Vse ^>ise, v oceno poslase knjige itd. je pošHjati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanske uL 6/L Vse po-šiljaive je posipati frardco. Reklamacije so proste p itcine. Rokopisov no vračamo. Telefon -redn. 3,i- UČITELJSKI TOVARIŠ Stanovsko politlško glasilo UJU. . Poverjeništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za in.zem. 80 Din. Posamezna štev. 1-30 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. K\e je načelna jasnost in kje zmedenost? (Na članek tov Šmaidka v 11. številki »Učit. Tovariša«.) Želeli smo si. da se oglasijo nasprotniki deklaracije s svojimi nrotiargumen-ti v našem stanovskem glasilu, ker smo sj obetali od debate razčiščenia situacije. zbližaire mnenj in likvidacijo našega spora. na nrihaiaio sedai advokat" <; svo-iim v naorei določenim stališčem in namenom. da za vsako ceno dokažejo, da ie vsa deklaracija od konca do kra.ia zgrešena in nesprejemljiva. Metode boja. Po tei advokatski metodi ne bi bilo težko dokazati karkoli hočete, tudi: to. da so vsi nasprotniki deklaracije »anti-nacionalisti« in »pratidržavni« elementi. Tudi najjasnejša stvar se da zaviti, kakor se da naitočneiši paragraf kriviti, toda ako se hočemo nafti, ie trebn predvsem dobre volie in iskrenosti, treba ie priznati drugi stranki vsa i to. da dela v dobri veri. Marsikatera dobra misel se ie tekom debate že zapisala, a naši anti-deklaraši gredo mimo nje. kakor da se ih ne tiče. Ali nai vselei od kra;a začnemo z dokazovanji? Ali ie tudi v tem metoda. da nas hočete utruditi? Ves način dokazovania ie prikrojen za nesamostojni del članstva Ni mogoče na vse drzne trditve odgovarjati — človeku se tudi v resnici upira — a glavne moram osvetliti in sicer kakor zaslužijo brez tistih oz'irov. ki smo iih dosedai na razne strani imeli. Izziivati se ne damo! Gospod Oermek dob" odgovor od druge strani. Osebni postajate, podtikate onim, ki so deklaracijo »zakrivili« osebne interese! To ie zadnje orožje. Kam ste zašli! Kdo ie proti S 2. pravil U.IU? Po znanem zgledu onega, ki kriči: »Primite ga!« ugotavlja tov. Šmajdek, da ie deklaracija v protislovju s čl. 2. pravil našega Udruženja. Smelejšo trditev ie težko zapisati. Mi torej, ki. hočemo popolnoma v smislu tetra člena za reševane stanovskega orograma združiti vse uč telistvo v državi1 v eno enotno fronto in ne izključujemo načelno nobenega stanovsko-za-vednega člana našega stanu m« smo kal-oada v protislovju s pravili, vi pa. ki nočete no starem političnem receDtu izvršeno stanovsko ločitev duhov za vsako ceno ir političnih razlogov ohraniti in zanašate naše tesitp domača vdfko v celotno organizacijo: ki 7 neverietno imelostin zanikate obstoi gotoVh skupnih duhovnih interesov za vse učitelistvo bre-7 ozira na mišliene. vi delate seveda popolnoma v duhu pravil in ustanoviteljev UJU. Mi ki smatramo kot zlo. da stoji velik del hrvatskega iti del slovenskega učteljstva izven Udruženia in ima svojo lastno stanovsko organizacijo. mi ki želimo odstraniti vse načelna ovire za niih vstop in torei deluiemo docela v smislu čl. 2. za okrepitev duhovnega edifostva vseh delov državne naelie: mi seve pravil ne razumemo in iih ne spoštujemo pač pa vi. kf za vas hrvatski problem sploh ne obstoia ki ste zadovoljni s sedanjim staniem organizacije in smatrate vsak poizkus