f» j^jj-у f \_J_y S / fvj I 4S&> St./№ 4_November/Novembre 2004_letnik/anno XIV Kdo je velik in kdo majhen Star slovenski pregovor pravi, da tudi iz majhnega grma lahko velik ptič vzleti. Ob tem se nam vsiljuje vprašanje, kaj je velik ptič počel v majhnem grmu in kako se mu je uspelo zriniti med listje. Morda je bil to edini grm daleč naokoli in žival ni imela druge izbire. Morda pa gre samo za princip relativnosti, se pravi, da ptič sploh ni posebno velik, ampak je kvečjemu grm zelo majhen in bi torej taisti ptič, če bi prhnil iz razkošne žive meje cvetočih majnic, bil videti prav droben. Skratka, gre za bodisi ptiča bodisi grm povsem običajnih velikosti in so zaključki o dimenzijah enega in drugega odvisni samo od stališča in razmišljanja posameznega opazovalca, predvsem pa od danih okoliščin. V zadnjem skoraj poldrugem desetletju se slovenski tisk, kadar je govora o Sloveniji, vse prepogosto poigrava z besedami majhna-majhen-majhni. Novinarjem in drugim avtorjem člankov neznansko ugaja tudi beseda državica. In kadar želijo še posebno raznežiti srca svojih bralcev, jim postrežejo z "majhno državico". Pred nekaj leti sem spoznala poslovneža iz Andore, ki v skoraj enourni razlagi o svoji deželi ni besede majhna izustil niti enkrat. Ni bilo čutiti, da ga kvadratura njegove domovine skrbi ali da se mu zdi potrebno, da bi jo omenjal. Pač pa je nekajkrat poudaril, da so tam doma ponosni in zvesti ljudje. Dobila sem občutek, da bi prebivalci Andore novinarja, ki bi si drznil pisati o "žepni državici", pričakali na ulici in mu zrahljali kosti. Nam pa se zdijo pomanjševalnice tako ljubke! Seveda je res, da Slovenija ni velika in mimo tega dejstva ne moremo. In je tudi res, da Slovencev v primerjavi s številom prebivalcev drugih držav ni veliko. Prav zato bi se morali včasih vsi skupaj zamisliti nad dogajanji in okoliščinami pri nas. V predvolilnem času si dostikrat nisem mogla kaj, da ne bi v mislih primerjala števila državljanov s številom strank; le-teh je začuda dosti! Saj je prav, da sme slehernik na glas povedati svoje mnenje in prva leta po osamosvojitvi je bilo povsem razumljivo in sprejemljivo, da smo Slovenci hiteli vsevprek govoriti o vsem, o čemer je bilo dotlej pametno molčati - toda za nami je dobro desetletje političnih in gospodarskih izkušenj in človek bi pričakoval, da bomo začeli razmišljati bolj zrelo. Razmere v Evropi nam bodo prinašale vedno nove in nove zadolžitve, ovire in cilje; kako bomo opravili z vso to šaro, če ne bomo trezno razmislili o smotrnosti svojih opredelitev? Kako doseči red in soglasje, kadar skuša ducat ljudi v razmeroma majhnem prostoru uveljaviti vsak svojo zamisel? Ali ne bi bil že skrajni čas, da stranke proučijo svoje programe in jih skušajo prilagoditi novim razmeram, da bi bilo sčasoma konec političnega drobnjakarstva? Nekatere stranke, ki si niso uspele priboriti sedeža v državnem zboru, imajo zelo dobre zamisli in ako se ne bi trmasto držale v svojih ozkih krogih, bi te zamisli ob podpori večjega števila pristašev dobile stvarno zunanjo podobo ter koristile skupnosti; tako pa ostajajo mrtev kapital. Davni predniki Slovencev so se začeli naseljevati na naših tleh koncem 6. stoletja in približno dvesto let kasneje se je, po razpadu Samove plemenske zveze, začelo pokristjanjevanje, sledil pa mu je vpliv tujih gospodarjev. Kljub temu smo se pretolki skozi dolga stoletja. Ohranili smo stare navade, neizmerno bogastvo narodnega izročila in - svoj lastni jezik. S tem smo dokazali, da nismo majhni: v našem narodu je veličina pokončne drže, zavedanja lastnih korenin in trmasta vera v preživetje. Zadnje desetletje je - v primerjavi s preteklimi stoletji - zelo kratko obdobje; deset let v zgodovini naroda ni dosti. Toda mi ga živimo, čutimo ga na svoji koži in morda je prav od nas odvisno, kako se bo odvijala prihodnost naroda. Svet se spreminja, kar ni zmeraj neboleče; toda spremembam ne bomo kos, če ne bomo sedli za mizo in se prijazno, mirno pogovorili o vsem. In ne bomo jim kos, če bomo zavistno škilili k sosedu in se nam bo zdela bolj pomembna velikost grma nego lepota njegovih cvetov in kakovost njegovih zrelih jagod... Sonja Požar A R T E S NEPREMIČNINE d.o.o. Obala 13, PORTOROŽ 05/674-82-02 PROMET Z NEPREMIČNINAMI www.artes-nepremicnine.si Boris Butinar: »Gost ni številka!« Boris Butinar, 52, je v turizmu vse življenje. Začel je leta 1967 kot natakarski vajenec, danes je uspešen podjetnik. Našim bralcem je morda najbolj ostal v spominu kot direktor hotela Lucija v Portorožu, manjšega, prijaznega hotela v Metropolovi verigi, ki je slovel po prijaznem osebju in drzno lepem parku. Od lanskega leta pa je najemnik hotela Zlatorog v Bohinju, kar pa je le njegova poglavitna pre-okupacija. Kot moderen podjetnik, ki se zaveda pomena izvirnih idej, je nenehno na preži za novimi poslovnimi izzivi. Portorožan: Bi lahko zdaj, ko ste dodobra spoznali Bohinj, potegnili kakšno vzporednico med Portorožem in Bohinjem? Danes sem z mislimi in fizično bolj i/ Bohinju in malo manj v Portorožu. Destinaciji primerjati med seboj je skoraj nemogoče, saj imata kraja različno strukturo gostov. Bistvena razlika pa je, da imajo obiskovalci Bohinja v primerjavi s Portorožem, kjer sta gostom na voljo le sonce in morje, tukaj kaj početi, od kolesarjenja, plavanja, pohod-ništva, planinarjenja... V Bohinju so bliže svetovnim turističnim trendom, pospešeno uveljavljajo individualen pristop do gosta. Poudarek je na vračanju k naravi, h koreninam človeškega življenja. Portorožan: Prednost Bohinja je nemara v tem, da ima praktično dve sezoni, poletno in zimsko. Bohinj živi od dobre poletne in skrom- nejše zimske turistične sezone. Slabost bohinjskega turizma je, da se poklicani ne zavedajo pomena enotne blagovne znamke, ampak delujejo parcialno. Lahko bi se zgledovali prav po portoroških hotelirjih, ki se navzven promovirajo pod enotno blagovno znamko Portoroža. Bohinj je neverjetno lep kraj, njegov poseben adut pa je Triglavski narodni park, kije eden najlepših parkov na Stari celini. A da ne bom le kritičen, tudi v Bohinju se stvari počasi premikajo na bolje, vsak 'nov veter'prinese sveže ideje.« Portorožan: Verjetno spremljate dogajanja okrog sprejemanja prostorskih aktov v piranski občini. V portoroški krajevni skupnosti so se krajani burno odzvali na ponujene rešitve. Žal se zaradi pomanjkanja časa nisem pretirano posvetil dogajanjem. Kolikor pa sem razbral iz poročanja medijev, se mi zdi pohvalno to, da se je začelo premikati okrog obnove starega Palača. Po drugi strani pa se mi zdi pametno, da so ustavili želje posameznih turističnih lobijev, za katerimi velikokrat tičijo zgolj kratkoročni interesi. Pri načrtovanju posegov je nujno potrebno prisluhniti krajanom. Tudi nasvete iz knjig pritožb gostov bi bilo treba upoštevati. Ne smemo ponavljati napak načrtovalcev Portoroža, zlasti v 80. letih prejšnjega stoletja, ko so mnoge slabe zamisli negativno vplivale na ponovni preporod Portoroža. Portorožan: Glede na to, koliko sebe ste vložili v hotel Lucija, verjetno ta simpatični hotel močno pogrešate. Ne bom lagal, čustva še vedno gorijo za hotel Lucija, a počasi se privajam na svež bohinjski zrak Moje misli so čedalje bolj usmerjene v projekt, po katerem bi hotel Zlatorog postal prvi pravi bio hotel v Sloveniji. Portorožan: Načrtujete v prihodnosti vrnitev na naš konec? Pravzaprav smo se že vrnili. Naše podjetje Hoteling d.o.o. vodi hotel Tartini v Piranu. Za to je zadolžena moja dolgoletna sodelavka Silvana Sparemblek. Da ne bo pomote, hotela nimamo v najemu, vodimo ga le operativno. Glede na to, da imam družino v Luciji, vrnitev na Obalo nenehno visi v zraku. Morda se bo z novimi hotelskimi zmogljivostmi v Portorožu, če bo do njih prišlo, kdo spomnil na nas ter nas povabil k sodelovanju. Portorožan: M turizmu ste praktično vse življenje, kaj je za vas gost? Predvsem ni številka. Gostu se je potrebno posvetiti in mu ponuditi čim več. Portorož ni le Portorož, je tudi njegova okolica, neponovljivi Piran, enkratne soline, romantične vasi v zaledju. Portorož je tukajšnja kultura, kulinarika, so naravne in zgodovinske posebnosti. Pomembno se mi zdi vrniti se v zgodovino in iz pozabe črpati stare ideje, ki bi nam lahko dale novega navdiha. Tudi staro je lepo, če je ohranjeno in vzdrževano. Pogovarjal se je: Andrej Žnidarčič NEGA NOG NA DOMU NIMATE ČASA ALI PREVOZA? (medicinsko pedikura, striženje nohtov, otiščanci, kurja očesa, trda koža, vraščeni nohti, boleče noge...) primerno za diabetike in nepokretne osebe STROKOVNO OSKRBIMO NA VAŠEM DOMU Vinčec Karim s.p. zdr. tehnik pediker TEL. 031/ 851-242 na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02,674-71-22, Fax: 05/674-71-00 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. 2 RAZSODNOST Po dnevnem redu bi morali občinski svetniki na oktobrski seji obravnavati pet lokacijskih načrtov za ureditev središča Portoroža. Na županjin predlog so štiri umaknili (Park Cvetje, Hoteli Morje, Center Portoroža, Marina Portorož) in se odločili za razpis javnih natečajev. Tako naj bi prišli do novih zamisli o ureditvi kraja, ki pa bodo morale temeljiti na razvojnih potrebah prebivalcev in gospodarstva, pri tem pa upoštevati zgodovinske, naravne in kulturne danosti kraja. Pripomb krajanov in strokovne javnosti je bilo le preveč in izrečene so bile dovolj glasno in jasno, da jih županja in občinski svetniki niso mogli preslišati. CAP KOLOR d.o.o., Knezov Štradon 94, Ljubljana Tel. 01/428-97-70; Fax:01/427-19-34; GSM: 041/424-356; E-mail: capkolordoo@siol.net V obravnavi je ostal le lokacijski načrt Hotel Palace, saj je vsem jasno, da bi morali stari hotel Palace prej kot mogoče obnoviti. Razprava je bila dolga in vroča, začela se je 14. oktobra in se nadaljevala 21. oktobra, investitorji so utemeljevali nujnost sprejetja načrta s svojo ekonomsko logiko, a sčasoma so ob pomislekih večine svetnikov le izrazili pripravljenost, da se o svojih načrtih še malo pomenijo s krajani in prisluhnejo stroki. Portorožani zahtevajo, da se stari hotel Palace čim prej obnovi. Nasprotujejo pa novemu prizidku, ker bi razvrednotil staro palačo, zaščitno znamko portoroškega turizma. Sanacija mora upoštevati usmeritve zavoda za spomeniško varstvo. Nujnost dozidave zaradi rentabilnosti je relativna. Vse, kar se gradi ob starem lepem hotelu, mora biti v istem arhitekturnem slogu. Upoštevati je treba identiteto starih portoroških vil in hotelov. Za stari Palace mora biti odprt urba-nistično-arhitekturni natečaj. Vkopana cesta pred hotelom je nesprejemljiva. Ob načrtu obnove starega hotela je treba poiskati celostno prometno rešitev za Portorož. Končno so se svetniki zedinili, da je potrebno prostorsko rešitev Hoteli Palace spremeniti skladno s pripombami na javni razgrnitvi in občinskega sveta. Izdela naj se nova variantna rešitev, pri kateri morajo biti razvidni novi maksimalni gabariti. V delo naj se vključi zainteresirana javnost. Ker se načrt spremeni, se ponovno razgrne pred javnostjo, kar pomeni, da se bo obnova starega hotela začela nekoliko kasneje. Čeprav so bili investotorji razočarani nad odločitvijo svetnikov, pa tega niso pokazali. Morda jim je bilo celo prav, saj so javno izjavili, da niso zadovoljni z idejnim projektom, ki ga je pripravila uveljavljena arhitekturna hiša Sadar&Vuga in da razmišljajo o zamenjavi projektantov. Bravo, piranski občinski svetniki! Nada Kozina Izjava meseca: »Nekatere spremembe niso tehnično izvedljive, druge se ne izidejo stroškovno, do tretjih imam okoljske pomisleke, predvsem pa niso družbeno sprejemljive.« (Vojka Štular v pismenem sporočilu, v katerem je predlagala umik štirih lokacijskih načrtov - Marina Portorož, Park Cvetje, Hoteli Morje in Center Portoroža - z dnevnega reda sveta občine Piran) Občina Piran v oktobru • Gospa županja Vojka Štular se je, očitno po tehtni analizi volilnih rezultatov, iznenada odločila upoštevati voljo občanov: tako se je z dnevnega reda seje sveta občine Piran, bila je 14. oktobra, zadnji hip odločila umakniti kar štiri (!) lokacijske načrte: Marino Portorož, Center Portoroža, Park Cvetje, Hoteli Morje, ki so letošnje poletje močno razburkali ne le lokalno, temveč tudi širšo slovensko javnost. In kakšna je županjina utemeljitev za marsikoga presenetljiv umik ponesrečenih načrtov? Štularjeva pojasnjuje, da nekatere predlagane spremembe v prostoru tehnično niso izvedljive, da se druge ne izidejo stroškovno, do tretjih ima okolje-varstvene pomisleke, predvsem pa načrti niso družbeno sprejemljivi. Skratka: za opis neprimernosti predlaganih (in umaknjenih) lokacijskih načrtov se županja poslužuje tako radikalnih argumentov, kakršnih si pred dvema mesecema še pri Portorožanu ne bi upali izustiti. (Naš komentar: še malo pa bo Vojka postala prava Portorožanovka.) • Nekateri člani ZLSD (Patrick Vlačič, Sebastjan Jeretič) pa so se na seji občinskega sveta vneto trudili dokazati, da takšnih lokacijskih načrtov v resnici nikoli niso nameravali sprejeti, da so jih kritične pripombe javnosti zgolj prehitele, prav za prav da so bile preuranjene in odvečne. Andrej Babnik (Zveza za Primorsko) je takšna pojasnila zavrnil kot neutemeljena in jih označil za čisto politično kameleonstvo (Babnik: »Če ne bi bilo javnosti, ne bi reagirali!«), saj so isti svetniki, ki sedaj odklanjajo sprejetje predlaganih načrtov, le nekaj mesecev pred tem - s sprejetjem srednjeročnega plana občine Piran - blagoslovili prostorske spremembe, ki so zajete prav v spornih, v zadnjem trenutku umaknjenih lokacijskih načrtih. (Naš komentar: ugibamo, kakšna barva bo najbolj modna letošnjo jesen in zimo.) • Člani piranskega občinskega sveta pa so na svoji zadnji seji doživeli pravcato degradacijo lastnega dostojanstva: predstavnik Hotelov Palace, gospod Edvard Lesnik, je namreč po razpravah svetnikov izjavil, da je slišal same floskule in neumnosti. Nenavadno neotesano izrazoslovje za poslovneža o partnerju, od katerega naslednji hip pričakuje naklonjenost in podporo pri sprejemanju lokacijskega načrta (v tem primeru za hotel Palace). Neverjetna je bila tudi (ne)reakcija predsedujočega, podžupana gospoda Saša Šramla (LDS) - gospa županja je bila iz upravičenih razlogov odsotna - in ostalih svetnikov, ki so na žaljive kvalifikacije ostali brez - besed. Če denimo Novi Frančičevi knjigi Piranski pisatelj Franjo Frančič je izdal dve novi knjigi. Pri ljubljanski založbi Karantanija je izšla knjižica Dražen in jaz. Gre za simpatično zgodbo za mlade, z glavnim junakom, ki se iz »štorastega« fanta s trdim delom in vztrajnostjo razvije v odličnega košarkarja. Hkrati je knjiga pravi literarni spomenik pokojnemu hrvaškemu košarkarskemu vir-tuozu Draženu Petroviču. V samozaložbi pa je izdal kratki roman Zgodba o uspehu. Gre za tekst, ki ga niso hoteli objaviti v nobenem časopisu ali reviji, zavrnile pa so ga tudi številne založbe. Pripoveduje o tem, kdo vlada na slovenski literarni sceni, kako se delijo nagrade, o vezani trgovini in klientelizmu. Knjiga je literarni odgovor na slovensko politično realnost, v kateri nam z brutalno brezobzirnostjo vlada peščica ljudi. Spremno besedo je prispeval Denis Poniž. (až) uprave! (Naš komentar: Kdo bo branil čast od ljudstva izbranih predstavnikov, če sije ne znajo sami?) • V nadaljevanju 14. oktobra prekinjene seje občinskega sveta, čez teden dni, se je Edvard Lesnik (ko je zadevo najbrž prespal ali pa so mu sodelavci povedali, kaj se spodobi oziroma kakšne so osnove poslovne diplomacije in vljudnosti) piranskim svetnikom opravičil za neprimerne besede, s čemer pa ni mogel izbrisati neprijetnega vtisa, ki ga je pustil s svojim teden dni starim nastopom. (Naš komentar: Če bodo investitorji v ogenj pošiljali tako »podkovane« diplomate, se jim lahko kaj rado zgodi, da jim še kdaj spodrsne.) • Na zadnjem sklicu občinskega sveta občine Piran so v prvem branju (svetniki so sicer zavrnili predlog, da bi dokument sprejeli po hitrem postopku) obravnavali tudi spremembe lokacijskega načrta za garažno hišo na Arzah, pri piranskem pokopališču. Svetnikom je bilo predlagano, naj namesto načrtovanih poslovnih prostorov v zadnji etaži, za katere med kupci menda ni nobenega zanimanja, zgradijo neprofitna stanovanja, katera naj bi prodali republiškemu stanovanjskemu skladu. Ta rošada v obliki spremembe namembnosti zgornjega predela parkirne hiše je seveda predvsem poskus čim bolj častno in brez prehudih finančnih bremen rešiti zgrešeno naložbo, za katero je vladajoča koalicija pred gradnjo zatrjevala, da ima popolnoma »pokrito finančno konstrukcijo«. Nikakor pa ni dopustila razprave, kdo je za tak fiasko odgovoren. (Naš komentar: Morda bi bila res še najboljša rešitev, ki so jo predlagali nekateri svetniki, denimo Gašpar Gašpar Mišič, da bi nad novo garažo preselili pogrebno dejavnost Okolja ali pa kar njegovo celotno dejavnost.) ne cenijo sebe, pa bi lahko zaščitili vsaj integriteto in dostojanstvo občinskega sveta kot najvišjega demokratičnega organa lokalne samo- W№ SPORT TRGOVINA in SERVIS KOLES Zimska oblačila za kolesaije PORTOROŽ-LUCUA, Obala 127 (v križišču) URNIK: vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. sobota od 9. do 12. Tel.: 05 677 10 70 e-mail: lucmag@sioI.net Spletna stran: www.Iumahrvatin.si ana (ffovak s.p. I л:р;1 (.