Predsednika kluba Starodobni-kov „Večno mladi" Šentjur, društvo je prav tako prejelo priznanje Zveze kulturnih društev Šentjur. Danica Recko. Predsednica Turističnega društva Izviri Dobrina. Pripravila je zasnovo in opis grba ter zastave Krajevne skupnosti Loka pri Žusmu. Mirko Kovač. Ustanovitelj Asfaltne baze Kovač v Planini, ki letos obeležuje desetletnico delovanja. Matjaž Vodišek. Vodja ansambla Petka, ki je v decembru s Petkino nedeljo zopet napolnil Športno dvorano Hruševec. Urban Korošec in Martin Fevžer. Policista Policijske postaje Šentjur sta prejela medalji za požrtvovalnost. Pregled MESECA Z MIKLAVŽEM PEKLI POTICO Tradicionalni Miklavžev zajtrk Šentjurskih novic in Radio Rogla smo pripravili v Ipavčevem kulturnem centru. Bralci Šentjurskih novic ste odločili, da je v preteklem letu za naše kraje največ naredil Boštjan Kukovičič, direktor podjetja Kea Šentjur, V uredništvu pa smo odločili, da nagrado za življenjsko delo podelimo Franciju Šusterju. ZAPADELJEPRVISNEG Štiri večere pred praznovanjem Silvestrovega je sneženje zajelo tudi Šentjur. Počasi, a vztrajno je snežilo in zapadlo tudi do 30 centimetrov snega. Nedeljsko zasneženo jutro je prineslo čudovit pogled na naravo, ki je bila odeta v belo BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERTI Številni množično obiskani praznični koncerti so nas združevali. Izpostavimo samo dva zaporedna Pihalnega orkestra Šentjur, koncert Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur, Petkino nedeljo... SREČANJE ŽUPANOV Z VLADO Vseslovensko srečanje županj in županov s predstavniki vlade smo sredi decembra gostili v Šentjurju. V ospredju pogovorov so bili predvideni varčevalni ukrepi na področju lokalne samouprave, nad katerimi so slovenski župani zaskrbljeni. NAPOVEDUJEMO - 4. ANIN VEČER V petek, 16. januarja, bodo na Prevorju organizirali že 4. Anin večer. Tokrat bosta gosta Ivanka Uduč in Sašo Oberski. Adventni koncert ogrel Ponikvo Ponkovška cerkev sv. Martina je v adventnem času tradicionalno prizorišče koncertov, ki pritegnejo številno občinstvo. Tako je bilo tudi tokrat, organizatorji pa so dogodek naslovili s Prihaja Mesija in nanj povabili številne nastopajoče. Kot gostitelji so se predstavili člani Mešanega cerkvenega pevski zbora župnije Ponikva pod vodstvom Blanke Cingl, njim pa so pritegnili tudi kolegi iz sorodnega drameljskega zbora. Znova so nastopile tudi Nežice, kisov Slomškovem rojstnem kraju nastopile pred P°1 leta, ko so se domača dekleta prvič predstavila javnosti. Kot »zunanji« gostje so nastopili člani celjskega salonskega orkestra Lucky & The Pipes, kjer kot sopranistka sodeluje domačinka Urška Pevec, kije navdušila v duet z mezzosopranistko Saško Fidler. (B R) Urška Pevec je blestela pred domačim občinstvom, mo:m. TOLIKO KURILNIH NAPRAV JE PO EVIDENCI DIMNIKARJEV NA ŠENTJURSKEM. (s) Aktualno Šentjur v stiku z državnim zborom Poslanka Jelka Godec (tretja z desne proti levi) s svetniki v poslanski pisarni. Proračun po rebalansu rekorden 22,6 milijona. Toliko 'rekordnih' prihodkov je v rebalansu proračuna za leto 2014. » Piše: Nina Krobat Svetniki Občine Šentjur so na začetku decembra sprejeli rebalans občinskega proračuna za leto 2014. Kot je uvodoma poudaril župan mag. Marko Diaci, gre za rekorden proračun, ki ga bo težko ponoviti. Prihodke so z rebalansom povečali za 3 milijone na 22, 6 milijonov, posledično pa tudi odhodke na dobrih 22,2 milijonov evrov. Povečanje gre predvsem na račun denarja iz državnega proračuna in sredstev Evropske unije za uspešno končane naložbe, kot so gradnja Ipavčevega kulturnega centra, energetske obnove stavb in naložbe na področju vodnega gospodarstva. Koliko za sejnine? Svetniki so sprejeli tudi pravilnik o zagotavljanju in koriščenju sredstev za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov, pa sklep o financiranju političnih strank iz občinskega proračuna ter novi pravilnik, ki določa višine sejnin. Za udeležbo na seji občinskega sveta svetnik prejme 170 evrov, za udeležbo na seji delovnega telesa občinskega sveta 65 evrov in za predsedovanje seji delovnega telesa 95 evrov. Člani nadzornega odbora za udeležbo na seji prejmejo 120, za predsedovanje seji 135, za udeležbo na seji občinskega sveta pa 55 evrov. Članom nadzornega odbora pripada tudi nadomestilo za izvedbo posebnih nalog nadzora v višini 165 evrov za posamezno nalogo. Pravilnik določa, da se lahko svet krajevne skupnosti odloči, da članom sveta za udeležbo na sklepčni seji izplača največ 30, predsedujočemu pa največ 45 evrov sejnine. Enako velja za člane in predsedujoče svetom posameznih javnih zavodov, ki jih je ustanovila Občina. Vsi omenjeni zneski so bruto. Poslanski pisarni. V Šentjurju zdaj kar dve, volivci dobrodošli, da izrazijo pobude in probleme. » Piše: Matej Verdinek Drugi četrtek v decembru je poslanka SDS v Državnem zboru, Jelka Godec, v Šentjurju odprla svojo poslansko pisarno. Prostor, ki se nahaja ob glavnem križišču v Šentjurju, na naslovu Mestni trg 2, bo namenjen stiku z volivci in prejemanju pobud s strani občanov. Na odprtju je predstavila svoje delo in načrte za prihodnost. Ni bilo težko Godčeva je dejala, da odločitev o odprtju poslanske pisarne ni bila težka. »Vsak poslanec bi naj imel svojo poslansko pisarno, saj je to en izmed načinov komuniciranja z volivci in sprejemanja pobud s strani občanov, ne samo občin Šentjur in Dobje, ampak tudi širše. Vsi, ki bodo imeli željo izpostaviti probleme, vsekakor dobrodošli.« Predhodna najava ni potrebna, je pa pisarna odprta vsak prvi ponedeljek v mesecu, eno uro dopoldne in eno uro popoldne. Poslanka je sicer izpostavila štiri glavna pod- ročja, na katerih je in bo najbolj dejavna. To so odbor za šolstvo, izobraževanje in šport, odbor za kulturo in odbor za zdravstvo ter odbor za delo, družino in socialne zadeve. Ob odprtju je Godčeva izrazila tudi upanje, da se bo občinska oblast na njo obračala z vprašanji in pobudami. »Vsekakor je to zelo dobrodošlo, saj je nemogoče kar naprej spraševati, kdo kaj potrebuje. Tudi od župana in drugih služb pričakujem, da se bodo obračal name z vprašanji, hkrati pa bom tudi jaz od njih potrebovala kakšen nasvet in razlago o določenih stvareh, da bomo lahko nekaj naredili kar se da najbolje.« Povezanost z okoljem Poleg omenjene je odprta v Šentjurju še ena poslanska pisarna, in sicer pisarna poslanke SMC, Anite Kolesa. Slednja ima prostore v Centru kulture Gustav v Šentjurju, v zgradbi stare knjižnice na ulici Dušana Kvedra 16. Pisarna je odprta vsak ponedeljek dve uri od opoldneva naprej. Koleša pravi, da ji je zelo pomembno ohranjanje neposredne povezanosti z lokalnim okoljem. »Občani si želijo odgovorov na vprašanja, ki zadevajo tako probleme v občini in kraju, kjer živijo, kot tudi pojasnila za nekatere odločitve, sprejete na državnem nivoju.« Odlični šentjurski glasbenici Violinistka Maša Leskovar in flavtistka Iza Pia Pe-perko sta se decembra v Trstu udeležili 10. mednarodnega glasbenega tekmovanja Paolo Spincich. Maša Leskovar je v disciplini violina (A kategorija) odlično odigrala svoj program in med tekmovalci, ki so prišli iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije, dosegla 96 točk in si tako priigrala 1. nagrado. Iza Pia Peperko je odlično nastopila v disciplini flavta (A kategorija) in prejela 2. nagrado. Mladi glasbenici sta učenki Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur. (NN) Maša Leskovar (levo) in Iza Pia Peperko Aktualno @ REŽEJO OBČINSKE FINANCE Šentjur bi lahko ostal brez milijona evrov Zupani in vlada. Glavna tema pogovorov v Šentjurju so bili predvideni varčevalni ukrepi. Če bi obveljali, bi Šentjur izgubil dober milijon. » Piše: Nina K robat Vseslovensko srečanje županj in županov s predstavniki vlade so sredi decembra gostili v Šentjurju. V ospredju pogovorov so bili predvideni varčevalni ukrepi na področju lokalne samouprave, nad katerimi so slovenski župani zaskrbljeni. Dogovora še ni bilo Župane je precej razburil predlog vlade za znižanje višine povprečnine in ukinitev sofinanciranja nekaterih naložb. Zato so vlado pozvali, da DEJSTVA Ukinitev krajevnih skupnosti? Med prvotnimi vladnimi predlogi je bila tudi ukinitev krajevnih skupnosti kot pravnih oseb. Diaci je prepričan, da gre v tej točki za poskus posega v avtonomijo lokalnih skupnosti, kar pomeni kršitev ustave in Evropske listine lokalne samouprave. »Temu osebno močno nasprotujem, ker so krajevne skupnosti močan instrument decentralizacije in enakomernega razvoja. Tudi privarčevana sredstva bi bila po naših okvirnih izračunih zanemarljiva,« pravi župan. Župane je precej razburil vladni predlog za znižanje višine povprečnine in ukinitev sofinanciranja nekaterih naložb. poišče rešitve, s katerimi bi jim, če bodo dobili manj denarja, znižali tudi stroške. Kot kaže, jim je vladna stran vsaj nekoliko in vsaj začasno prisluhnila. Povprečnina bi naj po zadnjih informacijah v letu 2015 znašala 525 evrov, kar je sicer za 11 evrov manj kot letos, vendar več od prvotnega vladnega predloga (494 evrov). Prav tako naj bi ohranili sofinanciranje naložb v sedanji višini dveh odstotkov skupne primerne porabe občin. To pa ne pomeni, da je vlada svoj predlog umaknila z mize. O tem naj bi ponovno govorili ob sprejemanju rebalansa državnega proračuna predvidoma v janu- arju, dotlej pa naj bi potekala tudi pogajanja o interventnih ukrepih za zniževanje stroškov občinam. Minister za javno upravo, Boris Koprivnikar, je na srečanju povedal, da iščejo kompromis, kako zmanjšati stroške občin in tako tudi količino denarja, ki ga država namenja za delovanje občin: »Pogovarjamo se o konkretnih ukrepih, dokončnih dogovorov in številk pa še ni.« Diaci: Šentjur bi izgubil več kot milijon Če bi predlog vlade, da povprečnino v letu 2015 zniža na 494 evrov in ukine državno sofinanci- ranje naložb, obveljal, bi Občina Šentjur izgubila 1,1 milijona evrov, je opozoril šentjurski župan mag. Marko Diaci. »Naj poudarim, da bi izračunana povprečnina glede na stroške občin v letu 2015 morala znašati 662 evrov, v letu 2016 pa 671 evrov. Kaj to pomeni za našo občino na letni ravni, lahko okvirno izračunamo z množenjem razlike s številom prebivalcev,« poudarja župan. Kaj bi pomenil dober milijon evrov manj v občinski blagajni, je jasno.»Trpele bi tako investicije kot dejavnosti. A o tem še ne bi špekuliral, saj proračun sprejema občinski svet,« pravi Diaci. Dobje in Loka, druženje starejših in krvodajalcev Decembra so se v Dobju in Loki družili starejši krajani in krvodajalci. Srečanji sta pripravili občinska in krajevna organizacija Rdečega križa Dobje in Loka pri Žusmu v sodelovanju z Območno organizacijo RK Šentjur. V Dobju, kjer so tovrstna srečanja že tradicionalna, so se dobili v domači Gostilni pri Olgi. Srečanje se je začelo s sveto mašo in prisrčnim programom, ki so ga izvedeli cerkveni pevci in učenci osnovne šole. Obiskal in obdaril jih je tudi Miklavž, za kar je poskrbela župnijska Karitas Dobje. Tudi v Loki pri Žusmu so na prvem tovrstnem srečanju za program poskrbeli učenci domače osnovne šole, po okusnem kosilu pa so ob vižah domačega ansambla Kozjanski lumpi marsikoga zaskrbele pete. Tudi obdarovanje ni izostalo. (NN) Utrinek s srečanja v Dobju. ® Posel Tudi na Ponikvi nakupujejo v Kei Nova trgovina. Na Miklavža je na Ponikvi vrata odprla nova trgovina Kea Tuš. » Piše: Nina K robat Krajani Ponikve so v svojem kraju zadnja leta pogrešali nekaj več trgovske ponudbe. Željo so jim uresničili v podjetju Kea, saj so na začetku decembra v središču kraja odprli sodobno samopostrežno trgovino z bifejem. Nova delovna mesta Podjetje Kea je že pred časom odkupilo prostore nekdanje trgovine Resevna, v zadnjih tednih pa so jih obnovili in v njih uredili sodobno trgovino, na novo so uredili tudi parkirišča. Pri obnovi teh so sodelovali tudi stanovalci objekta nekdanje Resevne, je za Šentjurske Odprtja nove trgovine na Ponikvi se je udeležilo precej krajanov in gostov. Za kupce so pripravili pogostitev in zabavo. novice povedal direktor Kea, Boštjan Kukovičič. Dodal je, da so z novo trgovino in kavarno v kraj pripeljali tudi nekaj novih delovnih mest. V trgovini je delo na novo dobilo 7 oseb, še kakšno delovno mesto ali dve pa si lahko obetajo tudi v novi kavarni. V delu stavbe namreč tudi v prihodnje ostaja kavarna, ki jo je prevzela samostojna podjetnica Mojca Pintar. Dobrodelna gesta Novo pridobitev so v dražbi direktorja Boštjana Kukovičiča, šentjurskega župana mag. Marka Diacija in novega predsednika Krajevne skupnosti Ponikva Igorja Dosedle odprli na Miklavževo soboto. Tako ne čudi, da so pri Kei poskrbeli tudi za dobrodelno gesto in domači šoli poklonili bon v vrednosti 1.000 evrov. Drugim krajanom pa so na ta dan ponudili otvoritvene ugodnosti, pogostitev in zabavo z ansamblom Simona Gajška. INŠPEKTORJI V PEKARNAH V šentjurski pekarni našli mrtve miši Uprava za varno hrano je na začetku decembra opravila poostren nadzor nekaterih pekarn. Pod drobnogled so vzeli tudi dve pekami podjetnika Fikreta Bislimaja, in sicer njegovo pekarno v Šentjurju in v Slovenskih Konjicah. V šentjurski pekami so odkrili več hujših nepravilnosti, celo mrtve miši. V Pekarni in okrepčevalnici Šentjur na Cesti Leona Dobrotinš-ka so inšpektorji odkrili poginule miši na vabah, nekatere vreče z moko so bile obgrizene. Zaradi neustrezne higiene v skladišču in proizvodnji pekarne so lastniku odredili takojšnje čiščenje. Ko so opravili ponovni pregled, inšpektorji niso bili zadovoljni in so lastniku izrekli začasno prepoved obratovanja. Ob ponovnem kontrolnem pregledu pa so nepravilnosti le odpravili. Tudi v Bislimajevi pekarni na Starem trgu v Slovenskih Konjicah so odkrili neustrezno higiensko stanje proizvodnega prostora, neustrezno ravnanje z živili, neustrezno sledljivost moke in jajc ter neustrezno označevanje. Tudi v tem primeru so lastniku naložili odpravo nepravilnosti. (NK) Po izrednem nadzoru inšpektorjev so nepravilnosti v pekarni odpravili. Posel (]]) NASA PODJETJA Kovačeva karavana gre dalje, v novo desetletje Asfaltna baza Kovač. Obeležujejo 10-letnico delovanja. Praznovali bodo, kot se spodobi. » Piše: Nina Krobat Že desetletje v Planinski vasi deluje Asfaltna baza Kovač. Podjetje je leta 2004 ustanovil Mirko Kovač, ki je še danes stoodstotni lastnik podjetja, s proizvodnjo asfaltnih zmesi pa so dejansko začeli v letu 2005. To pomeni, da bodo letos obeležili desetletnico delovanja in jo tudi primemo proslavili, napoveduje direktorica Nataša Kovač. Zajci, ptice in lajajoči psi Podjetje in zakonca Kovač ekipa Šentjurskih novic obišče konec decembra, ko so za predstavnike lokalne skupnosti in poslovne partnerje v asfaltni bazi v Planinski vasi pripravili novoletni sprejem. Ob vhodu na območje podjetja nas najprej preseneti 'mini živalski vrt', ZOO Rajski vrt so ga poimenovali. Zajčki se prosto sprehajajo po dvorišču, manj pogumne pa so eksotične ptice in druge živali, zato raje ostajajo v varnem steklenem zavetju. Preseneti nas tudi tabla ob vhodnih vratih, kjer se nasmejimo šalam, tudi na račun vodstva, pa napis na oknu baze, ki zgovorno pravi: Psi lajajo, karavana gre dalje. Kaj Kovačevi z njim sporočajo, je najbrž jasno vsem, ki vsaj malo poznajo preteklo dogajanje okoli asfaltne baze. Za dmge pa na kratko strnimo: nekateri krajani Planinske vasi se z delovanjem asfaltne baze ne strinjajo, saj po njihovem onesnažuje okolje in povzroča precej hrupa, Kovačevi pa njihove očitke zavračajo. Direktorica vseh preteklih peripetij ne želi preveč komentirati, pove pa, da njihovo podjetje zadostuje vsem predpisom in ni okoljsko sporno, kar naj bi dokazovali tudi redni in izredni inšpekcijski nadzori. Karavana gre dalje Karavana gre tako dalje, v novo desetletje, in trenutno šteje okoli 40 ljudi. Poleg delavcev so v podjetju zaposleni tudi štirje gradbeni inženirji, svoje kadre pa stalno izobražujejo, pravi direktorica, prepričana, da so njihove asfalterske ekipe med najboljšimi v Sloveniji. »V 10 letih poslovanja smo obnovi- li postrojenje asfaltne baze tako, da je popolnoma avtomatizirana. Imamo tudi sorazmerno nov avto park in stroje za polaganje asfalta,« našteje. Primarna dejavnost Asfaltne baze Kovač je proizvodnja asfaltnih zmesi in vgradnja le teh, pri čemer sodelujejo s številnimi gradbinci. Direktorica na vprašanje, kakšni so njihovi razvojni načrti, odgovori, da stremijo k nenehnim izboljšavam, zato bodo te v ospredju tudi v prihodnjem obdobju. Pred asfaltno bazo stoji avtobusna postaja, ki jo je podjetje obnovilo pred letom dni. DEJSTVA Vlagajo v kraj Ko govorimo o Planini in Asfaltni bazi Kovač, pa ne moremo mimo številnih naložb, kijih je v svoji lokalni skupnosti omogočilo to podjetje. »Letno za kraj namenimo približno 50 tisoč evrov. Nazadnje smo obnovili cerkev Sv. Vida v Šentvidu in pomagali pri nakupu orgel, ki so prvič 'zapele' tik pred božičem. Poskrbeli smo tudi za novoletno okrasitev,« je povedala direktorica Nataša Kovač. @ Krajevne skupnosti NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST nfl Planina, naša naivečia krajevna skupnost Nad trgom se ponosno dviga stari planinski grad, privlačna turistična točka. Planina pri Sevnici. Največja težava je okoli 20 plazov, ki čakajo na sanacijo, v prihodnjem obdobju pa jih čaka še kup drugih izzivov. » Piše: Nina Krobat Planina pri Sevnici je po površini največja krajevna skupnost na Šentjurskem z zanimivo lego. Območje krajevne skupnosti se namreč dotika kar petih občin: Dobja, Laškega, Krškega, Sevnice in Kozjega. Planina je bila do druge svetovne vojne bolj kot na Šentjur vezana na Sevnico, o čemer priča ime kraja, ki ga do danes še niso spremenili. Kdo ve, kakšni