združiti razdvojene brate kot nepotreben. Zatekate se k pravilom, ki iih smiselno niste nikoli izvaiali. ker bi drugače dane« deklaracire ne bilo. Maihni ste! Moško bi bilo reči: Pravila niso vse. Nad pravili stot suverena volia članstva ki pravila lahko premeni Ako bi se čutil'; ,ni s Svoiimi težnjami v protislovju s pravili, ne bi se obotavljali to priznati in^ bi se potegovali za spremembo čl. 2. Za organizacij nam ere. ne za besedno oreklanie; za duh. ki vlada v niei. ne /a umetno in oriSilieno interpretiram^ tega ali onega paragrafa. Iz čl. 2. hočete danes' napraviti ma-•ika. K niemu se zatekaio danes vsi: oni, ki nimajo dovoli poguma, da bi izvajali zadnie konsekvence iz priznanega vodilnega načela Vsak člen v táki splošnosti in vsebinski obsežnosti se da samovoljno tolmačiti Povrh ie po moiem mnenju formulacija tega čiena naravnost nerodna. Prvotna njegova oblika, ki so mu jo ustanovitehi dali. ie bila v nekem pogledu boljša. Deklaradija postavlja kot namen organizacije na prvo mesto zastopanje stanovskih interesov, med njimi tudi duhovnih, v drugi vrsti govori šele o kuliturnovzgojnih nalogah organizacije in to z neko omejitvijo. Iz tega bi lahko kdo umetno skonstruiral kako nasprot-stvo s pravili, a iasno ie da ie treba položiti težišče vsega organizačnega dela za prospeh šole ¡11 narodne orosvete v delo za strokovno izobrazbo uč telistva in v vsa orizadevania usposobiti ga za javno delovanj med narodom. Neka omejitev stanovskega programa ie nu no potrebna sicer se zgubimo v raznih načrtih in postanemo neka učiteljska prosvetna orgariizacfe z meglenim programom. Vse. kar se nanaša na našo izobrazbo. pa spada očitno med duhovne interese učitelistva in ie torei že izraženo v zahtevi, da se ti šč' tino in zastopajo. Za stanovsko ali nolit čno organizaciio učitelistva? Po samovoljni interpretacij tovariša Šinadka bi naše Udruženie ?oIoh nehalo bit} prava stanovska organ zaciia Po pravilih in volji njenih ■ ustahovitelKev nai bi bila po njegovem mnenju predvsem neka borbena organizacija za zmago »gotovih« iidei. hkrati pa bi io degradiral v navadno posredovalnico za učiteljske službe, ker smatra kot skrajno pogrešeuo. da bi se organizacija v smislu deklaracije odrekla direktnemu sodelovanju pri nameščeniih Ker priznava deklaracija kot orogramatične samo ideje, ki so lahko vsemu učtteljstvu skupne, ali z drugimi besedami- ker e izvršile, so malenkostne. Društvo nosi torei oolno odgovornost in nai se nani naslovi vsa kritika. Kakor ie trda ugotovitev, ne morem mimo nie: Deklaraciia ie bila naravnost izzvana od bivšesra vodstva poverieništva. Kljub pritiskom, prijateljskim nasvetom, opozorilom od raznih strani, ie vztraial tovariš Jelene na svo-iem strankarsko orientiranem stališču v stanovski politiki. Smatral ie vztrajanje ori stari smeri kot nekako častno zadevo. kot stvar hvaležnosti napram stranki. ki ii pripada on in velik del učiteljstva. Članstvo oa ie to enostransko smer čimdalie odločneje odklanjalo. Delalo ie to smer soodgovorno za padanje stanovske morale, za naraščanie partizanskih vplivov na šolstvo, za pravno nesiemrnost učitelistva 7a oadame uele-da in vpliva poverieništva pri vseh drugih strankah. Najodločneiše stališče napram strankarski smeri stanovske politike ie vedno zastopalo naše učiteljsko