d.bičkarii). medtem ko ie velika nm.a tudi v enientnih deželah poražena in pr;_ R. GOBEC (Dunaj); III. mednarodni kongres ženske lige za mir in svobodo. V dnevih od 10. do 16. julija t. 1. je n.;ela ženska liga tretje mednarodno zastdanje. in sicor to pot na Di.na.iu. lz inozemstva so bile zastopane: Združene dr/ave. Mehika. Brasili.ja, .lapomska, Kitajska ;ti celo čmo pleme Zamorcev. Iztned e\ropskih držav so bile zastopane vse razun španske m Portugalske. Iudi Juui.slaviia ni bila zastopana. temveč satno Mrvatsika po dr Zdenki Smirekair. M. Ku-era in M. Quiquerez. Zato sem neoficiu_no zastopaia jaz Slovenijo. da zamo:em mo.ii domovini. osobito moijm tovarišicam paročati vsai v velikih potezah o delu in uspehih tcga kongresa. Na predvečer kongresa. t. i. 9. julija ie bila spominska slavnost za oba predbojevnika pacifizma: Berto v. Suttner in Alfreda Frieda, katere so se udeležili razun ženskih društev tudi predsednik reup.blike. nadalje znanstveniki. umetniki, uradniki in delavci, vse križem. Sviral je žensiki sinfonični orkesler. Predmeti. c katerih se je predavalo in diskutiialo na kongresu. so bili: vzgoia. mladinsko čtivo uspešna unoraba časonisia v doseRO dobrjh namenov. splo.Šno razoroženie. protest napram militaristlčni uporabi kolcnijalnih podanikov. ^ospodarska poliHka. mednarodni odnoš.i.ii. saiiioodlcw:ba narodav. praktični pac"fizem, mednarodni iezik. Na kratko hočem podati smarnice iz.aženih misli o vzgoji: Monopolizacija šolstva in učiteliišč ne pomeni kulturni n.M>redek. ker vsaka sodobna vlada sku§a vzgajati podanike v dosego svojih poliučnih ciljev. Tako so v Nemči.ii vzga-ali nn.!ade militariste, v Rusi.ii komuniste. šolstvo bodi z oz.rom na narodnost rn konfesiio popolnoma nevtralno In spadaj samo z ozirom' na materiielno obdržavanie v nodročie države. - • Mladinsko čtivo v soli in izven nie vsebui v umetniskeiti in etskeni oziru najboljše spise iz domače in svefovne literature vseh Cas< v in narodov. a brez šovinističnih in hn;_kaiočih tekstov. Da bode cena mladirskiiii kn.igam kolikor mcgoče n\z?<a. nai se ustanovi centralna kniižnica za izda.io mladinskih soisov. — Telesna kazen. koje se ne.ka.eri učitelii še vedno poslužu.ieio. nai se popolnoima odpcavi. — Staršem gre pravica soodločevanja pri šolski vzgoii in pouku dece. (Rcdbinski sestarii)<i wd vodstvom učiteljev.) Nafvečja pazornost se je posvečala ritaniu. kako bi se na.iuspešneie zamogla nreprečiti nova katastrofalna voina. V tern slučaiu ne zadnstuje. d;\ se vDliva na diploniate. temveo na lj.uds.tvo. in sicer tudi individualno na posameznjka. Kajti Ijudstvo ie. ki radi vojne naiveč trni zato bomo našli t>ri n.iem naiveč odmeva za :o misel. In čc Ijudstvo enovoljno noče vojne. ga nobena državna institucija in nobena pretnja od strani vlade k teinu ne more nrisiliti. Razglas ententnih diplomatov glede oclotneea razoroževania se tako dolgo ne more smatrati kot resno volio za m;r. dokler te države same ne odiožijo orožia. A medtem, ko one pritiskajo na druge države. se same potaoliaio v militarizm.i. Nezaup.anje d^ Zaveze ngrodov in niegovi:i določb cd strani nastalih držav ie popolnoma umljivo in umestno radi ned-oslerinosti. ki io kažeio merodaini ententni iinitel.ii v izvrše^aniji naivišjih principo-v. Zato hoče ženska liKa med narodi delovati na to. da ti zahtevaio rned druirim: 1. sprejem vseli suverenih držav, ki priznavaio pogo.ie članstva. v Zavezo narodov. 