ACTA HISTRIAE VIII. prejeto: 1999-03-11 UDK 283/289(4)" 15":929 Vergerij P. P. ml. VERGERIJE V A ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGAIHRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE Alojz JEMBRIH Sveučilište u Zagrebu, Hrvatski študiji Studia Croatica, H R -10000 Zagreb, Ulica grada Vukovara 68 IZVLEČEK Če je sprejemljiva Ruplova misel, da je "literarna zveza med Vergerijem in Trubarjem bolj koristila slovenskemu kot hrvaškemu protestantskemu slovstvu (...)" in da je "slovenska knjiga našla podpornika v osebi vojvode Krištofa " ter da "za vse to gre zasluga v prvi vrsti Vergeriju" (Rupel 1962: 93), potem si lahko zastavimo vprašanje, v čem je Vergerijeva zasluga pri dejavnosti Ungnadovega biblijskega zavoda v Urachu (1561-1565). Odgovor se nakazuje v dejstvu (kar je Vergerijeva misel), da predstavlja Trubarjev pričetek prevajanja Biblije v slovenščino in hrvaščino predhodnico osnutka omenjenega biblijskega zavoda oziroma tiskarne v Urachu po prihodu Ivana Ungnada v Urach (1557). Vergerij si je namreč, kot svetovalec vojvode Krištofa (od 1553), prizadeval tudi za prevod Biblije v hrvaščino. Nemški stanovi bi le malo verjetno denarno podpirali delo hrvaškega prevajalskega kroga ob Stipanu Konzulu, če jih po Vergerijevem nasvetu za to podporo ne bi animiral vojvoda Krištof. Prispevek osvetljuje tudi Vergerijevo vlogo pri ustavitvi tiskanja poizkusnega malega glagolskega katekizma. Kot prilogo avtor prispevku dodaja ponatis "Razgovaranja meju paptistu i jednim Luteran" (1555) s transkripcijo in opombami v zvezi Z jezikom izvirnika. Ključne besede: protestantizem, Evropa, 16. stoletje, Peter Pavel Vergerij ml., Primož Trubar LIMPEGNO Dl VERGERIO RELATIVO ALLA TRADUZIONE DELLA BIBBIA IN SLOVENO E CROATO SINTESI Accettando le teorie di Rupel sul fatto che "la collaborazione letteraria fra Vergerio e Trubar e servita piu alla letteratura protestante slovena che a quella croata (...)", che "il libro sloveno trovo un valido appoggio nel duca Cristoforo" e 103 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBR1H: VERGERIJEVA ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRV ATS KOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 ehe "di tutto cio il merito va in primo luogo a Vergerio" (Rupel 1962: 93), ci si potrebbe chiedere quali siano i meriti di Vergerio nell'attivitci dell'Istituto biblico di Ugdnad, a Urcich (1561-1565)? La risposta s'intuisce dal fatto che proprio Videa di Vergerio di far cominciare a Trubar la traduzione della Bibbia in sloveno e croato, rappresentb Vantefatto della fondazione dell'istituto biblico e della stamperia di Urach, dopo Varrivo di Ivan Ugnada (1557). Vergerio era consigliere del duca Cristoforo (dal 1553) e si adoperb per la traduzione della Bibbia in croato. E inoltre difficile credere ehe le corporazioni tedesche avessero fmanziato Vopera dei traduttori croati, riuniti attorno a Stjepan Konzul, senza un esplicito invito del duca Cristoforo, consigliato da Vergerio. Nel lavoro si fa luce anche sul ruolo avuto da Vergerio nell'interruzione della stampa di prova del piccolo catechismo glagolita del 1561. L'autore allega al suo intervento la ristampa del "Razgovaranja meju paptistu i jednim Luteran" (1555) con la relativa trascrizione e con le note riguardanti la lingua deli'originale. Parole chiave: protestantesimo, Europa, Cinquecento, Pier Paolo Vergerio il Giovane, Primož Trubar O djelatnosti Petra Pavla Vergerija ml. (1489.-1565.) u vezi s naslovljenom temom več su pisali Christian Friedrich Schnurrer (1799.), Theodor Elze (1898.) i još neki od suvremenih (današnjih) autora. No, prije nego se osvrnem na njihove zapise, držim daje zanimljiv dio teksta iz pisma Franca Kidriča (Dunaj, 16. 1. 1911.) što ga je pisao Vatroslavu Jagiču, a odnosi se na P. P. Vergerija i Primoža Trubara. Kidrič naime piše, uz ostalo: Dragi gospod profesor! Moj odgovor na Vaše cenjeno pismo z dne 23. t.m. se je proti moji volji zakesnil, glasi se pa: (...) 2. V Vašem angleškem passusu bi nasvetoval sledeče korekture: a) "Incided by the example o f P. Truber's Slovenian version o f the NT". Mislim da ne izraža čisto točno stvari. Konzul je prišel v Rottenburg k Trubarju že l. 1552. Trubar je mislil na prevod biblije v hrvaščino še pred begom v Nemčijo (1548). V začetku l. 1555 pa se je oprijel iste ideje P. P. Verger in začel pregovarjati Trubarja, naj vzame sam hrv. prevod v roke. Morda bi se dal ta stavek takole formulirati: "Pač pri prigovarjanju Trubarja in Vergerja je začel prevajati Konzul o Božiču 1557 biblijo v hrvaščino s glag. p ." (v. pismo u Sveučilišnjoj i nacionalnoj knjižnici u Zagrebu, sign. R 461 Ob). Za današnjega čitatelja i filologa svakako je zanimljivo vidjeti što je prije 200 godina P. P. Vergeriju ml. pisao spomenuti Schnurrer u svojoj prvoj tiskanoj povije- sti o slovenskim i hrvatskim knjigama tiskanim u Urachu 16. stolječa. Odmah treba 104 ACTA fflSTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJEV A ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA 1 HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 reči da je Schnurrer želio biti objektivan u iznošenju podataka bez invektivnosti prema osobama koje spominje, za razliku od Theodora Elzea (1823.