časi še prihajajo, trezno razmišljajo Planinčani. Okoli 20 plazov Največja težava na območju krajevne skupnosti so trenutno plazovi, oceni novi predsednik sveta krajevne skupnosti, Anton Špan. Okoli 20 so jih popisali po jesenski vremenski ujmi, čeprav se jih je nekaj sprožilo že pred tem. »Plazovi ogrožajo hiše in ceste, zato je sanacija nujna, toda brez pomoči države in občine ni mogoča,« pravi Špan in doda, da so v okviru krajevne skupnosti za zdaj lahko ukrepali le toliko, da so vzpostavili začasno prevoznost cest. Kdaj bo na voljo denar za sanacijo vsaj najbolj nujnih plazov, za zdaj še ni mogoče napovedati. Špan pa upa, da se bo kaj premaknilo še v tem letu, saj bi sicer škoda lahko bila še precej višja. Rešili bodo problem z vodo Na Planini so bili v zadnjih letih deležni nekaj večjih naložb. Omenimo obnovljeno šolo s telovadnico, zunanje športno igrišče, lani so tam odprli enoto knjižnice, tudi nekaj cest so obnovili. Špan izračuna, da so za naložbe na Planini v zadnjih nekaj letih namenili več kot 5 milijonov evrov. Ena pomembnejših je tudi izgradnja novega vodovoda, s katerim naj bi rešili težave na področju vodooskr-be. Predvsem v sušnih obdobjih so se soočali s pomanjkanjem vode, česar naj bi bilo zdaj konec. Novi vodni vir Zelence bo namreč oskrboval večji Anton Špan od jesenskih lokalnih volitev vodi Svet Krajevne skupnosti Planina pri Sevnici. del krajevne skupnosti Planina in občino Dobje, kar pomeni, da se bodo lahko na javni vodovod priklopili tudi tisti, ki doslej te možnosti niso imeli. Spomnimo, da gre za projekt 'Povezava vodovodnih omrežij občin Šentjur in Dobje', za katerega sta obe občini pridobili evropska sredstva. Na območju krajevne skupnosti Planina so tako gradili novo vodovodno omrežje od Vejic mimo Golobinjeka in Planine do Sv. Križa v skupni dolžini slabih 8 kilometrov. Razvejana infrastruktura Ker je Planina po površini velika, ima posledično tudi precej razvejano infrastrukturo, ki jo je težko vzdrževati, opozori Špan. Na tem območju imajo 32 kilometrov nekategorizira-nih cest in 23 kilometrov javnih poti ter lokalnih cest, od tega je še več kot 20 kilometrov makadama. Čeprav so v zadnjih letih obnovili nekaj odsekov, bi jih bilo precej še treba obnoviti. Tudi obe državni cesti, tako tisto proti Sevnici kot tisto proti Lesične-mu. Tudi na teh cestah so ponekod še makadamski odseki, nekateri naj bi sicer bili po načrtih asfaltirani v naslednjem letu, toda glede na stanje državnih financ je vse še precej negotovo. So pa v proračun Občine Šentjur za leto 2015 (za zdaj) uvrstili obnovo slabih dveh kilometrov ceste Planina-Šentvid, je zadovoljen Špan. Še več izzivov Špan med izzivi, ki jih čakajo, izpostavi čistilno napravo. To imajo na Planini že od leta 1997, spomni, toda danes ne deluje, kot bi morala. Tako bi na Planini lahko gradili novo ali pa preuredili obstoječo. Seveda pa bodo tudi bolj oddaljene hiše kmalu morale imeti čistilne naprave. »V naslednjih letih bo treba izvesti še kar nekaj večjih naložb, in sicer izgraditi novi gasilski dom, saj je obstoječi premajhen, sanirati vodni vir Doropo-lje, energetsko obnoviti zdravstveno postajo in vrtec, še naprej bo treba modernizirati ceste,« izzive, ki jih tudi tukaj ne bo zmanjkalo, našteva Špan. Modernizacije krajevnih cest se tudi tukaj lotevajo s pomočjo krajanov, saj sicer, kot pravi Špan, »ne bi mogli praktično nič narediti«. Ponosni na Planino Težave ljudi na območju KS Planina so torej podobne kot tudi drugje po šentjurski občini, ne more pa se vsaka krajevna skupnost pohvaliti s tako bogato zgodovino in toliko znamenitostmi. O nekem drugem času priča obnovljeni planinski grad, ki se ponosno dviga nad trgom. Krajani so ponosni tudi na obnovljeno staro šolo, v kateri je razstavni prostor. Teh naložb v kraju ne bi bilo brez podjetja Tajfun, pa tudi Asfaltna baza Kovač veliko denarja namenja naložbam in razvoju kraja, dobre prakse lokalnih podjetnikov pohvali Špan. Kdor pride k njim prvič, pa naj si poleg gradu in grajskega parka ogleda vsaj še Etnološko zbirko Šmid, rojstno hišo pisateljice Ane Wambrechtsamer, pranger, cerkve in kapelice, spomenik NOB, kužno znamenje, obišče Glijo jamo, Eko kmetijo Kovač ... Po nekaj letih si lahko na Planini spet izposodimo knjige. Nove prostore knjižnice so odprli lani. DEJSTVA KS Planina pri Sevnici Število prebivalcev: okoli 1.600 (leta 1980 še okoli 2.000) Nadmorska višina: 532 (Planina) Predsednik KS: Anton Špan (prvi mandat) Naselja: Planina pri Sevnici, Planinska vas, Planinski Vrh, Podvine, Doropolje, Vejice, Colobinjek pri Planini, Prapretno, Visoče, Podpeč nad Marofom, Podpeč pri Šentvidu, Šentvid pri Planini, Podlog pod Bohorjem, Brdo, Tajhte, Loke pri Planini, Hrušovje Proračun KS: okoli 86.000 evrov, tudi dodaten denar za naložbe iz občinskega proračuna Poraba denarja: v letu 2014 okoli 60.000 evrov za modernizacijo cest, preostanek za vzdrževanje cest in delovanje KS Društva: v kraju deluje 20 društev Največja prireditev: Angelska nedelja v septembru, s prikazom starih kmečkih običajev in veselico Intervju POMAGA DRUŽINAM V STISKI »Ne moremo odvzeti trpljenjajahko pa damo obliž na rano« Albina Karmuzel. Pravi, da je najprej mama. Ponosna mama dveh sinov in zadnji dve leti tudi presrečna babica. Lahko bi rekli, da ni mama le svojima otrokoma, temveč je mama na stotine otrokom, ki jim je pomagala do boljšega življenja. Dolgoletna predsednica Občinske zveze prijateljev mladine Šentjur ima veliko srce, ki ji ne pusti, da bi se ob stiski drugih ozrla stran. Z nami je delila tudi najbolj žalostne zgodbe, ki jih piše življenje. » Piše: Nina Krobat Ni naključje, da sva danes v vrtcu. Tukaj ste začeli svojo poklicno pot in jo pred kratkim tudi končali. Je upokojitev za vas težka prelomnica? • Začela sem v Vrtcu Zarja v Celju kot vzgojiteljica, potem parne je nekaj vleklo naprej in sem se prijavila na razpis za pomočnico ravnateljice ter bila sprejeta. Dolga leta sem delala na prehrani in zdravstveno-higienskem režimu v Vrtcu Šentjur. Potem sem zbolela in za polovični delovni čas opravljala le delo pomočnice ravnateljice. Drži, da sem se pred kratkim upokojila, v vrtcu pa še začasno pomagam. Kolegice so me potolažile, da je to uvajalno obdobje v 'penzijo'. Slabih občutkov nimam, saj sem si ogromno dela našla pri Zvezi prijateljev mladine. Treba si je najti nekaj, da te potem drži nad vodo. Ne smeš se zapreti med štiri stene, saj tako stagniraš. Bi svojo poklicno pot danes spremenili, storili kaj drugače? • Ne bi. Pravo srečo najdeš pri predšolskih otrocih. Toliko odkritosti, poštenja in pristnosti ni nikoli več. Nikjer ni tako lepega dela, kot je delo vzgojiteljice predšolskih otrok. Nekako ostaneš tudi sam otrok, živiš z otroki, s pravljicami, vedno ti je lepo, tudi ko je najtežje. Otroka v sebi ne smemo potlačiti. Za vami je več težkih preizkušenj. Pred leti je hudo zbolel vaš sin. V kolikšni meri vas je to oblikovalo kot prostovoljko? • Zbolel je sin, zbolel je mož, bilo je težko in zahtevno. Ko sem bila v največjem obupu, se mi je zdelo, da me prav družina drži pokonci. Z roko v roki smo nekako šli naprej. Tudi sodelavke v službi so mi stale ob strani. Treba je imeti nekoga za pogovor, če tega ni... V današnjem času je pogovora vse premalo. Preizkušnje so me zelo oblikovale. Ko smo jih premagali, je v meni ostala nekakšna zaveza, neki dolg, da svojo srečo razdelim med druge. To je plačilo za srečo. Tako ste že 15 let predsednica občinske zveze prijateljev mladine. Ogromno otrokom ste pomagali v tem času, zbrali na sto tisoče evrov. Od kod črpate moč za razdajanje drugim? • Ko vidiš nekoga, da trpi, da te potrebuje in ko ga postavljaš na noge, rasteš. Pred časom smo imeli denimo težak primer, pomagali smo deklici iz Šentjurja. Bila je povsem zdrava in polna življenja, potem pa »Pravimo, da so otroci naše bogastvo. Ne vem, kje se potem tisto bogastvo izgubi. Ostane le to, da so otroci naši. Brez vrednosti. Brez cene. Brez perspektive.« Intervju je hudo zbolela in postala tetraple-gik. Starša sta bila že upokojena, ona je bila v naj lepših letih, ravno je končala fakulteto. Pomagali smo jim, uredili okolje in sobico, organizirali smo dobrodelno predstavo, da bi ji omogočili operacijo v Švici. Marina pa je prosila, da ta znesek raje namenimo drugi deklici s cerebralno paralizo. Želela je pomagati tudi drugim. Čeprav je sama zelo trpela, je videla neko luč. Takšni ljudje ti dajo toliko moči in energije! To mi bo vedno ostalo v srcu. Človek v stiski prej pomaga kot tisti, ki ima vse? • Tisti, ki imajo veliko, so večinoma gluhi za pomoč, to opažam pri delu. Niti enega evra niso pripravljeni dati, pa veste, koliko se da narediti z enim evrom, zelo veliko. To ste dokazali v akciji za pomoč družini Cilčvert. Izgradili ste jim nov dom, zbrali več kot sto tisoč evrov v delu in materialu. Kako gre družini danes? • Presrečni so. Otroka ni več sram povabiti prijateljev domov, to je zelo pomembno. Otrok ima namreč svoje dostojanstvo in tisti, ki so prikrajšani, zelo trpijo. Otroci so zlati, znajo pa biti tudi strašansko kruti in določene otroke povsem izločijo, jim dajo štampiljko. Nekateri so dovolj močni, da se dvignejo, nekateri padejo na dno. Kakšna je socialna slika na Šentjurskem? Se stiske poglabljajo? • Ugotavljamo, da veliko ljudi komaj plava nad vodo. Zdaj so v ospredje prišli tisti, ki so zaposleni, prejemajo minimalne dohodke, subvencije jim zato ne pripadajo ali pa ne v celoti. Ti starši bijejo težak boj. Ko plačajo položnice, pač črtajo kosilo in podobne stvari, ki niso 'nujne'. Ti ljudje zares težko živijo. Gre za novo kategorijo, revne zaposlene. Torej zaposlene, ki živijo pod pragom revščine. • Res je. Enostavno ne zmorejo. Njihovo dostojanstvo jim obenem ne dovoli, da bi prosili. Sram jih je. Zgodi se, da mi kdo reče: Glejte, delam, pa sem moral priti k vam, pustiti svoj ponos pred vrati. Pride kakšna mama iz družine, kjer dela samo oče, in mi pravi, da otrokom nima več česa skuhati. Tako vozijo slalom med dobrodelnimi organizacijami, da nekako preživijo. Tukaj na Šentjurskem imamo vsaj to srečo, da si ljudje lahko marsikaj pridelajo sami. Vsaj to. Kaj je narobe, da je treba zaposlenim deliti pakete hrane, bolnim otrokom do zdravljenja pomagati z dobrodelnimi koncerti ali zbiranjem zamaškov? • Državi je postalo malo vseeno, stvari prelaga na nas, pa tega naj ne bi počela. Določene stvari je treba stvari spraviti v red, prevetriti pravice in na stvari gledati širše. Izgubili smo kompas z realnostjo. Tisti, ki bi morali pomagati, pravijo: ne moremo pomagati, tako piše v zakonu. Če so luknje v zakonu za vse lumpe, bi se našla tudi kakšna za otroka v vozičku. Starši zelo trpijo, življenje je zanje pekel, treba bi jim bilo pomagati. Zadnjič smo imeli v Vojniku dobrodelni koncert za fantka s cerebralno paralizo. Pa je mama učiteljica, oče dela na televiziji. Toda nemogoče je štirikrat letno dati 1.500 evrov za terapije svojega otroka. Zakaj tega vsaj delno ne plača država? Pravimo, da so otroci naše bogastvo. Ne vem, kje se potem tisto bogastvo izgubi. Ostane le še to, da so otroci naši. Brez vrednosti. Brez cene. Brez perspektive. Država jih je pustila na cedilu. Poslušamo o takšnih in drugačnih mahinacijah, zdravlje- nje otrok pa je v primerjavi s temi le kaplja v morje. Tega se ne da razumeti. A na ministrstvih nima nihče bolnega otroka? To pomeni, da imate dobrodelne organizacije žal vedno bolj pomembno vlogo. 5 kakšnimi stiskami se ljudje obračajo na vas? • Prosijo, da gre otrok na letovanje, plačujemo malice, kosila, šolske potrebščine, pomagamo pri ureditvi stanovanjskih razmer, zdravljenj za otroke ... Iščemo donatorje in ljudi, ki bi pomagali. Ne moremo jim odvzeti trpljenja, lahko pa jim damo obliž na rano in občutek, da niso sami. Ravno sem srečala mamo, ki je bila izjemno vesela, da je 'boter' v projektu Botrstvo njenemu sinu za Miklavža nakazal 30 evrov. Tako vesela je bila, da mu je končno lahko kupila nove čevlje. Stari so ga tiščali, bili so razcapani, pa mu nikakor ni mogla kupiti novih. Ali pa zakonski par. Oba sta izgubila službo, ostal pa jima je kredit, s katerim sta zgradila hišo. Zdaj z nadomestilom za brezposelnost pokrijeta kredit, z otroškimi dodatki položnice, potem pa ne ostane nič več. Ljudje obupu- jejo. Katera od vseh teh žalostnih zgodb se vas je najbolj dotaknila? • To je bil naš Dejan. Ni ga več. Fantje imel mišično distrohjo, umetna pljuča, bil je ves zvit, ampak videti bi morali, kako je bil pozitiven. V tistem času sem večkrat preklinjala. Zakaj ni nekaj nad nami, nekega boga, neke pravice, da morajo otroci tako trpeti. Pomagali smo Dejanu in njegovi mami. Tudi tako, da smo Dejanu uresničili nekaj zadnjih želja. Bil je prikovan na posteljo, pa smo mu pred kakšnimi 13 leti domov pripeljali Modrijane. Bil je tako srečen. Več kot eno uro so mu igrali in peli, solze so jim tekle po licih, ko so videli svojega vrstnika tako trpeti. Blaž je rekel, da bodo pa zdaj zapeli še eno za mamo, ki je tako pogumna. Bil je zelo siv dan in ko so zapeli Sijaj, sijaj sončece, ne boste verjeli, je prišla v to sobo neka svetloba. Jokali smo kot dež. Ta fant je bil tik pred smrtjo, pa nam je dal toliko moči s svojo dobro voljo in pozitivizmom. Pravite, da vam dela žal ne bo zmanjkalo. Pripravljate še kakšno akcijo? • V februarju bi radi pripravili akcijo, s katero bi zagotovili hrano za družine v stiski. Obleke še nekako dobijo na Rdečem križu, Karitasu ali od prijateljev, hrana pa je vedno večja težava. Z izkupičkom dobrodelne prireditve bi radi kupili hrano. »Otrok ima namreč svoje dostojanstvo in tisti, ki so prikrajšani, zelo trpijo. Otroci so zlati, znajo pa biti tudi strašansko kruti in določene otroke povsem izločijo, jim dajo štampiljko. Nekateri so dovolj močni, da se dvignejo, nekateri padejo na dno.« 5=~™„s,e ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2015. [I]5X^y33 urednistvo(a)sentjurskenovice.si NAJ OSEBNOST ŠENTJURSKIH NOVIC 2D1A »Vaše zaupanje bomo upravičili s boljšim delom!« Boštjan Kukovičič. Direktor uspešnega šentjurskega podjetja Kea se s trgovsko dejavnostjo ukvarja že več kot 20 let. Leta 1991 sta z bratom Darkom na 48 kvadratnih metrih odprla prvo trgovino, danes pa v mreži poslovalnic po celjski in mariborski regiji zaposlujejo že okoli 220 ljudi. Ves čas so vpeti v lokalno okolje in preko sponzorstev ter donacij podpirajo domača društva, organizacije in posameznike, pa tudi lokalne pridelovalce hrane. Tako ne čudi, da ste ga bralci izbrali za naj osebnost Šentjurskih novic 2014. * Pogovarjala seje: Nina K robat Bralci Šentjurskih novic so z glasovanjem odločili, da postanete naj osebnost leta 2014. Kako razumete to nagrado, ki so vam jo dodelili ljudje, Šentjurčani, vaše stranke? • Priznanje razumem kot izraz spoštovanja oziroma kot priznanje za naše preteklo delo na celotnem območju šentjurske občine. Dejansko smo vpeti v lokalno okolje in skušamo na različne načine pomagati domačim ljudem, društvom, kot sponzor smo prisotni na različnih dogodkih. Verjetno je to priznanje tudi zahvala za tovrstna dejanja, po drugi strani pa nam pomeni tudi izziv in spodbudo za delo vnaprej. Da torej zaupanje vaših bralcev in naših kupcev upravičimo s še boljšim delom in večjim trudom v prihodnje. Kam ste izobesili priznanje? • Visi na upravi v našem podjetju, tako da je vidno vsem, ki prihajajo v našo upravo. Je vsekakor na vidnem mestu. Kakšno leto 2014 je za vami na poslovnem področju? Izpeljali ste nekaj novih projektov in posledično precej povečali število zaposlenih. • Glede na gospodarske razmere, ki so še vedno zelo ostre, sem zadovoljen, lahko rečem, da sem zelo zadovoljen. Ohranjamo status lokalnega trgovca, prijaznega do ljudi, in to sem nam vrača. Tudi v letu 2014 smo se nekoliko razširili. Pred kratkim smo odprli novo enoto »Priznanje razumem kot izraz spoštovanja oziroma kot priznanje za naše preteklo delo na celotnem območju šentjurske občine.« trgovine na Ponikvi, prevzeli smo tudi šest trgovin od Kmetijske zadruge Mozirje v Savinjski dolini. To pomeni, da smo povečali tudi število zaposlenih. Konec leta nas je bilo v podjetju Kea skupaj tako zaposlenih 220 oseb. Uspelo nam je razširiti dejavnost, ohraniti konkurenčnost in hkrati tudi obdržati raven storitev v smislu domačnosti, kar je v tem trenutku naša prioriteta. Decembrski prazniki so pomembni tudi za trgovce. Opažate, da ljudje v zadnjih letih pred prazniki kupujejo manj? • Kupci so danes bolj preudarni, kupujejo bolj namensko kot nekoč. Ne glede na to pa mislim, daje december še vedno najbolj veseli čas leta, z nekim posebnim, veselim vzdušjem. Kakšni so vaši poslovni načrti za naslednje mesece? • Ostati želimo domači, lokalni trgovec, se pa že pogovarjamo o širitvah in prevzemih novih lokacij. Naši načrti so torej povezani z nadaljnjim širjenjem mreže poslovalnic, toda kaj več o tem v prihodnjih mesecih. Kakšno leto pa je za vami na osebnem področju? • Dobro. Zdravje mi služi in to se mi zdi ena tistih najpomembnejših odlik, ki si jih vsi najbolj želimo. Bi želeli še kaj sporočiti bralcem Šentjurskih novic, ki so vam namenili svoj glas? • Želim jim srečno 2015, hkrati pa se želim zahvaliti vsem - tako uredništvu Šentjurskih novic, ki meje predlagalo za naj osebnost, kot tistim, ki so glasovali zame in mi s tem izkazali zahvalo in spoštovanje za delo, ki smo ga opravili v preteklosti. »Konec leta nas je bilo v podjetju Kea zaposlenih 220 oseb. Uspelo nam je razširiti dejavnost, ohraniti konkurenčnost in hkrati tudi obdržati raven storitev v smislu domačnosti.