društvo, ki se ie od svoie ca postanka dosledno zavzemalo za brezkompromisno stanovsko edinstvo vsega učitelistva in popolno strankarsko neodvisnost stanovske organizaciie. Popolnoma zgrešeno ie mnenje, da imaio naše društvo v rokah radikalni elementi. Predsedoval sem mu več let. sam sem zastopal to smer in enako nairesneiši. naitrezneiši člani tudi vsi demokrati. Naše stremljenje je šlo 7a tem. da združimo v svoiem društvu vse učiteljstvo v okraiu in tako so v niem v resnici organizirani vsi stanovski člani od prvega do zadniega kliub različnemu mišlieniu Družila nas je vedno narodna zavednost, ker smo večinoma vsi živeli me i pod nemškim pritiskom in se navadili duhovne strnliivosti napram rodnemu bratu. Smatrali smo vsi kot stvar značajnosti. možatosti in poštenosti, da spoštujemo prepričanje drugomislečega tovariša, da ea ne silimo k ničemur, kar bi nasprotovalo nie-eovi vesti in da uredimo smer in delo-vanie društva tako. da se bo čutil vsak član v niem domačega. Deklaracija ni zato uikak produkt teoretičnega razglabljanja, ampak so niena načela praktično preizkušena in nas niiso nikoli ovirala pri resnem delu-Slogašev v tem smislu, da ne bi imel vsak član svoiega političnega^ prepričanja. pa v našem društvu ni Če se hoče našemu društvu kai očitati, oot^ni se mu more edino to. da ie vzelo načela zdrave stanovske Dolitike povsem resno in iih je dosledno izvajalo. Baš radi tega niso soglašali s smerio poverjenika niti politični somišljeniki niegovi. ker so videli, da ie orotivna mišlieniu drugomislečih tovarišev-članov. Vkljub vsemu nezadovoljstvu z razmerami v organizaciji na se ie. društvo in članstvo strogo pokoravalo stanovski disciplini. Ni bilo zborovanja. n,e društvenega poročila, kier se ne bi podčrtala naša zahteva oo strogo stanovski smeri v organizaciji in po raznih, žal neobjavljenih sklepih je bilo poverjen -štvo točno informirano o mišljenju društva Dasi se ni oziralo nani in so bila predala stanovskega glasila za vsako kritiko stanovske politike poverieništva zaprta, se vendar vsa leta nli društvo, ne kak član ni zatekel v iavnost ali v kak drug list. Stanovska disciplina iim je to zabranievala. Ko ie bila na pr. izdana parola, da volimo tovariša Jelenca kot zastopnika v šolsko oblast, so ga volili vsi člani od Prvega do zadnjega, tudi »klerikalni«. Le enkrat ie stopilo društvo iz svoie rezerve, ko ie na zborovanju jeseni leta 1924. v Dravogradu skupno s sosednima društvoma protestiralo profi kršitvam naše službene stalnosti pod drugim PP režimom. Storilo ie to radi tega. ker je molčalo poverjeništvo, da ne zapravi moralne legitimacije protestirati tudi proti nasiliem drugega režima. Tovariš Jelene ie na tem zborovanju branil ukrepe režima in iavno zagovarjal naslon na svoio stranko 'ter s tem izzval nezaupnico Ta zadeva.se ni nikdar pravilno likvidirala in članstvo, kit je v zadevi stanovske morale in časti skrajno občutljivo, je smatralo to zade-.vo kot nerazčiščeno in odorto. Naši zastopniki na pokrajinski skupščini v Šoštaniu niso smatrali radi Je-lenčeve tridesetletnice kot primerno, spravljati zadevo na dnevni red Računalo se ie tudi 7 možnostjo prostovoljnega odstopa poverjenika. V taki situaciji se ie nahajalo društvo. ko ie bil objavljen dnevni red seje širiega sosveta s točko- Smer naše