-('Sla i. - pulizia dei appartamenti e delle case - pulitura delle superfici in tessuto - manutenzione deli' ambiente esterno Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05/677-97-90 O tem, kako je molitev premagala psihoanalizo oziroma ali bo Slavoj Žižek še kdaj prišel v Slovenijo? Koga sem volil in zakaj? Nobena oblast ni večna, pa tudi od boga dana ni! Kralj je mrtev, živel kralj! B. I. Čudne so bile te volitve, miren predvolilni boj je bil zabeljen samo z enim nepotrebnim predvolilnim ekscesom, novinarji so stavkali, hekerji so vdrli v sistem privatne televizije, ki je edina imela celovečerno oddajo. Čudne volitve, skoraj evropsko normalne, brez pretiranega navdušenja; samo Jelinčič, če bo hotel postati kulturni minister, bo moral ubrati prijaznejši ton s katoliško cerkvijo, pri konflik-tnih temah pa bo moral držati jezik za zobmi. Čas je že, da »postrdeči« tajkuni nehajo ropati družbeno premoženje, pa tudi revizija kakšne divje privatizacije bi pripomogla k duševnemu zdravju naroda. Stari politični vrvohodec D. Rupel, večni zunanji minister, je mojstrsko predvidel spremembe v političnem gledališču in iz t. i. levega bloka prestopil v t. i. desni blok ali pa se je prostovoljno pustil izgnati. Ta prestop vsebuje tektonski premik, saj je javnost opozoril, da se je Ropova vlada preveč približala Kučanovemu Forumu 21, ki ima v "lasti" večino slovenskega kapitala. Forum je nastal iz strahu, da bi tujci prekmalu in pre-poceni kupili največje slovenske firme, saj bi v tem primeru stara nomenklatura de facto izgubila oblast, managerji mednarodnih kor-poracij pa bi manj sposobne kmalu nagnali iz upravnih odborov. Zvita in dobro premišljena poteza, ki bo dolgoročno vplivala na porazdelitev moči pod Alpami. Kučan je pravočasno ugotovil, kar Bushevi v Ameriki vedo že dolgo - da kapital narekuje politične smernice in ne obratno, kot v socializmu. Nekaterih se oblast drži, enako kot utesnjuje nedrček devico.. Kaj je temeljna točka, da je SDS tako prepričljivo in nepričakovano pometla z nasprotniki? Bistven je bil zasuk iz agresivnega govora v prvi polovici leta v Janšev spremenjeni obraz, ki je v zadnjem času postal nenavadno prijazen in državotvoren: nič več omenjanja eks-cesnih tem o džamiji, izbrisanih in sporni meji z Hrvaško. Tudi obupani Podobnikov lov za volilnimi glasovi je šel SDS v prid, saj je z druge linije pobral narodno obrambne volilce. Janševa vztrajna mantra o kli-entelizmu in korupciji in o bodočnosti, ko bodo vladali do sedaj izrinjeni, se je prijela volilcev, ki jim je očitno presedal arogantni ton vladajoče koalicije, zdolgočasene od prenapolnjenih žepov... Žižek je izjavljal, da raje gleda filme, kot pa se ukvarja z usodo Slovenije, kar je potrebno vzeti metaforično, saj bi v normalni državi oblast morala eminentnemu kritiku zagotoviti, da v miru opravlja svoje poslanstvo. Upam, da se bodo zadrti komunisti, ki so z manjšimi prekinitvami vladali deželi že več kot pol stoletja, malo odpočili. Novo koalicijo pa naj pustijo nekaj mesecev, da se nauči vladati, potem pa jo bomo vsi skupaj začeli opazovati z ostrim in neizprosnim očesom; trdega dela za boljše življenje nas vseh, pa ne bo zmanjkalo ne vladi, ne opoziciji. Je pa najbrž že jasno, da bomo občasno še naprej pogrešali Drnovškov talent in modrost za sklepanje mirnih kompromisov, manj pa Ropovo ihtavost in mladostniško zaletavost. Pa še nekaj osebnih utrinkov. Vedno, ko grem na volitve, se počutim odraslo in zrelo. Spomnim se volitev v prejšnjem sistemu, ko sem vedno pripisal na volilni listek: "Prekleti stalinisti, zakaj se niste pobili na Golem otoku?" Tokrat sem volil marginalne skupine, zbrane v Junijsko listo: invalide, gluhoneme in druge obrobneže, ki so zaradi žalostne usode pristali na robu. PRAVA, ZRELA DEMOKRACIJA SE KAŽE V SKRBI ZA BOLNE, ONEMOGLE, BREZPOSELNE, ZASVOJENE.... ALI PA JE NI! Moj glas ni bil vržen stran! Bizjan Igor, volilec • Človek, ki želi oznanjati družbeno toleranco, jo mora najprej razviti v sebi samem, (slovenski književnik Drago Jančar) Trgovina, izvajanje in proizvodnja РасЈпа 5, 6333 Sečovlje осмштмм, ELEKTRO VODOVOD OGREVANJE Liminjanska 111, 6320 Lucija Tel.: 05/Б77-22-В2 ( v obrtni coni ) Felix & Flavto CRIZON Ambiciozni načrti Foruma za gostinstvo in turizem Drsališče na portoroški ploščadi? Letošnjega avgusta je skupina malih podjetij s področja gostinstva in turizma ustanovila gospodarsko interesno združenje Forum za gostinstvo in turizem s sedežem v Portorožu. Kot pravi predsednik Marino Bäk, je združenje plod večletne zamisli. »V združenju je trenutno registriranih sedem članov s štirinajstimi lokali. Zanimanje za članstvo pa se stopnjuje. Zakaj smo se organizirali? I/ prvi vrsti za to, da bomo s skupnimi močmi lažje dosegli zmanjšanje stroškov dobave, zaradi enotne cenovne in kadrovske politike, za skupno promocijo gostinske in turistične ponudbe in za usklajeno sodelovanje z inšpekcijskimi službami, državnimi in lokalnimi oblastmi, ipd. Ne nazadnje lahko s skupnimi močmi prispevamo kraju več vsebine, od raznih prireditev in zabave do skupne promocije, medsebojnega reklamiranja in obveščanja javnosti. Zelo bomo veseli vsake dobronamerne sugestije občanov in obiskovalcev, kako popestriti dogajanje v Portorožu.« Mlado združenje že ima kaj pokazati. V septembru so uspešno organizirali atraktivno akcijo Gremo na kavo v Portorož, ko so ob odprtju črnokalskega viadukta brezplačno ponudili kavo in kremno rezino vsem gostom, ki so plačali cestnino na Kozini ter ob svetovnem dnevu turizma dvodnevno glasbeno-zabavno prireditev Spektakel na plaži s kar petnajstimi glasbenimi izvajalci. »Pospešeno tečejo priprave na Veseli december, sklop prireditev in akcij, ki se bodo odvijale v času med Miklavžem in Svetimi tremi kralji. Če nam bo uspelo pridobiti dovoljenja za vse naše zamisli, se bo uresničila naša želja, da bi bil Portorož živahen skozi vse leto. Od turističnega združenja smo prevzeli organizacijo novoletnega ognjemeta. V načrtih imamo številne zabavne prireditve za odrasle in otroke na planem in v lokalih, med drugim nastop uličnega gledališča Ane Monroe. Najbolj atraktivna ponudba pa bo drsališče na portoroški ploščadi.« pravi Bäk in dodaja: »V naši občini se ljudje nekako ne zavedajo, da je v turistični promociji na prvem mestu posamezna destinacija. Turista zanima kraj in kaj bo v kraju doživel. To, v katerem hotelu bo spal in v kateri restavraciji bo jedel, je drugotnega pomena. Šele ko bomo v turizmu spoznali, da drug brez drugega ne moremo in da je potrebno ponudbo Portoroža ustvarjati vzajemno, bomo zadovoljni sami s seboj. To samodejno pomeni tudi zadovoljnega gosta.« Andrej Žnidarčič * V Forumu za gostinstvo in turizem bodo zelo veseli vsake vaše misli in zamisli. Prav vsako bodo sprejeli kot napotek za njihovo delo in trajno medsebojno sodelovanje. Lahko jih naslovite na naslov: Forum za gostinstvo in turizem, g.i.z., Obala 20, 6320 Portorož. Za pogovor so na voljo naslednji člani: Mladen Šker-bec (bar Kapelca), tel. 041/665-881, Marino Bak (slaščičarna Mignon), tel. 041/697-740 ter Franjo Žele, tel. 041/621-678. Vaše zamisli, namenjene novemu združenju, lahko pošljete tudi na uredništvo Portorožana: KS Portorož, Obala 16 6320 Portorož. Drobne iz Srednje pomorske šole Portorož * Srednja pomorska šola Portorož je že 58. leto zapored organizirala Neptunov krst. Tokrat je Neptun, bog morja in pomorščakov, pri jadralnem klubu Pirat krstil 78 novincev, med njimi šest deklet. Prireditev so že drugo leto organizirali v precej spremenjeni podobi, bolj skromno, manj bučno, bolj »humano«, predvsem pa nekako v ožjem krogu šole. Na šoli z obžalovanjem ugotavljajo, da se ta atraktivna in tudi turistično zanimiva prireditev ne razširja, ampak ostaja vse bolj v okvirih šole. Pri organizaciji prireditve so povsem prepuščeni samim sebi. Žal, turistični Portorož ne pokaže nikakršnega zanimanja zato prireditev. Na pomorski šoli pa bodo vseeno vztrajali, saj krst za dijake, njihove starše, profesorje ter za občane in turiste ostaja neponovljivo doživetje. * Dijaki in profesorji šole so se v torek, 21. septembra odpravili na športni dan v Bohinj. V lepem vremenu in prekrasnem okolju tega gorenjskega bisera so se v spremstvu vodnikov preizkusili v vožnji s kajakom po jezeru, v raftingu po Savi Bohinjki, se razvedrili v plezanju ali kolesarjenju, najpogumnejši so se preizkusili v adrenalinskem parku, mirnejši pa so se sprostili na pohodu okoli jezera. Bilo je enkratno, vsak je lahko zadovoljil svoje želje. Želijo si še takih športnih dni. * Na šoli se veliko dijakov ukvarja s športi, povezanimi z morjem (veslanjem, jadranjem ipd). Tako so se sredi septembra dijaki Janoš Hace, Jaka Maglica, Andrej Glavaš, Vito Glavina in Jernej Seljak udeležili regate Portorož - Lignano - Portorož ter se v svoji skupini uvrstili na četrto mesto. Pred tem so imeli jadralni tečaj na jadrnici bavaria 38 match, katere lastnik in skiper je Herman Antonič iz Portoroža. * Vse znanje se ne pridobi v šolskih klopeh. Tega se zavedajo tudi dijaki in učitelji SPŠ Portorož. Da bi si poglobili strokovno znanje, obiskujejo razstave, sejme, tovarne. V sredo, 6. oktobra so imeli bodoči elektrotehniki-elektroniki in prometni tehniki ekskurzijo. Glavni cilj je bil ogled razstave Sodobna elektronika v Ljubljani, ekskurzijo pa so dijaki elektrotehniške smeri izkoristili za ogled tovarne žarnic Iskra ter proizvodnjo tiskanih vezij v Cerknici, dijaki prometne usmeritve pa so v Ljubljani pobliže spoznali železniško ranžirno postajo, kontejnerski terminal ter Železniški muzej. Peter Štefančič Avtobuski tudi v lucijsko v obrtno cono Teta Jesen trka na vrata Poklicala nas je Lucijčanka in potožila, da zlasti starejši Lucijčani zelo pogrešajo vožnjo avtobuskov skozi lucijsko obrtno cono. Poudarila je, da se ji zdi postavitev postajališča, zdaj, ko skozi to območje teče nova cesta, nekako samoumevna. Poklicali smo Ljuba Bertoka, predstojnika občinskega urada za gospodarstvo in turizem, ki nam je povedal, da so tokrat z zamislijo prehiteli občane. Županja Vojka Štular je namreč že sprejela sklep o vožnji avtobuskov skozi ta predel Lucije. Tudi s podjetjem l&l, koncesionarjem avtobusnih prevozov, so se o zadevi že pogovarjali. Večjih ovir za postavitev postajališča tako ni več, potrebno je še edinole počakati na pridobitev uporabnega dovoljenja za obe novozgrajeni cesti, po kateri bo tekla nova avtobusna proga. Nova smer bo vožnjo med Lucijo in Piranom podaljšala za približno štiri minute, zato bo potrebno obnoviti tudi vozne rede. (až) 137 kilogramov težka buča Člani Hortikulturnega društva Portorož so se konec septembra udeležili 7. Bučarijade v Vojniku pri Celju. Zlasti navdušeni so bili nad razstavo buč in drugega pridelka, kjer je bilo resnično kaj videti. Najtežja buča je tehtala nič manj kot 137 kilogramov, najdaljši fižolji strok je v dolžino zrasel 80 centimetrov, najtežja čebula pa je tehtala kar 2,2 kilograma. Tudi sicer je bil program izjemno bogat. Razstavljenih je bilo več kot 70 jedi iz buč, ki jih bilo kajpada moč brezplačno poizkusiti. Vrstila so se predavanja o vzgoji, negi in rabi buč v kulinariki. Večer je popestril nastop pevke Nuše Derenda ter izbor Miss Bučarijade. V igri za »mišico« so bile tudi portoroške lepotičke Majda, Silva, Luciana in Nada, Luciani pa je pripadel naslov Miss Bučarijade za Primorsko. Hortikulturno društvo Portorož vabi vse člane na predavanje o kamninah, mineralih, fosilih, ki bo 6. novembra ob 19. uri v Domu Burja (Villa Ventreli) na Seči. Sašo Mejak Otroci po šolah in vrtcih so se kaj hitro poslovili od poletja in odprli vrata dobrohotni teti Jeseni, ki v gozdove, na pašnike, polja in vrtove potrese raznovrstne jesenske plodove. Iz teh pa se da narediti marsikaj, le pravih spodbud je treba, domišljije in dobre volje, saj otrokom ustvarjalnosti, tiste posebne "brzine" v njihovih glavicah, ne manjka. Na posnetku so učenci 2. a razreda lucijske devetletke na tehnični dan, ko so namesto ob abecedi in računih pouk veseli in razpoloženi preživeli ob svoji stojnici s teto Jesenjo. Tekst in foto: Lea Kale Furlanič Dan Farosovih odprtih vrat Ob letošnjem občinskem prazniku so člani društva "Faros - Univerze za tretje življensko" obdobje Piran slovesno odprli preurejene in dodatne prostore v Fazanski 1 pri lucijski osnovni šoli. S tem so pridobili več učilnic in pisarno, kar bo omogočilo nemoteno izvajanje programa. Člani so se še posebej razveselili centralnega ogrevanja, ki bo zagotovilo boljše počutje in manj prehladnih obolenj. K prijaznejšemu videzu pa prispeva tudi lepo urejena okolica, za kar gre zahvala prostovoljnemu delu članov ter številnim sponzorjem, ki podpirajo njihovo dejavnost. Ob dnevu odprtih vrat društvo ni moglo prikazati vsega svojega pestrega programa. Predstavile so se klekljarice s svojimi bogatimi čipkarskimi izdelki ter likovniki z izborom svojih del. Vzdušje je bilo prisrčno in prijateljsko, požrtvovalne članice pa so pripravile vrsto kulinaričnih dobrot. Poleg številnih članov društva so se vabilu na dan odprtih vrat odzvali Sašo Šraml, podžupan Občine Piran, Milica Maslo, predstojnica Urada za družbene dejavnosti, Atilio Radojkovič, predstojnik Urada za splošne zadeve, Karmen Pines, predstojnica Urada