« ® Kultura Predstavil se je tudi kitarski orkester. Mladi glasbeniki napolnili Ipavčev kulturni center Drugi decembrski torek v Šentjurju je bil v znamenju božič-no-novoletnega koncerta Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur. Verjetno ena najbolj množično obiskanih prireditev v prenovljenem kulturnem domu je poskrbela za prijetne nastope več kot sto dvajsetih otrok in mladih glasbenikov. Med drugimi so se predstavila tudi dekleta glasbene skupine Aliče iz Šentjurja, ki so zaigrale tudi svojo avtorsko skladbo. Simona Zdolšek, ravnateljica Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur, je izrazila navduše- nje nad tako množičnim obiskom prireditve in zbranim ob tem povedala: »Ne morem mimo prvotnega predloga za proračunsko leto 2015 v Republiki Sloveniji, ko naj bi bile glasbene šole financirane le delno in bi se drastično povečal prispevek staršev za glasbeno šolanje njihovih otrok. Uvajanje financiranja glasbenih šol s strani staršev bi, še zlasti v sedanjih kritičnih časih, pomenilo nedostopnost glasbenega šolanja velikemu številu slabše situiranih, vendar umetniško nadarjenih otrok.« (MV) Franjo Malgaj v Ljubljani Točno sredi decembra so v preddverju velike dvorane Državnega zbora pripravili slovesnost ob odprtju razstave o življenju šentjurskega rojaka Franja Mal- Od leve proti desni: Anita Kolesa, dr. Milan Brglez in Tatjana Oset na odprtju Malgajeve razstave v Državnem zboru. Foto Martina Čuk, DZ gaja. V uvodnem nagovoru je predsednik Državnega zbora, dr. Milan Brglez, izrazil upanje, da bo razstava vsaj malo pripomogla k prepoznavnosti prvega osvoboditelja slovenske Koroške, Maistrovega učenca, soborca in pesnika, rojenega v Šentjurju. V programu so sodelovali člani fantovske vokalne skupine Cabaret, recitatorka Lucija Luskar, o življenju poročnika Malgaja pa je spregovorila direktorica Knjižnice Šentjur, Tatjana Oset. Program prireditve je povezovala pobudnica razstave, poslanka Anita Koleša. Med obiskovalci so bili tudi poslanka Jelka Godec, župan Občine Šentjur, mag. Marko Diaci, ravnatelj OŠ Franja Malgaja, Marjan Gradišnik, predsednica Domoljubnega društva Franja Malgaja, Darja Jan, ter Malgajevi sorodniki iz Ljubljane. (MV) Loka pri Žusmu poslej s simboli Grb, zastava in himna. Krajevna skupnost Loka pri Žusmu se poslej uvršča med tiste, ki imajo svoje simbole. » Piše: Bogdan Rahten Poleg grba in zastave imajo tudi himno, s čimer se lahko pohvalijo le redki. Vse to so predstavili v začetku decembra v Dobrini, čeprav so predstavitev sprva načrtovali že 13. septembra, ko je ujma preprečila krajevni praznik. Grb na zgodovinskih osnovah Grb je sestavljen iz treh polj in predstavlja zgodovino krajev Žu-sma in Loke. Zgornje polje vsebuje grb lastnikov nekdanjega gradu Zusem (Sussenheim) s konca 14. stoletja. Spodnje levo polje vsebuje Jakobov križ, ki predstavlja cerkev sv. Jakoba na Žusmu, eno od najstarejših v Sloveniji. Spodnje desno polje vsebuje stekleno vazo, ki predstavlja loško glažuto, nekdaj tretjo največjo steklarno na Štajerskem. Zasnovo in opis grba ter zastave je pripravila Danica Recko. V sodelovanju s heraldikom Aleksandrom Hribovškom ga je izrisal Rok Vodeb, v računalniško obliko pa ga je pretvoril Marko Centrih. Pozdravljena, Loka Himno Loke pri Žusmu je z zgornjim naslovom pred dvema desetletjema napisala tamkajšnja pesnica Anica Lipovšek, ki je zanjo pripravila tudi melodijo. Pozdravljena, Loka vesela, naj s tabo se vse veseli, prijafle si k seb' privabila, naj pesem združuje ljudi. Čeprav se nam skrivaš v dolini, prot' nebu obračaš svoj kras, novejše si krilo dobila, mladostni zdaj tvoj je obraz. Med hribe visoke si skrita, med polji, kjer žitni je klas, prek'gričev te Virštanj pozdravlja, tam žlahtno je vince doma. Tu cvetje, gozdovi in polja, tu vendar so moje steze, čeprav tu planinske ni rože, a s tabo je naše srce. Prva je zastavo iz rok predsednika Sveta KS Loka pri Žusmu, Srečka Krajnčana, prejela predsednica Turističnega društva Izviri Dobrina, Danica Recko. Fotone,h, Kultura (T7) Knjiga oPalčkovi bandi iskano blago Palčkova banda. Vedno bolj razkrita povojna zgodovina na Drameljskem. » Piše: Bogdan Rahten Na Slovenskem je po drugi svetovni vojni delovalo 35 ilegalnih skupin, ki jih je oblast povezovala z vojaško emigracijo in tujimi obveščevalnimi službami. Na območju Dramelj in širše okolice je delovala t.i. Palčkova banda. Uporniška faza Njen prvi vodja je bil Dušan Mlakar. Takratna skupina je ropala kmetijske zadruge, krajevne ljudske odbore in kmete, ki so bili naklonjeni oblasti. Povod za njen nastanek naj bi bilo samopašno delovanje povojnih oblasti, ki jo je na svoji koži občutil tudi njen vodja, sicer uslužbenec režima. Dr. Željko Oset to v recenziji imenuje kot ironijo usode. Skupina je imela tudi svojo parolo, in sicer “Smrt komunizmu - svoboda veri”. Mlakar je leta 1947 umrl v sumljivih okoliščinah, jugoslovanska varnostno-obveščevalna služba Udba in tedanja ljudska milica pa je aretirala nekaj članov. Palčkova faza Njen drugi najbolj aktivni član, nekdanji partizan Ivan Lavbič - Palček se je ponovno pojavil leta 1950 in začel z novimi akcijami: ropanjem in krajo živine večjih kmetov ter za-koli na črno. Sredi leta je bila razbita tudi ta skupina, Palček pa je bil v odmevnem procesu v Celju obsojen na smrt z ustrelitvijo. Visoke kazni so doletele tudi 13 soobtoženih. Mnogi Drameljčani verjamejo, da je Palček igral dvojno vlogo, da je bil poslan z namenom, da zavede čim več kmetov. Od diplome do knjige Sanja Gorenšek je njeno delovanja obravnavala v diplomskem delu, ki je preraslo v knjižno delo. Konec novembra ga je predstavila v pogovoru s Tatjano Oset v planinski postojanki na Uršuli nad Dramljami. Delo vključuje del že objavljenih zapisov, prvič pa so bili pregledani in uporabljeni tudi fondi Arhiva Republike Slovenije, kakor tudi nova ustna pričevanja. Aktivni zgodovinarji Knjigo je založila Sekcija za zgodovino pri Športnem društvu Šedina. Njen vodja Primož Laubič je o pomenu tega dela zapisal, da se iz lahko zgodovine tudi kaj naučimo, čeprav Avtorica poziva pričevalce, da ji sporočijo morebitne neobjavljena dejstva. razni bolj ali manj demokratični sistemi na to vedno znova pozabljajo. »Knjiga dogodke samo opisuje, v ničemer pa o njih ne sodi, kar je za nas edini primeren pristop, saj ni naš namen, da bi spodbujali sovraštvo ali celo ideološki boj,« je še dodal. Večina naklade je v mesecu dni že pošla. Leta 2012 je sekcija pripomogla tudi izdaji monografije Dramlje v letih 1935-1945, kjer so zbrani materiali domačina dr. Mira Mastnaka. V društvu je zbrano tudi material, ki bo služil kot osnova za naslednjo knjigo. Prvič o Palčku v ŠN V letih 1993 in 1994 so na to temo prvič pisali v Šentjurskih novicah pod naslovom Palčkov proces: pravica ali prevara? Članki so dostopni na drameljskem spletnem forumu. Avtor in takratni urednik Franc Kovač je prepričan, da je bil Palček vsaj v določeni dobi udbovec, da je potem »zdivjal«, da je ropal za svoje koristi, a se na koncu z Udbo pobotal. Gotovo je tudi najzaslužnejši za propad tolpe. Na prireditvi je spregovoril tudi Alojz Zidanšek, ki je bil v času celjskega procesa star 10 let. Spominja se, da je bil Palček, za razliko od drugih obtožencev ves urejen, in ne verjame, da je bil likvidiran. Po njegovem je za vsem stala beograjska Udba, ki slovenskim organom ni zaupala. Njegovega očeta so na sedem let ječe obsodili, ker je Palčku dal piti, ko je prišel k hiši, izgubili pa so tudi imetje. Oproščen je bil leta 2002, več kot tri desedetja po smrti. Njegov odvetnik Franc Pevec je sicer zastopal 13 dra-meljskih družin, ki so jih vse rehabilitirali, a škode zaradi neupravičene sodbe ne more povrniti nihče. BOZICNO-NOVOLETNI KONCERT "■»riL-tL/ mm mi Pihalni orkester Šentjur skupaj s klapo Cambi (zadaj). Šentjurski pihalci pihnili na dušo obiskovalcem in zimi Prva dva dni po božiču sta bila v znamenju dveh božično-novoletnih koncertov Pihalnega orkestra Šentjur. V sklopu praznovanja 80-letni-ce društva so pihalci, pod vodstvom dirigenta Jurija Hladnika, kar dvakrat napolnili Športno dvorano Hruševec in obiskovalcem pričarali pravo vzdušje. Prireditev je bila, predvsem prvi dan, posvečena tudi dnevu samostojnosti in enotnosti. Drugi in zadnji večer so s koncertom priklicali tudi prve snežinke. Pihalnem orkestru Šentjur so se na odru pridružili tudi člani dalmatinske klape Cambi iz Zagreba, ki velja za eno najboljših dalmatinskih klap. Z orkestrom so zapeli nekaj pesmi in tako dodali koncertoma piko na i. Predsednik Pihalnega orkestra Šentjur Vladimir Belina je bil zelo zadovoljen. »Izvedba obeh koncertov je bila fantastična. Orkester je odlično izvedel vse skladbe, klapa pa je dodala svojo noto, ki smo si jo želeli. (M V) Literati s 14. zbornikom Literarno društvo Šentjur avtorjev, kar 39. je na prvi zimski ponedeljek v Tokratna urednica Katja Gore-domači knjižnici predstavilo Čanje poskrbela za prevode štirih tradicionalni zbornik, ki nosi gostujočih avtorjev. Skupno zbor-zaporedno številko 14. Njegov nik obsega 265 strani, v njem pa tokratni (pod)naslov je »Z bese- najdemo največ poezije in proze, dami podamo roko«, v njem pa zastopano pa je tudi eno dramsko je sodelovalo rekordno število besedilo in aforizmi. (B R) (T8) Reportaža ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2015. —^ urednistvo@5entjurskenovice.5i ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si Reportaža (15) Zabavni del programa sta v svoje roke tudi tokrat vzela radijca Peter Klima in Iztok Krajnc. Tradicionalni Miklavžev zajtrk smo letos prvič pripravili v Ipavčevem kulturnem centru. MIKLAVŽEV ZAJTRK dicionalni Miklavžev zajtrk obeh medijev, na katerem pogostimo poslovne partnerje in prijatelje, smo na začetku decembra pripravili v Ipavčevem kulturnem centru. Tretje leto zapored smo dogodek izkoristili tudi za podelitev dveh priznanj. Bralci Šentjurskih novic ste odločili, da je v preteklem letu za naše kraje največ naredil,Boštjan Kukovičič, direktor podjetja Kea Šentjur. V uredništvu pa smo odločili, da nagrado za življenjsko delo podelimo Franciju Šusterju. » Piše: Nina Krobat -P: * * 1 ■ brfe šentjurskih Letošnji kEj"dldiTt^ zmagoval-nost MOV'C so P ^ukoVicica, ca akdie B°sW ;nakf Martin b>" še;V'at cvetko, Martin Ca- •- Cvetih iz-,rinu- Boštjana Kukovičiča, direktorja šentjurskega podjetja Kea, ste bralci Šentjurskih novic z glasovanjem izbrali za naj osebnost Šentjurskih novic 2014. Zaključek akcije Naj osebnost smo v sklopu tradicionalnega Miklavževega poslovnega zajtrka v začetku decembra pripravili v Ipavčevem kulturnem centru, ko smo podelili tudi priznanje za življenjsko delo. Prejel ga je legendarni šentjurski glasbenik Franci Šuster. Šentjurčani smo izbrali Prejemnika nagrade za življenjsko delo smo izbrali v uredništvu Šentjurskih novic, medtem ko izbiro naj osebnosti Šentjurskih novic za posamezno leto vsakič prepustimo Šentjurčanom. Želimo namreč, da občani sami odločijo, kdo je po njihovem mnenju v iztekajočem se letu naredil največ zanje in za življenje na Šentjurskem. Največ glasov ste tako namenili Boštjanu Kukovičiču, direktorju uspešnega šentjurskega podjetja Kea, ki se s trgovsko dejavnostjo ukvarja že več kot 20 let. »Počaščen sem, da so me bralci Šentjurskih novic izbrali za letošnjo naj osebnost. Hkrati pa to pomeni dodatno spodbudo, da bomo še naprej z dobrim delom upravičevali nji- hovo zaupanje,« je povedal o razglasitvi. Legenda med glasbeniki Prejemnik priznanja za življenjsko delo Franci Šuster praktično vse svoje življenje posveča glasbi. Ta mu je bila položena že v zibelko, pravi, saj je, takoj ko so mu dovolj zrasli prsti, poprijel za klarinet. Je ljudski godec, ki pod okriljem Šentjurskih muzikantov skrbi, da slovenska ljudska pesem ne gre v pozabo. V šentjurskem pihalnem orkestru je nepogrešljiva njegova tuba, njegov glas pa v pevskih zborih skladateljev Ipavcev in Sveti Jakob. Je pomemben del šentjurske glasbene scene in kulture, in to že več kot pol stoletja. »Prijetno sem presenečen nad priznanjem. To pa seveda ne pomeni, da bom zdaj končal z delom, saj s Šentjurskimi muzikanti že kujemo nove načrte,« je po razglasitvi povedal Šuster. Obe priznanji so letos v uredništvu Šentjurskih novic podelili tretjič. Naj osebnost Šentjurskih novic 2012 je bila Marija Plemenitaš, v letu 2013 so to priznanje občani dodelili Petru Krču. Priznanje za življenjsko delo 2012 je prejel dr. Janez Šmid, v letu 2013 pa so se s tem priznanjem poklonili Mihaelu Bučarju. Zmagovalca letošnje akcije Naj osebnost Šentjurskih novic je razglasil lanski prejemnik tega priznanja, Peter Krč. Praznikov brez potice ni. Vsaj pravih praznikov ne. Zanjo so se morali potruditi tudi naši gostje. Orehi za potico so do miz, kjer so jih trli, potovali iz rok v roke. Franci Šuster je prejel priznanje za življenjsko delo in ob tem tudi zapel. Dogodek smo gostili ustvarjalci Šentjurskih novic ob pomoči prijaznega osebja Gostišča Bohorč. Medgeneracijsko druženje Piše: Ljudmila Conradi Ko se človeku konča delovna obveza, se v njegovem življenju pojavi praznina. Odpravi jo lahko tako, da se vključi v društvo upokojencev, med katere sodi. Tam sodeluje v krožku oziroma v dejavnosti, ki ga najbolj zanima in naredi kaj koristnega zase in za druge. Društvo upokojencev Dramlje Člani Društva upokojencev Dramlje na lanski novoletni zabavi v gostilni Bohorč v Šentjurju. Sonja Korošec, upokojena višja upravna delavka Naše DU dobro deluje. Najpomembnejše se mi zdi, da smo se leta 2006 vključili v projekt Starejši za starejše. Žal mi je, da tako težko pridobivamo nove člane, saj se mlajši upokojenci neradi včlanjujejo v društvo. Če bi vedeli, kako prijetno je na naših izletih in kako nas druženje osrečuje, bi se nam gotovo pridružili. Pogrešam pa sodelovanje z drugimi organizacijami in društvi v naši KS. Stanislava Slejko, upokojena uslužbenka Mislim, da člani v DU Dramlje kar dobro delamo. Radi hodimo na izlete, pravzaprav v zadnjem času zaradi zdravja nisem več med izletniki. Še vedno pa se udeležujem sestankov društva, saj na vsakem srečam znanke in znance. Z njimi se pogovarjam o dogodkih in vedno kaj novega izvem. Upokojenci nimajo svojih prostorov. Njihovo poslanstvo je skrb za tretje življenjsko obdobje. Društvo upokojencev (DU) Dramlje, ustanovljeno leta 2005, vključuje upokojence sedmih vasic. Vanj je skupaj včlanjenih okrog 200 upokojencev. »V Dramljah pa živi skoraj še enkrat toliko upokojencev, večinoma mlajših, za katere bi si želeli, da se včlanijo v naše društvo,« pravi Bogomil Ulbing, predsednik DU Dramlje, ki opravlja to funkcijo od ustanovitve društva, to je že tretji mandat. Vabi upokojence, da se včlanijo v društvo, saj organizirano druženje starejšim podaljšuje življenje. Dom za starejše-njihov ponos Upokojenci v Dramljah se dobro zavedajo, da njihovi mlajši svojci ne bodo mogli skrbeti zanje, ko bodo obnemogli, saj jim v današnjem času službe tega ne bodo omogočile. Zato so zadovoljni, da je v njihovi bližini tako dobro organiziran dom za starejše, za katerega pa se bojijo, da ne bo imel dovolj prostora zanje, ko bodo obnemogli. Seveda je najbolje, da starostniki ostanejo čim dalj časa v svojem domačem okolju, zato pa je potrebna medsebojna pomoč. »Več bomo morali narediti na področju prostovoljstva - v obliki sosedske pomoči - starostniki za starostnike, da ne bomo živeli drug mimo drugega,« meni predsednik DU. DU Dramlje nima svojega prostora za sestanke »Naša največja težava je, da nimamo svojega prostora za sestanke in druge dejavnosti, ki jih imamo v svojem programu kot dmga društva, a jih težje realiziramo,« pove Ulbing in nadaljuje, da že vsa leta gostujejo v Gasilskem domu Dramlje, kjer se ne počutijo doma. Vedo, da pri drugih društvih upokojencev ni tako, zato si tudi sami želijo svoj prostor, da bi v njem uresničevali svoj načrt dela. Kljub pomanjkanju prostora vabijo člane DU, naj se vključijo v dejavnosti, kot so ročnodelska dejavnost, športna, izletniška in dmge. Kmalu devet in pol desetletij Franca Slejka Franc je najstarejši krajan Kra- Ijeval šolanje na osnovni in nato do osvoboditve. Ženo je spoznal v jevne skupnosti Dramlje. Zibel mu na kmetijski šoli. Izučil se je tudi Dramljah. Vsak dan je hodil v služ-je tekla v Bukovju pri Postojni v de- za sodarja, z očetom sta opravlja- bo mimo hiše, kjer je opazil dekli-lavsko-kmečki družini. Bil je prvi la med drugimi tesarska dela. Za co, ki mu je bila všeč. Nekega dne od šestih otrok. Svoja najnežnejša gozdarja je obiskoval trimesečni ji je to povedal in tudi v njej vzbudil leta je preživljal delovno, a je tudi tečaj v Postojni, potem pa je sluz- iskro simpatije in ljubezni do sebe. za igranje našel čas. V Bukovju je boval pri Gozdnem podjetju Celje Od takrat sta skupaj. Rodila sta se končal dva razreda osnovne šole. do upokojitve. Od takrat dela doma jima hči in sin, zdaj pa sta dedek in Potem so starši prodali majhno na zemlji. babica štirim vnukom. (LC) posestvo in se zaradi tamkajšnjega Med vojno so ga partizani mo- italijanskega fašističnega pritiska bilizirali v Šercerjevo brigado Za svoja leta se Franc Slejko zelo preselili v Dramlje, kjer je nada- XIV. divizije, kjer je z borci ostal dobro drži - umsko in fizično. Najbolje se znajde med oprimki Za Nika so takšne stene lahek zalogaj. Nik Golej. Talentirani | ;; plezalec je osvojil dvoj-no krono. » Piše: Bogdan Rahten Konec novembra je bilo v Kranju zaključno klubsko tekmovanje v športnem plezanju, kjer so najboljšim podelili priznanja za skupne uvrstitve. Čeprav na zadnji tekmi ni nastopil, je pokal za najboljšega v težavnostnem plezanju med mlajšimi dečki prejel Sentjurčan Nik Golej. Enak uspeh mu je uspel tudi v kategoriji balvanskega plezanja. Že sedem let izkušenj Trinajstletni učenec OŠ Franja Malgaja Šentjurje sicer član Plezalnega kluba Laško, kjer vadi pod vodstvom Aleksandra Stopinška. Zelo veliko se udeležuje tekmovanj, tako v Sloveniji kot v tujini, in je letos nastopil na 19 tekmah. Za šport, s katerim se udejstvuje, se je navdušil pri sedmih letih, ko je na izletu z družino v hrvaški Paklenici videl številne plezalce. Najprej je plezal v Celju in pri šentjurskem plezalnem klubu, zadnja leta pa trenira v Laškem, kjer mu je v tamkajšnjem plezalnem klubu mentor Aleksander Stopinšek. Zadnji nastop pod vprašajem Na zadnji tekmi v gorenjski prestolnici v težavnostnem plezanju zaradi bolezni ni nastopil, a si je na srečo že v predhodnih petih tekmah nabral dovolj veliko prednost za skupno zmago v konkurenci 22 plezalcev. V enako obsežni konkurenci v balvanskem plezanju je z zmago na tretji tekmi prehitel tudi najbližjega tekmeca. Nje- Nik je Kranju dvakrat stal na najvišji stopnički. gov oče Viljem nam je ob tem zaupal zanimivo podrobnost: »Nik si je že v petek zelo želel plezati, a tega dan sploh ni jedel, zato je tekmovanje izpustil. V soboto se je zbudil in njegove prve besede so bile, da je lačen. Tako smo vedeli, da bo šel na tekmo, ki je bila popoldan.