-1900.) koji je uz podatke unosio upravo tu neželjenu (za istraživača) subjektivnu prosudbu o poje- dincu. Opisujuči Trubarov početni rad oko tiskanja slovenskoga Katekizma i Abecedarija (1550), Schnurrer nastavlja: "Trüber hatte das Mögliche gethan. Freilich wurde von seinen Freunde im Vaterlande vornemlich eine Postille in windischer Sprache verlangt. Er hatte aber so viele Schwierigkeiten bei dem Druck erfahren, auch die erforderlichen Kosten mussten ihm so bedenklich werden, dass er sich berichtigt glauben konnte, die Sache nun ruhen zu lassen" (Schnurrer, 1799, 7-8). Da bi pokazao kako je ipak "s mrtve točke" Trubara, iznova, pokrenuo P. P. Vergerije ml. Schnurrer piše: "Neues Regen und Leben gab der Sache Pet. Paul Vergerius, ehemeliger Bischof von Capodistria, im Venetianischen Gebiet". Nakon opisa Vergerijeva života i rada te dolsaka u Tübingen (početkom studenoga 1553.), Schnurrer nastavlja: "In De­ cember begab er sich nach Göppingen (...). Er hatte dort seinen Aufenthalt bei dem Pfarer, Jakob Andreä". Buduči daje tada u Tübingenu zavladala zarazna bolest kuge, Vergerije je ostao kod župnika nešto dulje nego što je mislio. Tu je tada počeo razmišljati o prijevodu Biblije na slavenski jezik. Vergerije sam nije bio taj koji bi prevoditeljski pothvat mogao izvesti do uspjeha - prevesti Bibliju na slavenski. "Er hatte aber Trüber ausgekundschaftet. (...) Als er (Trüber, A. J.) nun von Vergerio schriftliche Anfrage erhilt, ob er sich getraue, die Bibel in di Windische und Crobatische Sprache zu übersetzen, wozu Er selbst nach aller Kräften helfen wolle, auch von einigen Fürsten und Herren Beihülfe zu schaffen vermöge; so wurde der Antrag freilich nicht abgewiesen. (...) Der Erfolg war dieser. Trüber verfertigte nun eine windische Übersetzung von dem Evangelium Mathäi, Vergerio bevirkte, dass der Herzog die nöthige Kosten bewilligte, die vorläufige Nachricht davon erregte in Krain unter den Evangelischen eine lebhafte Freude (...) auch der Land Propst, Johann Brentius, Begünstigte das Unternehmen" (Schnurrer, 1799, 14). Zbog spomenute zaraze širih razmjera, tiskara je iz Tübingena (tiskarska preša) prenesena u Reutligen, "der Druck nahm den wirklichen Anfang in der Mitte des Augustes 1555. Traber musste von Kempten nach Reutligen kommen, um die Correctur zu besorgen. So erschien also, vermutlich noch vor Ende des Jahres 1555 das Evangelium in windischer Sprache, trüber gab ihm als Beilage eine Auslegung über den katechismus, und ein Abecedarium (Schnurrer, 1799, 7-15). Zaključujuči svoj prikaz o Vergerijevu udjelu u prevodilačkom projektu, Schnurrer piše: "Man sieht, Trüber läst Vergerio alle Gerechtigkeit wiederfahren. Was Ihm eigentlich gebührt, ist Folgendes. Vergerio war derjenige, der es veranlasste, dass die Unter­ nehmung aufs Neue in Bewegung kam; sein Verdienst ist es, dass Herzog Christoph, und Land Propst Johann Brenz sich für dieselbe interesierte, dass nun der Druck 105 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJEV A ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 nicht gehindert, vielmehr thätig befördert wurde (...). Kurz, Trüber hätte ohne Ver- gerio nicht Viel, Vergerio aber hätte ohne Trüber gar nichts in dieser Sache aus­ gerichtet" (Schnurrer, 1799, 21-22). Theodor Elze če pak to ovako opisati: "(...) P. P. Vergerius, der protestantisch gewordene ehemelige päpstliche Nutius und Bischof von Capodistria, ein unruhiger Mann, hatte seit 1555 seinen Wohnsitz in Tübingen genommen und vermutlich hier bald von der neu entstandenen slovenischen Literatur Kenntnis bekommen. (...) In einer persönlichen Zusammenkunft zwischen Trüber und Verger zu Ulm (im Jan. 1555), an welcher auch der junge Pfarer von Göppingen Jakob Andreä teilnahm, ward ein plan verabredet, nach welchem das Neue Testament ins Slowenische übersetzen sollte, wobei auch schon eine krobatische Version ins Augengefasst wurde, während Verger zusagte, Gönner und Mittel für den Druck zu verschaffen u.s.w" (Elzeu, 1898, 5). U kojem sve kontekstu Elze spominje Vergerija u objav­ ljenim pismima Primoža Trubara (1898) v. str. 6, 7, 8, 20, 21, 26, 29, 30, 33, 41, 69, 82, 105, 106, 247, 254, 337, 417. Mirko Rupel u svojoj knjiži: Primož Trubar. Življenje in delo (1962, 83-106) vrlo iscrpno prikazuje veze Trubara s Vergerijem, te s pravom ističe: "Sodelovanje z Vergerijem je dalo štiri slovenske knjižice. Pomembna novost je bila, da so vse bile natisnjene v latinici. Trubar je opustil gotico svojih prvih dveh knjig, kjer ga je humanist Vergerij prepričal, da ta naša slovenske beseda s tejmi latinskimi puhštabi se lepše inu ležje piše ter bere" (Rupel, 1962, 91; Rupel 1950, 154; usp. još: Slodnjak, 1968, 29-30; Kluge, 1995, 28-30; Rajhman, 1986, 24, 29, 36; Bonazza, 1996, 29-32). 