za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in investicije, Mojca Brank, predsednica društva Pristan iz Kopra in drugi prijatelji Farosa. Dragan Milkovič • Če si žalosten, je prijetno, če lahko ležiš v topli postelji in se ti ni treba napenjati ali naprezati, mogoče celo skriješ glavo pod odejo in se polagoma predaš žalovanju, kakor veje v jesenskem vetru. (Marcel Proust) Ustavite zidarje! Ob cesti, ki se spušča v Piran, raste škarpa. Gradi jo mariborsko podjetje za urejanje hudournikov. Spominja na kraške zidove na gmajni. Človek pomisli, da bo zdaj zdaj zagledal trop ovac. A za ovinkom zašije mesto Piran, umetnina stoterih mojstrov, ki so v stoletjih gradili z ljubeznijo in občutkom za lepoto. Škarpa pred Piranom je kot brazgotina na lepem obrazu. Je znamenje, da je z odgovornimi nekaj hudo narobe, morda celo razlog, da Italija opozori Evropsko skupnost na uničevanje romanske dediščine. Škarpa je druga napaka. Prva je gradnja ceste pred leti, ko so ranili hrib. Fliš, ki je v zemeljskih nedrih trd in obstojen, se na svetlobi kruši in sesiplje. Zavod za spomeniško varstvo ne ve za ta poseg. Notica o škarpi je bila objavljena na spletni strani slovensko-morje.net že 1. oktobra, nanjo je opozorila portoroška komisija za področje urejanja in zaščite naravnega in urbaniziranega prostora, Boris Šuligoj pa je o njej pisal v Delu. Mojstri za hudournike še kar naprej zidajo. Nada Kozina Sanje o UNESCU Garažna hiša na Arzah Na oktobrski seji so občinski svetniki razpravljali o usodi nedokončane garažne hiše na Arzah. Garažni del stavbe, ki je v sedmih kleteh, že deluje, nadzemni del pa žalostno zeva v nebo. Investor, to je komunalno podjetje Okolje, je nameraval urediti pritličje v poslovne prostore in jih prodati. A ko je šlo zares, se je zalomilo. Nihče ni bil pripravljen kupiti prostorov za postavljeno ceno. Zato je občinska uprava dala svetnikom v razmislek, da bi nad garažo zgradili dve etaži stanovanj - nekaj bi jih prodali, nekaj pa bi jih občina razdelila kot socialna stanovanja. Lepa misel, a bivati ob pokopališču ni najbolj spodbudno. Pa čeprav je pokopališče tako lepo, kot je piransko. Si predstavljate, da stanujete nad garažno hišo, ob pokopališču pa še na cestnem križišču? Pa čeprav dobite socialno stanovanje? Pravijo, da se darovanemu konju ne gleda v zobe. Pa vendar! Svetniki niso bili ravno navdušeni nad zamislijo. Razmišljali so, da bi bilo primerneje, če bi bili v pritličju poslovni prostori - cvetličarna, prodajalna pogrebne opreme, pogrebni zavod, kamnoseška delavnica in gostilna. Investitor je priznal, da bi bila taka ponudba ob pokopališču res pravšnja, a kaj, ko se zato podjetniki ne zmenijo. Spet se je izkazalo, da si stojita nasproti dva interesa, tržni in javni, in da nikakor ne najdeta skupne poti. Svetnik Gašpar se je domislil: »Zakaj pa ne bi Okolje preselilo svoje uprave v pritličje garažne hiše, stavbo, v kateri zdaj domuje, in je na tako imenitni točki - ob morju v Fornačah - pa prepusti tržno bolj zanimivi dejavnosti?« Odgovoril mu ni nihče. In kdaj se bodo spomnili, da bi uredili parkirišče še v prostorih nad zemljo? Nada Kozina Potovanje v središče zemlje (po Julesu Vernu) Zakaj je garažna hiša na Arzah (pod Arzami) na pol prazna? Ali je predaleč od središča mesta? Je, a če ni drugih, bi morala biti tudi ta dobra. Je predraga? Ni. Polprazna je, ker je neumno zgrajena. Le kdo si upa peljati sedem nadstropij pod zemljo? Normalen človek misli, da ne bo prišel nikoli več ven. In če se odpravlja na pokopa-liče, mu je sploh tesno in nelagodno to dolgo zavijanje po spirali proti središču zemlje. Pirančani razmišljajo, kako bi spravili svoje mesto na seznam Unesca. Italijansko mesto Ravenna denimo slovi po starokrščan-skih svetiščih, uvrščenih na Unescov seznam. Če se sprehodiš po mestu, čutiš, kako se meščani zavedajo dragocene kulturne dediščine. Negujejo tudi tisto, kar ni na Unescovem seznamu. Unesco so sami. Ce prihajaš slučajno iz Pirana, se čudiš: v mestu ni glasne in cenene glasbe, na tleh ni pasjih drekov in čikov, na ulicah je vesel vrvež, veliko obiskovalcev je v muzejih, galerijah in cerkvah, koncerti so že sredi belega dne... Polne so kavarne, v njih ni glasbe, sliši se le polglasno kramljanje. Najprej morajo piranski meščani doumeti, da živijo v mestu, vrednem, da bi bil uvrščen na seznam Unesca. Najprej morajo sami doživljati mesto kot kulturno dediščino, potem lahko to pričakujejo od drugih. pmputers Teni d.o.o. Portorož | Liminjanska 96 | tel: 05/6778-300 | fax:05/6773-225 Servis in prodaja računalniške opreme £ .C Ф ® o C o E Ф Zgodilo se je na ta dan Jutranje sonce še ni osušilo mokre Župančičeve ulice, ko je vrvež, kakršnega so bili v Piranu vajeni okoli srednjega veka, ko je klicar napovedal zvišanje davkov, prebudil prav vse, tudi tiste, ki so bili še zabuhli. Ne dež, ki je vztrajal še noč pred tem, ne meglica, ki se je z njim združila in trčnarila do jutra, nista zmogla kljubovati iskreni želji ljudi po prazniku nad prazniki. Prazniku vrnitve Pirana svojemu, mediteranskemu načinu življenja, pa četudi le za en sam samcat dan. Moč te želje je bila tolikšna, da je zahrbtno, škodoželjno združbo dežja in meglice kmalu razblinila v nič. Sejem bil je živ. Poln veselih ljudi, ki kupujejo, prodajajo, barantajo, si nazdravljajo, bentijo, jadikujejo, ogovarjajo. Nikjer avtomobilov, le široki nasmehi, »kliki« z najno- Piran je bil ta dan poln malih princev, ki so gledali s srcem. In srce se je ustavilo ob mnogih predmetih in izvabilo: »Glej, točno takšen obešalnik smo mi imeli pred štiridesetimi leti«, ali »I joj, tašen klobuk je mela moja nona. Ma pošlušte, kolku to stane?«, ali »Porka špinca, mi smo pa vse to že zdavnaj zmetali v kanto, kakšna škoda«, ali »Ma to su bli težki ampak lepi cajti...«In brez vsakega drugega povoda, kot le tega, da se imamo mediteranci na naš pravi mediteranski način lepo in radi. Bolj zato, da lahko mediteran spoznajo in občutijo tudi tisti, ki jim usoda žal ni bila naklonjena in jih je poslala živet nekam v Ljubljane, Velenja, Maribore... Bolj zato, da si vsaj z očmi sežemo v roke, pozdravimo starega prijatelja, ki se je nekoč zaradi trenutka slabosti odselil v Lucijo in žal tam ostal osamljen v gneči. Pa zato, da eden ob drugem pojemo porcijo ribic, kakršne znajo pripraviti le Marjo in fantje iz Oradele. Zato, da zvemo do najmanjših podrobnosti, kaj se je vse komu in njegovi družini zgo- Duša društva Anbot Natalija Planine verjetno baranta za ceno soda z znanim obrtnikom Janezom Šabcem. vejšimi digitalnimi slikozajemniki, hvalisavo dvignjene vrečke z drobno, ravnokar kupljeno starino, modrovanje o tej ali oni razstavi, izvabljanje zvokov iz samostojno izdelane »grgralke«- nunalce (temu staremu iz kanele izdelanemu Istrskemu »inštrumentu« bi nadvse težko rekli piščalka), prepričevanje o pravi letnici starih fotografij Portoroža ali Pirana, nerganje nad premajhnimi porcijami sardel (da o prekratkih decijih belega niti ne govorimo). Pred malim notranjim pomolom, ki so ga ta dan krasila druga najlepša »bitja« na svetu (takoj za ženskami), torej stare lesene barke, je Anton na star način najprej pletel pravo pravcato vrv, potem je z njo na pravi pravcati stari način pletel pravo pravcato mrežo tako, kot so jo pletli naši nonoti. Lajnar je navijal svojo lajno in dajal takt »kvačkaljkam«, ki so zaradi kratkega, tričetrtinskega takta, kvačkale temu primerno drobne vozle. Za večje vozle in prtičke je seveda potrebno zamenjati takt. Ob enem samem, pa četudi dolgem kapučinu nikakor nisi mogel našteti vsega, kar se je ta dan dogajalo med Rokovim in Tartinijevim trgom. že so tekle ure in ure dolge debate o ribičih, solinarjih, nekdanjih pobalinstvih, morju, starih Pirančanih, starih časih, novih časih, novih Pirančanih, morju, današnjih pobalinstvih, mobilinarjih, ribičih ... Vsem, ki smo bili na tem prazniku, je bilo popolnoma vseeno, kaj je bil povod za takšen dan. Želimo si le, da bi jih bilo več. Več tudi dilo, saj brez teh informacij mediteranci ne moremo funkcionirati. Nenazadnje tudi zato, da bomo seveda ob naslednji kavici vse te strogo zaupne podatke tudi strogo zaupno povedali naprej. Da, 25. september leta 2004 je bil res nepozaben dan. Natanko takšen, kot ga lahko pripravijo le ljudje, ki resnično ljubijo Piran in njegove ljudi. Za res velike stvari niso potrebne ne občine, ne inštitucije, ne oblast in ne denar. Potrebno je le veliko srce. Da, res je, bistvo bi očem ostalo skrito, če ne bi obstajali v Piranu ljudje s takimi srci, kot ga imajo Natalija in člani društva Anbot. Naloga oblasti in nas Pirančanov je le ta, da jim priskočimo na pomoč, vedno in povsod. Sime Hrup in vonjave iz Pyros bara? Poklicala nas je starejša Pirančanka in povedala, da se kljub številnim pritožbam stanovalcem nad nočnim hrupom in smradom, prav nič ne premakne. Prijave pristojnim organom več kot očitno končajo v predalih. »Že dve desetletji se v Partizanski ulici na razne načine borimo proti nevšečnostim, ki izvirajo iz Pyros bara, vendar prav nič ne zaleže. Nočni hrup s terase, vibracije, ki jih povzroča bučna glasba v stenah poslopja, cigaretni dim, ki skozi stene prodira v zgornja nadstropja, povzročajo življenjske razmere, nevredne človeka. Cele noči ne moremo zaspati. Celo poletje zaradi hrupa in smradu živimo pri zaprtih oknih.« je pripovedovala Pirančanka in v isti sapi pripomnila, da v Piranu sploh ne gre le za Pyros. »Skoraj pred vsako hišo je gostinski lokal in bližnji stanovalci zaradi neobzirnih lastnikov živijo v katastrofalnih življenjskih razmerah. Piran je že tako staro mesto, brez sonca in zraka, l/se te nevšečnosti nam še nižajo življenjski standard. Imam občutek, da nas, kot ljudi, sploh ni in da gre le za občinske in podjetniške blagajne,« je sklenila gospa. (až) Pokopališče, bivališče mrtvih ali kraj spomina Piransko pokopališče je premajhno. Že leta razmišlja občinska oblast o novem pokopališču kje drugje... pač stran. Mrtve so v sivi davnini pokopavali v zemljo ob ognjišču, da je mrtvi ostal v skupini in da se ne bi zmanjšala moč skupine. Pozneje so pokopavali zunaj, na vzvišenih mestih. Tako so izrazili spoštovanje do prednikov. Ne do njihovih teles ampak do njihovih duš! Spomin na prednike je tisto, kar šteje, kar nas vodi, da pred vklesane črke položimo cvetje in prižgemo svečo. Na pokopališču se zavemo, kaj je od umrlega ostalo v nas. Za verujoče smrt ni nekaj zoprnega, je častni odhod, pisatelj Fulvio Tomizza bi rekel odhod v boljše življenje, Indijanci pa v večna lovišča. Danes vlada kult mladosti, moči in javne veljave. Govoriti o mrtvecu je že kar nespodobno. Nanj pozabimo prav hitro, kot na stvar, ki jo odvržemo v smetnjak. Na pokopališče gremo, ker se tako spodobi in da se znebimo nekega nejasnega nelagodja. Misel na starost in na smrt nam je neprijetna. To je eno od znamenj naše globoke pogreznjeno-sti v potrošništvo in v sedanjost. Čedalje več stvari je, ki jih zavržemo. Čedalje manj imamo starih stvari, na katere bi nas vezal kak spomin ali čustvo in ki bi jih lahko predali svojim vnukom. Čedalje manj je spomina na prednike. Čedalje bolj smo izkoreninjeni in negotovi. Čedalje bolj smo usmerjeni v vidni, čutni svet. Vse bolj se omejujemo na razumsko dojemanje in zanemarjamo intuicijo, tisto bogastvo, ki ždi v nas in čaka na naše trkanje, da pride na dan in oživi v nas življenjske sile, želje po etičnem delovanju in doživljanju umetnosti. V Piranu sta društvi Anbot in Prijatelji zakladov sv. Jurija, so še druge skupine ljudi in posamezniki, ki brskajo po zemlji in iščejo porezane korenine, da jih povežejo z našimi dušami, lebdečimi v brezkončnosti. Morda bo spet pritekel sok iz korenin in pognal našo rast, da bomo bolj zdrava in srečna družba. Nada Kozina V garažni hiši prva ura brezplačna Ob Dnevu mrtvih pri piranskem pokopališču ne bo posebnega prometnega režima, saj so v piranskem javnem podjetju Okolje, upravljalcu objektov, nedavno uvedli celoletne ugodne pogoje parkiranja za obiskovalce pokopališča v novi garažni hiši. Prva ura parkiranja je brezplačna, ob pogrebih pa sta na voljo dve brezplačni uri. Za vsako naslednjo uro bo v obeh primerih potrebno odšteti 150 tolarjev. Na voljo so tudi zelo ugodni mesečni abonmaji. Domačini, »vikendaši«, študenti in najemniki stanovanj bodo odšteli 2.000 tolarjev, invalidi in športniki - obiskovalci bližnjega stadiona pa celo samo 1.000 tolarjev. Do pokopališča vsakodnevno ob 9. in 11. uri vozi brezplačni avtobusek. Noč čarovnic ali HALLOWEEN Praznik 31. oktobra se zadnja leta iz Amerike širi tudi pri nas. A korenine tega starodavnega običaja segajo v starodavno Britanijo in Irsko, v čas Keltov. Ti pa so živeli tudi na naših tleh, torej je povsem možno, da je bil običaj tu že enkrat doma. Za Kelte je bil ta večer zadnji v poletju in predvečer novega leta. Kot pravi izročilo, je na ta večer gospodar mrtvih sklical zle duhove, duhovi mrtvih pa so obiskali svoje bivše domove. Ljudje so prižigali kresove z namenom, da bi se obvarovali pred duhovi. Tradicijo so v Ameriko prinesli emigranti. Simbol tega običaja je izdolbena buča z izrezanimi očmi, nosom in groteskno smejočimi usti, v kateri gori sveča. Nada Kozina November 2004 portorožan it»4 ■■i Golf igrišče v Sečovljah? Ne hvala! Izgradnja golf igrišča je velik poseg v okolje, saj ga lahko popolnoma spremeni. Rastlinske in živalske vrste, ki so prej naseljevale področje, po posegu nimajo več naravnega življenjskega okolja. Tu ne srečamo detelje, regrata in drugega plevela, pa tudi ne krta, deževnika, polža in drugih manjših živih bitij, ki so vključena v prehranjevalno verigo ptic in manjših sesalcev (lisic, zajcev, ježev in poljskih miši). Ker zaradi velikih odprtih travnatih površin večina živali nima več skrivališč pred plenilci, pobegne drugam. Prej bivalno in prijazno okolje jim predstavlja nevarnost. Golf igrišča postanejo okolje brez življenja. Golf igrišča v Sloveniji že nekaj časa ne beležijo polnega obiska, pogosti pa so tudi dnevi, ko tam ni nobenega igralca. Golf igrišče brez spremljevalne dejavnosti (brez nastanitvenih zmogljivosti in gostinske ponudbe), ne more biti rentabilno, kar se lahko sklepa tudi iz izjave predstavnika podjetja Golf Istra: »Igrišče za golf naj bi urejali le pod pogojem, če bodo lahko zgradili ustrezno število apartmajev, saj se jim sicer naložba nikakor ne bi izplačala.