stanovske politike. Društveni delegat ie bil torei naravnost orimoran zastopati tam stališče in mišljenje svoiega društva ter iznesti njegove pritožbe. Ko bi ta točka ne bila postavljena na dnevni red seje širiega sosveta, bi se bila zadeva razčistila na prihodnji skupščini Zakai ie prišla točka o smeri stanovske Dolitike na dnevni red seie širiega sosveta? Kot član ožiega sosveta sem imel večkrat priliko pojasnjevati stališče našega društva in opozoriti na nezadovoljstvo s smerio poverjenika. A nič ni moglo tovariša Jelenca prepričati. da njegovo stališče ne bi bilo pravo. Očitno se ie vedno zavzemal za čim tesneiše stike organizacije z njegovo stranko in vsako kritiko nienih ukrepov, vsako zahtevo po politični nev-tralizacLii organizaciie ie smatral kot nepniiazen akt napram svoii stranki in se skliceval na tradicije naše stanovske politike. Ker ie »Učiteljski Tovariš« objavil nekai člankov, ki se niso strinjali s tem stališčem poverjenika, je zahteval na seji ožjega sosveta okt. in nov. meseca, da se mora razčistiti stališče do smeri stanovskega glasila in ie iziavil. da bo za »Učiteljskega Tovariša« zahteval na seii širiega sosveta redakcijski odbor, ker se »Učiteljski Tovariš« zavzema za depolitizacijo in napada (!) njegovo stranko. In tako je prišla po njegovi zahtevi in žel ii točka o smeri naše stanovske politike na dnevni red seie širiega sosveta. Zakai okraina društva nisft dobila prej deklaraciie v roke? Dne 24. decembra 1925 ie prinesel »Učiteljski Tovariš« dnevni red seje širiega sosveta in na dnevnem redu ie bila tudi prei omenjena točka. Pod dnevnim redom ie bila opomba, da morajo društva tri dni pred seio poslati poverjen i štvu eventualne predloge. Časa ie bilo malo, ker so člani našega društva prejeli »Učit. Tov.« šele 26. decembra 1925. seia širiega sosveta se .ie pa vršila že 10 ianuaria 1926. Dne 30. decembra 1925 se je sestal društveni odbor, da se oosvetuie o tei točki dnevnega reda seie širjega sosveta. Zavzel ie svoie stališče precizno, kakor ga ie zastopal prei in tako ie nastala deklaracija. Mariborski sestanek. Da bi pa v tako važnem vprašanju bili informirani tudi drugi člani šlirjega sosveta in da bi za svoie načelno stališče pridobilo 'društvo tudi druge člane, ie bil naprošen tovariš Hren. ki ie v ož-iem sosvetu zastopal enako stališče, da je sklical še prej sestanek v Mariboru d,ne 3. ianuaria 1926. Ob sebi umevno se ie namreč smatralo. ifa se smeio člani organizacij v načelnem oz'ru svobodno kretati in sestajati in n!hčp ni računal da bo kdo smatral tako izmentavanie mneni med člani kot zahrbtuost. kn Pa ie treba vendar naravnost Pozdravliati in cospeše-vati. Povabljeni so bili tudi člani ožjega sosveta, ki so se že na seii v oktobru mesecu odkrito iziaviili za novo smer-In če ie prišel na ta sestanek tudi tovariš Dimnik, se mi zdi povsem umevno, ker ie na seiah ožiega sosveta in tudi v listu že nrei odkrito zastopal svoie no--vo stališče in se ie radii tega tovariš Jelene izrazil, da bo treba postaviti za list redakcijski odbor. Zabranievanie takega sestaiania in dogovarjanje v razčiščenie ideinih smeri bi bilo enako duhovnemu nasilju fn na- ravnost kvarno za duhovno živlienie or-sanizaciSe. Sicer Da člani ožiega sosveta v Mariboru niso zastopali ničesar nove-fa. amDak samo ono kar