0 Vergerijevim zaslugama čitamo i u Trubarjevom zborniku (1908, 75) gdje Ivan Steklasa, uz ostalo, takoder piše: "Iz Istre so dobili protestanti najodličnejše zago­ vornike, kakor teržičkega škofa Petra Bonoma (1501-1546) in njegove naslednike Frana II. Jožefiča, pa tudi pokretnike slovenske književnosti; saj je brez dvoma Primoža Trubarja za obsežnejše književno delovanje oduševil senjsko-modruški, kasneje koperski škof Pavel Vergerij (1536-1548), ki ima tudi mnogo zaslug za osnovanje hrvatske tiskarne z glagolskimi in cirilskimi črkami na Würtemberskem". Fran Ilešič če takoder zapisati: "Trubar sam bi ne bil postal to, kar je postal, ko bi se ne združil z Vergerijem, ki je bil Hrvat, kolikor je bil Slovan; Vergerij ga je izpod- bodel, ko je obstal na poto svojega literarnega dela, in mu je naklonil tistega činitelja, ki gaje potem najbolj držal, Krištofa Wtirtemberškega" (Ilešič, 1908, XXX). 1 Vatroslav Jagič (1838-1923) če, pišuči o prijevodu Biblije na hrvatski jezik, u vezi s Vergerijem zapisati: "Als die neuaufgekommene protestantische Lehre auch für die Kroaten (...) eine in der Volkssprache abgefaßte Übersetzung des Neuen testaments für w ünsch­ enswert hielt, war die Ausführung dieses Vorhabens im Bereich dieser Sprache viel Leichter, als betreffs der slowenische Sprache Krains, obgleich die ersten Impulse zu 106 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJEVA ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA 1 HRVATSKOGA PR1JEVODA BIBLIJE, 103-140 dieser Tätigkeit von Krain ausgingen. Den in der kroatischen Sprache gab es schon, wie wir sahen, Lektionarien und durch die kirchenslavische Liturgie war die ganze christliche Terminologie schon festgesetzt. Alles das war betreffs der slovenischen Sprache nicht der Fall. Bei der Frage über die Errichtung einer slavischen Druckerei spielte anfänglich die Hauptrolle der berühmte P. P. Vergerius. Er beeinfluühmte P. p. Vergerius. Er beeinflußte bei der Übersetzungsarbeit den slovenischen Haupt­ vertreter Primus Trüber." (Jagič, 1913, 500). I Jože Koruza, govoreči o Trubarovim tiskanim djelima iz 1555., navodi Vergerijeve zasluge riječima: "Te knjige so plod sodelovanja Primoža Trubarja s Petrom Pavlom Vergerijem (ok. 1498-1565). Trajni in pomembni pridobitvi iz tega kratkotrajnega ustvarjalnega srečanja za nadaljnje delo Primoža Trubarja sta prehod od gotice (frakture), v kateri je izdal prvi knjigi, na latinico in usmeritev literarne dejavnosti predvsem na osrednjo nalogo protestantske književnosti, na prevajanje biblije. (...) toda za Trubarjevo odločitev, ki i bila lahka, saj se ni čutil sposobnega za prevajalca biblije zaradi ne­ znanja grščine in hebrejščine (...), je bil zaslužen izključno Vergerij z vztrajnim pri­ govarjanjem in vzpodbujevanjem" (Koruza, 1991, 57; usp. još: Hubad, 1881, 131- 145). U najnovije vrijeme Radoslav Katičič če pak u vezi s Vergerijem navesti: "Er war selbst italienischsprachig, stammte aber aus Istrien, aus Koper, das gerade an der Grenze des kroatischen und des slowenischen Raumes liegt, und so war ihm weder das Slowenische noch das Kroatische ganz fremd. Er beherschte jedenfals einiger- massen die slawische Sprache und wollte in seinem Bekehrungseifer auch diesen Feld tätig werden. Da seine eigene Sparchkenntnisse aber nicht ausreichen, glaubte er bei Trüber Unterstützung und Hilfe bekommen zu können. Vergerius hatte seine literarischen Ziele höher gesteckt, als Trüber es bis dahin gewagt hatte. Er wollte die Bibel ins Slawische übersetzen" (Katičič, 1996, 12). O Petra Pavlu Vergeriju ml. u povjetima hrvatske književnosti nači čemo takoder sličnih promišljanja, kao na primjer kod Branka Vodnika (1913), Slavka Ježica (1944), Mihovila Kombola (1961), Krešimira Georgijeviča (1969). Tako čemo u Vodnika pročitati, uz ostalo, kako je Vergerije "na poziv Krištofa, vojvode Würtem- berga došao 1553. u Tübingen i tu najjače razvio svoju djelatnost oko reformatorske književnosti. Petar Pavao Vergerije svojim velikim ugledom pribavio si je u Njemačkoj, naročito u Würtembergu, cijenu ideji o širanju reformacije na slovjen- skom jugu posredovanjem književnosti, ali dalje nije utjecao na ovaj pokret, jer je ostvio Tübingen i vodio akciju oko širenja reformacije u Litvi i Poljskoj" (Vodnik, 1913, 194-196; v. još: Mirkovič, 1960, 72-73, 130, 234-136). Slavko Ježič zapisuje: "Uz protestantizam je pristao