« (Delo, 05.03.2004) Obstaja torej sum, da je prikriti namen celotnega projekta le izgradnja in prodaja apartmajev ob golf igriščih, saj ne kaže, da bi bil golf v Sloveniji rentabilen. Potencialni igralci na golfišču v Sečovljah bodo med svojim obiskom bivali v portoroških hotelih ali pa v apartmajih, ki se bodo zgradili v neposredni bližini igrišča. Tam se bodo prehranjevali in koristili vse hotelske storitve, saj bo igranje golfa zajeto v ceni hotelskega/ apartmajskega paketa. Zagovorniki golf igrišča v Sečovljah zavajajo, da bodo imeli Sečovljani z oddajanjem zasebnih apartmajev igralcem golfa, profit. Zmotno je prepričanje, da lahko golf igrišče v Sečovljah prispeva k razvoju kraja, saj je jasno, da se namerava golfišče graditi kot dopolnitev turistične ponudbe portoroških hotelov. Kaj se skriva pod zelenimi tratami golfišča Gradnja golf igrišč je pogojena z uničenjem naravnih površin. Med naravovarstveniki je splošno znano dejstvo, da so golf igrišča največji onesnaževalec podtalnice. Za vzdrževanje travnatih površin je potrebna uporaba velike količine pesticidov in umetnih gnojil, ki zastrupljajo okolje in so nevarni za ljudi. V Ameriki je bilo pripravljenih veliko študij na to temo, v katerih so ugotovili, da se na nekaterih igriščih porabi tudi do 1,5 tone kemikalij letno, kar je osem do desetkrat več kot za intenzivno kmetovanje. Vsi ti strupi predstavljajo nevarnost za igralce in vse tiste ki se zadržujejo v bližini igrišča. Strupi počasi prodirajo v tla in zastrupljajo podtalnico, ki konča v morju in rekah. Tako se pesticidi vključijo v prehranjevalno verigo prebivalcev. (New Scientist). Za vzdrževanje travnatih površin so potreb-ne velike količine vode. Za golf igrišče, kot ga nameravajo zgraditi v Sečovljah, je v sušnem obdobju potrebnih 2000 kubičnih metrov vode na dan. To pomeni, da bi golf igrišče v 24. urah porabilo toliko vode, kot mesto z 8000 do Priznanje za mejni prehod Sečovlje S prireditvijo v prekmurskih Gederovcih se je končala vsakoletna akcija ocenjevanja mejnih prehodov, ki jo pripravljajo Turistična zveza Slovenije, Radio Maribor in Radio Koper. V konkurenci mednarodnih mejnih prehodov s Hrvaško je priznanje za najlepši in najbolj urejen mejni prehod prejel MMP Sečovlje. Komisija, ki je ocenjevala zunanji videz, dostop do servisov, ažurnost mejnih organov, urejenost in obnašanje uslužbencev ter splošni vtis, je bila zlasti navdušena nad ocvetličenim čolnom ter solinarsko samokolnico, ki krasita sečovelj-ski mejni prehod. (až) 9000 prebivalci (po Associazione Europea del Golf). Zaradi pomanjkanja vodnih virov je vprašljivo namakanje travnatih površin. Črpanje vode iz podtalnice pa lahko v krajih v bližini morske obale povzroči vdor morske vode v podtalnico, kar ima trajne posledice na okolje. Iz zgoraj navedenega se da sklepati, da golf igrišča niso tako zelena, kot nam jih želijo prikazati njihovi zagovorniki. V Evropi že obstaja 6.200 golf igrišč. Evropa je lahko dosegljiva, zato bi veljalo razmisliti in našim potencialnim turistom ponuditi nekaj novega, zanimivega in ekološko sprejemljivejšega, česar še ni v naši bližnji okolici. Barbara Bradaš P. Viri: • Bent Schack Iversen iz International Centre for Pesticide Safety http://www. ecsinc. com,/uw/inter_uw/exp/golf, htm • (New Scientist) • Associazione Europea del Golf • http://www.antigolf.org/ Pohod z baklami med predori Porečanke V soboto, 18. septembra 2004 v večernih urah je portoroško društvo »Jaz sem najboljši« drugič zapored organiziralo pohod z baklami med predori od Izole do Portoroža po trasi (progi) ozkotirne železnice Parenzana (Porečanka). Namen pohoda je združevati ljudi in jim omogočiti prijetno druženje in medsebojno spoznavanje. Pohoda se je uradno udeležilo kar 154 ljubiteljev sprehodov in druženja, dejansko pa jih je bilo še veliko več. Najstarejši pohodnik je bil star 77 let, najmlajši pa 3 leta. Večina pohodnikov je bila iz piranske občine, veliko pa jih je bilo tudi iz Izole in Kopra. Prišli so tudi od zelo daleč, iz Ljublajne, Vrhnike, Sežane ... Ob zaključku pohoda so pripravili kulturni program. Mladi harmonikarski virtuoz Andrea Bursič je veselo raztegnil svoj »meh«, udeleženci pa so se posladkali z »najdaljšo rolado v tunelu«; dolga je bila 3,5 metra in so jo komajda stisnili na dve gasilski mizi. (mk) Piran je zrastel na soli. Ta rek je večpomenski. Najprej pomislimo na zaslužek, ki ga je prinašala sol in potem na razcvet Pirana, ki se še sedaj zrcali v arhitekturi in se blešči iz arhivskih dokumentov. A najpomembnejše, kar je ustvarila sol, je piranska skupnost. Sol je zgradila močan socialni kapital, to je zaupanje, solidarnost in trdno povezanost med ljudmi. Tudi to odseva v mestu: Piran je imel že davno svojo državico, mestni statut, tlakovane ulice, javne vodnjake, lekarno, bolnišnico, zavetišče, šole in vrtce, javno skladišče, bratovščine, veliko lepih cerkva... Iz vode v solinah so lahko Pirančani pričarali solne kristale le s skupnimi močmi. Skupaj so gradili soline in jih vzdrževali, se žrtvovali za njihov obstoj in za sol. Danes se soline utapljajo. Na njih gospodarijo ljudje drugega kova. Ob pogledu na soline jim oči ne žarijo od zanosa, jim srca ne grejejo spomini. V ušesih jim šelestijo bankovci, pred seboj vidijo prazno ozemlje. Ob pogledu na sesute hiše so otožni, a v njih mislih so že nove hiše, vanje stopajo ljudje z daljnogledi in fotoaparati... V Sečovljah se živi danes slabše kot pred desetletji. Ni več kinodvorane, kulturnega doma, kmetijske zadruge, trgovina je le še ena, mejni prehod ustvarja kolone vozil, birokrati so pregnali s ceste prodajalce naravnih dobrot. Domačini ne smejo več obdelovati polj v dolini, mladine je malo... Soline se utapljajo in Sečovljani z njimi. Z njimi izginja tudi del Pirana in Benetk. V Sečovljah bo bolje, ko bodo Sečovljani spet prijeli v roke gavere. Kajti soline niso samo tisto, kar se blešči na morski plitvini. So kulturna dediščina domačinov. So ljudje, njihovo znanje in njihova ljubezen, njihova podzavest. S solinami so prežeti vsi štirje viri zaznave - razum, podzavest, čuti in čutila, pa tudi duhovna dimenzija. Razum nam pojasnjuje, v podzavesti je spravljeno znanje prednikov, čuti sprejemajo vonj, šume, okus..., čustva nas grejejo, duh nas povezuje. Soline domačinom niso le vir zaslužka, so del njih, so način življenja. Stapljajo dulce et utile. Brišejo današnji bipolarni pogled na življenje, ki deli čas dela in trpljenja od časa počitka in zadovoljstva. Soline so trdo delo in zaslužek, hkrati pa bogastvo in veselje. Zato bojo soline spet zaživele samo, če jih oživijo domačini, Sečovljani. Ne Pirančani, ker v njihovi krvi skorajda ni več krvi solinar-jev. Solinarji so v Sečovljah. Soline so njihov modus vivendi. So kvas njihove družbe. Vsaj bi lahko bil. Oživitev solin je pogoj za preporod Sečo- KULTURNA DEDIŠČINA Naši vnuki bodo podedovali kulturno dediščino, če jo bomo znali ohraniti mi in sedaj. Zdi se, da naš odnos do dediščine počasi zori, vsaj v Piranu je to čutiti. Najnižja stopnja odnosa do kulturne dediščine je, če jo uničujemo. Tako ravnamo, ker je ne poznamo ali smo usmerjeni v nove stvari ali smo le neozaveščeni. Če imamo to srečo, da nam kdo odpre oči, dediščino opazimo. Potem je ne uničujejo več. Začnemo še sami nanjo opozarjati, celo ponašamo se z njo. Sčasoma raste v naših očeh njena vrednost. Začnemo gledati pod prste tistim, ki so odgovorni za vzdrževanje in obnovo. Potem se želimo vključiti v prenovo. Hočemo zvedeti več o tem bogastvu, ki je bilo v naših očeh še do včeraj nekaj starega, razpadajočega in odveč. Hočemo sodelovati. Tako kulturna dediščina obogati naše življenje. Prijetna je zavest, da ohranjaš, kar si podedoval, morda popravil napake svojih prednikov, s ponosom sprejemaš tujce, ki občudujejo, kar z ljubeznijo neguješ. Ob prvem novembru razmislimo o prednikih in o vsem, kar so nam prepustili. Nikar naj nas ne zmoti, da morda živimo v hiši, v kateri so nekdaj živeli povsem drugi ljudje, ki so govorili in mislili drugače. Ne gre za družinske vezi, ampak za civilizacijske. Pri pojmu prednik je poudarek na pred-biti, ne na pred-roditi. Tako kot bodo za nami živeli za-namci. Ni toliko pomembna sorodstvena komponenta kot časovna. Prižiganje sveč je lepo simbolično dejanje, ki obvisi v zraku, če naših dobrih misli ne ude-janimo v resnici. velj. V solinah je kapital - ekonomski in socialni. To je temelj razmišljanja o oživitvi solin kot o opori za gradnjo socialnega kapitala. Kar se sedaj dogaja v solinah, sili domačine k razmisleku: kako živijo danes, kako bi, če bi se uresničili načrti, in kako, če bi uresničili svojo VIZIJO. Niso zadovoljni z današnjim stanjem, načrte čutijo kot grožnjo. Ali imajo VIZIJO? Nada, Peter, Marjan in Valter Samo za člane - Members only Če bodo hoteli Sečovljani še stopati po svojem kraju, se bodo včlanili v klub igralcev golfa, plačali letno karto za sprehod po solinah, kamera jim bo sledila čez letališče, iskali bodo prehod čez magistralno cesto do morja. Sečovljani, potomci ponosnih in svobodnih solinarjev! Hotel s petimi zvezdicami? Stanovalci Stare ceste 12 za portoroškimi Termami so od odvetnika Bojana Hojnika prejeli obvestilo, da živijo v hotelu s petimi zvezdicami. Kot so izvedeli, je odvetnik Hojnik to informacijo dobil od stanovskega kolega Roka Muniha, ki zastopa Hotele Palace v postopku v zvezi s problematiko lastništva poslopja na Stari cesti 12 v Portorožu. V obvestilu je zapisano naslednje: »Prebivalci Stare ceste 12 zasedajo hotelske sobe GRAND HOTELA PALACE in sicer njegovo senčno stran, zato so dolžni povrniti stroške v višini 12 milijonov tolarjev.« »Tako! Občani Portoroža, zdaj veste, zakaj se je toliko gradilo v Hotelih Palace, zgradili so tudi hotel za stanovalce Stare ceste 12! Ob dejstvu, da ima to poslopje pet zvezdic, se sprašujemo, kakšen šele mora biti hotel s štirimi ali tremi zvezdicami«, pravi stanovalec Stare ceste 12, gospod Drago Pišek, ki se je pred nekaj leti prav zaradi nerešenega vprašanja lastništva stanovanj v stavbi Elvira Vatovec na Stari cesti 12 že obrnil na varuha človekovih pravic, pred piransko občinsko palačo pa je med prvomajskimi prazniki iz protesta tudi gladovno stavkal. , „ , X ..... November 2004 portorožan št. 4 13 Bivamo na križišču prometnih in civilizacijskih poti. Naši sosedi pripadajo različnim jezikovnim in kulturnim skupinam in sicer Romanom, Germanom, Slovanom in Madžarom azijskega porekla. Vsi so številčnejši, na večjem ozemlju in tudi močnejši od nas. Če pogledamo nazaj v zgodovino, pa so bili ves čas do Slovencev, eni bolj drugi manj, agresivni in osvajalni. Le Hrvatom tega ne moremo očitati. Navkljub takšnim neprijaznim okoliščinam nam je po tisočletnih sanjah uspelo ustanoviti tudi lastno državo, česar ni uspelo mnogim večjim narodom (denimo Kataloncem). Sosedom, s katerimi torej nimamo ravno dobrih zgodovinskih izkušenj, smo se že po desetletju samostojnosti priključili v zahodnih ekonomskih in varnostnih povezavah. Samo Hrvaška je še izven njih. Z njo nas vežejo sorodni kultura, jezik, vera in dobro ter solidarno sosedstvo še iz časov kmečkih uporov, turških vpadov, življenja v prejšnji skupni državi in istočasnega osvobodilnega in osamosvojitvenega boja. Kljub tako bogati dediščini pa se danes in tu ob Piranskem zalivu na kopnem in na morju dogajajo incidenti, ki ne obetajo nič dobrega. Če ta mejni medsosedski problem damo pod drobnogled, so pred nami naslednja dejstva: - ta zaliv je že tisoč let Piranski zaliv in se, enako kot za Reški, ve, čigav je (za lase privlečena Savudrijska uvala je le ceneni ponaredek, ki pove vse o avtorju in njegovih namerah); - Savudrija in Kaštel sta bila do ukinitve Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) oziroma cone A in B del ozemlja občine Piran, potem pa sta bila nasilno, protipravno in nelegalno priključena Hrvaški (samo naivneži ne vedo, da se v totalitarnem sistemu, kakršen je vladal v bivši Jugoslaviji, take stvari zgodijo samo po ukazu vrhovnega poveljnika, ta pa je bil Hrvat); - enako kot je imela Slovenija že prej, pred osamosvojitvijo, ima tudi sedaj prost dostop na odprto morje (pridobljene pravice se ne morejo manjšati): posegaje po tej vitalni pravici in dobrini ima značaj agresivnega in sovražnega dejanja proti sosedu; - na kopnem so bile upoštevane katastrske meje, ob morju pa teh meja Hrvati ne priznavajo, kar pa so seveda dvojna, pristranska in krivična merila; - ob osamosvojitvi sta parlamenta obeh držav sklenila, da ostanejo meje med državama enake, kakršne so bile med obema republikama že prej, v času SFRJ; - v obdobju nekdanje Jugoslavije je bil Piranski zaliv v celoti pod nadzorom slovenske policije; - Hrvaška je v SFRJ policijsko nadzorovala morje južno od Savudrijskega rta, Piranskega zaliva pa nikoli; - če bi Hrvaška uspela v svojih namerah glede Piranskega zaliva, bi sosedi povzročila škodo, ki bi tisočkrat presegala pridobljene koristi zase in bi zgodovinsko dobrososedstvo spremenila v sovraštvo. To se zgodi vedno, ko sosed sosedu zapira ali samo ovira pot, po kateri je ta prej hodil v svet in se po njej vračal domov Koliko ksenofobni smo Slovenci Naš medijski prostor že dalj časa obvladujejo levi skrajneži, ki Slovencem dopovedujejo, da smo ničvredno in najbolj ksenofobno -..v Kje in kdo bo postavil mejo, da bomo oboji zadovoljni?!? ljudstvo na svetu. Alergični so na vse, kar je pristno slovenskega (sicer pa - zakaj naj bi bila slovenska podalpska nacionalna zavest nekaj zavrženega, italijanska podapeninska ali denimo španska podpirenejska pa ne?!) Dopovedujejo nam, da sovražimo manjšine, Rome in marginalne skupine drugače usmerjenih. Brez napak ni nihče. (Da smo slabši od sosedov najbrž dokazujejo »manjše« pravice in »manjša mera« zaščite narodnih manjšin v Sloveniji, kot jih je deležna slovenska manjšina v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.) Obnašajo se in govorijo tako, kot da se »izbris« ni zgodil v Srebrenici, ampak v Ljubljani in bi Carla del Ponte glavne obtožence iskala med slovenskimi osamosvojitelji. Za Rome pa ljudje terjajo zgolj enako apliciranje zakonov kot za ostale državljane. Kako nasilni smo do tujcev pa se najbolje kaže v tem, koliko tujih ozemelj smo osvojili in kako smo slovenski jezik vsiljevali drugim narodom. Slovencem bi upravičeno lahko očitali le Avsenikovo glasbo, še zlasti pa tisto Na Golici. Proslavljamo priključitev Primorske k matici in pišemo po hribih zgodovinsko preživele napise, Primorsko pa istočasno že mečemo na smetišče zgodovine. Pozabljamo pa, da smo zaradi izravnavanja z ozemlji, ki so jih zapustili »ezuli«, na drugi strani meje, v Italiji - predvsem v korist Hrvaške - pustili velik del Primorcev, Primorske in morske obale. V času, ko smo Slovenci izgubljali etnična ozemlja, so bili Hrvati v stalni ekspanziji. Z odhodom »ezulov« so etnično čistili mesta severno od Zadra in pohrvatili Istro. Ob osamosvojitvi so z ognjem in mečem etnično očistili še krajine. Slovencem so vzeli vsaj Savudrijo in Kaštel. Ob prostranem hrvaškem morju pa segajo še po Piranskem zalivu in slovenskemu izhodu na morje. Če se ne bomo nehali umikati pred njimi, nam bo ostala le še neka zaprta vodna površina, ki ne bo več morje. Tisti, ki so ob Vilneški izjavi vpili na Rupla, naj se vprašajo, kakšnim grožnjam bi bili brez nje v zalivu izpostavljeni. Najbolj pa smo postali nevarni sami sebi. Hrvati imajo Tita in Tudžmana, slovenska oblast pa se je - tako kot proti Maistru - obrnila proti vsem, ki so kaj velikega storili za Slovenijo. Če s takšnim mazohizmom ne bomo prenehali, se nam slabo piše. Čas bi že bil, da ponosno in glasno pred vsemi narodi sveta pričnemo prepevati najlepšo himno na svetu, ki pravi: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan; da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak«. Jakob Čemažar Slovenci in morje _ Pozoren bralec bo v tekstu Jakoba Čemažarja našel zapis: »Pozabljamo pa, da smo zaradi izravnavanja z ozemlji, ki so jih zapustili »ezuli«, na drugi strani meje - predvsem v korist Hrvaške - pustili velik del Primorcev, Primorske in morske obale.