so že nrei odkrito zahtevali na seiah ožiega sosveta. Torei očitki, ki sP iim delaio. niso na mestu. Ali ie bila deklaracija naoeriena nroti osebi poverjenika .lelenca? Deklaradiia zastopa le načela, ki .iih lahko oriznava vsakdo, komur ie dobrobit stanu Dred vsem drugim na srcu. In v Mariboru se ie videlo, da ni le večina ožiega sosveta, ampak tudi drueo učiteljstvo zavzeto za (izvajanje nove. odločno stanovske smeri. Zato ie bil tam sprejet — menda oo tovarišu Dimniku — stavljen predlog, naj se ponovno opozori tovariša Jelenca, da ucitelistvo ne odobrava njegovega stališča ter se ie pooblastilo tovariša Potočnika, da mu to sporoči. Tovariš Potočnik ie to storil še isti dan. to ie teden, dni pred s,eio širiega sosveta s plismom od 3 ianuaria 1926. v katerem pravi med drugim sledeče: »Kakor poznam razooloženie velike večine učitelistva glede naktirania naše organizacije s političnimi strankami, vem da Tvoie naziranie ne bo prodrlo, ker se isto s stanovsko političneea stališča ng. da z uspehom zagovarjati. Zato mislim, da bi bilo naibolie. ako no argu; mentaoiii. ki bi io izneslo ucitelistvo. iz-iaviš. da oristaneš na načela večne, da na vendar želiš, da bi se stranke, s katero si dolfo vrsto let delal za dobrobit učitelistva 'in šolstva v našem edasi-lu ne napadalo brez stvarne potrebe (Sai se ie tudi ni! — Op. uredn.). da pa boš z ozirom na nastali ooložai vkliub temu ori or-hodmi ookraiinski skupščini izvaial potrebne konsekvence. Na ta način bi se z upoštevanjem razmer na eni strani in / uooštevaniem Tvofch zaslug za stan na drugi strani izšlo še nekako naiboli zadovoljivo. Ako bi oa tega ne hotel, nrevzemli. kakor Dimnik za svoje stališče referat sam, ali pa poveriš z niim koga. ki bi moeel Tvoie mnenie zastopati: uspeha na v prličo stvarnih in tako logičnih protiargumentov ne bo mogel pričakovati.« Iz tesra pisma 'e iasno razviidno. da zadeva ni bila naperjena proti osebi no-verienika Jelenca. temveč se ie osebo čuvalo. Ne more pa nihče zahtevatji. da bi oziri na eno osebo šli tako daleč, da ne bi smeli zavzetli in povdariti pravilnega načelnega stališča v stanovski smeri. Pravočasna predložtev deklaraciie no-verieništvu. 30. decembra 1925 ie bila deklaracija sestavljena. 3. ianuaria 1926 se ie vršil sestanek v Mariboru, ki ie imel namen izločiti liz deklaraciie vse ono, proti čemur bi imeli zastopniki učiteljstva pomlisleke in na to predlog šele predložiti poverjeništvu. Nato ie naše društvo poslalo svoj predlog poverjeništvu v Ljubljano, da sra ie isto še imelo pred določeni m terminom pravočasno v rokah. Da pa člani širjega sosveta ne bodo neinformiraii' in lahko izneseio oroti-argumente in nasprotno stališče, ie tovariš Mencin (ker ni bilo časa in ne upati, da bi to storilo poverjeništvo). razposlal istočasno kot poverieniištvu, deklaraciio tudi drušvom. kar ie tudi omenil v dooisu na poverjeništvo. Če niso dobili vsi pravi zastopniki tega v roke, so bili pomanjkljivi naslovi. Če tov Jelene ni hotel dati tega predloga vkljub zahtevi v razpravo na seji ožjega sosveta, ki se ie vršila pred sejo širjega sosveta dne 9. ian 1926. to no moiem mneniu ni bilo pravilno Kdor ta dejstva uvažuie. uvidi, da ie bilo postopanje s stranli deklarašev popolnoma pravilno. Ne pričakujemo, da bi se vsi člani organizacije mogli