i koparski biskup Petar Pavao Vergerije (1498-1565), koji je počeo medu Hrvatima širiti tu nauku, ali je prognan iz Kopra (...). Na poziv Krištofa vojvode od Würtemberga, došao je 1553. u Tübingen, 107 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJEV A ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 i tu je najviše razvio djelatnost oko reformacijske književnosti (...). Od Vergerija potječe misao, da se povede propaganda za protestantizam i medu Hrvatima. I več g. 1555. izlazi u Tubingenu prva hrvatska protestantska knjiga Razgovaranje meju pepistu i jednim luteran, stumačena po Antone Senjanine, s naznakom da je štam- pana v Padove" (Ježič, 1944, 97; v. Pretisak toga djela u ovoj knjiži). I u Georgijeviča nači čemo iste biografske podatke o Vergeriju kao i kod Vod­ nika, ali on dodaje što nema u Vodniku a ni u Ježica: "Vergerije je došao na ideju da se Sv. Pismo prevede i štampa na slovenskom jeziku, pa je savjetovao vojvodi da pozove Primože Trubara, koji je, izgnan iz Kranjske, živio u Rottenburgu (poslije u Kemptenu), s time da prevodi Bibliju na slovenski i hrvatski jezik (...). Zanosio se idejom da u crkvenom pogledu spoji sve Slavene putem zajedničkog jezika i tako ih zadobije za reformaciju. Mislio je da se Biblija štampa nekim sveslavenskim jezi­ kom, koji bi mogli citati svi Slaveni" (Georgiijevič, 1969, 14-15). Kad je u pitanju spomenuta ideja o zajedničkom jeziku i prijevodu Biblije na "sveslovenski" jezik, treba imati na umu Matiju Vlačiča Ilirika koji je takvu ideju prvi zastupao a bio je s Vergerijem u vezi (v. Mirkovič, 1960, 63). I Marin Franičevič o Vergeriju informira čitatelja: "Petar Pavao Vergerie ml. (1498.-1565.) nije bio Hrvat, ali je u hrvatsku knji­ ževnost ušao djelovanjem na hrvatskom tlu i još više suradnjom s hrvatskim protestantima te direktnim sudjelovanjem u radu kjiževne grupe iz Uracha. Taj bivši pravnik i svečenik, modruški, a zatim koparski biskup, koji je prihvatio reformaciju i pobjegao pred progonima inkvizicije preko Švicarske u Tübingen te došao u vezu s Primožem Trubarom i hrvatskim protestantskim krugom u Urachu, označen je kao suavtor na nekim slovenskim izdanjima, ali je po vlastitom svjedočanstvu (Ena molitev, 1555) zvanao citati i pisati hrvatski te je, čini se, u početku suradivao i s hrvatskim prevodiocima (Franičevič, 1974, 167). Kad je riječ o prevodenju Biblije u Hrvata i Slovenaca, onda se postavlja pitanje, tko je prvi dao ideju i poticaj za takav pothvat? Kao odgovor na to pitanje, držim, dao je sam Primož Trubar (1508.-1586.). Zato čemo njemu dati riječ. Tu njegovu riječ nači čemo u predgovoru prijevoda Novoga Zavjeta iz 1557. što ga je učinio Stipan Konzul. "(...) Zgoraj omenjeni gospod Vergerij mi je pisal, brž ko me je iztaknil, zapovrstjo nekaj pisem, želeč od mene izvedeti, če bi upal prevesti Biblijo v slovenski in hrvatski jezik; pri tem podjetju da hoče pomagati z dušo in telesom; da ima dobra poroštva od nakaterih knezov in gospodov, ki so tudi pripravljeni po­ magati pri tem potrebnem in blagem delu. Gospodu Vergeriju sem na njegovo pisanje in željo odgovoril najprej nekajkrat pismeno in nato, ko sva se sešla, vpričo nekaterih veleučenih teologov takole: Ne poznam nobene hebrejske črke, grško ne znam prav brati; vsagdo pa, ki bi hotel prevajati biblijo, mora najprej dobro in temeljito razumeti ta dva jezika. (...) Razen tega ne znam hrvatski ne brati ne pisati 108 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJEV A ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRV ATS KOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 (glagoljice ne pozna, A. J.). Zatorej, sem rekel takrat, se nočem lototi tega imenitniga in težkega dela, prevajanja biblije, razen če se mi dodelita dva kranjska ali spod­ nještajerska duhovnika ali dva druga učenjaka iz teh dežel, ki bi znala dobro slovenski in bi dobro umela latinski in nemški jezik, ter dva Hrvata, ki bi znala govoriti dobro dalmatinski in bosanski in dobro in prav pisati hrvatski in cirilski" (cit. Rupel, 1966, 74-75; njemački tekst v. kod: Sakrausky, 1989, 96-97). Trubar nadalje opisuje kako se je Vergerije trudio da se iz slovenskih i hrvatskih krajeva dovedu baš takvi pomagači koje je Trubar spomenuo za prevodenje. Jedan koji je želio poči, bio je iz Metlike, Klement Maly, no pred sam odlazak u Njemačku, iznanada je umro. Drugoga su našli na otoku Cresu Nikolu Mojžeša (iz Dalmacije); vješt je bio u latinskom i talijanskom jeziku. Došavši u Tübingen sa sobom je donio hrvatsku bibliju koju je on več preveo i napisao glagoljicom. Prevodio ju je od 1547. do 1554. Na Vergerijev nagovor i sva moguča obečanja, da če ga dobro opskrbiti za vrijeme dok se ta Biblija otisne, taj je čovjek nakon četiri dana boravka u Njemačkoj otišao natrag, uzevši sa sobom svoju