« Težavnostno vs. balvansko plezanje Pri obeh zvrsteh je čas omejen. Težavnostno plezanje je oblika plezanja, kjer se za končni rezultat meri preplezana višina. Pri balvanskem plezanju je glavna značilnost, da za razliko od težavnostnega ni varovanja, ampak za varnost skrbijo blazine na tleh. Ostali tekmovalci konkurenta ne smejo opazovati. Balvani so visoki do tri metre, na njih pa mora plezalec narediti 5 do 8 težkih gibov, včasih tudi skokov, in si pri tem prizadevati, da v predpisanem času doseže vmesne in končne cilje. - lin Nik s trenerjem Aleksandrom Stopin-škom. Z ustvarjalnostjo do poceni izleta Na osnovni šoli Blaža Kocena Ponikva so v začetku decembra pripravili tako imenovani Božični bazar. Zabavni program, pri katerem so se otroci z igro in petjem predstavili staršem, so končali s prodajo svojih stvaritev. Starši in ostali obiskovalci so izdelke lahko kupili in tako prispevali v šolski sklad, iz katerega šola nekaterim učencem pomaga pri plačilu izletov in obveznih ekskurzij. Med izdelki so se pojavili tudi lepi adven- tni venčki, ki so bili ravno pravšnji za nakup v tistem času. Je pa otroke in starše verjetno poleg vsega zelo razveselila še ena 'vroča novica', kakor jo je na prireditvi poimenovala ravnateljica OŠ Blaža Kocena Ponikva, Andreja Ocvirk. Ob odprtju trgovine Kea na Ponikvi, nekaj dni po tem dogodku, je direktor omenjenega šentjurskega Podjetja, Boštjan Kukovičič, v šolski sklad prispeval 1000 evrov. (M V) Zbrane so razvajale tudi božične pesmi iz ust pevskega zbora domače osnovne šole. Mladi ustvarjalci izdelovali okraske V Knjižnici Šentjur so prvi decembrski petek otroci iz osnovnih šol občine Šentjur na praznični delavnici izdelovali novoletne voščilnice in barvali okraske iz das mase. Ob tem so si (nehote) pobarvali tudi roke, da seje še ves dan videlo, kdo je bil na delavnici. Material za izdelavo je prispevala knjižnica, otroci pa so končane izdelke lahko odnesli domov in z njimi okrasili domove ter presenetili domače. (M V) Pri izdelavi voščilnic so bili otroci zelo domiselni. Reportaža ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2015. urednistvo(a)sentjurskenovice.si Reportaža (23) TJA, KAMOR GRE TUDI CESAR PES Javna stranišča v Šentjurju dokaj prijazna Kriterij. Z ocenami od ena do pet smo ocenjevali urejenost in označenost stranišča, zalogo higienskega materiala, dotrajanost opreme, dostop invalidom... Presenečenje. Stranišče na tržnici Šentjurje po prenovi navdušilo z urejenostjo. » Piše in foto: Matej Verdinek V uredništvu časopisa Šentjurske novice smo se odločili, da pregledamo in ocenimo nekaj javnih stranišč v centru Šentjurja. Odpravili smo se na ogled sanitarij na tržnici Šentjur, na železniški postaji, v zdravstvenem domu, v Hotelu Žonta, na bencinski črpalki in na stranišče Športnega parka Šentjur, kjer imajo prostore tudi nekatera šentjurska društva. Novo, dišeče Zagotovo so od vseh najbolj presenetile sanitarije na tržnici. Še do nedavnega so bile te verjetno ene izmed slabše urejenih, danes pa sijejo v povsem drugačni luči. Ob prihodu smo bili presenečeni nad notranjostjo z novimi ploščicami, umivalniki, pisoarji in straniščnimi školjkami. Vse je bilo novo, DEJSTVA V Kdo je odgovoren? Občina Šentjur neposredno ne upravlja z javnimi sanitarijami, do katerih dostop zagotavlja najemnik ali solastnik objektov v rabi. V tem primeru gre za sanitarije v Športnem parku Šentjur in sanitarije na tržnici. V obeh objektih za čiščenje skrbijo lastniki preko upravljavcev objekta. Občina po potrebi izvede vzdrževalna dela, na katera opozori upravljavec. Tako so bile v drugi polovici minulega leta obnovljene tudi sanitarije v objektu tržnice. 1 S f V ’ ;j ,yj wc ;S| . -J ■ ,v v Najbolj razvidno so označene sanitarije na bencinski črpalki. 1 TRŽNICA S povprečno oceno štiri celih šest (malce slabša je le označenost sanitarij) so to najbolje urejene sanitarije od vseh ocenjevanih. ZDRAVSTVENI DOM Sanitarije so bile skupno ocenjene kot dobre. So le neprijazne invalidom in čistoča ni na vrhuncu. BENCINSKA ČRPALKA Druge najbolje ocenjene sanitarije, ki so prijazne invalidom, le za higienske pripomočke in urejenost ni bilo v celoti poskrbljeno. ŠPORTNI PARK ŠENTJUR Za higienske pripomočke v moškem delu je poskrbljeno, drugače pa je na ženskih sanitarijah. Prav tako je oprema dotrajana ali manjka. HOTELŽONTA Sanitarije prejele odlične ocene v vseh kategorijah, razen dostopa za invalide, prav tako je označenost malce slabša. ŽELEZNIŠKA POSTAJA Izmed vseh so to najslabše urejene sanitarije. V njih smrdi, ni papirnatih brisač za roke, oprema je dokaj slaba, na vratih pa so tudi neprimerni napisi. r — — — — n • Urejenost (higiena prostorov) j • Dostopnost (invalidnim osebam in i plačljivost/neplačljivost) • Označenost dostopa (na stavbi in na obvestilnem znaku ob avtocesti) • Število sanitarij • Sanitarije za invalide • Oprema (dotrajanost in delovanje) • Higienski material (zaloga i straniščnega papirja, mila in brisač) i V vsakem od kriterijev stranišče prejme od 1 do 5 točk. Povprečno število točk predstavlja končno oceno javnega stranišča. očiščeno in dišeče, prodajalci z bližnje prodajalne pa so nam povedali, da so sanitarije prenovili pred nekaj meseci. Povsem drugačna zgodba je na železniški postaji. Že ob vstopu v sanitarije smrdi, razen nekaj papirja ob toaletni školjki in skoraj polne milnice pa ni stvari, ki bi jo lahko pohvalili. Poleg same čistoče, ki ni povsem dobra, so na vratih tudi neprimerni napisi. Dotrajana je pipa na umivalniku, prav tako pa ni brisač za roke. S tem so te sanitarije dobile najslabšo oceno od vseh, ki smo jih ocenjevali. (Ne)prijaznodo uporabnikov Po posameznih kategorijah so ocene najboljše v kategoriji higienski materiali. Za njih je po večini torej dobro poskrbljeno. Sledi oprema, ki je najbolj dotrajana na železniški postaji in na sanitarijah Športnega parka Šentjur. Pod skupno črto generalno gledano na vseh sanitarijah najbolj izstopa ne- prijaznost sanitarij do invalidov in označenost. Tržnica je edina, kjer je za invalide najbolje poskrbljeno, sledijo ji sanitarije na bencinski črpalki. Dejstvo je, da se kot uporabniku javnih sanitarij, najbolj 'splača' odpraviti na tržnico ali pa bencinsko črpalko. Skupna ocena urejenosti vseh šestih ocenjevanih sanitarij je 3,2, kar je dobro. V Šentjurju smo z urejenostjo javnih stranišč torej lahko še kar zadovoljni. ŽELEZNIŠKA POSTAJA TRŽNICA ZDRAVSTVENI DOM HOTEL ŽONTA BENCINSKA ČRPALKA ŠPORTNI PARK ŠENTJUR UREJENOST (higiena) 2 5 4 5 3 3 DOSTOPNOST (invalidom in plačljivost) 1 5 1 1 4 1 OZNAČENOST (na stavbi) 2 3 3 3 5 2 ŠTEVILO SANITARIJ (skupna ocena) 2 4 3 5 3 4 SANITARIJE ZA INVALIDE (skupna ocena) 1 5 1 1 4 1 OPREMA (dotrajanost in delovanje) 2 5 5 5 4 3 HIGIENSKI MATERIAL (zaloga toaletnega papirja, mila in brisačk) 2 5 5 5 3 4 Takšne ocene so sanitarije dobile ob našem obisku. Krmljenje prostoživečih živali pozimi Priporoča se: koruza, seno, sladkorna pesa ali neškropljena jabolka. Vse divje živali, ki so naše avtohtone vrste, so prilagojene na preživetje v zimi, ko je manj hrane v prosti naravi. Te živali v normalnih razmerah ne rabijo krmljenja s strani človeka, razen v primeru izrednih razmer (visok sneg, skorja na snegu, pretirano vznemirjanje). Priporočljivo je samo dopolnilno hranjenje zaradi preprečevanja morebitne škode, ki bi jo divjad lahko povzročila na kmetijskih in gozdnih kulturah. Tu sta mišljena predvsem divji prašič in jelenjad. Problem je mir Srnjadi in divjih zajcev običajno ni potrebno dodatno krmiti, razen v primeru izrednih razmer. Če pa krmimo divjad, moramo zelo dobro poznati hrano, da divjadi ne škodujemo bolj kot koristimo. Hrana mora biti primerna za določeno žival. V naših klimatskih razmerah se priporoča koruza, seno, sladkorna pesa ali neškropljena jabolka. Divjad ne bo jedla hrane, če ni ustrezna. Če je gnila, plesniva ali zatohla, se je divjad ne bo dotaknila tudi v največji la- Piše: Miran Hernaus, lovski mojster športnimi aktivnostmi izven označenih poti, z neodgovornim spuščanjem psov in mačk v naravo itd. Ta nemir je za divjad mnogo bolj škodljiv kot naj hujša zima. V takih razmerah lahko z dodatnim krmljenjem ublažimo razmere za divjad, nikoli pa ne moremo nadomestiti prepotrebnega miru. Največ škode zaradi psov Tudi ptice pevke ne potrebujejo zimskega krmljenja, če je narava dovolj očuvana. To, Naše živali v zimskem času potrebujejo mnogo več miru v svojem življenjskem prostoru kakor skrbi za dodatno zimsko krmljenje, razen v primeru izrednih razmer. Potepuški psi neodgovornih lastnikov povzročijo med divjadjo več škode, kot najhujša zima. koti. Ker je presnova divjadi v zimi prilagojena skromnejšim prehranskim razmeram, divjad zaradi manjšega vnosa energije potrebuje razmere, ki omogočajo, da jo tudi troši manj. To pomeni, da rabi več miru, da se čim manj premika, kar postaja največji problem. Ljudje vnašamo vedno več nemira v stanišča (življenjski prostor) divjadi s pohodništvom, z vožnjo po prosti naravi z motornimi sanmi, da ptice pevke pozimi krmimo, je bolj povezano s človeškimi čustvi kakor z resnično potrebo ptic. Če pa že krmimo, moramo uporabiti pravilno in zdravo hrano ter primerno lokacijo. Najboljša hrana so razna semena, krmilnica pa mora biti na takšni lokaciji, da ne omogoča dostopa potepuškim mačkam, ki so največji sovražnik ptic pevk v urbanem okolju. STARI ZAPISI r Po arhivih vas vodi Bogdan Rahten. Ko praznujejo trgovine Ko sem v predprazničnih dneh kmečko-delavska, res lahko toliko opazovala množico, kije nakupovala troši za praznične dobrote in darila? po trgovinah naše 'periferije', Kupuje kič, ročno izdelane predmete, nisem mogla prezreti več ali manj ponaredke od vzhoda do zahoda, jih znanih kupcev, ki so metali v svoje nato tako bogato aranžira, da slednje nakupovalne vozičke dobro in preseže vrednost darila ... domiselno razstavljene vsemogoče Mimica Horvat artikle. Kaj ta množica, še donedavno Šentjurske novice, januar 2005 Lahko bi bilo res Sredi Šentjurja zagori v naj večjem Alposovem skladišču. Požar se širi kot neumen in direktor Bevc je skoraj ob pamet. V parih minutah pridivja šentjurska gasilska brigada, a se deset metrov pred ognjem sunkovito ustavi. Gospoda Zupanc in Artiček pretreseno stopita iz avta, se namrščita: »Žal, tega se ne da več rešiti. Nima, smisla ogrožati gasilcev.« Direktor se ne more sprijazniti in pokliče poklicno enoto. V nekaj minutah so na kraju požara, a se petdeset metrov prej ustavijo in odkimavajo: »Tu se ne da nič pomagati!« Direktor, ki ne more gledati, kako mu gorijo milijoni, se grabi že na vsako slamico. Gasilci s Kalobja so seveda takoj pripravljeni. Z nadzvočno hitrostjo se zapeljejo naravnost v sredo požara. Gasijo, špricajo in tolčejo - dokler ognja ne ukrotijo. Vsi osmojeni in črni se pojavijo pred direktorjem, ki od veselja kar ne ve, kaj bi jim obljubil v zahvalo. Pa Ferdo kar po domače pravi: »Eh, ka bi se meni. Sam tolk nam dajte, da bomo tote preklete bremze popraul.« S.T. Šentjurske novice, januar 2000 Otvoritev prenovljene Ipavčeve hiše Dan pred božičem je bila otvoritev prenovljene Ipavčeve hiše, v katero sta občina in država v preteklih letih vložila skoraj 23 milijonov tolarjev. Pod nadzorstvom Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine je obnovo opravil Konstruktor iz Celja, notranjo opremo pa je po projektu arhitektke Katice Ciglič napravilo Mizarstvo Kraljič iz Arclina. V prostorni avli so nameščeni kipi slavnih Ipavcev, krasijo jo originalna kovana svetilka, kovana kletna vrata iz leta 1830, velika stoječa ura ter klavir, prav tako iz zapuščine Ipavcev. Izza avle se pride v prostorno poročno dvorano, kjer obiskovalcu pade v oči lepa keramična peč ter bogata oprema, ki je narejena v stilu originalne Ipavčeve vitrine. Do prostorov v prvem nadstropju vas popeljejo težke hrastove stopnice, ki so prav tako zvest posnetek nekdanjih stopnic. Prostori v prvem nadstropju še niso opremljeni in tudi njihov namen še ni točno določen. V podstrešnih prostorih se nahajajo muzejski prostori, kjer so na ogled nekateri originali stvaritev Ipavcev, njihove nadvse dragocene violine ter preostali zgodovinski material. V sosednjem prostoru je opremljen galerijski del, ki ga upravlja Jože Ipavec, ki je imel ob otvoritvi razstavo svojih slik. Šentjurske novice, januar 1995 BESEDA JEVAŠA Vsako soboto po 11. uri! J Kronika MEDALJI Šentjurskima policistoma medalji za požrtvovalnost Policista Policijske postaje Šentjur Urban Korošec in Martin Fevžer sta tik pred božičem prejela medalji za požrtvovalnost, ki jima ju je slovesno podelil v. d. generalnega direktorja policije Marjan Fank v družbi ministrice za notranje zadeve mag. Vesna Gyork6s Žnidar. Julija sta bila policista Urban Korošec in Marin Fevžer napotena v stanovanjsko hišo, kjer naj bi mlad moški storil samomor. Policist Korošec je moškemu, ki je ležal v mlaki krvi, preveril utrip srca. V tistem trenutku je poškodovani prišel k zavesti in si je znova skušal vzeti življenje. Korošec in Fevžer mu za to nista dala priložnosti, s pritiskom na globoko ureznino na vratu pa sta začasno zaustavila krvavitev in v tem položaju vztrajala približno pol ure, vse do prihoda reševalcev, ki sta jih poklicala na pomoč. Občan bi brez vztrajnega in prisebnega dejanja policistov izgubil življenje. Urban Korošec in Martin Fevžer (na sliki z medaljama) sta s prisebnim ravnanjem rešila življenje. MINI KRIMI Partnerja na policijo Šentjur, 6. december - Na policijsko postajo Šentjur sta se zglasila partnerja, ki sta se razšla. Prijavo na policiji je zahteval moški, ki pa je bil pod močnim vplivom alkohola. Policisti so potrebovali kar nekaj časa, da so ugotovili, da gre v danem primeru za nasilneža, ki je v kraju poznan kot umirjena in prijazna oseba. Ker je bilo ugotovljeno, da gre še za en primer, kjer je bilo nasilje v družini prikrito, so policisti kršitelju izrekli prepoved približevanja, zadeva pa bo dobila epilog na sodišču. Ukradel nafto Bohor, 9. december - Neznani storilec je prišel do parkiranega tovornega vozila in si postregel s 100 litri goriva. Policisti storilca sicer še iščejo, je pa dejstvo, da lastnik za zaščito svojega premoženja ni naredil nič. Ni izstopil Šentjur, 12. december - Taksist je v Šentjur pripeljal osebo, ki iz vozila ni hotela izstopiti, saj kraja ni prepoznala. Policisti so nato ugotovili, da pomik sploh ne živi v Šentjurju, ampak v Celju, razlog pa je bil alkohol, ki mu je zameglil spomin. S skupnimi močmi so ugotovili, kje je pomik doma, taksist pa je opravil prevoz skoraj na kraj začetka vožnje. Izsiljeval prednost Jezerce, 12. december-V zgodnjih jutranjih urah se je zgodila prometna nesreča druge kategorije, do katere je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti. Povzročitelj je bil v nesreči hudo ranjen. Pomor koz Voglajna, 12. december - Nekateri lastniki psov menijo, da so njihovi kužki pohlevni. Ko se takšni psi zberejo skupaj, pa postanejo krdelo, kjer pride na dan lovski nagon. Tako se je zgodilo, da so trije psi pomorili štiri koze. Tri mrtve koze je lastnik takoj našel, ene pa ni bilo. Policisti lastnike psov še iščejo in pri tem opozarjajo na odgovorno ravnanje vseh lastnikov psov, saj je stara navada, da se zvečer, ko nihče ne vidi, psa spusti na prostost. Takšno dejanje je po mnenju policije neodgovorno. Pijani vozniki Šentjur, 14. december - Na območju policijske postaje Šentjurje bil ta dan poostren nadzor prometa glede alkoholiziranosti voznikov. Od 51 preizkušenih so bili trije pod vplivom alkohola, eden izmed njih pa je med postopkom poizkušal celo peš zbežati s kraja. Zaradi dejanja mu je bilo odrejeno pridržanje. Zoper dva voznika so policisti podali obdolžilni predlog (denarna kazen v višini 1.200 evrov in 18 kazenskih točk), v enem primeru pa globo v višini 900 evrov in 16 kazenskih točk. ZNAN OBRAZ r Gasilec brez pomisleka. »Mladost sem preživel na Kalobju, kjer ni bilo veliko društev, v gasilskega pa je bila vključena večina mladih, zato nisem veliko premišljeval. Postal sem gasilec. Vzgojen sem bil v družini, kije vedno podpirala prostovoljstvo in humanitarnost.« 44 let. Toliko jih zdaj že deluje v gasilstvu. »Zagotovo si človek najbolj zapomni številne nesreče in trenutke, ki jih deliš s prizadetimi. Niti zavedamo se ne, da številni gasilci trpijo zaradi stresnih trenutkov in da jim bo potrebno v prihodnosti zagotoviti psihološko obravnavo.