sprijazniti z novo smerio. eno smemo zahtevati, da ne podtikajo iniciiatoriem pokreta drugih nagibov, kot so iih imeli. Vem. da so ti nagibi bili čisti zato tudi deklaradiisko gibanje med učitelistvom v svoiih posledicah more rodliti le dobre sadove za naš stan. Peter Močnik. RADOSLAV KNAPLIČ: Proglas - Deklaracija. (Dalje.) Za to iavnost poznam samo eno pot. nastopiti namreč proti nii po fašistovsko tako drzno nasilno ustrahuioče (teror,-stično), da bode pred nami vsa zlezla pod tnizo. kar doseči ie enostavno nemogoče. sicer bi na v trenotku takega ali podobnega nastopa nehali biti vzgoiite-lii in učitelii. Z ozirom na ostalo iavnost, režim in na politične činitelie pa bi morali prav v s i in v s e do zadniega razviti v šoli zlasti oa zunai nie v vseh disciplinah in strokah toliko delavnost, da bi v deianiu visoko nadkrili celo Gregorčičev pesniški proglas ■ Živlienie nai bode ti delaven dan. kar more. to mož ie storiti dolžan! čemu bi vsi in vse do zadnjega gotovo ne mogli ustreči. Uprav v politiki se odlikuioči, v nji se izpostavljajoči možje so ustvarili na svetu kaj stvarnega (realnega). Jugoslovansko prosvitlieni škof Strossmaver je ustvaril svojemu narodu odlično kulturne naprave. Dr. Korošec ie kot politik pomagal v diplomaciji ustvarjati Jugoslavijo. Vseučiliški profesor dr. Masa-ryk, ta v politiki največji globokoinislec ie kot načelnik jugoslovanskega odbora za časa svetovne vojne v Ameriki, podpiran od Angležev in Francozov, ustanovil države tlačenih narodov. Da sta bila naš Slomšek in Prešeren le količkaj v narodni politiki vzbujena, bi bil naš narod v ugodnem času že v Avstriii dobil svoie srednie šolstvo in uiedinjen jugoslovanski (ilirski) književni ieizik. a ker nista bila politika sta ustvarjala le nestvarne (nerealne), t. i. le duševne (idealne) proizvode. • (Dalje prih.) UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI POŠT. cEK RAČ. 10.761 registrovana zadruga z omejeno zavezo TELEFON ŠTEV. 312 C» VABILO na XXIII. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo, dne 9. maja 1926, ob 10. uri v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6. DNEVNI RED: 1. Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju. 2. Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za leto 1925. 3. Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in poslovanju upravnega sveta. 4. Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička. 5. Volitev upravnega sveta za dobo treh let. 6. Volitev nadzorstva za dobo enega leta. 7. Prememba pravil. 8. Slučajnosti. _ Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se skliče s tem pol ure pozneje drugi občni zbor v istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki je po § 31. zadružnih pravil sklepčen ob vsakem številu zadružnikov. ARGUS l9 naž najboljši Informacijski zavod_ ARGUS lma v mestih svoje poverjenike__ ARGUS dala Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-Indu8trljsklh podjetij In privatnikov Informacije »o vsikdar točna Izčrpne In hitre L ARGUS ARGUS se nahaja v Vuka Ka^adžiča ul. II. Beograd ov telefon Je 6-26, a brzojavni naslov Argus Splošne vesti. — Lep uspeh gospodarske akciia za Učiteljski konvikt v LjubFani so do- nesle slike za uslužbenskj list. Pri fotografih gg. Beštru in Rovšku se ie slikalo 218 učnih