bibliju. Naime u Tübingen je došao samo zato, da pokaže kako on ima več čitavi prijevod Biblije i da oni troše uzalud novac i vrijeme oko prevodenja iste knjige. Sve je to Trubar u predgovoru Novoga Zavjeta (1557) opisao, a to se je sve dogodilo prije dvije godine dakle 1555. (Und das ist geschehen vor zweien Jahren, das Wir mit dem offengemelten Crobaten dermassen haben gehandelt). Nakon što su iz Tlibingena poslali čovjeka da pronade toga Dalmatinca s prijevodom Biblije, a nije ga se više nikad pronašlo, Trubar navodi kako mu je Vergerije, dok se čekalo na svečenike iz Slovenije i Hrvatske, koji bi dalje pomagali kod prevodenja, da se primi prevodenja Evadelija po sv. Mateju. "Nakon toga zapovjedio mi je Vergerije da nastavim s prijevodom čitavog Novog Testamenta. Nišam odugovlačio s prijevodom duže od četiri mjeseca, sve dok sam spoznao da če naš započeti projekt biti od velike koristi slovenskom i hrvatskom narodu" (njem. tekst v. Sakrausky, 1989, 98-99). Nakon iscrpnih opisa u predgovoru Novoga testamenta - Ta pervi dejl tiga noviga testamenta - Trubar je naveo zapravo pravu intenciju svojega prevodilačkog rada: "To naše prevajanje pa bo po mojem mnenju napotilo tudi nekatere hrvaške duhov­ nike, ki se povsod po slovenskih deželah vzdržujejo z branjem maš, da se bodo naučili brati latinsko pisavo in da bodo naše spise prevedli v svoj jezik in pismo" (Rupel, 1961, 52). Osim spomenute Vergerijeve zauzetosti kao utemeljitelja "biblijskoga zavoda" u Urachu, vidljiva je njegova skrb za dolazak pomočnika iz Istre za što je pisao vojvodi Krištofu, ne bi li u torne i novčano pomogao (v. Kausler-Schott, 1875, 182, 184,211-213). Kao što obično biva u ljudskom životu, čovjek čovjeku, s vremenom, postaje teret, zavist se uvuče u dušu pojedinca a na površinu medusobnih odnosa netrpe- ljivost, mržnja. Tako sklad odnosa postaje poremečen a suradnja na zajedničkim 109 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJEVA ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRV ATS KOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 projektima počne se gasiti. Nešto slično se dogodilo i sa Vergerijem i Trubarom. Njihovi su se odnosi počeli hladiti, iako je 1557. Vergerije posredovao oko susreta Trubara s vojvodom Krištofom. Razlog ohladenju medusobnih odnosa neki žele vidjeti u Vergerijevu načinu ophodenja, što se vidi i iz sljedečeh citata: "Vergerio wollte die Leitung und Entscheidung in Übersetzungsfragen an sich ziehen und vor allem die wichtigen Vor- und Widmungsreden entweder selber verfassen oder ihre Intentionen und Adressaten bestimmen" (Kluge, 1995, 29). Uostalom, i sam je Trubar naznačio svoj odnos prema Vergeriju koji je nešto drukčiji negoli što gaje opisao u predgovoru N. T. (1557). Vidi se to iz pisma što ga je Trubar pisao "Presvetlom knezu in gospodu, gospodu Maksimilijanu, kralju češkemu, najvojvodi avstrijskemu (...), svojemu milostnemu gospodu" (2. januar 1560): "S prevodom biblije v hravaški jezik, ki ga naznanja Vergerij zdaj že četrto leto, ne bo nič, zakaj doslej ni za biblijo ali sploh za kako knjigo niti besedice prevedel v hrvaški jezik; vzrok je, da ne zna ne slovensko ne hrvaško prav govoriti, še manj prevajati. Tako tudi ne more dobiti nikogar, ki bi to hotel ali mogel storiti, čeprav je zavoljo tega mnogim in v marsikateri kraj z velikimi obljubami pisal itd.; o tem drugič več" (Rajhman, 1986, 42-43). Za poznavanje Vergerijeve osobnosti čini mi se relevantnim zapis što ga čitatelj može pročitati u knjiži Mije Mirkoviča Matija Vlačič Ilirik (1960, 135-136, bilj. 226), temeljen opet na zapisu Emilija Combe u knjiži Inostri protestanti, II., Firenze (1897, 444-445). Kod Mirkoviča naime čitamo: "Vergerije ostao je uvijek biskup (...). naviknuvši se u dugom razdoblju na rimsku megalomaniju i na dvorske navike, stvorio je i o sebi pretjerano mišljenje. Imao je prenaglašene manire jednoga mag­ nata, koji druge zaštičuje, dapače i onda, kad pruža ruku, da se njemu da. Mislio je o sebi, da je nezamjenljiv i potreban u mnogim stvarima, dapače i tamo, gdje nije za njega bilo nikakva posla (...)". Možda bi se u tom kontekstu mogla razumijeti i ona epizoda iz tiskare u Urachu o kojoj je Trubar 19. ožujka (marca) 1561. pisao Ljubljanskom crkvenom odboru. Trubar je tada boravio u Kemptenu gdje i piše to pismo: "Med tem mi piše gospod Ungnad po lastnem slu (kuriru), naj se brž odpravim v Tübingen, ker da je pri hrvaškem tiskanju v predgovoru nekaj narobe" (riječ je o tiskanju probnog malog Katekizma glagoljskim slovima, v: Jembrih, 1994, 1995, 1997). Trubar nastavlja: "zakaj Vergerij da je pod Skaličevo poslanico zapisal te le besede: 'Takoj v prvi poli (od zgolj šestih) se kaže velika častihlepnost; poveličanih je namreč pet imen in pripoveduje se o nekaterih stvareh, ki niso resnične. Ali