PoMni urad M!1 Cetovet — Vedagtposlamt !0!1 Ktagenturt tihaja v Cetovcu — Erscheinungsert Ktagcnfurt PMame!n) tzvod 1.!0 Ut., mesečna naročnina 5 čiiingov P.b. b. ZL! SADOV! NESTRPNOST! povsod terjajo najostrejšo obsodbo ^ OB ZAČETKU ŠOLE: Pos!užimo se svoje pravice in možnosti: Svet je presunila vest o krvavi drami, ki jo je pred dnevi na olimpijskih igrah v Munchenu povzročila do tanatizma stopnjevana narodnostna in rasna nestrpnost. Mednarodna javnost je ogorčena ter upravičeno obsoja — ne te neposredne storilce, ampak tudi vse tiste posredne sokrivce, ki so kakorkoli prispeva h temu, da so se načrtno gojene in neprestano razpiho-vane strasti izdivjale v zločinski okciji, ki je terjala 17 človeških življenj. Vendar pri tem niso odločilnega Pomena kakšna kvalitetna ati kvantitetna merila. Žrtev nestrpnosti ne gre ocenjevati po številčni moči ali drugačni vrednostni stopnji; sadovi intolerance so obsojanja čredni vedno in povsod, ne glede na kraj in na okolnosti, kjer se pojavljajo. In še nekaj: nestrpnost ne I Postane ogabna šele tedaj, ko doseže višek v krvavi drami, marveč je taka že od vsega začetka. V začetku so sadovi tega zla — ''saj navidezno — morda res še Malenkostni in kot takšni preveč lahko zapeljejo k bagateliziranju. Ravno v tem pa je nevarnost, da se ubsega in zlasti posledic zavemo šele tedaj, ko je lahko že prepozno, bočnega napada neznanih storilcev na gostišče Janeza Wutteja v Ve-selah pri Skocijanu te dve uri zalom, ko se je imenovani minulo Saboto v radijski oddaji zveznega kanclerja zavzemal za pravično rešitev manjšinskega vprašanja, go-lovo ni mogoče primerjati z mun-^hensko tragedijo. Toda tudi v tem Primeru, kakor že pri neštetih dru-9'h napadih na koroške Slovence in njihove ustanove, je šlo za dejanje, ki je sad nestrpnosti, posledica ščuvanja na narodnostno mrž-njo. Takemu hujskanju smo na Koroškem priče že dolga leta. Tudi v omenjeni radijski oddaji smo slišati ostre izpade proti slovenskim voditeljem in proti slovenskemu tisku — tokrat iz ust znanega Abwehr-kampterja in bivšega polkovnika Hitlerjeve vojske Klingeja. Izpade, ki jih določeni krogi v deželi vedno spet ponavljajo in s tem sistematično zastrupljajo ozračje, v katerem potem prihaja do napadov na Slovence in v katerem predvsem ni mogoče najti take rešitve odprtih manjšinskih vprašanj, ki bi bita pravična in širokogrudna ter bi odgovarjala črki in duhu člena 7 državne pogodbe. V že omenjeni radijski oddaji (pri kateri je Janez Wutte sodeloval le kot zasebnik in tudi vabljen Seja Upravnega odbora ZVEZE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM Celovec. — Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je na svoji seji v torek S. septembra razpravljal o trenutnem narodno-po-litlčnem položaju ter po Izčrpni oceni stanja In zlasti v zvezi z različnimi pojavi sklenit potrebne ukrepe In smernice za nadaljnje delo. ni bil v svojstvu zastopnika Slovencev; zato je poskus tiska, da bi ga zdaj prikazali kot predstavnika Slovencev v razgovoru z zastopnikom Abwehrkamp(erjev, skrajno neokusen) je zvezni kancler dr. Kreisky med drugim dejal, da mora biti večinski narod napram manjšini širokogruden in toleranten. S temi besedami se povsem strinjamo in samo želimo, da bi jim odgovarjala tudi dejanja. Ravno zaradi tega pa moramo ugotoviti, da je dosedanje reševanje člena 7 vse prej kot širokogrudno, kakor ob hujskaških izpadih in tizičnih napadih proti zavednim Slovencem ne more biti govora o toleranci. Žaloigra, ki je zasenčila olimpijske igre v Munchenu ter zadala hud udarec olimpijskemu duhu mednarodnega prijateljstva in enakopravnega sodelovanja brez razlike pokolenja, jezika in barve kože, bi