« Naj v potrditev tega zapisa dodamo še sledeče: letošnjega 22. septembra je bil na pošti 6223 Komen ob izidu redne znamke iz serije »Slovenija, & 14 portorožan it. 4 ^ Evropa v malem« v uporabi tudi žig z motivom znamenite čupe, najstarejšega slovenskega morskega ribiškega plovila, ki spada med ribiške znamenitosti svetovnega pomena. Uporabljali so ga menda že pred 1200 leti, ohranila sta se le dva taka čolna, eden v Trstu, drugi, bolje ohranjen, pa je v lasti Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. V preteklosti so plovilo uporabljali slovenski ribiči med Trstom in Timavom. Dvojezični žig so uporabili tudi na italijanski strani meje, na pošti Devin (34013 Duino), kjer so predstavili tudi novo knjigo Bruna Volpija Lisjaka, ki govori o čupi - avtor jo je omenjal že v knjigi »Vonj po morju«. Redno znamko s tem motivom sta snovalca serije dr. Janez Bogataj in Miljenko Licul pripravila že leta 1998, pa je bil njen izid zaradi nekaterih pomislekov zavrnjen. Teh pomislekov očitno ni več. Aprila 1999 je bila ilustracija zavrnjene znamke motiv dotiska dopisnice ob razstavi o slovenskem morskem ribištvu med Trstom in Timavo v muzeju Bistra pri Vrhniki. Tako kot takratni dotisk sta tudi tokrat spominsko izdajo pripravila skupaj Jadralni klub Čupa iz Sesljana in Slovensko filatelistično društvo Lovro Košir iz Trsta (avtor Janko Stampfl). Slovenci res nismo bili veliki osvajalci svetovnih oceanov, z morjem pa vendarle že dolgo živimo. (MJ) SLOVENIJA D TURISTIČNI KOTIČEK Poletna turistična sezona je za nami in marsikoga bo zanimal pregled letošnje zasedenosti naših domačih zmogljivosti. Naj vas zato najprej seznanimo s podatkom, da portoroški hoteli premorejo 5.034 ležišč. V letošnjem juliju in avgustu je bilo 273.947 nočitev, kar pomeni 88 odstotno skupno zasedenost, iz česar je razvidno, da letošnja poletna sezona ni bila najboljša. Če vprašate katerega od turističnih delavcev, vam bo povedal, da je bila še slabša kot lanska. Spreminja pa se tudi struktura gostov in dolžina letovanja. Vse več prihaja k nam gostov z vzhoda in vedno manj gostov preživlja pri nas daljše počitnice. Včasih so gostje ostajali po 10,14 ali celo 20 dni, zadnji dve leti pa večinoma »korakamo« z 1, 2, ali 3 dnevi počitnic. Občutek imamo, da naš kraj postaja tranzitno postajališče, s čemer se seveda ne bi smeli zadovoljiti. Prav tako je bil občuten upad gostov v zasebnih namestitvah, saj je bil dobro zaseden le mesec avgust. V portoroškem Turistično informativnem centru, od koder smo tudi dobili statistične podatke, žal nimajo podatka o zmogljivosti (številu ležišč) privatnih namestitev (pri manjših zasebnih soboda-jalcih). Iz statističnih podatkov pa razberemo, da je bilo v mesecih julij in avgust v privatnih namestitvah 14.538 domačih ter 37.320 tujih nočitev. Se vam zdi to veliko? No, vsekakor je pred nami obdobje, v katerem bomo lahko razmišljali, kaj bi bilo še dobro storiti, da bi naš kraj lahko resnično s ponosom nosil naziv »najlepši slovenski turistični kraj«. Letošnja ukinitev vstopnine na plažo je bil vsekakor dober začetek, naprej pa ... Na koncu pa naj vam zaupam,da sem imela možnost kar nekaj gostov povprašati, kaj jih je zaneslo v naš Portorož. Če povzamem, bi se odgovori glasili: všeč nam je, ker je tu veliko zelenja, narava je zelo lepa; prihajamo, ker je to za nas najbližji obmorski kraj in se nam ni treba dolgo voziti; zaradi prijetne klime, lepe narave in prijaznih ljudi; mnogo lepega smo slišali o Sloveniji od prijateljev in smo prišli. (Tudi) od nas pa zavisi, da gostje ne bi odšli, vsaj ne tako hitro in ko bi odšli, da bi s seboj ponesli zadovoljstvo in željo po vnovičnem obisku. Veselo na delo, da bo drugo leto mesto gostov imelo! Heidi Mikuš Večeri v Kavarni Avditorija V okviru »Kavarniških večerov«, ki so letošnja Avditorijeva programska novost, je v Kavarni Avditorij gostoval dr. Artur Štern z gosti Katjo Pegan, direktorico koprskega gledališča in Rudijem Bučarjem, mladim glasbenikom iz Izole. Komunikativni, skoraj pocestno sproščeni voditelj je sogovornika brez težav »odprl«, mojstrsko iz njiju izvabil spontanost. Gosta sta brez nepotrebnega modrovanja spregovorila o svoji poklicni karieri, razkrila pa sta tudi prenekateri drobec iz njunega zasebnega življenja. Večer sta z nekaj glasbenimi vložki popestrila člana skupine Ter-rafolk (violina, kitara), z dramskim vložkom pa je nastopila tudi igralka Jolanda Pinterič. Kdor je bil na kavarniških večerih prvič, se je iz prve roke prepričal, da Portorož ni tako pust, kot radi zatrjujejo privoščjivci. (až) Novi zabojniki za stare obleke Ko ste zadnje tedne po omarah brskali za toplejšimi oblačili, ste zagotovo naleteli tudi na marsikaj, česar ne boste več potrebovali. Pred poletjem ste to shranili, ker vam je bilo žal še uporabne artikle metati v smeti. Sedaj pa lahko pomagate reševati tegobe tistih, ki bi jim vaše stare obleke prišle še kako prav. Javno podjetje OKOLJE Piran d.o.o. se je dogovorilo za sodelovanje z mednarodno dobrodelno organizacijo HUMANA, ki je že več let prisotna tudi v Sloveniji. V občini bomo na več lokacijah namestili posebne zabojnike, v katere lahko odlagate stare obleke in izdelke iz tekstila, stare čevlje ter stare igrače. Zaradi lažjega odvoza je pomembno le to, da jih odlagate v plastičnih vrečkah. Zabojniki bodo postavljeni na naslednjih lokacijah: -PIRAN: Zelenjavni trg in avtobusna postaja, -PORTOROŽ: Fizine (nad črpalko, pri ekološkem otoku) ter avtobusna postaja -LUCIJA: Vojkova ulica (križišče s Pod-vozno cesto) in Obala (med čistilno napravo in slaščičarno Bučko). Ж T UMIKANJE TURIZMU KO VSE SPODLETI, MRTEV KIT V PIRANSKEM ZALIVU Ena od nalog ekonomije je proučevanje problemov nadomeščanja enega gospodarskega faktorja z drugim, pa da oceni učinke selitve proizvodnih potencialov iz ene gospodarske panoge v drugo, od enega k drugemu gospodarskemu subjektu. Ugotavlja se torej, koliko koristi in bogastva pride ali odide s tovrstno selitvijo ter kakšne posledice povzročajo ta gibanja. Zaradi lažjega razumevanja moramo najprej odgovoriti na vprašanje, kaj je bogastvo. Nekdo je bogat, če ima veliko na ta ali oni način koristnih reči. Ta koristnost je lahko kaj očitna: če ima udobno hišo, ima pač streho nad glavo, če ima delnice mu podjetje vsako leto izplača ustrezni del dobička, če ima svojo jahto, si lahko privošči počitnice, kakršnih si večina ljudi ne more privoščiti. Še več, če proda nekaj svojega imetja, lahko še več denarja porabi za še udobnejše življenje, kot bi ga imel sicer. Nasprotno od tega pa večina ljudi živi od dohodka, ki jim ga prinaša njihovo delo; ti ljudje si seveda ne morejo privoščiti brezdelja. Del bogastva, s katerim lahko razpolagajo, je majhen in nezanesljiv. poslabšalo. Za dogajanja v zadnjih 35-tih letih bi navedel le nekaj ugotovitev. Kaj se je dogajalo z naravnim bogastvom v občini Piran? Piranske soiine, Rudnik v Sečovljah, Kmetijska zadruga, Ribiška zadruga, Vrtnarija,... so v 80-tih letih še pomenili pomembne gospodarske dejavnike. Predstavljali so seveda tudi veliko bogastvo. Bile so to prodorne dejavnosti in v njih je delalo veliko dobro plačanih ljudi. Opuščenega sečoveljskega rudnika nismo z ničemer nadomestili, kmetijsko zadrugo smo oddali koprski, ribiško pa izolski občini, na portoroško vrtnarijo smo sramotno pozabili. Na žrtvovanih lucijskih solinah, na mestu porušenega velikega skladišča soli je zraslo stanovanjsko naselje, Degro in TPC, marina, avto-kamp, zdravstveni dom, teniški stadion, go-kart steza... Sečo- okolja in gmotne pomoči ni mogla preživeti. Sedaj jo dokončno zapirajo. Kaj se je dogajalo s fizičnim bogastvom? Ladjedelnica in vse tiste dejavnosti, ki so delovale na prostoru v njeni bližini - tovarne Salvetti, Mehanotehnika, Istrametal, magistralna cesta, znanstveni observatorij in institut na Bernardinski rebri, številni stanovanjski in športni objekti - so se morali umakniti bernardinskemu gostinstvu in turizmu. Ladjedelnico smo predali Izoli (namesto, da bi jo premestili na območje opuščenega rudnika), druge dejavnosti niso bile nadomeščene. V gradbeni dejavnosti je bilo zaposlenih več kot petsto delavcev. Velike hčerinske družbe Stavbenika, SCT, SGP Gorice, Komunalnega podjetja Piran... so se umaknile turizmu in stanovanjski gradnji, ki jo je potreboval turizem. Številna druga občinska podjetja (s področja trgovine, prometa, obrti...) pa denarne zavode so prevzela podobna koprska podjetja, banke in zavarovalnice. Ogromen gospodarski potencial, ki ga je predstavljala Splošna plovba je presahnil. Veliki investicijski potenciali, ki jih je imela Igralnica Casino so se preusmerili v druga območja: Lipico, Ljubljano, Maribor, Koper... Naložbe Casinoja kako uporabljamo skladišča soli? Kaj naj v sedanjem času z njimi? V občini Piran smo se v 70-tih letih zdaj že preteklega stoletja zavestno odločili, da bomo dali prednost razvoju turistične in gostinske dejavnosti. Od tedaj dalje je skrb za vse druge gospodarske dejavnosti podrejena tej opredelitvi. Še več. Možnosti za njihov razvoj smo nerazumno omejevali in jih nespametno prepuščali drugim. Pretiravali smo do te mere, da sedaj na območju občine Piran ni več nobene pomembne gospodarske družbe. Iz nekdaj gospodarsko najmočnejše občine z najbogatejšimi občani postajamo tretjerazredna občina v državi. Zaskrbljujoče je, da se tisti, ki smo jim zaupali skrb za našo prihodnost, tega sploh ne zavedajo. Obnašajo se - in mi vsi z njimi - enako kot v časih, ko se je o piranski občini povsod govorilo v presežnikih. Drugi vidijo, da so se pri nas razmere spremenile, le nam se zdi, da je vse po starem, ne spregledamo, da se je marsikaj veljske in strunjanske soline skupaj z Lero, portoroškimi skladišči soli in nekdanjo Dro-gino upravno stavbo vidno propadajo - iz nekdaj pomembne gospodarske dejavnosti se spreminjajo v dotirano. Solinska klima in solinsko blato (tango), pa termalna voda iz vrtin predstavljajo ogromen zdravilni in s tem tudi gospodarski potencial. Namesto da bi občina spodbujala nadaljnje raziskave in pripravo načrtov za koriščenje tega naravnega bogastva, dopušča posameznikom zaustavljanje njihove ekonomske izrabe. Marikultura se je, denimo, razvila, vendar brez opore lokalnega Ä^Krr- -SP: t ■'.lL, # € Nekdanja Drogina upravna stavba ostaja prazna v občini Piran so se zaključile z izgradnjo marine. Avditorij, letališče, stari hotel Palace je Casino privezal k občinskim jaslim. Podobno se je zgodilo tudi s Casinojevim sponzorstvom (kulturnih in športnih institucij, različnih prireditev... ). Kot da bi vitalnost Casinoja v piranski občini usahnila. ^ Od tega, kar je bilo povsem piransko, smo izgubili bolnišnico, zdravstveno šolo... Za našo občino nepopravljiva škoda je nastala z odhodom Droge v Izolo, ljubljanskim prevzemom Degroja (obeta se, da bomo, žal, izgubili komaj pred nekaj leti pridobljeno Turisiico, ki so jo zvabili v Izolo). Kaj se dogaja s človeškimi viri? Ta pomembni dejavnik bi bilo treba posebej obravnavati, zato naj omenim samo nekaj dejstev. Gostinstvo in turizem rabita sorazmerno malo visoko specializiranega znanja. Bolj od tega je potreben poseben - gostoljuben - odnos do gostov in turistov. Delo v turizmu pa je po drugi strani dokaj težavno in terja veliko samoodpovedovanja delavcev za sicer sorazmerno skromen zaslužek. Veliko drugačnega znanja, predvsem ustvarjalnega, katerega si s šolanjem pridobijo mladi domačini, tu skorajda ni več mogoče izrabiti. Velika vlaganja - predvsem družin - v šolane kadre so za občino Piran izgubljena, ker se odlivajo (odhajajo) tja, kjer so možnosti izbire zaposlitve, pogoji dela ter zaslužka pa boljši. Gostinska dejavnost sama ne prenese visokih stroškov dela, zato tudi ni možnosti, da bi lahko z njo domačini dobro zaslužili oziroma se v njej zaposlili. Izčrpavanje obstoječih kadrov, pa tudi način organizacije dela po sistemu »proizvodnje storitev«, ki zmanjšuje obseg medčloveških odnosov oziroma živega in neposrednega stika med gostitelji (delavci) in gosti, že sedaj odvrača goste. Opozoriti je treba še na socialne posledice oziroma nevarnosti, ki jih bo povzročilo prihajanje cenene delovne sile iz drugih predelov, predvsem iz tujine. Učiti bi se morali iz izkušenj, ki smo jih doživeli v sredini 70-tih let. Ni odveč tudi ugotovitev, da naša gospodarska "monokultura" najbolj krni, pravzaprav onemogoča, naše največje bogastvo - človeške vire. Interesne skupine PID-i, pooblaščene investicijske družbe, imajo samo tolikšno število delnic vsakega posameznega podjetja, da imajo odločilno vlogo pri upravljanju cele skupine. Upravljajo in odprodajajo pridobljeno imetje z namenom vlaganja. Odločno na njihovi strani je tudi tukajšnji menedžment, ki v vseh teh letih ni bil sposoben ustvariti nobene materinske družbe v tej dejavnosti. Še več, vsaj posredno je odgovoren za razpustitev Turistične organizacije Portorož (TOP-a), ki je bila v 80-tih letih daleč največje in najkompleksnejše turistično in gostinsko podjetje v takratni državi. Zato ni čudno, da so dejavnost najprej razbili in da so kasneje »odvečni« del hotelskih zmogljivosti prodali ter spremenili v počitniška stanovanja. Druga interesna skupina se je ukvarjala z lastninjenjem in nato s prometom tistih nepremičnin - predvsem počitniških domov in tudi stanovanj -, ki so jih "občani" (prej v občini Piran prijavljeni vikendaši) odkupili po t.i. Jazbinškovem zakonu. Posledica tega je zmanjšanje turističnih zmogljivosti, števila stalnih prebivalcev in veliko povečanje neproduktivnih počitniških stanovanj. Koliko je bilo resničnih migracij (odselitev iz občine) ni znano, vsekakor pa so se proizvodni potenciali v občini močno zmanjšali. Umikanje turizmu je doživelo nepričakovani epilog: ne le da so turistične zmogljivosti glede na 80-ta leta sedaj razpolovljene, žalostno je tudi to, da se koristi in dobički, ki ga še ustvarjata gostinstvo in turizem, odlivajo drugam. V najbolj turistični občini ni nobene materinske družbe, so samo hčerinske. Novo interesno skupino, ki bi rada občino Piran povsem pozidala, sestavljajo v glavnem isti protagonisti. Skladno s svojimi nadaljnjimi cilji so se "organizirali" tako, da bodo lažje privatizirali (si prisvojili) velik del tistega bogastva, ki je še občinsko in splošno javno bogastvo. Njih namera je dokaj jasna pa (v demokraciji) tudi legalna. Nenajavljena privatizacija (lastninjenje) naj bi zajela tisti, povsem naravni in javni del bogastva (ki je v splošni lasti občanov in državljanov oziroma občine ter države), katerega pa - od ljudstva izvoljena - oblast slabo varuje in ga - zaradi zasebnih koristi - vsaj do pred kratkim je kazalo tako (kako bo v naprej, bomo še videli), ne namerava (vsaj ne dovolj odločno) braniti. Prej nasprotno. Razglašajo se za tiste, ki bi radi gospodarsko rast v občini Piran premaknili z mrtve točke. V sicer z dnevnega reda oktobrske seje sveta občine Piran zadnji hip umaknjene lokacijske načrte so - samo kot slepilo - dali vrisati veliko grandioznih, a neizvedljivih gospodarskih objektov. Samo zato, da bi "v njihovi senci" lahko zgradili tiste, ki jih bodo zlahka prodali kot počitniška stanovanja in se okoristili z ogromnimi investicijskimi prihodki. Dokaj očitno je, da je del izvoljenih upravljavcev splošnega - javnega in občinskega imetja - prešla na stran tistih, ki sestavljajo interesno skupino, o kateri je govora. Zanimivo bo sedaj spremljati, kako se bo izvoljena občinska oblast obnašala in odločala po, za nekatere presenetljivemu, umiku spornih lokacijskih načrtov z dnevnega reda seje piranskega občinskega sveta. Rafael Dodič SPLOŠNA PLOVBA, podjetje za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu d.o.o., Obala 55, Portorož, se ob 50. obletnici zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k njenemu razvoju._ PIZZERIA PIZZE MARGHERITA (pelati, mozzarella) flR®* } 000 ZELENJAVNA (pelati, mozzarella, mešana sveža zelenjava) 1100 LIGHT (pelati, mozzarella, sveži paradižnik, parmezan) 1100 TUNA (pelati, mozzarella, tuna) 1200 ŠUNKA (pelati, mozzarella, šunka) 1200 ŠUNKA GOBE (pelati, mozzarella, šunka, gobe) 1200 ZLOBNA (pelati, mozzarella, slanina, sveža paprika, feferoni) 1200 4 LETNI ČASI (pelati, mozzarella, šunka, gobice, olive) 1200 4 SIRI (pelati, mozzarella, gorgonzola, gauda, parmezan) 1200 MORSKA (pelati,mozzarella, rakci, školjke,kalamari,tržaška omaka) 1200 ISTRSKA (pelati,mozzarella,suha salama, pršut, olive, tartufi) 1400 KRAŠKA (pelati, mozzarella, suha sedamo, pršut, olive) 1300 „ KMEČKA (pelati, mozzarella, suha salama, slanina, gobice, koruza, jajce) 1300 CAPRICIOSA (pelati, тоитЉ, šunka, gobice, artičoki) 1200 SAN CARLO 1400 (pelati, mozzarella, gorgonzola, slanina, suha salama, metoncani, sveža paprika) CALZONE (pelati, Z GAMBERI (pelal 1200 1200 DODATKI pelati, tržaška omaka, čebula olive, melancani, koruza, artičoki, paprika, jajce, kečap, tatarska omaka, dvojno testo, parmezan, kapre, kisla smetana, gobe šunka, suha salama, slanina, gorgonzola, pikantna salama pršut, dvojni sir, gamberi tartufi, losos Male pizze so za 100 SIT cenejše od velikih. 