bo to učilo Hrvate skromnosti in ponižnosti? O da bi Bog to podjetje podprl. Bojim se pa, da ga ne bo, ker sovraži ošabnost in častihlepnost. Zakaj ne bi smel kristjan povedati, kar opazi? Peter Pavel Vergerij'. In Vergerij je tako podpisano polo pslal njegovi milosti, in h knezu je Vergerij sam odjezdil. Zaradi tega je knez njemu, gospodu Ungnadu, sam pisal, naj spremenijo predgovor, tj. naj odstranijo Skaličevo poslanico in imena itd." 110 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJEVA ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 (Rajhman, 1986, 84). Kao što je poznato, na mjesto Skaličeve poslanice Trubar je napisao drugi predgovor (v. Jembrih, 1994, 1995, 1997). I na kraju. Bez obzira što Vergerije nije prevodilački ovjekovečio svoje ime u Ugnadovu "Biblijskom zavodu" (v. Jembrih, 1990) utemeljenom u siječnju 1561. u Urachu, ipak je u povijesti reformacije u Njemačkoj i susjednim zemljama ostavio ’trag svoje djelatnosti i to, direktnim kontaktima na dvoru pruskoga vojvode, poljskog kralja itd. I još nešto. Kao savjetnik vojvode Krištofa od Würtemberga (1515-1568) pridonio je torne da je sam vojvoda novčano podupirao rad hrvatskoga prevodilačkog kruga u Urachu, što ipak nije zanemarivo, pogotovo ako se ima u vidu kasniji rad kod prevodenja na hrvatski jezik, na čelu sa Stipanom Konzulom i Antunom Dalmatinom (v. Bučar, 1910, 31-46). Osim toga, mogli bismo pretpostaviti da je i poslednje djelo na hrvatskom jeziku tiskano u Urachu 1565. kao plod Vergerijeva poticaja. Riječ je o knjižici Beneficum Christi. Govorenje vele prudno, koju je Konzul več 1563. tiskao glagoljicom. (v. Jembrih, 1996). U prilog toj predpostavci ide činjenica da je, u vrijeme progona Vergerija iz Kopra, postupak inkvizicije, "započeo (1546) saslušanjem osamdeset svjedoka. Svjedoci (...) iskazali su, da je koparski biskup Vergerije širio prote- stanstku knjižicu 'Govorenje' (o dobročinstvima Krista)" (Mirkovič, 1960, 73). To je moglo biti prvo venecijansko izdanje iz 1543. na talijanskom jeziku, ili drugo tiskano 1546. (v. Jembrih, 1996, 6-7). Svakako je Vergerije mogao preporučiti Stipanu Konzulu (1521-1579) da priredi i hrvatsko izdanje na latinici što je i učinio, a tiskao 1565. godine u Urachu. Sve što je dosad rečeno u vezi s Vergerijem i njegovom zauzetošču oko nasto- janja da se Biblija prevede na slovenski i hrvatski jezik, ide u prilog Vergerijevih neprijepornih zasluga za taj pothvat, bez obzira na njegove ljudske slabosti bez kojih nisu bili ni njegovi suradnici. Zasluga je Vergerijeva u torne što je na njegov "nagovor uvedena u protestantska izdanja humanistima omiljena latinica (umjesto gotice). Njegovim nastojanjem objavljene su u toku jedne godine četiri slovenske i jedna hrvatska knjiga. Dok su slovenske knjige (Evangeli sv. Matevža, Abecedarium, Kathekismus, Ena molitev) označene inicijalima Vergerija i Trubara ili Vergerijevim imenom, uz hrvatsku raspravu Razgovaranje meju papistu i jednim luteran, navodi se ime Antuna Senjanina (...)" (Vrankič, 1977, 130). Upravo zbog tih činjenica Petar Pavao Vergerije mladi, kao pravnik, diplomat i vjerski reformator po rodenju Kopranin, ostaje zapamčen u povijesti hrvatske i europske reformacije u 16. stolječu. 111 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJEV A ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 R A N G E ' IVI E G I V P ’M p gcdnim Lu^ S T V M A C. E N O P O Antone Segniantne- Stampan v PadoueMifezaSe* tembra po Gracioze Per* , cacine * godiš* chie* Meju Papistu i jednim Luteran(om) STUMAČENO PO Antone Senjanine Stampan(o) u Padove miseca setembra po Gracioze Percacine, godišče 1555. teran,.. RAZGOVARANJE 112 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJEV A ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 Papifta. Gefi ti gedangiofchie od onih , chi fehuaftagiu zalm itididinftuood Ras gia po uere bres zarabglfengii' Cha.rftiantn» Bog ne prigimglie dila,cha mili dou cignena, ibuduchy Ifucharft doucinil dila za me,chada gia imam ruidinu od gnega,i vcru za mochrj mu verouati, i prigiatgeza mogie zgledno tacouuom verom prihagiam za priticati Rai bres mogih zarabgl icngu PA P. Teznam naparuu, Tigefigedanue* lih Luteran,tudgie ti fcacefszagouori* ti od vere , i hochiefs da ona gre na* prida, i da dila nafta gefu za niflare* ^ M inepogardugicm o dila naregena od Boga, i vcignena fuerom da acho dobro ona cha cinice v i , cha gefu bres uere, i fagnanaodgliudi, i v velikom dilur proriuna naregiegiem Boxgim^ P A P , Ne verugiefs ti fiietim fcupfchy:> nam,reccnim Papom,i od Tuetaaz i od otaaz ftarih , chi gefu oni chi xudarxus r H gi^ riquu!'