2. Zbornica Zaveze narodov naj ima oravico. da pošlie zas^topniike vseh dežel in ne sanio štiri v ožii svet. 3. Pravo sodelovanja pn sestavi Zaveze naj imi zbor in ne svet. V prvi vrsti na je potreba. da se odpraviio notranji vzroki. ki daieio povod k razporom med državatr.i. in to je med drugim gospodarska konkurenca. od katere bogatiio samo posamezniki (vojni Ki.ijšana. Vsa uirodu.kci.ia na gospodarsketn p(). lii; ni zainišljena v obče dobro. teniveč v snieri dobička. Zato je treba pravičniii uravnih cdno-šajev na eni strani med aeloda.ialci in delavci. na dirugi strani mea dt( ducenti in konsumenti v obče. Tu su zavzele nekatere žene skrajno stališče, da se odjpravi privatna posest višiih podieti.i (triusti). druge misliio. da koreninijo vzroki ^osnodarske bede v skuipnem dclovaniu gosnodarskih. pravno - Dolitiških in duševnih ustroiev, ki dado ipodlago cclotnemu socijalnemu niganizmu. Zato ni zadosti de_ova.i samv) v eni smeri za odo.avo gospodarskiii nedosta.kov. še manj na s silo kakor nain kažc noraz komun.s.ičnc vlade v Rusiji. Medsebojna odvisncst držav ie danes večja kakor nekdai. .^ato se nai v svrho prostega trgovanja in prometa odoravi v zmislti Cobdenovega oznanjevan.ia zapiranie mei. ki ne škoduje le sosc.;nhn državam. temveč tudi istim. ki same to store iii hočejo s teni pritiskati na druze dežele. To pomeni nadaljnjo uropadanje svetovnega gospodarstva. Za vse liudi ima svet dovolj živeža in dela. Prišle so mi pri tem izreku na misel besede naSega domačega pesnika: »Za vse ie svet dovoli bogat in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srč- nimi čutili.« Gregorčič. Dva poldneva so posvetile. praktičnemu pacifizmu in referentin.ie so poročale v uspeluh v svo.iih državah. Amerikanke sto.je na strogo mednarodnem stališču. Zdi se mi ¦-- nai se mi dcvoli oschna opazka! — kolikor imam do čas<; :sih vpogleda v tc stvar, da si ljud.ie pacifizem različno ra/lagai-o. Te se i- pokazaio tudi na kongresu. Francozin.ie. ki so istih misli z Amerikankami. so torei inorale početje francoskih političnih činitelicv strocro obso.iati. V Jugoslaviii si zamorcm zamisiiii gcritev m sirienje paoifizma samo v okviru plemenite narodne vzgo.ie. kaiti n.i iinamo še liudi. ki bi praktionemu paci''i/mii jna ljubo liili prlpravl.ieni zatajiU svoie ipokolienie. So narodi. uri kate.rili ni več treba buditi narodne zavesti (Nemčiia Franciia). a pri nas je narodna zavednost kot predpogoj pacifizmu prepotrebna in tcsja ne smemo i)O'zabiti. Mislia.. da imamo Slovenci v Preš&rnu naibolisetra predhodnika pacifizma in on se te že v svoiih dneh zavedal misiie. ki mu io ie narnčila pesniška muza. V ).Zdiravici« nravi: Žive nai vsi narodi. ki hrepene dočakat' dan. da koder solnce hodi prepir bo iz sveta pregnan; ko roiak p-rost bo vsak. ne vra?. le sosed bo meiak!« Radi pomanjkanja prostoira sem moral. Doročilo krčiti na naitehtnejša vprašan.ia i-n.naroraviti samo neka;k izvleček o clelu ki ga je izvršil kongres v teku enega tedna. .ki pa pomeni zopet veliki kcrak naprei v srneri svetovneaa miru in vscobče pravice.