« Najbolj veseli del gasilskega poslanstva. »Prenašanje strokovnega znanja na mlajše generacije. Tako poskrbim tudi za vzdrževanje lastnega znanja. Ponosen sem, da se mi je ponudila priložnost, da bom kot predavatelj na eni od celjskih fakultet sodeloval pri študijskem programu Varnostni menedžment.« Šentjur. Zdaj že vrsto let živi v Šentjurju. Pravi, da vse pogosteje deli prepričanje nekaterih someščanov, da se je lažje dokazovati in nabirati prepoznavnost v tujih okoljih. »Največ škode na tem področju naredi lokalna politika, ki ne zna v lastni prostor umeščati svojih strokovnjakov in še vedno na ključne položaje zaposluje ljudi iz drugih občin, namesto da bi dajala prednost domačemu kadru.« HOROSKOP n r I ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2015. DI urednistvo(cDsentjurskenovice.si Znamenje, ki je zelo posebno. Za nami je energično leto, predvsem se je dogajalo, na kar niti nismo bili pripravljeni. Dogajale so se za nas čudne stvari, ljudje vedno bolj bežimo in izgubljamo stik še s tistimi, (eto J(0ZC po Lltajdhem ki so nam bili blizu. Življenje nas je naučilo, da moramo biti skromni in da si odrekamo takšne stvari, ki so se nam v preteklosti zdele samoumevne. Leto 2015 je v znamenju koze, ki naj bi bila čustvena in tudi občutki tega znamenja naj bi bili močnejši in globlji. Njeno število (2015) je 8, kar pomeni nov začetek, kar je tudi res. Pred nami je novo leto. 8 je večnost in neskončnost, matematični simbol za neskončnost pa je ležeča 8. Numerološka alternativa je prispevala k temu, da 8 izbira med nebesi in peklom oziroma med velikim neuspehom ali uspehom. Leto koze se bo začelo 19. febru- arja 2015 in prineslo vam bo velika spoznanja in verjemite, ponovno nekaj novega, kakor vsako novo leto. Enostavno z drugimi besedami, presenetilo nas bo v svojem čaru in z novimi izkušnjami. oven (21.3. do 20.4.) Če je kakšno opravilo, ki je popolnoma novo, samo tla je zanimivo, se ga boste zagotovo lotili. Nikoli ne boste sebi dovolili, da se tičite na napakah, vedno je tukaj najbolj pomembna vaša trma. Vaša notranja negotovost se bo zelo izpostavila v tem novem letu koze, ki prihaja. Namreč, leto je čustveno in globoko, kakor ste tudi vi sami. Zapomnite si, če verjamete v nove stvari in nove ljudi, se bodo ustvarjali čudeži sami. Predvsem bo za vaše znamenje v tem letu značilno, da si ne boste želeli biti sami. Tudi druženje ne bo pretirano, vendar vse v svoji zmernosti. Vaš karakter je usposobljen za enkratne scene, katere pa prenehajo z enako hitrostjo, kot so nastale. V ljubezni boste brezobzirni, kar pomeni, eni ovni bodo skočili v razmerja in v teh tudi ostali. Drugi, samski, pa bodo uživali svoj sloves divjega in burnega življenja velikih dogodkov. Težko bo z njimi držati korak, zato jim je potrebno pustiti njihovo svobodo in bodo srečni in zadovoljni. Zdravje vam bo v tem letu dobro služilo, paziti se boste morali samo, da ne pretiravate in vse lepo po zmernosti. Dovolite novemu prihajajočemu letu, da vam pripravlja nove poti, vi pa samo pogumno naprej. [eJJ( (21.4. do 21.5.) Ste simbol delovne sposobnosti, tudi pretiranega uživanja. Vam pomeni živeti, dihati, dotikati in preizkusiti prav vse. Vaš temperament je zelo silovit in znate zelo hitro eksplodirati, vendar nikoli brez vzroka. Zato vas imajo tisti ljudje, ki vas poznajo, zelo radi. Kajti vaša osnova sta vedno iskrenost in poštenost, brez laži in sprenevedanja. Ste, kar ste, in to ste samo vi. Vaša strast do hrane, z veliko začimb, vam velikokrat dela preglavico z vašo težo, vendar boste vedno raje uživali ob dobri hrani. Potem kasneje boste še le razmišljali o posledicah. Namreč, zavedate se, da živite eno samo življenje. Zato tudi ne boste v tem letu zahtevni, vendar še vedno natančni in prepričani, da delate pravilno. Vse lepo počasi in skrbno, kakor vedno, ali je to mirnost pri ribolovu ali enostavno energično navijanje pri nogometu. Vse leto pred vami bo prav takšno, pestro in zanimivo. Dobra domača hrana, katero obožujete, ali je to samo krompir ali dobra domača juha, je temelj, da vam ni potrebno skrbeti posebej za vaše zdravje. Zato pa ne bo prav nič narobe, če boste našli čas za sprehode v naravi ob lepem vremenu. \___________________' 2)1JOJC£X( 22.5. do 21.6.) Vaše znamenje ljudje najbolj enostavno sprejmejo kot dvojnost, katera simbolizira dvojnost. Vaše znamenje ponazarja večno dvojino, noč in dan, belo in črno, slabo in dobro in še bi lahko naštevali. V prihajajočem letu, katerega zaznamuje leto koze po kitajskem horoskopu, vam bo le-to prišlo velikokrat prav in v pravem trenutku. Tisti zaljubljeni boste morali stvar vzeti malo bolj resno v roke in ljubezni ne sprejemati kot igro, s katero si krajšate čas. Vedno najdete izgovor ali vam je v danem trenutku vse neverjetno in občudovanja vredno, v naslednjem pa že polno pomanjkljivosti. Veliko ljudi to pravzaprav odbija, vendar tisti, ki jih prepričate, enostavno ostanejo ob vas in vas sprejmejo takšne, kot ste - posebni, mistični in čudni. Čeprav niste brez srca, si vedno iščete nove kroge prijateljev, znancev. Dolgočasi vas vse, kar je povezano s stalnostjo. Zato bodite v prihajajočem letu bolj pozorni na to, kar si želite, in ne prehitevajte sami sebe. Za vas je zelo pomembno, kam potujete, kje boste dopustovali, namreč v enem trenutku vam je potreben mir, drugi dan že iščete razvedrilo, zato pa lepo mirno in brez stresa. L. U UVAX (22.6. do 22.7.) Nedvomno boste že v začetku leta v dvomih, ali je vaša odločitev pravilna. Velikokrat preveč razmišljate in analizirate svari, dogodke in ljudi. Poskusite se prepustiti toku novega prihajajočega leta in mogoče vas bo bolj prijetno presenetilo, kot ste mislili. V deževnih dneh si vzemite počitek in si odpočijte od vsega. V sončnih pa izkoristite svojo energijo in pojdite na izlete v naravo ali preprosto kar v park. Vse račune, kredite in ostale stroške, ki vam rojijo po glavi, boste v prvi polovici leta uredili in boste zato lahko mirno poletje preživeli nekje na kratkem oddihu. Seveda bi tega potrebovali večkrat, tu in tam pa je tudi zelo zdravo za vaše življenje. Od vas ljudje ne morejo pričakovati, da bi jim vse takoj povedali o sebi, ste enostavno preveč tiha in zaprta oseba, zato pa vam drugi zelo radi zaupajo. Poslušajte druge zgodbe in opazili boste, da v njihovih zgodbah najdete tudi sebe. Zato imate zdaj odgovor na dlani, zakaj ima vaše znamenje probleme s srcem, želodcem in krče. Vse to zaradi vašega stresa in zato tu in tam dovolite v naslednjem letu, da pobegnete enostavno od vsega. V____________________/ HOROSKOP 2014 J£V (23J. do 23.8.J Zaživeli oziroma zavedati se boste začeli šele spomladi, da je tukaj ponovno nekakšen nov začetek vsega novega. Vedno malo zamujate, to vam je v navadi in enostavno sprejemate to, kar je čisto normalno. Seveda pri tem se ne sme pozabiti, da ko je na sporedu gledališče ali dober film v kinu, takrat se vam težko zgodi, da zamudite. Zato zadrževanje doma ni nikoli po vašem godu, imeti morate službo in v njej kariero, drugače je vaše življenje brez pomena. Zaljubljeni levi - v prihajajočem letu bo veliko romance, zato bodite malo previdni pri zapravljanju, saj za pravo ljubezen niso potrebni najdražja restavracija, dragoceno vino, veliki šopki. Enostavno bosta dovolj lepa beseda in samo ena rožica. Načrte za nove cilje prepustite času, vse boste uredili v pravem času in dovolj bo za pripravo načrtov in planov. Velikokrat vas je potrebno opozoriti, da imajo tudi drugi želje in pričakovanja, katera pa ne bodo vedno ista kot vaša. Odgovor, da želite biti gospodar, je že znan in priznati se mora, a je večinoma tako, da ste uspešni tako v službi kot doma in tega se zavedajte in tudi sprejmite. r \ 2>mcj (24.8. do 22.9) Ko prerežete vezi, to naredite tako natančno, vestno in hitro. Vendar se morate zavedati, da družina in ljudje niso vedno po vaši meri. Tudi vi se morate prilagoditi in poslušati in sprejemati druge, res je, da pretvarjanja in laži ne. Toda najti je potrebno prave besede in potrebno je vsaj poskusiti, ne pa se obrniti in kar odkorakati ter puščati ljudi v negotovosti. Trpite zaradi obsojanja drugih, čeprav veste, da ne boste ničesar spremenili. Prvi del leta boste predvsem posvečali težavam, ki vas pestijo že zadnji dve leti. Ne boste jih rešili na hitro, vendar počasi se daleč pride in vztrajni morate ostati. Še sreča, da vam male stvari pomenijo zelo veliko. Zato boste tudi kljub vaši plašnosti in sramežljivosti dovolj močni, da boste šli naprej k pravim potem. Dneve v tednu vedno zbirajte ali v začetku ali proti koncu, nikakor v sredini, ker če začnete na začetku, imate vedno dovolj časa, in če na koncu, vam vedno pride prav izgovor, drugič. Tudi na svoje naj dražje velikokrat pozabite, posvetite se jim in ugotovili boste, da boste prijetno presenečeni, da so radi v vaši družbi. 9£J49WCJ (23.9. do 23.10.) Prispodobi vašega znamenja sta pravičnost in večno tehtanje. To gibanje v eno in drugo smer vam pomaga, da na koncu ugotovite, kaj sploh želite. V prvem delu leta poskusite večino časa posvetiti službi in nadaljevanju službenih načrtov, da jih dokončate, kakor je potrebno. S skupnimi močmi veste, da boste naredili tako, kot je prav. Drugi del leta pa naj bo predvsem na temeljih družine. Posvetite se majhnim načrtom, ker v pol leta se jih nakopiči. In tudi zelo dobro veste, da ste človek, ki troši denar za stvari v življenju, ki prinašajo srečo in veselje. Nikar ne hodite na neznana mesta, ker vam to poruši notranje ravnovesje in vašo urejenost in sožitje. Vaš dom mora biti očarljiva tiha oaza miru in reda, enostavno zatočišče pred tem divjim svetom. Tukaj boste našli svoj mir in ob branju knjige ne more biti nič lepšega. To vas bo preprosto zadovoljilo in osrečilo ter pridobili boste kakšno novo izkušnjo ob branju nove knjige in njene zgodbe. Enostavno bogati boste ponovno zato, da boste lažje razumeli sebe in druge in osrečevali sebe in svoje najdražje okrog sebe. r \ šjtomjon (24.10. do 22.11.) Vaša prihodnost vam bo vedno pomembna, ali je to zaključek leta ali je pred vami novo prihajajoče leto. Na začetku leta se niti ne boste zavedali, da je ponovno novo obdobje, ampak se boste po svojih najboljših močeh trudili hoditi trdno naprej. Nič vas ne more presenetiti, rekli bi, da ste oseba, ki je navzven neprizadeta in mirna, oseba, ki izjemno ljubi ali pa zelo divje sovraži. Pri vas ni polovičarstva, ampak obstaja vse ali nič. Vse vaše skrivnosti so strogo zaupne in nikomur dostopne, v vas bo vedno ostal skrit poseben, nedotakljiv del, ki pripada samo vam. Vedno boste pomagali drugim, da dosežejo svoje cilje, in vedno jim boste zvesti in s stisnjenimi ustnicami ne boste nikomur dali vedeti, koliko trpite. Zato bodite v naslednjem prihajajočem letu pozorni nase in sebi privoščite kakšno masažo ali savno in vse to zaključite z uživanjem ob bazenu. Preprosto bi bilo to najbolje ponoviti čim večkrat, kar je zelo priporočljivo za vaše zdravje. Pri poslovnih stvareh vam bo vaše dobro počutje prišlo zelo koristno in ponovno boste premikali gore polni energije in zadovoljstva. ; X_______________________ J HOROSKOP 2015 SORCJlCC (23.11. do 21.12.) Nov začetek pred vami vam ponovno vliva nova obzorja in skuša preseči vse svoje meje in stalno novo iskanje po idealnem življenju. Vedno boste oseba, ki na nekaj cilja, želi in to seveda tudi dobi. Ljudje nikoli ne dobijo takšnega odgovora od vas, kot ga pričakujejo. Vaš poseben šarm je v tem, da ste jasni, odkriti in pošteni in ga ne olepšujete. Ni vsakemu dano, da bi spregledal svet okrog sebe in občasno ostal optimist. Zato pa vi vlivate moč sebi in drugim s svojim optimizmom in novimi cilji. No, tega ne bi mogli reči za pospravljanje in brisanje prahu, to vam je zelo odvratno. Z besedami vam gre veliko lažje in tudi prepričati znate druge. Velikokrat pa pozabite na najbolj osnovne stvari, ki se tičejo vas osebno in oseb vam najbližjih, in to je skupni čas. V prihajajočem letu se veliko bolj posvetite svoji družini in skupaj poiščite tiste stare spomine in jih skupaj obujajte, da ne ostanete sami. Ugotovili boste, kako so lahko čustva lepa in kako lahko ponovno zaživijo vse tiste poti in cilji, ki so bili nekoč daleč nazaj skupni vam in vsem tistim, ki živijo ob vas. Z \ j(ozo^og (22.12. do 20.1.) Vaše znamenje se zelo meša s pojmom prihajajočega znamenja kitajskega kozla in je posvečeno boginji ljubezni Afroditi in Veneri, kar pa je prispodoba strasti. Zato bo prihajajoče leto za vas zelo posebno in pestro. Napolniti se boste morali z energijo in velikokrat boste presenetili samega sebe, koliko zmorete. Poslovno boste zelo uspešni, niti ljubezen ne bo šepala, ali ste samski ali v vezi, pri obeh bo pestro. Čeprav ste zelo zbrana in preračunljiva oseba, se vam zna dogoditi, da boste v nekem trenutku popolnoma zmedeni. Prav nič hudega, to vas bo ponovno prebudilo in postali boste zelo previdni. Največkrat vas je strah prihodnosti, ker ne veste, kaj lahko pričakujete. Prepustite se in videli boste, da vas bo presenetila in ponovno boste imeli možnost, da zavihate rokave in se dokažete, kaj zmorete. Ne verjamete v sanje in zato tudi hočete vse narediti sami in natančno vedeti se kar se dogaja okrog vas in prav to mnoge odvrne od vas in vašega obnašanja. Zapomnite ni lahko biti sam in tudi vi niste oseba, katera bi uživala v samoti, ampak vam je ljubše druženje. V AČVJk. V / (21.1. do 18.2.) Vedno ste v gibanju in nikoli vas ni mogoče ustaviti, vse prehitevate že na začetku leta in nikakor nočete zaostajati. Pripadate vsem in nikomur. Ste nežni in preprosti in venomer tam, kjer se počutite dobro. Vaša narava je takšna, da jo bodo pravi ljudje občutili, vsi drugi bodo šli mimo vas. Vendar vas to ne obremenjuje, predobro ste preučili situacijo, čeprav je v vašem življenju toliko ljudi, ki prihajajo k vam s svojimi skrbmi. Vedno imate pestro življenje in tudi prihajajoče vam bo naložilo odločitve, katere boste morali na hitro sprejemati. Živite in vedno boste živeli v prihodnosti in prav zato ne pozabite, da vas ne dohitevajo prav vsi in da se tu in tam morate vrniti v preteklost. Odkrili boste, da je ostalo veliko stvari še odprtih, zato ustavite konje in ideje in jih začnite krpati tam, kjer je nastala praznina. Tudi vse to ima posledice vašega zdravja zadnje čase in slabega počutje, ki vas spremlja vse od jeseni. Ob sebi imate ljudi, s katerimi se dobro počutite, vzemite si čas za njih in najdite tistih nekaj lepih trenutkov, katere znate tako zelo popestriti in razveseliti svoje najdražje. 1)OU>Y}JI? r tejEj (l9.2. do 20.3.) Ponovno so pred vami nove obljube in ponovne možnosti, da vztrajate in dojamete, da se okrog vas dogaja nekaj novega. V vsej gneči se boste morali držati pravil, ki vam bodo dala možnost, da naredite nekaj novega. Ne smete se izgovarjati na glavobole in neprespane noči, ko je potrebno narediti nekaj zase. Ne presojate drugih ljudi, zato tudi ne pričakujete, da drugi vas ne bodo. Takrat se ne ozirajte na mnenja drugih, ampak se posvetite svojim najbližjim in tukaj iščite pravo rešitev. Namreč le od svojih naj dražjih boste dobili pravilni odgovor, ker vas oni najbolje poznajo. Prvi del leta bo za vas kar stresen, saj se je nakopičilo veliko stvari, ki jih morate zaključiti, da boste lahko šli dalje. Morda bi poskusili z jogo in se sprostili. Tako boste postavili temelje na novo, ki bodo veliko trdnejši in tudi vi sami veliko bolj močni in zagnani. Z malo napora se veliko naredi. Zraven pa bodo še drugi okrog vas opazili spremembo in vas občudovali. Veste, da vam veliko pomeni, ko drugi cenijo vaše vrline in opazijo vaš uspeh in dobro opravljeno delo, zaradi česar ima vaše življenje smisel. Družabno » Ureja Matej Verdinek »Mi kot Ipavci vemo, da je naše temeljno poslanstvo in smoter delovanja širiti prepoznavnost naših slavnih skladateljev Ipavcev v Sloveniji in svetu. To bomo nadaljevali tudi v bodoče.