morala biti svarilo tudi na Koroškem. Gotovo: ubitih ljudi in razbitih okenskih šip ni mogoče postaviti na isto raven. Kljub temu pa je tudi tukaj določena paralela — v enem kot v drugem primeru je šlo za dejanje, ki se je porodilo iz nestrpnosti. In kdo more končno jamčiti, da sli sadovi te nestrpnosti lepega dne tudi na Koroškem ne bodo samo razbito steklo, marveč človeške žrtve (kakor se je to sploh že dogajalo!). Zato pa je treba pravočasno, dokler je še čas, napraviti vse potrebno, da bo v deželi končno zavladalo takšno vzdušje, v katerem širokogrudnost in toleranca ne bodo samo lepa gesla, enakopravnih in enakovrednih narodov. Vredno se je jborid za našo tbocfočnosf Prijavimo otroke k dvojezičnemu pouku! Ob začetku novega šolskega leta Vas hočemo ponovno opozoriti na možnost prijave Vašega otroka k dvojezičnemu pouku, kakor to predvideva manjšinski šolski zakon. Prosimo Vas, da trezno preudarite vse prednosti znanja dveh jezikov že v najmlajših letih ter se nato poslužlte svoje pravice. Mislimo, da nam ni treba posebej razlagati koristi znanja dveh jezikov, ki se jih otrok lahko in hitro priuči. Kajti to je znanstveno dognano in povsod po svetu se trudijo v to smer. Tako šolanje priporočajo tudi najuglednejši pedagogi po vsem svetu. Koroški Slovenci imamo to možnost že doma, ko otroka učimo svojega materinega jezika. Okolica In šola pa ga naučita drugega deželnega jezika. Zato ima naš otrok pri vstopu v prvi razred najboljše pogoje, da se v obeh deželnih jezikih izpopolni in se priuči njune knjižne oblike. Če torej hočete svojemu otroku dobro, potem mu ne jemljite te lepe možnosti, za katero ga bodo njegovi sošolci kasneje v življenju zavidali. Dognano je, da otroka dveh jezikov v osnovni šoli nikakor ne obremenjuje, nasprotno, njegovo mišljenje s tem postane bolj razgibano in mu pozneje olajša učenje tretjega In četrtega jezika. To še posebej velja za učenje ostalih slovanskih jezikov, ki postajajo Iz leta v teto bol) važni za mednarodne odnose. Čeprav drži, da je slovenščina jezik razmeroma majhnega naroda, je vendar za naše kraje v času odprtih meja in dobrega sosedstva poleg nemščine najpotrebnejši jezik. Našemu priporočilu se je priključila tudi Avstrijska liga za človekove pravice. Svojega otroka lahko prijavite pri upravi šole v prvih desetih dneh po začetku šolskega leta. KrMomka hutturna :veta Sloventha ptotvotna iveta Lovro Ka*e!j, predtednih Hooii We!*t, predtedrdk Gemeinsam ins Europa der Zukunft! Na pros/avi 60-/ftnice SPD .Pi/ka* v Pi/čovsa (o kateri okčirno poročamo na J. strani — op. arcij jc spregovori taii preiseinik S/ovenske prosvetne zveze k/anzi Weiss, ki je avoioma prr^dZd/ požrtvovd/no neamorno ie/o prosvefdšev ter spomni nd neštete tfždve, krivice in ndsi/e, A?;' je ioseg/o svoj višek v nacistični ioki, ko je nemški ndcrondizem kote/ ioseči svo; ci/j z :zse/;evdn)em s/ovenskik iražin in s /izičnim *2treM;dn;e?n koroškik S/ovencev. Veniar taii v istem ^asa je rzo^rdz^d, Ji /o je iokiva/ ndš č/ovek v prosvetnem iraštva, iaja/a iovo/j moči, id je presta/ naj-^fčje preizkašnje. 7*oid aprimo pog/ei v koiočnost, v čds, Ji ko terja/ nds prdv tako vse moči, je naia/jeva/ govorni:. v4/i ,o prosvetno iraštvo še ime/o svo; pomeni* Nd to vprašanje /akko oigovorimo z jasnim .ia*, kajti vreinote, ^a katere so se ios/ej kori/i in ie/d/i ndši prosvetdši, "oio v časa, ki spričo /itrega razvoja v gospoidrsJ:em, *ckničnem in vsespiošnem napreika posfdvi;d ndšo na-(oinostno skapnost prei pose/me prok/emc, ve/ja/e /e s? v večji meri. Zd koioče aspešno ie/o pd je potre/mo, ^a v /sidrno aiejstvovanje vJijačimo vse naše /jaii, ^ajti samo s strnjenimi močmi komo /ros raznaroiova/-**