^ Coia ne verugiem družim,nego fueto mu uagclgiu fina Boxgiega Ifufa char* fta Papista: Jesi li ti jedan jošče od onih, ki se hvastaju za imiti didinstvo od raja po vere brez zarabljenji? Karstjanin: Bog ne prijimlje dila, ka nisu doučinjena, i buduči Isukarst doučinil dila za me, kada ja i am svitlinu od njega i veru za moči mu verovati i prijat za moje z jednom takovom verom, prihajam za priticati raj brez mojih zarabljenji. Pap. Te znam na pravu, ti jesi jedan veliki luteran, tudje ti skačeš za govoriti od vere, i hočeš da ona gre naprida i da dila naša jesu za ništare. Kar st. Mi ne pogardujemo dila narejena od Boga i učinjena s verom, da ako dobro ona ka činite vi, ka jesu brez vere i sanjana od ljudi, i u velikom dilu protivna narejenjem1 Božjim. Pap. Ne veruješ ti svetim skupščinam, rečenim papom i od svetac i od otac starih, ki jesu oni ki udržuju2 crikvu? Karst. Ja ne verujem družim, nego svetomu vanjelju3 sina Božjega Isusa Karsta, 1 U originalu: "naregiegiem" umjesto naregiegiem to jest: naregiengiem. 2 "xudarxugiu" svakako pogrešno. 3 "vagelgiu" valjda je črta iznad a ispala mj. -vagelgiu. 113 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJEVA ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA 1 HRV ATS KOGA PR1JEVODA BIBLIJE, 103-140 fta Gofpodina naiTegajionim, alifeups fchynam , ali fuetzem,oli otzem chi g a fu vasda bili tuardi na chm H oichutc pitate,od nichihdrughili P A P , Cglienfa paruo redm i, bil imil ti frni® noft za poiti vdiglie, fprida gednoga chraglia,bres imiti chaco gednoga, chi bi te popeglialji molil za te C rieftano* nito c* zato hochieiš ty rechi da imafe poiti vdiglie chuBogud molitgabres vazeti vfridengie od coga fuetza, Popadafs ti cholica slicangia od C H*, fiiitagiefu ti draga , gia niman za sli^ lic fprida otza nepefcoga , i molim gnega za gedinoga vsriclnica ifirchar; fta,znagiuchij zato , da gia nifan do; ilo g ia n , da iilugiucliyfe za posluflati gnegouoy vogli, G iefitivpreurachienoyitiisleodo; P A P . nih,chi tagie da Papa geft glaua od zri que,i vdarxati na zemglie mifto od fuetoga Petra,i od Bogat' G ia fam od misle da v prauoy zrique C H . A 2 od gospodina našega, i onim ali skupščinam ali svetcem, oli otcem ki jesu vazda bili tvardi na tim. Pap. Hoču te pitati,4 od nikih drugih čljeni a paravo reči5 mi, b il' imil ti sminost za pojti vdilje sprida jednoga kralja brez imiti kako jednoga, ki bi te popeljal i molil za te? ne stanovito,6 za to hočeš ti reči da ima se pojti vdilje ku Bogu i molit ga brez vazeti usridenje od koga svetca. Kar st. Popadaš ti kolika slikanja od svita jesu ti draga, ja nimam za slidovati7 nego besidu Božju, ka me uči čisto da sprid pridem vdilje sprida otca nebeskoga8 i nolim njega za jedinoga usridnika Isukarsta, znajuči9 za to da ja nisan dostojan da silujuči se za poslušati njegovoj volji. Pap. Jesi li ti u prevračenoj misle od onih, ki taje da papa jest glava od crikve i udržati na zemlje misto od svetoga Petra i od Boga? Kar st. Ja sam od misle da u pravoj crikve 4 "Hoichute pitate" mj. hochiu te pitati. 5 mjesto reci, ali se i u imperat. pogrešno govori reči. 6 "stanoHito" je štamp. greška. 7 "slidoueati" je štamp. greška, tako i 8 "nepescoga, te 9 znagiuchij". 114 ACTA fflSTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJEV A ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 ©d charfta, ny druga glaua nego Ifu* charft fam , i verugiem dob ro , da od Rimfche zriquc, cha geft iedna ftuar pregliubodeunena, i fpuriana ,geft fa* da glaua on preuelichi lfcimira,i tam* gnachod Paula Cetartoga. PAP» I mi dimo da potribugie posluflatt fuemu ononu^ca zapouida Papa gioiP1 chie acho on xiuie zlo , zac Ifucharft rece , cinte ono cauam zapouidagiu, a ne cinte po dilahgnih. q pj Ca ima cinitigedan sdrughim,Pifci, iF arixri pripouidahu nauchmoyfefa narcgen od B oga,zato charft rcce,da vonom imagiubitisliftani , Papa ffca* nouito hochie filitigliudi, da vcrugiu ftuarc od gnega fagnane protiua via* ftitoy rici Boxgioyr' P A P. ^ ca ti difs od Sacramenti c" zriqua cha ima oblaft hochie da budu fes dam, i taco mnogo vrime gieft fe obss IuxiIo ,hochiefs ti protiua rechy giofs tomiri C H* Sin Boxgi geft naredil dua farna, T o geft charft , i filetu večeru ,ali prh cefchicngie,drugi pet gefu priloxenf od vaife glaue, i vam fe vidi lipa ftuar, za od karsta ni druga glava nego Isukarst sam, i verujem dobro da od rimske crikve, ka jest jedna stvar preljubodevnena i spurijana, jest sada glava on preveliki licimira i tamnjak od Pavla četartoga. Pap. I mi dimo da potribuje poslušati svemu onomu ča zapovida papa, jošče ako on živje zlo, zač Isukarst reče: činte ono ča vam zapovidaju a ne činite po dilah njih. Kcirst. Ca ima činiti jedan s drugim? Pisci i farižei pripovidahu nauk Mojzesa narejen od Boga, zato Karst reče da u onom imaju biti slišani, papa stanovito hoče siliti ljudi da veruju stvare od njega sanjane protiva vlastitoj riči Božjoj. Pap. A ča ti diš od sakramenti? crikva, ka