oseb. Prejeli smo 1430 Din. Iskrena hvala vsem, ki ste pripomogli k 1 CD! zbirki Josjn Kobal. blagajn k. — Opozarjamo ponovno da se vrši občni zbor društva za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani dne 11. aprila 1926 ob 9. ufli v risalnici državnega moškega učiteljišča v Ljubljani. — Na neukuSne napade v » lutru« na moto osebo, izjavljam nepoučenim, da nikakor nimam povoda misli ti, da ti napadi prihajajo ilz učiteljskih krogov. Za nie smatram odgovornega le mariborskega poročevalca tega lista, ki me v svoj; že strankarski gorečnosti privleče za lase celo k takim stvarem, s katerimi nimam ia-/ prav nobenega opravka. Taki napadi se obsojajo sami in jaz zaradi njilh prav mirno spim. Uverjen pa sem, da bomo mi svoie stanovsko organizacijske zadeve uredili sami. kakor bomo spoznali za pravo. Sai si fh tudi rovi-narji urejajo brez nas! Hren. — Protest radi pretepa učiteli ce v Planini. Belokranjsko učiteljsko društvo ie na svoiem zborovanju spreielo protest proti nasilju, ki se ie izvršilo nad članico v Planini ter ie zahtevalo od oblasti polnega zadoščenia prizadeti ter varstva za i>onovne bodoče take slučaje. V »Razpisu stalnih učnih mest na osnovnih šolah mar borske oblasti«, ki je v »Uradnem listu« št. 24'1926. se razveljavlja v srezu mariborskem, desni breg. pod točko b) na str 145 objavljeni razpis enega učnega mesta za učiteljico na dvorazredni! osnovni šoli v I? o -b r a v c a h. — Mladinski list »Zvonček« vsebuje Ganglovo odo »Novo mesto«, nadaljevanje Vaudotove povesti »Koclieva osve-ta«. Kunčičevo pesnitev »V osamelost tiho šumeče noči« nadalje spisa strica Pavleta »Izprehodi po Beogradu«. J Je-rasa » Deklice iz preteklosti«, pesnitev .1. Lebana »Mladi glasbenik«. S. Savič »Pomladno hrepenenje« in Ločniškarjevo »Čebelicam«, sama mična in zanimiva vsebina. Naše neodrešene brate bo zanimal spis »Domovlina vedno mislim nate«. Tudi v tei številki ne mauika oddelka »Pouk in zabava«. Kotička gospoda Doropoljskega. — Uprava ima tudi mnoeo starih letn'kov »Zvončka« v lični vezavi a 45 Din. Priporočamo našim naročnikom rta sežeio do niih za svoie male Kniiga Slovenske Mat'ce ie izšla. Slovenska zemlja. VII. del. zgodovina Slovenske Štajerske in Prekmuria izpod spretnega peresa g. nrof. dr. Kovačiča ie delo. k' ga mora imeti vsakdo, kdor Je v posesti prejšnjih VI. del. Vzlic velikemu obsegu (422 strani) ea da Slovenska Matica svojim članom kot člansko darilo za leto 1924.'25. za dvoletno članarino 60 Din. nečlanom pa za 70 Din. Og. poverjeniki. ki; niso pobirali za otneniena leta ali na le delno članarino, prosimo, da takoj obvestijo upravo o številu knjig, da se moreio takoi odooslati. Za leto 1926. se tiska IV. zvezek dr Janeza Mencingerja izbranih spisov: »Abadon«. Ob priliki pobiranja zaostale članarine nai se nabira tudi za tekoče leto. — Esperantski tečai v Ljubljani. Ker se mnogo tovariševijic) zanima za mednarodni iezik »Esperanto«. pa nima-io prilike, da bi se tega iezlika priučili, sem pripravljen napraviti v velikih počitnicah brezplačen esperantski tečai v Ljubljani Čas in krai se obiavi v »Učit. Tov.