50 100 200 300 400 TESTENINE PO NAPOLITANSKO PO BOLONJSKO ALLA CARBON ARA PO MEXIKANSKO Z MORSKIMI SADJ ~ S ŠTIRIMI SIRI Z LOSOSOM S TARTUFI Z GAMBERI STUNO S PRŠUTOM in MESNA LASAGNA ZELENJAVNA LASAGNA GRATINIRANE TESTENINE PO VRTNARSKO RIŽOTA Z MORSKIMI SADEŽI 1200 1200 Pri testeninah lahko izbirate med peresniki, rezanci in špageti?) GLAVNE JEDI PURANOV ZREZEK v gobovi omak OCVRT PURANOV ZREZEK s tataršl ČEVAPČIČI z ajvarjem in čebulo RAZNJIČI z ajvarjem in čebulo SVINJSKA ZAREBRNICA z ajvarjem in čebulo MEŠANO MESO z ajvarjem in čebulo KALAMARI NA ŽARU s tržaško omako OCVRTI KALAMARI s tatarsko omako OCVRTI OSLIČ s tatarsko omako ^ Vse glavne jedi strežemo s prilogtTT) S00 1400 1400 1400 1400 1600 1500 1500 1200 SLADICE SLADOLED kepica TIRAMISU1 PALAČINKE (marmelado, čokoli TU F AH I JA SACHER TORTA Vse cene so v SIT in vključujejo DDV. SOLATE SOLATA SAN CARLO 600 zelena solata, gobice, šunko, tatarska omaka, parmezan, jajce, mozzarella GRŠKA SOLATA 600 zelena solata, paradižnik, kumare, sveža paprika,feta sir,olive SOLATA PO ŽELJI: mala 450 / velika 600 PIZZA PO ŽELJI - sestavljena po vasem okusu DNEVNI MENUJI PO 1200 SIT (juha, glavna jed, solata) MOŽNOST PLAČILA S ŠTUDENTSKIMI BONI!!! CENIK VELJA ZA HRANO V PIZZERIJI. DOSTAVO ZARAČUNAVAMO 150 SIT NA VOŽNJO. odprto vsak dan 12h - 23h 677 51 OS PIZZA NA DOM j o -лаа => i y = НЕ53Д (HSGKl© PLACAS 2 D0BIS 3 Akcija velja samo za dostavo pin na dom v novembru 2004 pri gotovinskem plačilu (zastonj )e najcenejša pizza). KO BOM MRTEV IN BEL (TUDI JAZ) Ne pustimo njive nezorane! (Dnevu mrtvih na rob) Angleški antropolog se je na svojem potovanju po Indiji nekega dne sprehajal ob njivi, kjer je oral starejši vaščan. Ustavil se je in možakarju zastavil izzivalno vprašanje: "Če bi vam zdajle nekdo razkril, da vam ostanejo le še trije dnevi življenja - kaj bi storili? Bi se pohiteli zabavat? Molit?" Orač je mirno odvrnil: "Oral bi dalje..." V tri preproste besede je vaščan strnil globoko življenjsko filozofijo: počnem nekaj, kar je dobro in pošteno in sledim tej svoji poti. Ne spreminjam se, če se spremenijo okoliščine ampak v teh novih okoliščinah ostajam zvest svojemu prepričanju; le tako bodo moja dobra dela pričala, da moj čas ni bil zaman, le tako bo moja njiva zorana in pripravljena, da sprejme semena in sadike tistih, ki bodo prišli za mano. Do kolikšne mere je sodobni človek sposoben dojeti to modrost in ji slediti? Na tihem, v sebi, cenimo zdrava, pozitivna načela in v bistvu si vsi želimo biti dobri, strpni in priljubljeni; toda neugodne okoliščine nam vse prepogosto služijo bolj kot opravičilo za kršitev teh načel kot pa za njihovo pogumno uveljavljanje v medsebojnih človeških odnosih. Kaj nas zavaja v površnost, ki skali naše studence tudi takrat, ko si tega v resnici ne želimo in nam je včasih kasneje hudo zaradi tega? Kje se konča ponos in začne prevzetnost? Kje se konča zdrav nagon po preživetju in začne sebičnost? Kje se konča preprosto odkljanjanje nasprotnika in se začne strupeno sovraštvo? Kje se konča pogumno zastopanje lastnih stališč in začne brezobzirna borba, ki ne izbira sredstev? Kaj se dogaja z nami, da včasih odvržemo plug in pustimo njivo nezorano, samo da zadostimo kratkim trenutkom zadoščenja, od katerega nam na koncu ostanejo le prazne dlani in grenkoba v ustih, pa čeprav skušamo ves svet prepričati, da smo iz spopada izšli kot zmagovalci? Optimizem in vera v življenje sta dobri popotnici na poti naših spoznanj in izkušenj. Toda nič ni narobe, ako se kljub temu včasih vprašamo, ali bodo drevesa, ki smo jih sadili ob tej poti, rodila kisel ali užiten sad; bo naše sledi že jutri zabrisal veter ali pa bodo vodile tiste, ki prihajajo za nami in še za njimi in tako naprej, ker tako pač mora biti... Ne vemo, kje je konec poti in pravzaprav sploh ni treba, da o tem razmišljamo; dovolj smo zreli, da dojemamo naravne zakone. Toda ne glede na čas, ki nam je odmerjen - ne puščajmo za seboj njive nezorane! Sonja Požar November 2004 Dan spomina na mrtve Dobrota v besedah ustvarja zaupanje, dobrota v mislih prinaša globino, dobrota v dejanjih zagotavlja ljubezen. Lao ce Prvega novembra praznujejo kristjani praznik vseh svetih in se tako spomnejo vseh svetnikov, ki sicer nimajo godove na druge dni. Mi praznujemo dan mrtvih. Ta praznik izhaja še iz časa komunistične Jugoslavije. Tedanji politiki so vedeli, da ne morejo kar tako izkoreniniti krščanske tradicije, pa so spremenili ime praznika in uvedli navado čaščenja umrlih. A mrtvih ne častijo niti afriška plemena! Njihova vera je animizem, anima je duša, torej častijo duše ali bolje rečeno duhove svojih prednikov. Morda bi bilo bolje, ko bi rekli, da častimo dan spomina na mrtve. V davnini je bil ves čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih; njihove duše naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet. Člani moških družb so jih poosebljali našemljeni. Krščanstvo je spremenilo pogansko animistično gledanje, tako da je rajne prikazovalo kot "duše v vicah", ki se morajo očistiti grehov, preden smejo v nebesa. Za to naj bi jim bila potrebna molitev živih. Domači so najemali tudi druge, da so molili za njihove rajne, predvsem so to naročali revežem in otrokom; ti so svoj čas hodili od hiše do hiše in ljudje so jih obdarjali z obrednim pecivom. To se je dogajalo predvsem 2. novembra (krščanski dan vernih duš), pa tudi že dan prej (praznik vseh svetnikov). Obredno pecivo je skoraj gotovo ostanek iz predkrščanstva. Nada Kozina Napis na grobu ljubljene na pokopališču male istrske vasi Prižgal bom tri sveče: z eno razsvetlim tvoj lepi obraz, z drugo oči, ki so me tako milo gledale, s tretjo tvoja usta, ki so mi povedala toliko lepega. NISO IZGUBLJENI Kadar kdo od prijateljev ali sorodnikov da bi nam jemal tisto, odpotuje onstran, kar nam je sam podaril v bratu. pogosto pravimo, da »ga ni več«, Tisti brat, tisti bratje in mislimo, da smo ga izgubili. nas še naprej ljubijo, in sicer z ljubeznijo, A za nas ne sme biti tako. ki ne omahuje več. »Njegovo življenje se je spremenilo, Ne, naši bratje niso izgubljeni. ni pa uničeno.« Tam onkraj so, Ljubezen, s katero nas je naš brat ljubil, kakor da bi bili odpotovali z doma resnična ljubezen ostane, in šli v drug kraj. ker je zakoreninjena v Bogu, Živijo v nebeški domovini ostane, ker vse mine; in v Bogu, v katerem so, s tem svetom vred se lahko še naprej ljubimo med seboj, mineta celo kakor nas uči evangelij. vera in upanje, a ljubezen ostane. (Iz: Chiara Lubich: Znati izgubljati, In Bog ni tako ozkosrčen, Ljubljana 1983, str. 109) portorožan it. 4 ......................."j z denarjem je treba znati Naložba v vzajemne sklade družbe IMLB Skladi vam omogoča preprosto varčevanje z izborom med različnimi varčevalnimi načrti in visoko likvidnost naloženih sredstev. Nudimo vam strokovno pomoč pri izboru vrste naložbe glede na tveganje in pričakovano donosnost naložbe. NLB Skladi - Svetovni sklad delnic NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic NLB Skladi - Kombinirani sklad NLB Skladi - Sklad obveznic Najmanjše začetno vplačilo v posamezen vzajemni sklad, v primeru enkratnega vplačila znaša 240.000,00 SIT, v primeru postopnega varčevanja prek varčevalnega načrta pa znaša začetni polog najmanj vsoto dogovorjenih vplačil v vzajemni sklad v prvem letu varčevanja (možnost najmanjših periodičnih vložkov od 10.000,00 SIT naprej, odvisno od izbrane predvidene periode vplačevanja). K vzajemnim skladom družbe NLB Skladi lahko pristopite tudi v vseh večjih poslovalnicah Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, ki so opredeljene kot vpisna mesta. Pooblaščeno vpisno mesto je tudi Poslovalnica Lucija, Obala 112, 6320 Portorož (od ponedeljka do petka od 8.30 do 13. ure in od 15.30 do 17. ure). Pri Novi Ljubljanski banki vaš denar ne bo počival, medtem ko vi delate. Opozorilo Vzajemne sklade NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic. NLB Skladi - Sklad obveznic in NLB Skladi • Kombinirani -.klad upravlja družba NLB Skladi. upravt|an|c premoženja, d o o Podrobnejši podatki m informacij so vsebovani v izvlečkih prospekta m prospektih vzajemnih skladov z vključenimi pravili upravljanja Pred pristopom k pravilom upravljanj morata družba za upr.ivljanje NLB Skladi ali Nova Ljubljanska banka, ki je pooblaščena za sprejemanje pristopnih izjav, vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta Vlagatelj lahko izvleček prospekta brezplačno pridobi na sedežu družbe NlB Skladi in na vseh pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke (seznam vseh pooblaščenih vpisnih mest ie razviden iz prospektov vzajemnih skladov) v okviru delovnega ča%a teh vpisnih mest Družba NLB SklarJi mora vlagatelju na svojem sedežu in na vseh pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke v okviru delovnega časa teh vpisnih mest na zahtevo vlagatelja pred pristopom k pravilom upravljanja vzajemnega sklada brezplačno izročili prospekt i vključenimi pravili upravljanja, zadnje revidirano letno m polletno poročilo vzajemnega sklada N.) sedežu o/iroma poslovnem naslovu družbe za upravljanje NLB Skladi, upravljanje premoženja, d o o na lopovi ulici i v l|ublj.irn vo vlagateljem dostopna vso gradiva vsak delovni dan med 10 in 1? uro Vzajemni skladi niso bančni produkt m niso vključeni v sistem zajamčenih vlog /aradi neugodnih gibanj tečajev vrednostnih papirjev m valut obstaja možnost, da vlagatel| v obrJobju varčevanja ne dobi povrnjenih vseh sredslev, ki |ih je vložil v investicijske kupone vzajemnega sklada www.nlb.si ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Zaposlite svoj denar Ure pravljic v Mestni knjižnici Piran Ure pravljic spadajo med tiste bibliopedagoške dejavnosti, s katerimi želijo knjižničarke otrokom privzgojiti ljubezen do knjig in jim približati svet književnosti. Pravljice so vzgojne, poleg tega pa razvijajo otrokovo domišljijo. Že makedonski pisatelj Duško Nanevski je zapisal o pravljicah: »Z njihovo pomočjo so ljudje že od nekdaj, najprej ustno, potem pa tudi s knjigo, učili otroke slikovitega gledanja, pametnega mišljenja, lepega izražanja. Pravljice oblikujejo otroško dušo. Z njihovo pomočjo otroci razlikujejo, kaj je dobro, a kaj zlo, kaj je pravica in kaj krivica, kaj je grdo in kaj lepo«. Med obalnimi knjižnicami je bila prav piran- že v Ljubljani, je želela, da bi bili tudi piranski otroci deležni te oblike knjižne vzgoje, ki otroke na topel, prisrčen, sproščen in domač način popelje v svet pravljic in književnosti. Še pred tem pa je v piranski knjižnici otrokom pripovedovala pravljice upokojena učiteljica Ela Potočnik ali teta Ela, kakor smo jo klicali anca Lenassi, ki je ure pravljic pripravljala otroci. Na pionirskem oddelku je v šestdesetih ska Mestna knjižnica prva, ki je med redne knjižnične dejavnosti uvedla tudi ure pravljic. Leta 1968 se je v tej knjižnici zaposlila knjižničarka Marjanca Lenassi. Pred tem je delala v Pionirski knjižnici v Ljubljani - prvi knjižnici v Sloveniji, ki je vpeljala ure pravljic. Mar- Istrska enciklopedija tik pred zaključkom redakcije Uredništvo Istrske enciklopedije pod vodstvom dr. Miroslava Bertoše in dr. Roberta Matijašiča (oba sta profesorja Filozofske fakultete v Pulju), je poverjeno leksikografom in drugim kom-petentnim strokovnjakom, ki že vrsto let preučujejo predvsem bogato in pestro kulturno zgodovinsko preteklost Istrskega polotoka. Ta zahtevni monografski projekt, ki nastaja pod okriljem Leksikografskega zavoda Miroslav Krleža, so poleg drugih podprli Istrska županija v Pulju, najvidnejši predstavniki znanosti, kulture, cerkve in družbenega življenja v hrvaški Istri ter inštitut Italijanske unije iz Rovinja (Centro di Ricerche Storiche) in Znanstveno - raziskovalno središče iz Kopra. Po zaslugi slednjega v tem projektu sodeluje tudi precejšnje število slovenskih strokovnjakov različnih profilov (bibliotekarji, zgodovinarji, arheologi, umetnostni zgodovinarji itd.), ki so pod drobnogled vzeli geografski prostor slovenske Istre. Snovalci enciklopedije poudarjajo, da bo enakovredno predstavljena duhovna in materialna kultura vseh civilizacij oziroma narodov treh narodnosti, ki so tekom stoletij (so)oblikovali in negovali istrsko kulturno dediščino. Pri tem je posebna pozornost namenjena geopolitični oziroma geostrateški umestitvi, etno-kulturni identiteti, ne nazadnje pa tudi specifični mentaliteti Istre, ki je bila v preteklosti velikokrat izkrivljena po zaslugi različnih, tudi medijsko podprtih nacionalistično - političnih špekulacij in manipulacij. Skratka, gre za to, da se širši istrski prostor z vsemi relevantnimi kulturno - zgodovinskimi in drugimi civilizacijskimi dosežki prikaže v duhu tolerantnega dialoga. To pa je tudi pot, ki vodi k preseganju kratkovidnega pragmatizma »dnevne politike« in pretiranega populizma pred katerim niso imuni dokaj številni nacionalistični skrajneži bodisi na hrvaški, slovenski ali italijanski strani. Prva hrvaška istrska enciklopedija, ki bo predvidoma izšla leta 2005 na več kot tisoč bogato ilustriranih straneh prinaša celovito regionalno podobo ne glede na sedanjo državno razmejitev. To seveda pomeni, da v njej ne bomo našli razlage ali se denimo reka Dragonja izliva v Piranski zaliv ali v Savudrijsko valo oziroma prejudiciranje državnih meja itd. (dolgoletna kost za glodanje slovenskih in hrvaških politikov), temveč ovrednotenje vseh tistih kulturno - zgodovinskih dosežkov, zaradi katerih je tudi danes kljub usihanju »pozitivnega lokalpatriotizma« in še vedno preveliki regionalni marginalizaciji vredno živeti na tem geografskem prostoru v duhu takomenovanih evropskih vrednot. Slavko Gaberc letih v poletnih mesecih vodila pravljični kotiček, ki ga je obiskovalo veliko piranskih otrok. Leta 1972 se je takoj po končanem študiju v knjižnici zaposlila Marija Kramar in jeseni istega leta že začela tudi z urami pravljic. Ker takrat še ni bilo na razpolago toliko slikanic kot danes, so knjižničarke tudi same veliko prevajale. Marjanca Lenassi je prinašala slikanice v tujih jezikih iz Pionirske knjižnice v Ljubljani. Sama je prevajala pravljice iz nemškega, Marija pa iz francoskega in italijanskega jezika. Italijanske slikanice so si lahko izposodile tudi v Skupnosti Italijanov Piran. V tistem času so bile ure pravljic v piranski knjižnici ob sobotah dopoldan, ko je čas za nakupovanje na tržnici na bližnjem Zelenjavnem trgu. »Tako so mame pripeljale svoje otroke k nam na uro pravljic, same pa so odšle na trg po nakupih. Včasih so tudi pozabile na otroke. Nekateri so bili tako majhni, da niti niso znali povedati, kje stanujejo. K sreči je bila ena od knjižničark iz Pirana in je otroke poznala, tako da smo jih lahko vsaj pospremile do doma«, se spominja Marija. Otrokom pravljice najraje pripoveduje, izbira pa tako ljudske kot avtorske pravljice. »Pravljice polepšajo življenjel Rada preberem kakšno pravljico tudi sebi, ne samo za ure pravljic. Nekateri berejo poezijo, jaz pa najraje berem pravljicei«, pravi. Okrog leta 1978 se je v piranski knjižnici zaposlila Nada Leban in takoj začela tudi z urami pravljic. Ure pravljic je dopolnila z različnimi likovnimi dejavnostmi. Otroci slikajo z vodenimi barvicami, s škarjicami režejo papir in izdelujejo kolaže, rišejo. Nada včasih pripoveduje z lutko v roki, skupaj z otroki zapoje pesmico ali jih spodbudi, da pravljico zaigrajo: »To imajo zelo radi. Razdelijo si vloge, se igrajo, potem vloge zamenjajo. Vključijo se tudi drugi otroci, ki so dotlej igro le opazovali.