« Rado Marot, predsednik KD Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur, ob prejemu priznanja Zveze kulturnih društev Šentjur Dekleta plesne skupine Sayyidah iz Jarmovca pri Dramljah v družbi nekaterih drugih plesalcev, ki so jim pomagali pri izvedbi predstave. ajska dekleta za ■ rajski pogled Dekleta plesne skupine Sayyidah> kmetujejo in vadijo v Jarmovcu pri Dramljah, so s predstavo navdušitav Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah. Škupina 16 deklet različnih starosti pleše arabske, turške, indijske, ciganske, egipčanske plese in plese popularne glasbe. ŠENTJURSKIH 5 Lepa beseda lepo mesto najde Marija Rataj, predsednica Ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev Šentjur in Zveze kulturnih društev Šentjur. Če bi lahko bili žival, katera bi bili in zakaj? Bila bi konj, ker je vztrajna in samozavestna žival. Katerega nasveta svojih staršev se najbolj spominjate? Najbolj se spominjam pregovorov: 'Lepa beseda lepo mesto najde' in 'Kdor visoko leta, nizko pade'. Vaš najbolj zanimiv dogodek v življenju? Je bil takrat, ko sem rodila otroka. Kaj imate raje, knjigo ali film? Raje imam knjigo, ker me pomirja. Kaj najraje počnete ob dolgih zimskih večerih? Rada berem ali pa se ukvarjam z ročnimi deli. @) Družabno Šentjurčani silvestrovali na toplem Silvestrovanje v Šentjurju je tokrat zaznamovala zelo hladna noč, ki je prinesla temperature do celo -14 stopinj. Organizatorja Mestna skupnost Šentjur in Hotel Žonta, sta tako praznovanje iz Mestnega trga prestavila v prostore Hotela Žonta. Fortuna band iz Hrvaške je poskrbel za prijetno glasbo, občina pa za šampanjec s katerim so obiskovalci nazdravili ob prehodu v novo leto. Šentjurski župan, mag. Marko Diacije bil dobro razpoložen. Epik večer po šentjursko Ta veseli dan kulture, dan prav poseben način. Pevci vo- beli za odlično popestritev veče- in narezki. Predsednica Zveze odprtih vrat slovenskih kultur- kalne zasedbe 7'deci, glasbena ra, Turistična kmetija Zdolšek s kulturnih društev Šentjur, Mart ih ustanov, so v Šentjurju prvo skupina Epik akustiks in komik Ponikve pa je obiskovalce pogo- rij a Rataj, je dvema društvoma decembrsko sredo končali na Aleš Novak iz Šmarja so poskr- stila s pokušino domačega vina podelila priznanji. Vokalna zasedba 7'deci, ki je pela napitnice ob pokušini treh vrst domače pridelanih vin Turistične kmetije Zdolšek. Drugo priznanje je dobil klub Starodobnikov 'Večno mladi' Šentjur. Prevzel ga je predsednik kluba Rudi Priznanje je v imenu kulturnega društva Moški pevski Ferlež. Ob njem je Judita Methans Šarlah, vodja za zbor Skladateljev Ipavcev Šentjur prevzel predsednik družbene dejavnosti pri Občini Šentjur. društva, Rado Marot (levo). io Avsenik >jem starer Slav podelal po * legendarnem : Praznični objem pregnal mraz Tudi letos je Krajevna skupnost Slivnica pri Celju v sodelovanju z Občinsko zvezo prijateljev mladine in Občino Šentjur organizirala decembrsko obdarovanje otrok. V počastitev dneva samostojnosti in enotnosti se je program za kulturnim domom v Gorici pri Slivnici začel s slovensko himno. Gledališka igra, ki so jo pod režijsko roko Nine Gradič Planko odigrali krajani sami, je dodobra nasmejala okoli 300 obiskovalcev.. Na prireditvi je sodelovalo in pomagalo 40 prostovoljcev, ki so obiskovalcem na praznični tržnici ponudili Mrazov čaj, kuhan glinček, Miklavževe piškotke in božičkočinke. Obdarovanje se je zaključilo z naj večjim prazničnim objemom vseh obiskovalcev, (po zapisu Vida Palčnika) Otroci in starši so se smejali prigodam Nerode in Godrnjavčka ter z njima zapeli in zaplesali. Miklavž obiskal Šentjurčane Miklavž j e decembra obiskal tudi šentjurske otroke. Pred trgovskim centrom Kea so zbrani lahko uživali v dramski igri Neroda in Godrnjavček krasita novoletno jelko. Po igri je Miklavž obdaril prav vse Miklavževo darilo so dobili tudi najmlajši otroke, ki so se lahko okrepčali obiskovalci, še z okusnimi palačinkami. •„ 'Vn.Vo ■V V i s v , ' 1 '' v V' - X \ X'''—' -■ Čudovit pogled na polno dvorano v > ' , H ruševcu v trenutku, ko je pela Natalija '.—• Verboten. Šentjurske decembrske nedelje so bile v znamenju odlične narodnozabavne glasbe. Na tradicionalni Petkini nedelji je nabito polna Športna dvorana Hruševec uživala ob nekaterih največjih hitih Navihank, Natalije Verboten, Ota Pestnerja, Avsenikovega terceta, Modrijanov in Alfija Nipiča. Glavno besedo so seveda imeli gostitelji iz ansambla Petka. Predzadnjo decembrsko nedeljo je športna dvorana Hruševec gostila še Zimsko pravljico, ki jo je pripeljal Ansambel Saša Avsenika. Vrhunsko narodno-zabavno glasbo je nadgradil še godalni kvartet Akademije za glasbo iz Ljubljane Blaž in Rok Švab iz ansambla Modrijani sta bila že v zaodrju zelo dobre volje, kar sta, kot vedno, pokazala tudi na odru. PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s.p. Ritnik 17, 3230 Šentjur (0590) 200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM Brstični ohrovt, kuhan v sopari (10 do 15 minut), ohrani več barve, okusa in hranilnih snovi od kuhanega v vodi, užiten pa je tudi surov. Iz njega si lahko pripravimo okusno toplo solato, tako da drobno narezan brstični ohrovt premešamo z vročim fižolom in poljubno začinimo (sol, olje, kis). Piše: Bojana Jevšenak NASVETI ZA VRT GOSPE VERONIKE Najboljši po obisku zmrzali Zanimivo in uporabno. Pred nami je dolg zimski mesec, januar, ki ga lahko izkoristimo za pripravo kvalitetnega zasaditvenega načrta za prihodnjo rastlinsko sezono in si omislimo kakšno spremembo za naše gredice. Vrtnarimo Kar nekaj zimske zelenjave v tem času raste pod tuneli in v toplih gredah (endivija, radie, motovilec, zimska solata, kitajsko zelje,...), nekatere vrtnine pa uspevajo kar na prostem, tudi pod snežno odejo, kot na primer ohrovt, katerega plodove lahko pobiramo od jeseni, preko zime in vse do pomladi. Ustvarite si vrt dobrih sosed Bi radi imeli čim večjo raznovrstnost na vrtu, nekaj zgodajspomladanske pa tudi pozno jesenske zelenjave, nekaj za v lonec in nekaj za solarno skledo, nekaj za okras in kaj sladkega tudi ne sme manjkati? Naš sadilni načrt mora odgovoriti na čim več takšnih in podobnih vprašanj. Če bomo poleg želja in potreb upoštevali še naravne zakonitosti pestrega kolobarja in načelo 'dobri sosedje -slabi sosedje', bomo dobili recept za lep, zdrav in uporaben vrt 'dobrih sosed'. Gospa Veronika ta recept preizkuša že nekaj desetletij in čeprav je vsako leto zadovoljna z rezultati, novo rastno sezono vedno nestrpno pričakuje. Najboljši po obisku zmrzali Vsi bolj ah manj poznamo odporni kapusnici, ki na prvi pogled spominjata na zelje; to sta brstični in listnati ohrovt. Obe sta priljubljeni in nezahtevni vrsti zelenolistne zelenjave, primerni za pridelovanje svežih brstov oziroma skodranih listov ter najboljši takrat, ko ju mraz malo omehča in 'posladka'. Pri listnatem ohrovtu je glava, za razliko od zelja, bolj razrahljana, listi pa bolj rebrasti in nakodrani ter temnejše barve. Pri brstičnem ohrovtu na močnem steblu zrastejo majhne brstične glavice. Če ga želimo pridelati na domačem vrtu, se moramo nanj spomniti že spomladi ali vsaj zgodaj poleti. Sadike brstičnega ohrovta si lahko sami pripravimo doma, tako da v mesecu marcu ali aprilu posejemo seme in ko ima rastlina štiri do šest pravih listov ter dobro razvit koreninski sistem, jo presadimo na vrt. Pri izbiri primerne gredice moramo paziti na kolobar, saj na mestu, kjer bomo posadili ohrovt, pred tem vsaj tri leta ni smela rasti nobena druga kapusnica (npr. zelje). Ker bo ohrovt na vrtu rasel celo leto, moramo predhodno gredo dobro založno pognojiti in upoštevati, da lahko zraste tudi do meter visoko in bo lahko poleti delal senco drugim vrtninam. Prve brste začnemo trgati, ko so čvrsti, zaprti in premera vsaj 2 centimetra, vedno od spodaj navzgor; enako režemo tudi listnati ohrovt. Za večji pridelek brstov lahko vrhove rastlin odščipnemo in sicer takrat, ko so spodnji brsti veliki kot grah. Naj se tudi vam v tem zimskem času porodi čim več zanimivih zamisli za novo rastlinsko sezono in naj vas celo leto spremlja misel, da svežih vitaminov pozimi nikoli ni preveč. Pomrznjene glavice brstičnega ohrovta so prava zimska poslastica. Privoščite si jo. Sirup iz črne redkve in medu je učinkovito domače zdravilo za lajšanje izkašljevanja, ki ga imajo radi tudi otroci. Zdravilna skrinjica - črna redkev Črna redkev nam lahko služi kot učinkovito naravno 'orožje' v boju z različnimi prehladnimi obolenji. Črna redkev (Raphanus sa-tivus L. var. niger) je prastara kulturna rastlina, ki sojo poznali že v starem Egiptu. Danes verjetno največ vrtnarjev pri nas goji sorto zimska črna okrogla, čeprav poznamo več različnih sort in tipov korenov le-te (npr. koničasti, ovalni). V prehrani je črna redkev poznana po svojem značilnem belem hrustljavem korenu grenko- ostrega okusa in svojevrstnem vonju. Solata iz fižola in drobno naribane črne redkve v družbi z domačo klobaso je lahko odlična popestritev našega zimskega jedilnika. Za spremembo lahko solati dodamo koščke sira, korenčka ali druge zelenjave po lastnem okusu. Črna redkev je tako kot ostale redkve (na primer rdeča redkvica) znan pomočnik pri izboljševanju pretoka žolča in praznjenju žolčnikov. Vsebuje veliko kalija, ki vpliva na delovanje ledvic in pospešuje izločanje škodljivih snovi iz telesa. Poznani pa so tudi drugi njeni zdravilni učinki: pospešuje tek, pomaga pri zdravljenju prehla- da in kašlja, razkužilno vpliva na sluznico želodca in črevesja, blagodejno deluje na jetra, krepi obrambno sposobnost organizma itd. Ena najbolj priljubljenih je priprava sirupa čme redkve s pomočjo sladkorja ali medu, ki ga pripravimo tako, da vrh korena izdolbemo, na spodnjem koncu pa naredimo majhno odprtino, ter koren položimo na kozarec. Vdolbino napolnimo s sladkorjem ali medom, pustimo stati nekaj časa (najbolje čez noč) in počasi se v kozarec začne natekati sirup. Na ta način si pripravimo blažilen in protivnetni sirup, uživanje katerega nam pospeši izločanje sluzi in olajša kašelj. Vrtnarimo (33) KMETIJA MAJCEN Bogastvo čebeljih pridelkov s kozjanskih gričev Naravni med in drugi čebelji pridelki. Na kmetiji Majcen iz Žegra blizu Preverja znajo poskrbeti za ohranitev znanj in modrosti slovenske čebelarske tradicije ter le-to uspešno udejanjiti v okolju, kjer lahko človek, narava in čebele bivajo v vzajemnem sožitju. Na sredi poti med Šentjurjem in Kozjim, na 535 m nadmorske višine, na lokaciji s čudovitim razgledom po kozjanskih gričih, ob Guzajevi poti - poti razbojnika, ki naj bi jemal bogatim in dajal revnim, leži idilična kmetija Majcen, na kateri že od leta 1998 pridelujejo in ponujajo kvaliteten slovenski med in različne čebelje pridelke. Cenjeno, zdravilno in hranilno živilo ^mm MMfVŽS n L j" 2 ■p ■8F % m m MISSS* n Obstoj življenja na našem planetu je med drugim odvisen tudi od pridnih delavk čebel in njihovega opraševanja rastlin, za kar jih narava nagradi z medičino, iz katere lahko pridelujejo med in druge, človeku in naravi prijazne snovi. Glede na to, kje se čebele pasejo oziroma nabirajo nektar in sladke sokove, na kmetiji Majcen pridelajo več različnih vrst medu: bojev, cvetlični, akacijev, gozdni, kostanjev, lipov, smrekov med in druge. Že od nekdaj uporabne in v ljudskem zdravilstvu spoštovane čebelje pridelke, kot so med, cvetni prah, matični mleček, propolis in vosek, cenimo zaradi visoke hranilne vrednosti, krepčilnega učinka in vsesplošno ugodnega delovanja na človekovo počutje in zdravje. MIKS zdravje Kombinacija medu, matičnega mlečka, cvetnega prahu in propolisa v idealnem razmerju je receptura kmetije Majcen za izdelek 'MIKS zdravje’, po Mobilni čebelnjak omogoča čebelam pašo tudi na izbranih lokacijah po Sloveniji. Uživanje ene čajne žličke pripravka 'MIKS zdravje’ na dan nam bo okrepilo odpornost in izboljšalo naše Na stojnici kmetije Majcen je poleg domačega medu mogoče kupiti tudi propolis, cvetni prah, počutje že po nekaj dneh. matični mleček, medenjake,... katerem se povpraševanje nenehno povečuje, še posebej v zimskem času. Če želite okrepiti svojo odpornost, izboljšati počutje in narediti nekaj za svoje zdravje in vitalnost, uživajte nekaj dni po eno čajno žličko na dan in se pustite presenetiti učinkom tega domačega, iz 100 % naravnih sestavin narejenega pripravka. Pridelano v Sloveniji »Srečo imamo, da na Ko- zjanskem nimamo intenzivnega kmetijstva v večjem obsegu,« pravi čebelar in ljubitelj narave Zvone Majcen in s ponosom ugotavlja, da paša za njihove čebele obsega skoraj izključno širše območje Kozjanskega, le občasno pa tudi izbrane lokacije po Sloveniji. Vsi njihovi izdelki so zato označeni z napisom ‘Pridelano v Sloveniji’. Kratka pot med panjem in žlico, skrbna obdelava medu, dobre higienske razmere, ustrezna embalaža in skladiščni pogoji, prejem srebrne medalje za medeni liker Maribor 2011, predvsem pa dobra mera spoštovanja in ljubezni do narave, so zagotovilo, da je med, pridelan na kmetiji Majcen, odlične kakovosti. In morda bo ravno zato na naše prihodnje nakupe odločilno vplival napis na embalaži medu, na katerem piše: ‘Mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU’. PA POPIJMO ... ... naravne domače sadne in zelenjavne sokove. Ker prvi dnevi novega leta kar kličejo po zaobljubah vseh vrst, je dobro, če prisluhnemo tudi našemu tele- su, ki potrebuje očiščenje in pomoč pri obvladovanju toksinov in prostih radikalov, katere smo v telo vnesli s praznično prehrano. Priprava naravnih so- kov je lahko zabavna in raziskovalna aktivnost; če že ne okusna, pa zagotovo zelo zdrava za naš organizem. S pomočjo 'blenderja' ali pa sokovni- ka, če ga imamo, si lahko pripravimo enostaven napitek iz: šopka zelene, 4—5 ohrovtovih listov, peščice peteršilja, jabolka, limete, limone in koščka svežega ingverja. Naj bo del naše novoletne zaobljube tudi sprememba našega jedilnika, ki naj vključuje več sadja in zelenjave kot v letu, kije za nami. Na tržnici Pekovske dobrote za vse priložnosti Lesene stojnice tržnice pred supermarketom Tuš Kea Šentjur ob sobotah poleg sezonskega sadja in zelenjave v sveži in predelani obliki, mlečnih izdelkov, medu ter številnih drugih dobrot ponujajo tudi pester izbor domačih pekovskih izdelkov. » Piše: Bojana Jevšenak Ivankina, z domačimi pekovskimi dobrotami obložena stojnica, vsako soboto dopoldan pozdravlja in vabi tako svoje zveste, kakor tudi nove kupce, da se ustavijo, malo poklepetajo in si privoščijo nekaj okusnega in domačega. Kmetija Selič iz Dobja pri Planini Ob glavni cesti Šentjur-Planina pri Sevnici, v naselju Večje Brdo, se nahaja kmetija Selič, od koder prihaja ponudnica odličnih domačih pekovskih izdelkov, Ivanka Selič. Mnogi jo poznajo kot dobimico zlatega in srebrnega priznanja za drobno pecivo na tekmovanju 'Dobrote slovenskih kmetij' na Ptuju. Kakovost njenega dela in izdelkov dokazuje množica priznanj, med katerimi je tudi veliko zlatih. Na prireditvi Jurjevanje 2013 v Šentjurju je prejela kar štiri zlata priznanja za odlično kakovost štirih vrst kruha: beli kruh, čebulni kruh, polnozrnati kruh in čr-no-beli zviti kruh. Ivanki, ki se z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, peka kruha, peciva in potic, ukvarja že 17 let, pri- Ivanka speče odlične medenjake: medenjake z belim prelivom, medeni domači prijatelj z orehi, medenjake s polovico oreha, medene srčke,... potrditev preteklega dela in spodbuda za naprej. Za vesele in žalostne priložnosti Ponudba kmetije Selič obsega več kot 20 vrst različnega drobnega peciva (breskvice, medenjaki, linško pecivo, janeževi upognjenci, rezine in rogljički, ...), različne vrste potic (orehova, skutina, potratna, kokosova, ...) in veliko različnih vrst kruha. Na njeni stojnici najdemo tudi ozke in široke rezance, ribano kašo ter druge prehrambne izdelke domače izdelave. Ivankine dobrote, ki jih lahko ponudimo ob različnih priložnostih, kot so birma, obhajilo, poroka, matura, obletnice in druge slovesne priložnosti, je mogoče kupiti tudi po naročilu - na domu ali po telefonu. Kupci, ki se vračajo Največje priznanje za Ivanko so kupci, ki se navdušeni vračajo znova in znova. Njene dobrote so že prestopile meje Slovenije; slastno lešnikovo potico so pojedli v Parizu, s sočnimi breskvicami so se sladkali na Ažurni obali, ... S svojimi kvalitetnimi izdelki, udeležbo na različnih sejmih, prireditvah in tekmovanjih, predvsem pa z aktivnim sodelovanjem v Društvu kmečkih žena Mavrica Šentjur Ivanka veliko pripomore k ohranjanju slovenske kulinarične kulturne dediščine. Njena predanost, pozitivna naravnanost in kvalitetno delo so lahko čudovit zgled mlajšim generacijam. CENE CELJE tržnica CELJE svinjski sejem ŠENTJUR tržnica radič in endivija (kg) 2,00 do 2,50 2,00 1,50 kisla repa in kislo zelje (kg) 2,00 1,50 2,00 črna redkev (kg) 2,00 1,00 1,00 domača jajca (10 kos) 2,00 do 2,50 ni ponudbe 2,00 Množica priznanj, med katerimi je tudi veliko zlatih, so potrditev Ivankinega preteklega dela in spodbuda za naprej. v Škatlica-Tso? -•igra Kakovost sestavin in dve desetletji izkušenj nas zlahka prepričajo, da je Ivankine dobrote vredno poskusiti. Šport » Strani ureja Bogdan Rahten KOŠARKA Zgodovinski mejniki se vrstijo Košarkarski klub Tajfun. Šentjurski košarkarji v letošnji sezoni nizajo dosežke, ki jim v teh krajih še nismo bili priča. » Piše: Bogdan Rahten Šentjurska košarkarska pravljica ima v 15. prvoligaški sezoni kuliso, kakršne še ni bilo: 10 zmag v 10 tekmah in prepričljivo prvo mesto na lestvici. Vseeno je do konca sezone še zelo daleč. Prvi del se tako konča šele 18. marca, dosežene zmage pa za prvih pet ekip, ki bodo sodelovale v ligi za prvaka, ne pomenijo nič, saj se bo potem točkovanje začelo znova. Če se ne bodo druga košarkarska okolja preveč navdušila nad Tajfunovimi košarkarji in jih premamila z novci, je prva velika priložnost pokalno tekmovanje. Finalni turnir bo med 15. in 18. februarjem, skoraj zagotovo pa bo prizorišče v radiju pol ure vožnje iz Šentjurja. Prvič svetlobni šov 29.11.-Tajfun : Maribor Nova KBM 81:76 (21:20, 20:23, 23:18,17:15); Bratož 19, Clark in Drobnjak 16, Lelič 11, ... V Hruševcu so organizatorji tokrat pripravili prav poseben ambient, saj so za uvodno napoved zatemnili luči in uporabili svetlobne učinke, med polčasom pa je zapela mlada pevka Špela Jezovšek. Pred zadnjo četrtino so gostje, ki so lani Šentjurčane edini zalagali z zmagami, vodili za točko. V zadnjih minutah se je prebudil Dorde Lelič in s soigralci prevesil tehtnico. Padli tudi državni prvaki 2.12. - Krka : Tajfun 61:69 po podaljšku (11:15,15:15,16:17,14:9, 5:13); C-lark 16, Bratož in Drobnjak 13, Zimic 11, Lelič 10, ... Šentjurčani so med vožnjo k državnim prvakom ugotavljali, da so v Novem mestu nazadnje zmagali pred petimi leti. Gostje so večino tekme imeli 3.1. - Elektra : Tajfun 6.1. (pokal) - Konjice: Tajfun 10.1 - Tajfun : Rogaška 17.1. - Helios Suns: Tajfun 24.1. - Tajfun : Zlatorog 31.1. - Portorož : Tajfun pobudo, v zadnjih minutah pa so povedli krkaši. Dve sekundi pred koncem je bila pri poskusu trojke nad Ceolo Clarkom osebna napaka, ki jo je Američan pretvoril v podaljšek, v katerem je ob omenjenem in Emirju Zimiču navdušil sicer rojeni Novomeščan Domen Bratož, ki je utišal dolenjsko publiko. Prepričljivo naprej 9. 