«, ako se priglasi zadostno število udeležencev (najmanj 10). Kdor se želj udeležiti tega tečaia. nai se obrne na naslov: Peter Golobic, šolski upravitelj v Ovčiaku Dri Kočevju. — Preiskave v področju nrosvetne-ga oddelka v Mariboru. Iz Maribora pišejo: V 12. številki ie »Učit. Tovariš« poročal pod gornjim naslovom, da ie pri teh preiskavah šlo za zadeve disciplinskega značaja in da bi bilo le obžalovati. če bi morali nositi posledice tudi taki, ki iim le vselej prva briga strogo postopanje do zakonu. Vsakdo ie lahko prepričan, da bi to predvsem obžalovali oni, ki so se iib i)reiskave tikale. H ka-rakterizaciji »zadev disciplinskega značaja« na le nekoliko pripomb! Eden disciplinski slučai ie obstojal v tem. da se ie prizadeti posluževal svoje no ustavi mu zajamčene državlianske pravice ter ie govoril na političnem shodu. Drugi disciplinski slučai ie bil rešen pred sod-niio. in sicer ugodno za prizadetega. S tem pa politiki niso bili zadovoljni in ie bil vložen priziv. češ, če sodno ni bil kaznien. ga mora zadeti vsai disciplinarna kazen. Tretji »disciplinski slučaj« pa ie bil rešen že krog Novega leta pri prosvetnem oddelku v Mariboru ter ie bil akt tam radi brezpredmetnosti. že položen ad acta. A zopet ie bila pogreta stvar na pritisk s politične strani. Toliko resnici na ljubo, nadaljnji komentarji pa niso potrebni! — Naročnike »Zvončka« opozarjamo. da smo ustavili »Zvonček« s 7. številko vsem naročnikom, ki so dolžni na naročnini. Lista smo tudi tokrat mnogo mani tiskali. Čakamo Pa s stavkom in bomo list oo potrebi ponatisnili. Prosimo tovariše in tovarišice. da opozorijo deco. nai hitiio s poravnavo dolžne naročnine. nakar iim bomo zopet pošiljali list. Društvenim blagajnikom. Prvi obrok na članarini za leto 1926. ie vplačala dobra polovica društev. Prosimo še ostala društva, da storijo napram blagajni ooverieništva svoio dolžnost. Ta mesec zapade že dru^i obrok, na kar Vas tudi opozarjamo. Tovariši blagajniki hitite 7, vplačili, da nam ne bo treba delati novih dolgov Pfli tiskarni. Naša gospodarska organizacija. UČITELJSKI DOM V MARIBORU. ie imel dne 19. marca t. 1. svoi letni občni zbor. Udeležili so se ga zastopniki 13 učiteljskih društev, delegat Društva upokojenih učiteliev in peščica tovarišev iz Maribora in bližnje okolice. Po običajnem pozdravu se e predsednik spomnil umrlih nriiateliev in članov društva: odbornika Martina Vodenii k a. tovarišice Kl amfan-je ve in tovarišev Gsellmanna in Š t i b 1 e r i a. Tajnik ie v svoiem Doročilu oovdar-ial. da ie društveno vodstvo deloma že izvedlo, deloma pa izvršuie vse sklepe lanskega občnega zbora in odboroviih sej. U. D. ie uspešno posredoval © r i n a i e m u d -i i a š k i h stanovanj in p r e s k r b e 1 učiteljskemu naraščaju za učenje in shaja nje lepe solnčne prostore. V kratkem izda I. zvezek pripovedk in p r a v 1 i i c i z mariborske oblasti in krasni Ž o 1-nirievi igri »Šola v nebesih« i n »Grudic a«. O Veliki noči iznenadi šole. urade in društva z leno sliko državnega grba. Tudi i e društvo nadaljevalo z izdajo z e m J i e v i di o v ( * g ei.o g i- a f s kli h enot naše ožje domovine. Ko bode razprodanega več založenega blaga. prične z izdaio slik za zemliepisni in zgodovinski pouk. Od prireditev, katere prireja učitelistvo v korist drugih društev ieli so kapliati prispevki v našo blagaino. Tudi je U. D. že uvedel korake, da nam UJU pomaga doseči naš končni cili. ko bode uredilo svoje zdravilišče ob Adri.it. Okrožnice učiteljskim društvom