« Z njimi se rada tudi pogovarja: »Otroci radi poslušajo in radi se pogovarjajo. Predvsem radi kaj povedo, če vidijo, da jih poslušamo. Če jih poslušamo le površno, to čutijo.« O pravljicah meni: »Odrasli se bojimo, da nekatere pravljice niso primerne za otroke. A saj pravljice vendar pripovedujejo o življenjskih stvareh. Ljudje res lažejo, kradejo, zastrupljajo, ubijajo. Tudi umirajo. Otroci pravljice sprejemajo drugače kot mi. Vsi so že doživeli, da jim je kdo umrl, dedek, babica, teta. Zato sprejemajo tudi pravljice o smrti« V naši knjižnici sta pravljice pripovedovali še knjižničarki Olga Drenik in Ksenija Kmetec, ki o pravljicah pravi: »Pravljice so nekaj, s čimer lahko osrečiš, razveseliš otroka, mu sežeš v globino duše in srca. Zanimive pravljice, ki jo slišiš v otroštvu, ponavadi ne pozabiš, četudi se je ne spominjaš več natančno. Ko se te dotakne pravljica, je kot da bi se te dotaknila dobra vila s svojo čarovno paličico.« Pravljic v piranski knjižnici danes ne bere več, zelo rada pa komu priporoči kakšno dobro pravljico. Priporoča jih tudi odraslim! V letošnjem letu so obalne splošnoizobra-ževalne knjižnice v svojo ponudbo vključile tudi ure pravljic v italijanskem jeziku. V piranski knjižnici jih bo ob sredah popoldan vodila Tanja Albreht. (Š.P.) PULITURA A SECCO LAVAGG IO E STIRATURA Trgovina DANZA PLANET vam ponuja: ШЕШШ® ®ПШ1КШ1 1РПШЈЈЈШ Ш МВШЗШ Ccnib:_ ^---> LIKANJE iura: 1.200 sit SRAJCE: 350 sit/kos DDV vključen v ceni Prevoz in dostava brezplačna! r Ostale informacije v trgovini DANZA PLANET, Obala 26 Portorož, tel.: 031 646 014 ! 500 SIT 1 , BON V VREDNOSTI , Pod novim imenom nadaljujemo z vam znano ponudbo kulinaričnih dobrot in izbranih vin. Ostanite zvesti kot doslej! Restavracija STARO SIDRO, Srečko Miljuševič s.p. Obala 55, 6320 Portorož Portorožan št. 3, septemberoktober 2004, Odgovor na članek portoroška igralnica mora postati zopet portoroška Posamezne navedbe Mirana Lipovca v članku Portoroška igralnica mora postati zopet portoroška, me ne presenečajo, temveč bi me presenetilo, če bi napisal kaj pametnega in poštenega. Njegove »rešiteljske in podobne zasluge ter natolcevanja«, ki jih navaja v članku, ponavlja že desetletje. V preteklosti je na svoje navedbe že dobil ustrezne odgovore in sem prepričan, da so bralci in javnost pravilno seznanjeni. Zato ne čutim potrebe, da bi te odgovore ponavljal. Lipovčeva trditev, da si je ozek krog ljudi z Enesom Lojom, Ernestom Dobravcem in Vladimirjem Prelcem na čelu poskušal prilastiti najdonosnejšo dejavnost (Lipovec verjetno misli na igralništvo in da si ves čas v žepe spravlja dobičke v Marini) ter druga trditev Lipovca, da si razdeli dobršen del od približno 400 mio SIT celotnega dobička, sta absurdni in bolni. To bo ugotovil že bežni poznavalec zakonodaje in finančnega poslovanja. Tega se verjetno zaveda tudi Lipovec. Kljub temu poskuša blatiti dobro ime posameznikov, jih žaliti in jim škodovati. Dobro se zaveda Goebelsovega načela, da s stalnim ponavljanjem laž postane resnica. Lipovec nekatere stvari hitro pozablja. Tako je pozabil, da je bila igralnica Casino Portorož v bližnji preteklosti ena od desetih »krem« igralnic v Evropi in da je sedaj privedena na rob poslovne eksistence. Za Lipovca ni kriv avtor takšnega dejanja, temveč tisti, ki so ugotovili porazno poslovno stanje. Temu siedi Lipovčevo obnašanje, da je bil tiho, ko seje igralnica sesedala, in se je oglasil sedaj, ko skušamo rešiti njeno poslovno življenje. te" dragi Lipovec tudi pozablja, da se je v preteklosti boril za odliv denarja iz igralnic v državno blagajno (podržavljanje igralnic) in so bili sovražniki vsi, ki so mislili drugače. Sedaj zastopa isto stališče, ki smo ga mi že ves čas, in to je, da se dobiček igralnic nameni za izgradnjo turistične infrastrukture kraja, v katerem je igralnica. Resnično bi lahko rekli: »Čudna so pota gospodova!« Sicer pa bi bil Lipovec kar prijeten mož, če si ne bi izmišljal in pisaril stvari, ki usmerjajo na pomisleke o njegovi razsodnosti. Takšne laži, kot jih seje Lipovec, si lahko izmisli le človek, ki z njimi uresničuje svoja izživljanja, ali pa je brezmejno hudoben in poskuša, zavestno škodovati drugemu. Dokler me kličejo prijatelji in me prosijo za del denarja, ki sem ga nagrabil v Marini> da bi si kupili nov avtomobil, je to numor. Kaj pa, če vsi le ne mislijo tako? Seveda so za takšne »pisatelje« poti, po katerih jih je moč spraviti k pameti. Zato ne bom več odgovarjal na podobna »idiotska« pisarjenja, temveč bom ugotavljal smiselnost in potrebo po ukrepanju. Res pa je, da se takšni avtorji kar sami legitimirajo, degradirajo in razvrednotijo - izničijo. Vladimir Prelc, Lucija M Portorožanu št. 3 september-oktober 2004 ste objavili prispevek g. Mirana Lipovca z naslovom Portoroška igralnica mora postati zopet portoroška. Ker avtor nekatera svoja stališča gradi na napačnih in zavajajočih podatkih, želimo na te napake opozoriti. Ni res, da je Marina zemljišča ponovno prodala občini. Marina je ta zemljišča na občino prenesla brezplačno. Marina je to opravila v soglasju in na željo občine, sicer bi vse to premoženje brezplačno pobrala država. Ni res, da ima Marina to premoženje od občine v najemu za 99 let, ima ga za 30 let. Ni res, da družinski člani zaposlenih niso mogli vložiti v Marino certifikatov. Gospod Lipovec je sodeloval v lastninjenju marine. Glede lastninjenja in še marsičesa je g. Lipovec podal veliko ovadb ter pritožb.Vse te njegove pobude so bile pravnomočno zavrnjene. Občina za brezplačno pridobljeno premoženje prejema tudi s pogodbo dogovorjeno uporabnino za uporabo območja marine in luške infrastrukture. Marina redno poravnava svoje obveznosti. Res je dogovorjeno, da se del letne odmere uporabi za vzdrževanje luške infrastrukture in ekološko zaščito. Marina je doslej v to vložila 183.654.764 tolarjev, kar je 65 odstotkov več sredstev; kot je njena obveznost. S tem se povečuje vrednost premoženja občine. Torej ne drži, da si Marina z denarjem, ki naj bi se na ta način vračal v Marino, ustvarja kakršnekoli dobičke. Sicer pa za primerjavo lahko navedemo, da je »koncesija« uporabnina, ki jo plačuje Marina občini večja, kot jo plačujejo za tak namen denimo v Italiji oziroma na Hrvaškem. M tem delu se še nismo uskladili z Evropo. Glede zavzemanja g.Lipovca, da naj bi bila Igralnica občinska, smo se v celoti strinjali že pred tem, ko je g. Lipovec »zagovarjal«, naj bi bile igralnice »državne«. Tudi igralnica bi poslovala veliko bolje, če ne bi bila obremenjena s tako visokimi davki, za katere se je g. Lipovec tudi aktivno zavzemal. Objavi napačnih podatkov bi se dalo izogniti na ta način, da bi uredništvo pred objavo dalo možnost odgovora tudi drugi strani. Tako bi bralci istočasno lahko brali obe strani. Marina Portorož, d.d., Služba za stike z javnostjo Portorožan št. 2, september 2004, Odgovor na članek Krvavo nasilje v metropoli turizma M Portorožanu št. 2 je bil objavljen članek z naslovom »Krvavo nasilje v metropoli turizma«, v katerem g. Gvozden Muk enostransko in netočno opisuje dogodek v noči na nedeljo, 15. avgusta letos ter neargumenti-rano očita policiji slabo opravljanje dela. Zaradi objektivnega obveščanja naj pojasnim, da se je policijska patrulja s službenim psom nahajala v neposredni bližini kraja, kjer je prišlo do pretepa med njim in stranko, zato sta policista takoj, ko sta opazila pretep, stekla čez cesto in intervenirala. Na kraju pretepa sta ugotovila, da mlajši moški pobesnelo udarja z roko in nogo v glavo g. Muka, ki je ležal na tleh in si je z rokama poskušal zaščititi glavo. Eden od policistov je takoj posegel vmes, vendar se mu je napadalec aktivno uprl. Drugi policist je zato uporabil službenega psa, kije hipoma obvladal napadalca. M tem času se je okoli kraja dogajanja zbrala večja množica ljudi, kije kričala na policiste. Policista sta zato zahtevala pomoč drugih patrulj, ki so bile v bližini. M roku treh minut so na kraj dogodka prispele dve policijski patrulji ter patrulja policistov - kriminalistov ter vzpostavile red. Pri zbiranju obvestil je bilo ugotovljeno, da so se mladeniči najprej verbalno sprli s taksistom, ker se jih je želelo v taksiju peljati več kot je registriranih sedežev v vozilu. G. Muk je zato odklonil prevoz, kar pa je mladeniče razjezilo, tako da so ga pričeli žaliti s kletvicami. G. Muk je enega od mladeničev z rokami odrinil, zaradi česar ga je le-ta vrgel na tla in ga pričel pretepati. Takoj za tem je posredovala policijska patrulja, ki je bila v neposredni bližini. M kolikor ne bi bilo takojšnje policijske intervencije, bi se za g. Muka vsekakor slabše končalo, zato nas preseneča njegova kritika na račun policije, ki ga je z zelo hitrim interveniranjem rešila še hujših posledic. Tudi po statističnih podatkih je bilo delo policije v tej turistični sezoni bolj učinkovito, kajti zabeleženih je bilo za 28 odstotkov manj pretepov in ostalih nasilnih dejanj v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta in to prav na račun preventivne prisotnosti policistov na krajih, kjer najpogosteje prihaja do kršitev. Prepričani smo, da ni opravičila za mladeniča, ki se je tako grdo znesel nad g. Mukom, zoper njega je bila podana tudi kazenska ovadba za kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe po /.odstavku 134.člena KZ. Če pa bi bila komunikacija in odnos do mlajših bolj korekten, tudi do omenjenega dogodka verjetno ne bi prišlo. Silvan Černac, komandir policijske postaje, policijski inšpektor I Spoštovani Anbotovci! Z zanimanjem in radovednostjo sem pričakoval 25. september, Dan evropske kulturne dediščine 2004, Piranska podstrešja pripovedujejo, v generalni organizaciji vas, Anbotovcev in ostalih someščanov piranske občine. Zgodilo se je ravno to, kar sem tudi pričakoval od društva, ki sem mu zaupal svoj prostor na Župančičevi. Z Natalijo Planine, op. uredništva) sva se namreč pred izročitvijo ključev poslovnega prostora veliko pogovarjala o moji viziji, razmišljanjih in pogledih na razvoj mesta Piran, ki naj bi postal kulturna prestolnica. Seveda sva se ob teh razmišljanjih in pogovorih takoj strinjala in razumela, kaj mesto in z njim prebivalci potrebujemo. Vendar za idejo in razmišljanja, pogovore ni dovolj samo to. Potrebna so odrekanja, tako časa kot materialnih sredstev. Potreben je pogum, da stopiš viziji naproti in tudi kaj storiš za uresničitev. Za poslovni prostor je bilo prosilcev veliko, tudi ponudb s povsem sprejemljivo, tržno najemnino. Vendar ker sem samosvoj in po svoje trmast mož, kar mi je ob priliki izrekla tudi gospa Županja, sem pač storil to kar sem. In ni mi žal, storil sem prav. To kar se je zgodilo na četrto soboto v mesecu septembru 2004, je bilo in je več od kakršnegakoli plačila. Dogodek je pokazal natančno tisti utrip življenja v mestu Piran, ki mestu pristoji. Takšno mesto, v katerem želim živeti s svojo družino, in sodeč po obisku prebivalcev in obiskovalcev, odmevih po medijih, nisem oz. nismo edini, ki vemo kaj hočemo in za kaj si bomo prizadevali. Anbotovci, hvala za prečudovit dogodek in le tako naprej! Gašpar Gašpar-Mišič Novi spletni portal TZ Portorož Zahvaljujemo se vam za konstruktivno in dobronamerno kritiko spletne strani www.portoroz.si, ki ste jo objavili v zadnjem Portorožanu. Turistično združenje Portorož pripravlja novo spletno stran, ki mora biti po obljubi in pogodbenih obveznostih izvajalca sodobna, učinkovita in prodajno usmerjena. V vašo informacijo pošiljamo v vednost e-mail, ki smo ga poslali nekaterim strokovnjakom na področju trženja. Tudi vas prosimo za komentarje, pripombe in predloge, da bo prenovljena spletna stran res sodobna, učinkovita in prodajno usmerjena. V pričakovanju vašega odgovora oziroma konkretnih predlogov vas pozdravljamo. Ivo Silič, TZ Portorož Portorožan št. 2, september 2004 Po daljšem presledku je Portorožan začel ponovno izhajati. V prvotnem obdobju je bil to nekakšen informator o lokalnih novicah in je objavljal prispevke občanov, zato so ga mnogi radi prebirali. Po ponovnem izidu pa je njegova glavna tema - v vseh treh številkah - polemika med Občino Piran in uredništvom Portorožana. Vse lepo in prav, ne bom se spuščala v vsebino, kaj je dejansko resnično in kaj ne, vendar me je slika v drugi številki Portorožana - Prostorski boji v piranski občini - osupnila in razjezila. V današnjem času, ko med ljudmi ni sožitja, človekoljubja, razumevanja, z Veliko nasilja - posebno med mladimi - še podpihujete nestrpnost in sovraštvo. Kaj ni že dovolj sovraštva? Vse te spore bi lahko rešili mirno, strpno, na kulturnem in dostojnem nivoju. Slika v drugi številki je neokusna, žaljiva, saj je vsak človek vreden spoštovanja, brez obzira, kdo je. Res je (kakor ste zapisali), da je najpomembnejša človekova pravica svoboda govora, toda razlika je v načinu; vse se lahko pove, vendar kako. Resnica je v pregovoru: Lepa beseda - lepo mesto najde. Zdrava, objektivna kritika je vedno na mestu. Za preživetje rabimo zelo malo - ste zapisali - toda ob kruhu, vodi, sončnemu zatonu smo željni tudi kulturnega, korektnega pogovora in humanega odnosa do človeka, da ne bi veljal pregovor: homo - hominis lupo est. Breda Rustja, Lucija Pripis uredništva: Spoštovana bralka, zahvaljujemo se vam za poslano mnenje. Naj vas pa takoj potolažimo, da ni bil naš namen s fotomontažo, katere smo se poslužili za