12. (pokal) - Elektra Šoštanj : Tajfun 67:66 (10:14, 20:22, 22:17, 15:13); Drobnjak, Držič in Lelič 11, VVilliams 10, ... Na povratni pokalni tekmi so Šentjurčani branili 35 točk prednosti in se prepričljivo uvrstili v 5. krog pokalnega tekmovanja. Navijala cela Planina 16. 12. (pokal) - Tajfun : Konjice 99:71 (22:33, 27:14, 22:10, 28:14); C-lark 21, Držič 17, Sebič S. 14, Lelič 11, ... Odločitev za igranje tekme na Planini pri Sevnici se je pokazala za pravilno, saj so bile tribune nove telovadnice povsem polne. Druga zgodba je, zakaj so odgovorni dopustili, da ima dvorana premajhne dimenzije ... Vodilna ekipa tretje lige se je odlično upirala in vodila za največ 13 točk. V drugem polčasu so tajfunovci prevladali in prikazali kopico navdušujočih potez ter si praktično priigrali vozovnico za zaključni turnir. Še 10. zmaga za konec leta 20. 12. - Grosbasket : Tajfun 64:76 (18:23, 9:12, 17:16, 20:25); Lelič 21, Drobnjak 14, Držič 13,... V nervoznem srečanju so sodniki dosodili kar pet tehničnih napak, dve od tega sta pomenili izključitev domačemu igralcu Zagorcu. Donte VVilliams po zabijanju in trdem pristanku na tleh, kjer ni bilo ničesar dosojenega, ni več stopil na parket. Štiri minute in pol pred koncem tekme je bilo še 60:61, potem pa je trojec Clark, Držič in Lelič odgovoril z nizom 11:0 in dokončno zapečatil usodo gostiteljev. Veselje v športni dvorani Leona Štuklja. Foto: «zs/aiesfevzer.com. Planinčane je navduševal tudi Lipko. Foto: ziatko Drovenik Zgodovinski pogled na lestvico prve lige. KOŠARKA r Številna zasedba na Ali Staršu Na tekmi vseh zvezd je 28. decembra igralci: Domen Bratož, Dragiša Drob-sodelovala najštevilčnejša šentjurska njak in Dorčte Lelič. V izzivu je nasto-delegacija doslej. pil Domen Bratož, v zabijanju Donte Na glavni tekmi je eno od ekip vodil Williams, v tekmovanju v metih trojk Dejan Mihevc, nastopili pa so kar trije pa Ceola Clark III. Dve druženji mladih košarkarjev Športna dvorana OŠ Hruševec Sevnici, OŠ Slivnica pri Celju in POŠ Šentjur je v decembru dvakrat vrvela v Šentvid pri Grobelnem). Dogodek se je znaku mladih košarkarjev. Najprej so se odvil v znamenju izvajanj spretnostnih zbrali otroci, ki obiskujejo katero od de- vaj na poligonih, kakor tudi medseboj-vetih košarkarskih šol šentjurskega ko- nih tekem. Poleg trenerskega kadra so šarkarskega kluba (POŠ Blagovna, OŠ mladim na pomoč priskočili tudi igralci Blaža Kocena Ponikva, OŠ Dobje pri članske ekipe. Za vzdušje je skrbel tudi Planini, OŠ Dramlje, OŠ Franja Malga- Lipko, ki je s sabo pripeljal še ‘prijatelja ja, OŠ Hruševec Šentjur, OŠ Planina pri s severnega tečaja’. Nekaj dni kasneje so se zbrali še igralci vseh tekmovalnih selekcij (kategorije do 9,11,13, 15,17 in 19 let), ki so odigrali medsebojne tekme, v katerih so sodelovali tudi starši. Za konec je ob bogatem spremljevalnem programu sledilo še revialno srečanje trenerjev, članov uprave in staršev. Oprali člansko čast Osme izvedbe podčetrteške prire- Peter Mišja pri gostiteljih in Marko ditve 12 ur košarke se je prvič doslej Diaci pri gostih. Šentjurčani so na kon-udeležila šentjurska veteranska ekipa, cu zbrali točko več in Podčetrtčanom Na obeh straneh sta ekipi vodila župana, 'vrnili' za pokalni poraz za točko. Verhovškovi med boljšimi Za igralci v košarkarski ligi Brglez, rani Zlatorog Laško, s po enim pora-com na Polzeli je letošnji paket te- zom pa sledijo Instalacije Verhovšek, kem. Najbolj šentjursko obarvana eki- Košarkarska šola Žalec, Gomilsko in pa Instalacije Verhovšek je odigrala Vrtine Palir Polzela, ki je na zadnji štiri srečanja in vpisala tri zmage. V letošnji tekmi ugnala nerazpoložene 13-članski ligi so brez poraza Vete- Šentjurčane. SOLSKI ŠPORT V odbojki najboljši Sliv-ničanke in malgajevci V začetku decembra sta bili odigrani medobčinski prvenstvi v odbojki, ki sta imeli tudi solidno udeležbo. Pri starejših učenkah je sodelovalo pet šol. Slivničanke so v finalu z 2:1 ugnale mal-gajevke, v tekmi za 3. mesto pa so bile učenke OŠ Blaža Kocena Ponikva spretnejše od deklet iz Dobja. Pri fantih je tekmovalo pol ducata šol. V malem finalu so Hruševčani ugnali Dobje, v izjemno izenačenem finalu pa so bili učenci OŠ Franja Malgaja Šentjur boljši od Slivničanov 2:1 (25:16, 17:25, 15:13). ŠAHOVSKE NOVIČKE *Na decembrskem hitropoteznem turnirju Šahovskega društva Šentjur je bil med 12 udeleženci najboljši Stanko Nikolič iz šmarskega kluba, ki je zbral 9 točk. Pol točke za njim je bil najboljši Šentjurčan, Franc Gazvoda. * Novembrskega turnirja se je udeležilo 16 tekmovalcev, s 13,5 točke pa je bil najboljši Franc Pešec. Z 12 točkami mu je sledil Zlatko Krnjovšek iz ŠK Ponikva. ""Šentjurje gostil tudi področno tekmovanje mladih šahistov. Tekmovanje je organiziral David Plevnik. Pri fantih do 15 let je Florjan Pušnik iz OŠ Franja Malgaja zasedel 12. mesto. V kategoriji do 12 let je učenec OŠ Hruševec Šentjur Nejc Švegler zasedel 5. mesto, Nace Jezov-šek iz OŠ Franja Malgaja pa 12. mesto. Pri dečkih do 9 let je Hruševčan Lan Kumer končal na 5. mestu, Miha Žvegler s Ponikve pa na 7. mestu. Pri dekletih do 15 let je nastopilo samo pet tekmovalk. Ana Majcen iz hruševske šole je zasedla 2. mesto. Pri deklicah do 12 let je med štirimi tekmovalkami slavila Hruševčanka Nuša Nuša Hercog na sredi, Maja Majcen desno. Foto: Dragica Vračun Hercog Hercog. Maja Majcen je bila tretja. V kategoriji do 9 let je 3. mesto zasedla Blažka Pahole s ponkovške šole, mesto za njo pa je bila Larisa Mastnak iz OŠ Slivnica pri Celju. *Konec novembra so na Pre-vorju organizirali 14. tradicionalni turnir. 15 tekmovalcev se je pomerilo po švicarskem sistemu v sedmih kolih. S 6,5 točke je zmagala Simona Orel Mušič iz kranjskega kluba. Dragi je bil Maks Draškovič iz ŠD Ponikva, tretji pa najboljši Prevorčan Nandi Hercog. PLANINSKE NOVIČKE Zusemski stolp ljubezni skoraj končan Na 669 metrov visoki vzpetini, po kateri se je poimenovalo Planinsko društvo Žusem, se od daleč vidi leseni stolp ljubezni, ki so ga v nekaj mesecih zgradili njegovi člani. Po pridobitvi dovoljenja so z gradbenimi deli začeli julija in v dobrih štirih mesecih končali večino del. Sama ideja se je sicer porodila pred sedmimi leti, odprtje 26-me-trskega lesenega lepotca, za katerega bo porabljenih 150 evrskih tisočakov, pa bo septembra. Fotogalerija gradnje stolpa, katerega ime je navdihnila bližnja cerkev sv. Valentina, je dostopna na društvenem spletnem mestu pd-zusem.si. Štremfljeva navdušila V goriškem kulturno-ga-silskem domu je Planinsko društvo Slivnica pri Celju na večeru Everest, gora na najini poti gostilo najbolj znan slovenski alpinistični par, zakonca Štremfelj, ki sta občinstvu razkrila del skrivnosti svojih skupnih dosežkov in presežkov. Na društvenem spletnem mestu so objavili tudi intervju Fotonatečaj o klopcah Slivniški planinci so se odločili razpisati natečaj za naj fotografijo na temo re-kreativno-učne poti S klopce na klopco. Fotografije bomo zbirali do 17. januarja, jih objavili na spletnem mestu pds-livnica.com, potem pa bodo za en teden odprli glasovanje. Najboljše tri fotografije bodo nagrajene, poleg glasov preko medmrežja pa bo polovični delež štel glas komisije. NOGOMET ZN K Celje 2014. Foto: Katja Košar Odličen začetek nogometašic Ženski nogometni klub Vanja Tanšek, Anja Voga, Celje je v lanskem prvem Tanja Voga, Mateja Vojsk državnem prvenstvu osvojil in Nina Zdolšek. Tudi letos naslov najboljših. V ekipi sodelujejo štiri ekipe, vendar je kar nekaj igralk s Šentjur- je na razporedu več turnirjev, sko-dobjanskega območja: Po prvih dveh imajo Celjanke Sergeja Kos, Tjaša Špoljarič, popoln izkupiček. Nogometaši na toplem Članska ekipa nogometašev Fosiluma je skupaj z mladinsko selekcijo treninge zaključila 20. decembra. S pripravami na novo sezono bodo začeli 17. januarja, do takrat po bodo morali igralci sami vzdrževati raven pripravljenosti. Trener Bojan Majal se dogovarja za nekaj okrepitev, ki bi v drugem delu sezone osvežile zasedbo, ki v 3. SNL nastopa oziroma trenira s pre- maloštevilčnim kadrom. O končnih kadrovskih rešitvah bomo poročali v februarski številki. Ostale mlajše selekcije nemoteno trenirajo po telovadnicah v Šentjurju in okolici. ■: Lirrn Oh i r-,L ^ iy i. ;t V* a 11 -v - ‘ Šola nogometa 1 t ™ Dramljah. «3 1n 'č , m j' r. 1 Mladi nogometaši do 6 let. Mladi nogometaši do 9 let. Mladi nogometaši do 11 let. Mladi nogometaši do 13 let Mladi nogometaši do 15 let. ŠENTJURSKE novice Mali oglasi 0)03 6200252 urednistvo@sentjurskenovice.si Živali Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 179 780. 957 745, vsak dan po 19. uri. Stanovanjsko hišo, 126 m2, na lepi lokaciji na Zbelovski Gori, prodam. Telefon 041 411 948. dero. prodam. Telefon 041 231 921. Dobro ohranjeno avtoprikolico s carado prodam. Telefon 031 362 084. prodam. Telefon 03 575 40 15. Prodam smuči, 120 cm in 55 cm, ter pancerje, velikosti 35 in 38 cm. Cena po dogovoru. Telefon 040 270 Prašiče, težke od 30 do 100 kg, in rezanega merjasca prodam. Telefon 041 423 571. Prašiče, težke od 30 do 250 kg, ter odstavljene rejene svinje prodam. Prašiči so hranjeni z domačo hrano in so primerni za nadaljnjo rejo ali zakol. Kupcu opravim brezplačen prevoz. Kupim pa teleta mesnatih pasem, težka do 300 kg. Telefon 041 542 325 ali 02 793 66 61. Prašiča, težkega cca 140 kg, hranjenega z domačo kuhano hrano prodam. Telefon 03 759 36 86. Prodam pujske, težke od 50 do 55 kg, dolge mesnate pasme, pristna domača reja. Telefon 040 287 292. Prodam prašiča, težkega 250 kg, domača reja. Telefon 040 761 245. Prodam breji telici simentalki, breji 8 mesecev. Telefon 031 870 171. Prodam prašiče, od 30 do 250 kg, ter izločene svinj e. Domača hrana, možna dostava. Zakol možen pri prodajalcu. Telefon 031 311 476. Odkupujem pitane krave in telice za izvoz. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 673 009. Prodam prašiča, težkega 170-180 kg, domače reje, krmljen s kuhano hrano. Zakol možen pri prodajalcu. Telefon 031 530 755. NEPREMIČNINE MOJ DOM. Prodamo in kupimo stanovanja in hiše, gradbene parcele, kmetije in druge nepremičnine. Nudimo brezplačno pravno svetovanje. Sestavimo pogodbo in uredimo dokumentacijo na vseh uradih po ugodni ceni. Uradne ure v pisarni: Slovenske Konjice Liptovska ul. 17; od 9.00 do 12.00; Celje Celeiapark od 12.00 do 16.00; telefon: 040 20 99 60 in 040 20 99 20. Internetna stran: nepremicnine-mojdom.si, e-pošta: info@nepremicnine-mojdom.si. Opremljeno enosobno stanovanje, velikosti 55 m2 v Žičah oddam. Telefon 041 504154. Vinograd z zidanico v Klokočovniku pri Ločah prodam. Telefon 041 V centru Slovenskih Konjic oddam ali prodam delno opremljeno garsonjero. Telefon 040 722 290 po 16. uri. Starejšo zidanico, 1 km iz Loč, z I, 5 ha travnika in gozda, prodam. Telefon 051 268 470. Opremljeno enosobno stanovanje v Oplotnici oddam v najem. Telefon 041212 292. Na lepi legi v Vešeniku pri Slovenskih Konjicah prodam hišo uporabne površine 177 m2, zgrajeno leta 1980 s stavbnim zemljiščem, cca 9 arov za 70.000 evrov in večji hlev, cca 50 m2 s cca 7 arov zemljišča za 10.000 evrov. Hiša je opremljena z notranjo izolacijo in drugimi izboljšavami, električnim pomikom vhodnih drsnih vrat in električnim pomikom garažnih vrat. Prodajo skupaj ali ločeno. Telefon 030 935 247. 2 km od središča Rog. Slatine prodam posest (tri parcele) 6500 m2. Zemljišče je na lepi sončni legi, v bližini glavne ceste - obvoznice (Irje, bližina avtopralnice Kmet), meji na stavbna zemljišča v neposredni bližini hiš, lepa sončna lega. Cena II. 750 EUR. Telefon 040 799 998. V Rog. Slatini, v zasebni hiši, oddam opremljeno 1-sobno stanovanje. Telefon 031407 915. V Rogatcu blizu središča, na lepi sončni legi, prodam zemljišče (približno 8.000 m2) - vinograd in sadovnjak. Ob parceli je občinska cesta, ostala infrastruktura v bližini, primerno za gradnjo. Telefon 03 58 27 262. Dvosobno stanovanje v Celju, oddam dijakom ali študentom, paru brez otrok ali samski osebi. Oddam ali prodam tudi garsonjero na Lavi, oba stanovanja sta vseljiva takoj. Telefon 051 424 303. Ugodno oddam enosobno opremljeno stanovanje v velikosti 35 m2 v Grižah. Telefon 040742310 Vozila, deli Zimske pnevmatike s platišči, rabljene eno sezono, dimenzije 195/55/16 Sava za avto Dacia San- Kupim osebno ali dostavno vozilo od letnika 2000 naprej. Lahko poškodovano, v okvari ali slabše ohranjeno. Gotovina takoj. Telefon 070 833 767. Stroji, naprave Traktor, lahko Deutz, Zetor, Ursus, IMT, Univerzal ali Štore, kupim. Telefon 041 680 684. Motorno žago Stihi, traktorske vilice za prenos sena in 4 pnevmatike s platišči 185/70 ' 14. prodam. Telefon 031 474 388. Rotacijsko kosilnico Sip 165, samonakladalno prikolico Sip, tračni obračalnik, puhalnik z ele-ktro motorjem, klinasto brano ter mešana drva prodam. Telefon 041 764 055. Velno za sekular prodam. Telefon 041 616 183. Kupim stare motorne žage (Stihi. Husquarna) in motorne škropilnice Stihl-SG-17. Telefon 031 792 441. Delo Iščem delo (pomoč starejšim in invalidnim pri vsakdanjih opravilih). Telefon 041 780 672. Razno Bukova drva, dolžine 25,33. 50 ali 100 cm, prodam. Lahko pripeljem. Telefon 04 L 840 158. Bukova drva (suha. razrezana ter razsekana na 25. 33 ali 50 cm), ugodno prodam. 1 ahko pripeljem. Telefon 051 633 506. Suha bukova drva. metrska ali rezana. prodam. Prav tako prodam domači česen. Ugodno. Telefon 031 319 528, Žiče. Cepana bukova drva po 50 EUR m, mešana drva po 40 EUR/m in hlodovino prodam. Telefon 040 243 648. Belo mešano in rdeče vino (modra frankinja) ter silažne bale prodam. Telefon 041 646 445. Bukova drva prodam. Telefon 041 504 987. Luščene domače orehe ugodno 516. Slivovko, sadjevec, grozdno in hruškovo žganje prodam. Telefon 041 3"4 4_0. Čisto domačo slivovko ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 633 143 ali 03 752 34 74. Seno. hribovsko v kockah, prodam, kupim pa starejši traktor, lahko v okvari. Telefon 03 57T4 806, zvečer. Seno v kockah, 100 komadov, ugodno prodam. Telefon 031 223 320. Domačo viljamovko in 200 kg prašiča prodam. Cena po dogovoru. Telefon 03 5763 338 ali 051 692 530. Vgradni električni štedilnik (4x elektr. kuhalna plošča + elektr. pečica) še original zapakirano, prodam. Cena 200 EUR. Telefon 051 310 338. Zapravljivček, športne vprežne sani in gumi voz prodam. Telefon 03 5"61 500. Bukova drva klaftra in smrekove obrezline (latuno) za drva prodam. Možna dostava. Telefon 040 992 930. Prodam globok otroški voziček z velikimi kolesi, košaro za novorojenčka in jajčko, oblačila do št. 80 in št. 92 ter nekaj kakovostnih igrač. Prodam otroške smuči. št. 36-38. dolžine 120 cm. in smučarsko čelado. Telefon 070 850 725. Prodam dobro ohranjen star trosed (zofo) in fotelj iz leta 1870 in razne stare smuči (oldtimer). Telefon 03 58 14 579. Prodam tri moške svečane obleke velikosti 46-48. zimsko moško usnjeno bundo, velikosti 48-50. in novi sintesajzer Vamacha. Telefon 041 822 107. Prodam mizo (120x80 cm. raztegljivo na vsako stran po 30cm), cena 50 EUR. in 6 stolov, cena 12 EUR kom. Telefon 041 680 268. Prodani 1000 1 cisterno, primerno za vodo, deževnico .... in plastični sod za sadje. Možna dostava. Telefon 041 444 487. ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2015. /vA urednistvo@sentjurskenovice.si Prodam kovačnico brez mehov in staro prešo. Telefon 070 826 356. Zelo ugodno prodam (na pol podarim) opremo za frizerski salon. Telefon 041 765 192. Prodam originalno PVC cisterno s 10001 kurilnega olja. Cena 1400 EUR. Telefon 041 729 424. Ugodno prodam luščeno koruzo, pšenico, ajdo, tritikalo in zdro-bljenec (Šrot). Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 027 930 581. Prodam domači med in kakovosten letošnji matični mleček. Telefon 041 554 505. Prodam drva v goleh, bukova in mešana v hlodih, poln kamion. Telefon 041 798 740. Vorwerk sesalec, hladilnik, šivalni stroj Singer, gramofon, televizor (d: 52 cm, 25 EUR), LCD-monitor, prenosnik, DVD, videorekorder, CD-radio, gramofon, akustično in električno kitaro, žensko krzneno jakno, tuner z ojačevalcem Fisher, kolo Scott, prodam. Telefon 051 424 303. Ugodno prodam GPS Tomtom start, nov, primerno za taksiste. Cena: 70 EUR. Telefon 041 693 469 Prodam dva fotelja temno rdeče barve, umetno usnje, za 120 EUR, in dve dormeo ležišči v velikosti 190x90 cm za 120 EUR, malo rabljeno. Telefon 54 13 371 ali 070 258 596. Kombiniran hladilnik, pralni stroj, steklokeramični štedilnik, plinski štedilnik, pomivalni stroj, sušilni stroj, kotna sedežna, vinska hladilna vitrina, sesalec, el. radiator, vgradno pečico Bosch, mali hladilnik, invalidski vozek, hodalico, peč na drva s pečico, š: 50 cm, prodam. Telefon 070 33 22 10. Iščem zvezo Ženitna posredovalnica Zaupanje že vrsto let po vsej državi posreduje za trajna, poštena razmerja, ne glede na starost. Vključene ima številne raznovrstne ljudi različnih izobrazb, postav, želja ter pričakovanj. Ker je veliko osamljenih fantov, še posebej pozivamo dekleta, da jim dajo možnost spoznavanja. Leopold Orešnik s.p., Dolenja vas 85, Prebold, 031 836 378 ali 031 505 495. Moj mojster ROLETE-SENCILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Komarniki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Ten-de, PVC obloga Tuncovec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031 619 235 GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE posojila za zaposlene in upokojence izplačilo gotovine takoj tudi za osebe z nižjimi dohodki Info-kredit d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon: 059 22 66 00, 051 88 66 00. Bukovi lesni briketi premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMA-TERIAL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Teh: 040 806 975; 041 513 800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D. O. O. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Ku-kovčeva ul. 1, 3000 Celje. Kontakt: 041 667 130, www. intertik.si. VSE ZA PRENOVO VAŠEGA DOMA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DOM PRENOVA, Milan Doti rotinšek s.p. Ul. Blaža Kocena 6, 3230 Šentjur Nudijo vam vse storitve za prenove vašega doma! Keramičarska, pleskarska dela, montažo knauf sistemov, prenovo kopalnic, kuhinj idr. Dodatne informacije: 040 161 417, dobrotinsek.milan@gma-il.com http://dom-prenova.si/ VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesni-tev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komarnikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s. p., Bezovje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236 156, dapis@ siol.net. OD NAČRTA DO NADSTREŠKA Izdelava in montaža enoka-pnih nadstreškov iz kakovostnih lesenih lepljencev. Kritina po izbiri naročnika. Ogled in svetovanje brezplačno. NUMENO d. o. o., Goriška 11, 3230 Šentjur; tel.: 070 577 428, igor@numeno.si. KRATKOROČNI KREDITI Kratkoročni krediti za podjetja in samostojne podjetnike do 50.000 EUR! Za več infor- macij nas pokličite na številko: 041 963 286. Eurofin skupina d.o.o., Pot na Rakovo jelšo 131, Ljubljana. DELO V TUJINI Podjetniki, obrtniki. Si želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU kot podizvajalci? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini. Več na: PELES d. o. o., Celjska c. 24, Rogatec, www.eurojob. si. Dodatne informacije: info@ peles-delo.com, tel.: 03 620 24 67. VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesni-tev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komarnikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s. p., Bezovje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236 156, dapis@ siol.net. ODKUP VSEH VRST VOZIL AVTOODPAD CENC, Robert Cene s.p., Zbelovska gora 44, 3215 Loče Odkup vseh vrst vozil, v kakršnemkoli stanju, prodaja delov. Kontakt: 041 33 18 33, 051 33 58 27 Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 9 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je možen za najmanj 10 objav. Pokličite: 03 428 16 61 @ Prosti čas AVTOR: MARJAN ZORJAN DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO MOČEN, MRZEL VETER V SRBIJI STROKOVNJAK ZA EPIDEMIOLOGIJO KRAJ PRI DOMŽALAH 1 ANGLEŠKA PLOŠ- ČINSKA MERA v UTA 1 I NAŠ ZELIŠČAR (SOMON) IDI AMIN www.dijtonica.si NAŠ GRAFIK ŠUBIC KRČEVIT JOK DESNI PRITOK JENISEJA V SIBIRIJI c&jk TEKOČE STOPNICE PLAČILO ZA NAJEM STANOVANJA MAKE- DONSKI REVOLU- CIONAR (PERE) ELEKTRO- MEHANSKA NAPRAVA RADO MURNIK VRSTA TAL T SVILEN PAS PRI JAPONSKEM KIMONU INDIJ PRIZNANJE ZAKO- NITOSTI ZOBO- ZDRAVNIK O NAŠ PISATELJ (IGO) Š RAZPRE- DELNICA MOŠTVO, EKIPA NAJVIŠJI VRH PIRE-NEJEV E VIOLINIST OZIM JUDOVSKI KRALJ SNEŽNI PLAZ V TURŠKI VELIKAŠ POHORSKO SMUČIŠČE POVR- ŠINSKA MERA BREVIR PES RUSKI BALETNI PLESALEC (RUDOLF) MUSLI- MANSKI BOG INDIJSKI HRAST DAVEK NA UVOZ LET Z NAJEMNIM LETALOM OBUJEK ITLIJAN. BEGUNEC IZ ISTRE NARKOZA ROMBO- IDNA MORSKA RIBA AMERIŠKA IGRALKA (MAUREEN) ZRAK (LAT.) O H A R A GROBO ORIEN- TALSKO DOMAČE SUKNO SKLADAT. HAČA-TURJAN ZVIŠAN TON F SREDNJE- VEŠKA STANOSKA ORGANI- ZACIJA ANNE FRANK EKONO- MISTKA PETRIN RIMSKIH 501 IVO JAN SREBRO RADIJ UPODABLJAJOČA UMETNOST V 1. POLOV. 19. STOL. GOROVJE IN POKRAJINA V SAUDSKI ARABIJI ALOI PODOBNA TROPSKA RASTLINA Kuhamo z VAMI Recept JANUARJA Piščančje prsi v sladkem vinu z žajbljem Sestavine za 4 osebe: • 400-500 g piščančjih zrezkov • 12 žajbljevih lističev • 2 dl sladkega belega vina • žlica masla • 3 žlice olivnega olja • sol • malo moke Priprava: 1. korak: Piščančje zrezke posolimo, pomokamo in na hitro popečemo na olivnem olju. 2. korak: V drugi ponvi medtem na olivnem olju in maslu narahlo prepražimo žajbljeve lističe, jih po nekaj trenutkih zalijemo s polovico belega vina in dušimo še nekaj minut, dokler tekočina ne povre. Nato dodamo preostanek vina, fileje, ki smo jih prej popekli, in na majhnem ognju dušimo še četrt ure. Za prilogo se prileže kuskus, ki mu lahko dodamo rozine ali pa ga dodatno začinimo z nekaj kapljicami sojine omake. Postrežemo z belim vinom. ^ MB* **■" • ,7* ✓ Srečni nagrajenec decembrske številke je: Ivan Tovornik, Dobje. Dopis za nagrado, ki jo poklanjajo Trgovine Jager, vam bomo poslali po pošti. V novi nagradni križanki je pokrovitelj Diatonica Photographv. Loče. Nagrajenec bo prejel bon v vrednosti 40 evrov. Izpolnite geslo, napišite na kupon in ga najkasneje do 26. januarja 2015 pošljite na naslov: MediaStar založništvo, d.0.0., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite po elektronski pošti: urednistvo@sentjurskenovice.si. 1 JANUAR Nagradna križanka i Nagradno geslo: Ime in priimek: _ Naslov:________ E-pošta: ______ Jed je enostavna za pripravo in primerna tudi za posebne priložnosti. Kombinacija sladkega belega vina in grenkega žajblja podari jedi poseben okus, ki zadovolji tudi zahtevnejše brbončice. i*™*« ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2015. [Q2XvQ33 urednistvo@sentjurskenovice.si Za lepši dan MESEČNI HOROSKOP Mesečni horoskop za vas pripravlja jasnovidka Suzana. OVEN (21.3.-21.4.) Pogosto pozabljate na težave in razmišljate, da bi le dobili tisto, česar si želite, a občutek globljega nezadovoljstva vam vedno ostane. Ves čas bo vas dela strast, čeprav boste precej obremenjeni z vsemi drugimi stvarmi, kot s tistimi, katere vam bi morale bit pomembne. BIK (22.4.-20.5) Ambicij vam nikoli ne zmanjka, več kot ji je, bolj se obremenjujete s tem, da vam jih drugi ne privoščijo. Ne ozirajte se na druge in raje poberite vsa svoja kopita in se zberite, ter začnite delati z novimi stvarmi, katere naj bodo izziv. Ob tem, pa tu in ta, pomislite na svoje bližnje. DVOJČKA (21.5.-21.6.) Začetek meseca bo prinašal dolgove iz preteklosti, o katerih se vam bo zdelo, da jih nikoli ne zmanjka. Počakati boste morali malo na nove dogodke, kateri vam odprlo nove poslovne poti, pot navzgor vam bo na široko odprta, izogibajte se le tveganim finančnim naložbam. RAK (22.6.-22.7.) Postavljeni boste pred preizkušnje, katere niste niti pričakovali, a pomembno bo, da se boste zavedali, da boste na koncu srečnejši. Prva polovica meseca bo sama po sebi delovna, zato morate še najbolj paziti, da si boste po velikem naporu znali tudi odpočiti. LEV (23.7.-23.8.) Drugi del meseca, ko boste bolj skromni glede svojih poslovnih pričakovanj, vendar zato ne bodite nič manj prodorni in vztrajni. Potreba po denarju bo zamenjala potreba po vplivu in moči, zato vam bo pri osvajanju ciljev poleg znanja pomagala vaš oseben pristop. DEVICA (24.8.-23.9.) Vaša intuicija je vedno vrhunska le zavedati se morate tega in potem boste naredili velike spremembe v vašem poslovnem i zasebnem življenju. Vendar počasi, korak po korak, da ne naredite še večje škode. Čuvajte svoje najbližje in se jim malo več posvetite. TEHTNICA (24.9.-23.10.) Prehlad, ta večna nadloga bo vaša zvesta in trdovratna spremljevalka v prvem delu meseca. Premalo ste pozorni na svojo prehrano z ogljikovi hidrati s katerimi tako radi pretiravate, bodo terjali svoj davek, uživajte več sadja in zelenjave in bo tudi vaše počutje veliko boljše. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) Spet se boste počutili tako močne in živahne, predvsem si boste na jasnem, koga ali kaj si želite. Najbolj pomembno od vsega je to, da boste verjeli vase in iskreno počeli tisto, kar si želite. Tako se bodo iz padcev zamenjali vzponi in, da končno začnete živeti v kar ste verjeli. STRELEC (23.11.-21.-12.) Zadnje čase se kljub splošni vitalnosti ne boste mogli izogniti akutnim napadom slabega počutja, kateri bodo bolj kot z resnimi zdravstvenimi težavami povezani s stresom in naporom zadnje čase. Če boste vzdrževali telesno pripravljenost, se vam ne bo treba bati zapletov. KOZOROG (22.12.-20.1.) Zimsko enoličnost si boste sprva začinili z romantičnimi izleti v preteklost, kateri vas bodo za hip ogreli. Obogateni z novim starim spoznanjem boste našli pot k novim dogodivščinam. Če se ne boste zaljubili boste vsaj nekaj spremenili v svojem življenju in našli nekaj novega. VODNAR (21.1.-19.2.) Vaše zasebno življenje zadnje čase nima pravega pomena, zato boste morali veliko več pozornosti posvečati odnosom. Prej kot si vzamete čas zase si boste morali vzeti čas tudi za druge. Tako se tudi začnejo dogajati nove stvari in tako se ponovno zbudijo stare strasti. RIBI (20.2.-20.3.) Nove poslovne spremembe, a ostati boste morali na trdnih tleh. Namreč stresno obdobje šele prihaja, veliko bo novih priložnosti, a za večino se bo izkazalo, da so le dodatna obremenitev, katere ne potrebujete. Zato vam naj ne manjka razvajanja, kot so masaže, kopeli in spanje. V Šentjurju seje odprlo novo delovno mesto! Vse prijave pod šifro „maček, ki lovi miške". Država še kar grozi z jemanjem denarja občinam. Ampak da ne bi pokvarili prazničnega vzdušja, so zdaj to odločitev prestavili v čas po praznikih. Šentjurčani ne verjamej o, da bodo imeli srečo, če se primejo za gumb ob snidenju z dimnikarjem. Morda pa je krivo to, da so v modi oblačila brez gumbov in bi se bilo po novem potrebno prijeti za zadrgo. jb- Ob petnajstletnici folklornega društva Šentjur so plesni čeveljci zagotovo že zelo izrabljeni. Država plačuje za razvoj šolstva, da so potem mladi dovolj izobraženi za delo v tujini. JaL Sanitarije na tržnici v Šentjurju bi lahko Občina tržila kot posebno turistično atrakcijo, saj po prenovi nimajo konkurence. 4e. Anton Martin Slomšek je pred več kot 100 leti za Slovenijo sam znal narediti več, kot danes naredi cel kup politikov. V Božičnica in trinajsta plača postajata razkošje. Naši vnuki teh dveh besed morda sploh že ne bodo več poznali. Bojimo se, da že otroci ne. Ali ^ J ena sama uganka/' - jasnovidka Suzana 090 43 33 (42) Smeh OKO KAMERE 1 Ko je mrzlo, se ne selijo samo ptice. Foto Matej Verdinek Simpatična okrasitev pred OŠ Blaža Kocena na Ponikvi. Foto Matej verdinek VICI NAŠIH BRALCEV Maček Desetletni Poldek pride v gostilno in naroči viski. „ Viski pa ni za otroke ", mu reče natakar, „ tebi lahko dam le mleko ali pa sadni sokl“ Poldek začne jokati, natakar pa ga vpraša: „In zakaj zdaj tak jok?“ „Doma so mi rekli, da bom dobil mačka, če bom pil viski. “ Robert s Planine „ Pridem ob devetih na letališče Brnik. S seboj imam opico. “ Ob devetih je Kovačeva na letališču pričakala moža. „Ja, kje imaš pa opico?" „Kakšno opico neki?" je rekel Kovač. „ Cena telegrama je do deset besed enotna, zato jim nisem hotel podariti praznega prostora! “ Marko iz Črnotiče Kondicija Blondinki sta gledali televizijski prenos atletskega tekmovanja. Videli sta, kako je eden od tekačev z lahkoto in zelo hitro preskakoval ovire. Nato so prizor pokazali še v počasnem posnetku in ena od blondink je rekla: „Še malo prej je bil tako hiter, zdaj mu je pa zmanjkalo kondicije!" Andrej iz Šentjurja Gasilec Ko je možakar iz lokala zagledal, da po cesti drvijo gasilni avtomobili, je vstal in poklical natakarja: „ Takoj plačam! Požar je in moram iti1“ „ Vi ste torej gasilec! “je ugotovil natakar. „Ne, gasilec je mož od moje ljubice!" Francka s Primoža Opica Kovačeva je prejela možev telegram iz tujine. Ne bo ga V šoli pozvoni telefon. Glas: „ Danes pa našega Janezka ne bo v šolo. “ Učiteljica: „Kdopa kliče?" „ Moj oče, “ se oglasi Janezek iz telefona. Dorica s Tratne Teletina Pred mesnico stoji reklama: „Sveža teletina!" Vegetarijanec gre mimo, stopi v mesnico in reče: „Da vas ni sram! Mlado tele ste ubili, da ga ljudje lahko jedo!" „ Pomirite se, “ mu reče mesar, „ to tele je umrlo zaradi bolezni. “ Simona s Planine Poslanci Pri vhodu v parlament sta se srečala poslanca. Eden je odhajal, drugi je bil šele namenjen v parlament. „Kako je kaj notri. Se na zasedanju kaj posebnega dogaja?" „Ja. Šolski minister ima že dve uri zelo pomemben govor. “ „ O čem pa govori ? “ „ Tega pa še ni povedal. “ Gregor iz Dramelj Tašča Zakaj je bil Adam najsrečnejši človek? Ker ni imel tašče. Nejc iz Šentjurja Lenuh Zjutraj je častnik sklical zbor vojakov in jim rekel: „ Danes je dan za lenobe. Najbolj len vojak bo prejel teden dni dopusta. Torej, tisti, ki je najbolj len med vami, naj stopi korak naprej! “ Vsi vojaki so stopili korak naprej, le Jure je obstal na mestu. „Kaj je pa s teboj?" ga je vprašal častnik. „Jaz sem pa prelen, da bi stopil naprej. “ Ludvik s Ponikve Američan Iz beležke ameriškega biznisme-na: - Prejšnji teden sem pil z Rusi, skoraj bi umrl. - Včeraj sem pil s Štajerci, boljše bi bilo, da bi prejšnji teden umrl. Sandi z Dolgega polja Posebni znaki Direktor živalskega vrta je na policijski postaji prijavil, da jim je ušel slon. - Ima kakšne posebne znake, po katerih bi ga lahko prepoznali? Je vprašal policist. Nuša s Košnice Novi prijatelj Blondinki se pogovarjata: - Slišala sem, da imaš novega prijatelja. - Ja, enkraten je. Bogat je in avto ima. - Kako pa izgleda? - Kabriolet metalne rdeče barve. Anja iz Šmarjete Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek. 6. januarja 2015. Šentjurske novice izhajajo vsak prvi torek v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@semjutskenovice.si. Uredništvo: Nina K robat, Matej Verdinek, Bojana Jevšenak, Bogdan Rah-ten, Sergeja Javornik, Ljudmila Conradi, Valerija Motaln. Nejc Mihelak. Lektoriranje: Alja Ferme. Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc. Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o„ Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob konctt obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8.5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Za lepši dan (43) POMAGALI SMO »Neverjetno, koliko ljudi mi je ponudilo pomoč!« Kmetija Kladnik iz Kostrivnice. Gospodar Jože ne more verjeti, koliko ljudi mu je po novembrskem požaru, v katerem je zgorela skoraj vsa krma za živino, ponudilo pomoč. » Piše: Nina Krobat Na začetku novembra je kmetu Jožetu Kladniku iz Kostrivnice pri Kalobju pogorela skoraj vsa krma za živino. Ogenj je povsem uničil gospodarsko poslopje, z njim pa tudi seno, ki ga je družina vse leto pripravljala za to zimo. »Celo leto delaš, kosiš, grabiš, in to na roke na tem strmem terenu, potem pa v nekaj minutah ostaneš brez vsega,« nam je nekaj dni po požaru povedal Jože, ko smo ga obiskali na domačiji v Kostrivnici. Ker njegovih 19 krav kmalu ne bi imelo več kaj jesti, smo v Šentjurskih novicah in na Radiu Rogla potrkali na srca dobrih ljudi, ki bi gospodarju lahko pomagali s krmo. Jože ne more verjeti, koliko ljudi mu je ponudilo pomoč. Toliko, da smo z akcijo po dobrem mesecu dni končali. Še so dobri ljudje Po novembrskem klicu na pomoč, ki je odmeval z Ra- dia Rogla, in po prispevku v Šentjurskih novicah, je Jože prejel ogromno ponudb za pomoč, nam je povedal konec decembra. Klicali so ga kmetje od blizu in daleč, s širšega Šentjurskega, Konjiškega, Laškega ... in mu ponudili višek svoje krme. Kmalu je od večjih kmetov z območja Šentjurskega, Gorice in Dramelj že dobil prvih 30 silažnih bal, s katerimi bo lahko svojo živino prehranil nekje do februarja, za več pri Kladnikovih trenutno ni prostora. Tudi kasneje pa krave ne bodo lačne, saj si je Jože zapisal še veliko telefonskih številk tistih, ki so mu ponudili pomoč. Če in ko bo seno potreboval, tako težav ne bo imel. Zahvaljuje se vsem »Vsem, ki so me poklicali, se iskreno zahvaljujem za ponujeno pomoč. Takšnega odziva res nisem pričakoval. Poklicalo me je več kot 40 ljudi, tako da krme za zdaj ne potrebujem več, saj Ogenj je povsem uničil gospodarsko poslopje, z njim pa tudi seno, ki ga je družina vse leto pripravljala za to zimo. smo najhuje premagali,« je po- je načrte za novo gospodarsko vedal Jože, presenečen, da je še poslopje, ki ga bo začel graditi toliko dobrih ljudi pripravljenih predvidoma spomladi. Da bo pomagati človeku v stiski. le zavarovalnica dala pošteno Medtem pa gospodar že ku- odškodnino ... Smučanje, smučarski skoki, biatlon... ali nič od tega? Zimski športi so tisti, ki nam mnogokrat krajšajo hladne zimske dni. Katerega pa vi najraje spremljate? » Spraševal: Matej Verdinek • 3 c um Boris Kladnik, Šentjur: Spremljam vse tri športe, najbolj pa Tino Maže pri smučanju, ker je res vrhunska, za razliko od moških smučarjev. Po novem gledam še ženske smučarske skoke, saj so dekleta že pokazala nekaj odličnih rezultatov. Srečko Gajšek, Šentjur: Najraje spremljam smučanje, kjer poznam uspehe Tine Maže. Ostalih zimskih športov ne gledam. Živa Kumer, Šentjur: Najbolj so mi všeč smučarski skoki. Sicer spremljam tudi ostale športe, a smučarske skoke najbolj. David Kočevar, Šentjur: Slovenskih zimskih športov sploh ne spremljam, poznam pa nekaj športnikov, kot so Jure Košir, Peter Prevc in Tina Maže. vranam [pokkmm kuskus isBoonšir -s 1 pleCJEMksnate KOSU, juneSe mesnate kosti I PREKAJENE SMMSKKM^NAIt!^ O^EUR/KG KMEČKA SUHA SALAMA 3,80 eur/kom "*Š. Š*. S' Ob nakupu nad as cur (lomit' ,1, pozornost še darilce. KRVAVICI IN KAŠNICE 40% CENEJE samo 2,99 EUR/kg CESTA NA OSTROŽNO 22, 3000 CELJE, Tel.: 03/49-27-130, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 9,2331 PRAGERSKO Tel.:02/80-39-l 50 KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. :uStJ(PlNGUŠT Bar Petelinček Kavarna Matt cafe Kava bar Anderburg il Bar OMW Šentjur | Kavarna Leva d a i Klub Modro nebo 1 Kea caffe (v novem centru) Santana coffee shop Pizzerija Zanzibar Slaščičarna Jana Kava bar Ritnik • Kavarna center • Hotel Žonta • Gostilna pri Ahacu • Kava bar Pošta • Effect caffe • Okrepčevalnica Čočka • Bar pizzerija Osmica • Kava bar Lipa • Gostišče in prenočišča Bohorč p §5 E • Okrepčevalnica Vaški hram I * Bar Palma 1