ilustracijo prostorskih »spopadov«, ki so se bili v zadnjih mesecih v naši občini, podpihovati sovražnost ali nestrpnost. Uporabili smo pač satirični prijem - pri čemer sploh nismo bili izvirni, saj takšne fotomontaže na račun oblastnikov in mogočnežev lahko najdete v vseh medijih tega sveta (pri nas v Mladini, nazadnje so eno objavili celo v Sobotni prilogi Dela, na televiziji je mojster v tem Sašo Hribar, v pred in povolilnem obdobju smo na spletu našli denimo Janeza Podobnika kot Hitlerja, da ne omenjamo angleškega premiera Tonyja Blaira, ki ga Economist vztrajno objavlja v podobi pudlja, ali Busha) - ki je pogosto prodornejši in učinkovitejši, kot sto poglobljenih člankov ali znanstvenih analiz. Politična satira naj bi desakralizirala oblast, pokazala, da je, kot mi, navadni smrtniki, krvava pod kožo| osmešila njeno nadutost in se smejala njenim napakam. Naša fotomontaža je bila namenjena oblastni funkciji in ne osebi. Že pravljičar Andersen ni zaman napisal slavnih Cesarjevih novih oblačil. Preberite si jih, morda boste izluščili nauk! • Premagovati ozkosrčnost večine, ki je nestrpna do manjšin, ozkosrčnost, ki se rojeva iz kolektivnega strahu pred vsem tujim, pomeni premagovati tudi svoje lastne človeške ožine. Predvsem pa pomeni spoznanje, da ima morda vsaj malo, vsaj nekoliko prav tudi kdo drug. (Drago Jančar, pisatelj) #m I a d i n s k i servis # Internet storitve,web design v Zupančičeva 14, 6330 Piran tel./fax 05/673-15-21 http: //www. klub-mp. si Email:servis@klub-mp. si KOLIKO STE SLADKI? Petnajsti november je dan sladkornih bolnikov. Zaradi vse pogostejšega pojava debelosti in zaradi premalo gibanja bolezen pri ljudeh žal narašča. Govorimo namreč o tako imenovani sladkorni bolezni tipa 2, ki se navadno pojavi v srednji ali pozni starosti. Poglavitna značilnost sladkorne bolezni je trajno zvišana raven glukoze v krvi (nad 7 mmol/1 na tešče, medtem ko je normalna vrednost na tešče 6,0 mmol/ I ali manj). Značilne težave, ki pri človeku lahko vzbudijo sum, da ima sladkorno bolezen, so (diagnozo potrdi izvid zvišane ravni glukoze v krvi): obilno in pogostno uriniranje, žeja, občutek suhih ust, srbečica zunanjega spolovila pri ženskah ter hujšanje. Pri diabetikih tipa 2 teh težav največkrat sploh ni, zato lahko bolezen ugotovimo samo z določanjem glukoze v krvi. Značilnosti oseb s povečanim tveganjem, da obolijo za diabetesom: - starost nad 45 let, - debelost (predvsem povečan obseg trebuha: nad 88 centimetrov pri ženskah in več kot 102 centimetra pri moških, merimo nekaj centimetrov pod popkom, v višini zgornjega roba medenične kosti), - zvišane maščobe v krvi (trigliceridi nad 1,7 »dobri« holestreol HDL več kot 0,9 mmol/l), - zvišan krvni tlak (nad 140/90 mm HG), - bolnik z diabetesom tipa 2 v ožjem sorodstvu, - ženska s sladkorno boleznijo v nosečnosti oziroma je rodila težjega otroka (nad 4,5 kilograma). Letos so granatne jablane bogato obrodile. Priporočamo vam zobanje tega sočnega sadeža kiselkastega okusa! • Kogar drugemu ukrade oblačila, imenujejo tat. Toda si mar tisti, ki bi lahko cevnega oblekel, pa tega ne stori, zasluži drugačno ime? (Me Fromm v Imeti ali biti?) Nevarnosti sladkorne bolezni tipa 2: najpogostejši zaplet pri sladkorni bolezni tipa 2 so aterosklerotične zožitve žil velikih arterij. Posledica tega so lahko srčno-žilni zapleti: srčna ali možganska kap ali žilna bolezen spodnjih okončin. Zvišan krvni sladkor lahko povzroči okvaro malih žil oči in ledvic, okvari pa tudi živce (posledica je tudi Krvni sladkor Ob dnevu sladkornih bolnikov (15. november) bodo prostovoljci piranskega Rdečega križa brezplačno merili krvni sladkor in sicer: - v petek, 12. novembra 2004 od 8. do 11. ure na sedežu organizacije (ul. IX. korpusa 10 v Piranu) in - v ponedeljek, 15. novembra 2004 v prostorih Krajevne skupnosti Portorož. Vsem, ki se bodo odločili za preventivni pregled krvnega sladkorja priporočamo, da so tešči ali naj vsaj dve uri pred pregledom ne zaužijejo nobene hrane (ker bodo le tako rezultati odsev realnega stanja organizma). Krvni sladkor bosta merili prostovoljki, upokojeni medicinski sestri: gospa Danica Lapanja-Kekič in gospa Ivanka Ploj. diabetično stopalo z razjedo ). Ali lahko preprečite nastanek bolezni tipa 2? Sladkorno bolezen tipa 2 je mogoče preprečiti in sicer z zdravim načinom življenja! Preprečevanje je najbolj smiselno pri visokem tveganju, predvsem takrat, kadar je glukoza v krvi že zvišana do zgornje meje (med 6 in 7 mmol/l na tešče). To velja tudi za vse s povečanim tveganjem, da obolijo za sladkorno, tudi ko je raven glukoze v njihovi krvi še v mejah normalnosti. Seveda ni vedno mogoče bolezen preprečiti. Največ upanja, da bodo uspešni, pa imajo tisti, ki vztrajajo pri zdravem načinu življenja in sicer: - da pri 5 do 7 odstotkov višji telesni teži od normalne shujšajo (in se trudijo, da se pozneje ne bi zredili), - da so redno telesno dejavni (zadostuje zgolj pol ure hitrejše hoje dnevno), - da zaužijejo dovolj vlaknin (veliko zelenjave, sadja), malo maščob (posebno živalskega izvora). Preprečevanje je učinkovito le, dokler se držimo zdravega načina življenja, kar bi moralo postati stalnica našega življenjskega sloga! Zbrala in uredila Valentina Klemše (povzeto po zloženki Rdečega križa Slovenije) Slaščičarna dobrih slaščic v Portorožu in pekarna z butikom slaščic v Luciji vas pričakujeta s svojimi izbranimi dobrotami. Vi sprašujete - Portorožan odgovarja Ribiško in potapljaško društvo Piran je v prvi polovici oktobra organiziralo tekmovanje. Pričakovali smo, da bo spet kakšen minister ali vsaj volilni kandidat prišel in uprizoril kaj zabavnega (metanje ribiške mreže, posipanje s soljo, ravsanje s hrvaško policijo in podobno), pa tokrat ni bilo nič. Ali so se morda zresnili? Ne, le volitve so mimo in se jim ni treba več pretvarjati, češ da so jim pri srcu preproste stvari. Smo slišali, da so Strunjančani hudi na vlado, ker je - brez zahtevane javne razgrnitve - pohitela z uredbo o Krajinskem parku Strunjan. Morali bi ji kvečjemu ploskati, saj se je vsaj enkrat podvizala pri svojem delu. Kaj menite? Menimo, da je Strunjančanom jasno tisto, kar tebi ni: da je zmeraj sumljivo, kadar vlada hiti7 Imajo že nekaj za bregom, kar bo spet ugajalo samo nekaterim v Ljubljani! Lucijčani se še kar tožarijo z Direkcijo za ceste in pričakujejo, da jim bodo že končno postavili obljubljeno protihrupno pregrado. Kaj je pravzaprav vzrok temu, da pregrade še ni? Na tem svetu so institucije (in seveda tudi ljudje), ki ne potrebujejo nobenega vzroka, kadar se ne želijo držati dogovora, obljube ali razsodbe... Kako to, da gospodu Podobniku nihče ni povedal, da konec septembra ni primeren čas za sajenje lipe? Ker imajo gospodje tam zgoraj okrog sebe same strokovnjake in vrhunske teoretike namesto ljudi, ki znajo delati... Kadar se piranskemu ribiču zaplete v mrežo želva in jo zatem s pomočjo pomorskih biologov spusti nazaj v morej, dobi nagrado. To je vse pohvale vredna pozo-nost! Se strinjate? Še bolj hvalevredno bi bilo, ako bi spustili v morje kakšno živino in slovenskega javnega življenja... Zdelo se mi je zelo nespodobno, ko so v predvolilnem boju nekteri kandidati svoje nasprotnike dobesedno tunkali v gnoj! Ali niso malo pretiravali? Vsakdo tunka v tisto, na kar se najbolj spozna... Okoličani Sečoveljskih solin zahtevajo pravico do soodločanja v solinah, Strunjančani so jezni na vlado, Portorožani in Lucijčani nasprotujejo večini elementov prostorske ureditve - ali smo postali občina puntarjev? Ne, postali smo občina naveličanih, ki prosijo samo to, da bi smeli svoj dom urediti po svoje. Nisem politik, pa vendar se mi vse zdi, da imajo težave okrog Piranskega zaliva svoje korinenine v hrvaško-italijanskih apetitih po Slovenski Istri. Se morda motim? Ne, ne motiš se, le ljubljanske bogataše si pozabil prišteti med lačne... Menda je spet aktualna debata o novi lokaciji za pokopališče, čeprav smo bili mnogi prepričani, da so te stvari že razčiščene. Kaj pa vendar čakajo občinski svetniki? Čakajo, da se sam od sebe poruši stari Palace; tam je namreč precej neizkoriščenega prostora, katerega lahko namenijo mrtvim, če ga že ne znajo živim. Le zakaj vsaka štiri leta tak direndaj okrog volitev? Saj se - ne glede na zmagovalca - za malega človeka itak nikoli nič ne spremeni! Kako da ne?! Zmeraj nižje dohodke ima, zmeraj teže dobi službo, ob tem pa mu pre-mosorazmerno raste sposobnost uspešnega boja za preživetje. Sonja Požar, Lucija CRUISE £ FERRY CENTER TURISTIČNA AGENCIJA Specialisti za križarjenja in vse vrste prevozov: Trajektni, letalski in železniški. Počitnice in hoteli po vsem svetu. Ekskluzivno zastopamo naslednje družbe: Costa Crociere, MSC Crociere, Louis Cruises, Royal Caribbean & Celebrity Cruises, Carnival, Princess, Cunard, Minoan Lines, Superfast & BSP G&A, Anek, GNV, Corsica & Sardinia Ferries, Moby Lines, Jadrolinija, Tirrenia, SNAV, SEM, P&O. Viking, Trenitalia, Britrail, Amtrak, Finnrail, ... Cruise & Ferry Center, Obrtna cona - Liminjanska 94b, Lucija Pričakujemo vas od 10.00 - 18.00 ure. Pokličite: (05) 67 10 777 www.cruise-ferry-center.com PORTOROŽANOVI MALI OGLASI O Oddam garažo v Šolski ulici v Luciji. Informacije po telefonu: 05/ 67-73-813 (Truden). O Garažni boks v Luciji, Liminjanska ulica, prodam (700 eur/ m2). Tel. 031/346-564. O V mestu Piran odstopim vrt (cca. 650 m2), z odlično ohranjeno vrtno hišico, industrijske izdelave ter s pripadajočo vrtno opremo. Od zainteresiranih pričakujem SMS sporočila, z njihovim imenom in telefonsko številko, na svoj mobilni telefon št.: 041/ 551-639. O Različno gostinsko opremo prodam. Tel. 031/346-564. O Vendo piante, frutta e palme, due tini di plastica, una botte d'acciaio da 2/2 hl. Vigneti in affitto ho da vendere. Chiamare: 05/ 67222-98 (Pitacco, Sicciole 73). O Prodajam sadike, sadje in palme. Prodam dva plastična soda in enega iz inoksa (2,2 hI). Oddam ali prodam tudi vinograd. Informacije po tel. 05/ 672-22-98 (Pitacco, Sečovlje 73). ö Bio jabolka (sorte krivopecelj in goriška sevka), s certifikatom, prodam. Informacije po tel. 051/331-345 ali 05/674-52-80. Q Podarim črno-beli televizor in peč na olje. Informacije po tel. 031/ 538-986 (Pinter). O BON JOUR! COMMENT QA VA? Kulturno društvo "Peter Martine" Koper vljudno vabi k vpisu v začetni tečaj francoskega jezika za otroke, ki jih veseli učenje jezikov skozi igro. Ure francoščine bodo vsako sredo od 18. do 19. ure v pravljični sobi v Mestni knjižnici Izola, pričnejo pa se 20. oktobra. Starši se lahko za ostale informacije obrnete na predsednico društva, gospo Nevo Zaje (041/692-389). Objava malih oglasov v Portorožanu je brezplačna (razen komercialnih malih oglasov). Svoj mali oglas lahko sporočite po telefonu (05/674-09-47 ali 674-09-48), po elektronski pošti (ks.portoroz@amis.net), po običajni pošti (Krajevna skupnost Portorož, Obala 16, 6320 Portorož), ali ga dostavite osebno v uredništvo v stavbi KS Portorož (1-nadstr. levo). policija svetuje: Zimska oprema V naslednjih vrsticah bi vas radi spomnili, da je zimska oprema vozil obvezna med 15. novembrom in 15. marcem. Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometu določa, da zimsko opremo motornih vozil z največjo dovoljeno maso 3.500 kg sestavljajo zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike z ustreznimi snežnimi verigami za pogonska kolesa v priboru. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os. Vozila z največjo dovoljeno maso, ki presega 3.500 kilogramov, pa so zimsko opremljena takrat, ko imajo zimske pnevmatike vsaj na pogonskih kolesih ali pa poletne pnevmatike ter v priboru snežne verige za pogonska kolesa. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os, v primeru preklopljivega pogona pa vsaj za stalno vklopljeno os; ta vozila morajo biti opremljena še z lopato. Da bi lažje prepoznali zimske pnevmatke, ne bo odveč opozorilo, da so le-te na boku označene s proizvajalčevo oznako M+S. Kanali »dezena« pnevmatik pa morajo biti globoki najmanj 3 milimetre. Ker nizke temperature priobalnem območju nekoliko prizanesejo, se za zimsko opremo vozil na tem območju štejejo tudi letne pnevmatike. Ti pogoji pa veljajo le do kraškega roba oziroma do območja Kozine. V prepričanju, da boste zaradi svoje in varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu, vozila primerno opremili, vam policisti PP Piran želimo varno vožnjo. SREČANJE STAREJŠIH Krajevna organizacija Rdečega križa Piran vabi na na tradicionalno srečanje starejših, ki bo v četrtek, 11. novembra 1.1, ob 16 uri v prostorih Krajevne skupnosti Piran. Razen zabavnega programa, pogostitve in druženja bodo na srečanju gostili gospoda dr. Andreja Dernikoviča, ki bo predaval o demenci na temo: »JOJ, POZABLJAM«. Vstop je prost. Vljudno vabljeni. Ml MED SEBOJ * Člani društva "Faros - Univerze za tretje življenjsko obdobje" se za podporo pri urejanju svojih prostorov na Fazanski 1 v Luciji zahvaljujejo naslednjim sponzorjem in donatorjem, ki že ves čas delovanja društva pomagajo društvu s finančnimi prispevki, materialom, opremo ali storitvami: Osnovna šola Lucija, Droga d.d.lzola, Bitermo Portorož, Igralnica Casino, Banka Koper, Zavarovalnica Adriatic Koper, JP Okolje Piran, Vrtec Morje Lucija. * Zahvaljujem se vsem občanom, ki so volili zame na minulih državnozborskih volitvah. Dr. Alojz Zorn, SDS prostovoljni prispevki: Za Portorožana so darovali: Nevenka ŠTRKALJ 800 SIT, družina STRAŠEK 5.000,00 SIT, Ivan ŠKABAR 2.000 SIT, gospod iz Parecaga 5.000 SIT, Franc PIRC 5.000 SIT, družina z Letoviške poti 1.000 SIT, družina s Koprske ceste 3.000 SIT, Henrik KUK 3.000, Marija V. TAVČAR 5.000 SIT, Rok SEDEJ 3.000 SIT, družina SEJDINOVSKI 2.000 SIT, Lucijčan 30.000 SIT, družina s Cvetne poti 2.000 SIT, Pepca TRUDEN 1.500 SIT, Vera MOČNIK 3.000 SIT, družina RUSJAN 3.000 SIT, gospa iz Lucije 1.000 tolarjev, in gospa Portoroža 2.000 tolarjev. Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu krajevne skupnosti Portorož (Obala 16, l.nadstr.) ali po položnici na transakcijski račun KS Portorož pri UJP - Urad Koper, št. 012906450836431, s pripisom »Za Portorožana«. Zahvaljujemo se vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana. Številka/ Numero 4* november/ novembre 2004* letnik/ anno XIV* Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 850* izdajatelj in ustanovitelj KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ/ COMUNITA' LOCALE DI PORTOROSE* Naslov uredništva/ Lindirizzo della redazione: Obala 16 p p 46 6320 Portorož/ Lungomare 16, 6320 PORTOROSE* UREDNIŠTVO/ REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. urednik), Mitja JANČAR (odg urednik) Andrej ŽNIDARČIČ (sekretar), Livija SIKUR ZORMAN, Nada KOZINA, Heidi MIKUŽ* računalniški prelom: Edi ZADNIK* tisk/ stamoa* PIGRAF d o o Izola* izhaja: mesečno* naklada: 3.000 izvodov* cena: 0 SIT* Tel. Uredništva: 05/ 674-09-48 ali 674-09-47- e-mail- ks portoroz@amis net * V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/ A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Sonja POŽAR, Špela PAHOR Valentina KLEMŠE, Barbara BRADAŠ P., Jakob ČEMAŽAR, Zdenko VOZLIČ, Rafael DODIC, Slavko GABERC, Peter STEFANČIČ, Igor BIZJAN Slobodan SIMIČ, Gašpar GAŠPAR MIŠIČ, Dragan MILKOVIČ, Sebastjan JERETIČ, Sašo MEJAK in še kdo. 27