ima oblast, hoče da budu sedam, i tako mnogo vrime jest se obslužilo; hočeš ti protiva reči još tomu? Karst. Sin Božji jest naredil dva sama, to jest karst i svetu večeru ali pričeščenje, drugi pet jesu priloženi od vaše glave i vam se vidi lipa stvar 115 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJE V A ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 daJKitife vciniti pametriigijncgo gefl; Bog,ifudiarfl,idyhfueti i Po vode od charfla mi prigirngliei P A P m o miloil,t duh fueti., i onda tu dgie nailanemo chariliam.ofuitglieni , a chi ne prime onu uodu nemorenayti m iloil pri BogUjniofuitgliengie^adifs ti od toga? Ifabraniegeil vicgne ,zato izabras C H . ni gefu chi naydu m iloil pri Boghe, od choga ishagia fpaflengc nashe, a ne od vod e, ifltno gefl da ona imafe pr i* gtati, i charflitifte fciftom vodom od zakofcogasIuxbcnika bres uaffih ulgi fole,isline ichriimechagciu namazan, gia jiomamgliengtaod gliudi; Chacoigcrii le Bifcupi oni chi confa. p A P* chriuagiu one tri vlgia. ftolico lipimi Ceremoniami na dan cetartoga vcli^ • coga,zacni magiufe ftauiti v vodu od charfla buduchy fuechicni i buduchy tako vcinili nafti parui toliko vrime. vdigHec1 Ž n aszacizac naffa R egu lageilc» C H « u o , da nechiemopriilati > da v zrique imafe žavicinitiftuar, chuny naredil Ifus charfti Ifus charft ny naredil ta .vi* A 3 gih. za htiti se učiniti pametniji nego jest Bog i Isukarst i duh sveti. Pap. Po vode od karsta mi prijimljemo milost i duh sveti i onda tudje nastanemo karstjani osvitljeni, a ki ne prime onu vodu ne more najti milost pri Bogu ni osvitljenje. Ča diš ti od toga? Karst. Izabranje jest vičnje, zato izabrani jesu ki najdu milosti pri Boge, od koga ishaja spasenje naše, a ne od vode. Istino jest da ona ima se prijati i karstiti se čistom vodom od zakonskoga službenika brez vaših ulji, sole i sline i krizme, ka jesu namazanja i omamljenja od ljudi. Pap. Kako? jesu le biskupi oni ki konsakrivaju one tri ulja s toliko lipimi ceremonijami na dan četttoga velikoga; zač nimaju se staviti u vodu od karsta, buduči svečeni i buduči tako učinili naši parvi toliko vrime udilje? Karst. Znaš zač? zač naša regula jest ovo da nečemo pristati da u crikve ima se za učiniti10 stvar ku ni naredil Isus Karst: Isus Karst ni naredil ta ulja, 1 0 " v ic in iti" . 116 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJEVA ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRV ATS KOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 gla, zato migih nechiemo nfcha fiaflr parui gefugie potribouah', čholico fe hochie. P A P , Taco nechiece htitt da uaffi fini buda chrismani,« pomazani na ccla 5 i da ne* mochnicichada flöge za vmriti budu tacage mazani po ociafy vufTiah 3 i po oflalih mifteh* C H* Bognascuuayodtacouihpfouangi» chada fe maxa cela magliahnim, vafli Bifcupi vam dagiu razumiti , za prillauiri uam duh fueti i chada maxu Bolnicijdigu da po ouorn pomazangiu Qdpuschiagufegrin.,cha hote biti pfoi itineacho caniiur'ödpriteoci, odprite* P A P , ZIac fe nepochlagniate ui tilu , i carui charflouoy u oflie pofuechienoy i C H . Giere Iiucharflrece3gygte3i pygte umoge rpomenargic,ncrecezdmgnite gore,i pochlonitemufe ni nofitega na procefiion* P A P . Zaco^vi verugetelcza vazeti,i bla* gouati iirino gnegono tilo , i piti iflino gnegou carfjfuacbf cas chi feprices? chiugetei C H* Bres fumgne fuaco chrat,chi mi ver> nicž zato mi jih nečemo, nika naši parvi jesu je potribovali koliko se hoče. Pap. Tako nečete htiti da vaši sini budu krizmani i pomazani na čelu, i da nemočnici kada stoje za umriti budu takaje mazani po očah i ušah11 i po ostalih misteh? Karst: Bog nas čuvaj od takovih psovanji. Kada se mažu čela maljahnim, vaši biskupi vam daju razumih za pristaviti vam duh sveti i kada mažu bolniki, diju da po ovom pomazanju odpuščaju se grisi. Ka hote biti psostine, ako ta nisu? odprite oči, odprite. Pap. Zač se ne poklanjate vi tilu i karvi Karstovoj u oštije posvečenoj? Karst. Jere Isukarst reče: jijte i pijte u moje spomenutje, ne reče: zdvignite gore i poklonite mu se ni nosite ga na pročešijon. Pap. Za to vi verujete le za vazeti i blagovati istino njegovo tilo i piti istino njegovu karf svaki čas ki se pričeščujete? Karst. Brez sumnje svako krat, ki mi vernici 11 "ociah, vussiah" L. pl. staroslovenski. 117 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJE VA ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 t t íd caíhigemoueceru prígíitiglíemo íftínognegouo Tilo , i prígimgliemo iftfnu gníegou carf, i on ch ruh , i ono um onifunaga zlamengia,¿ hochiemo da gioschie i Suitouní ímagiii prígíati carf.zac isucarft rece, pygte od ouoga fui, chu naredbu nem oguprom ínitini papi.ni concili) ni Angeli nebeschi, Vélica, ftuar geft,da hochíete biti taco ofb'naniza luiri le pífigioschie da fte fuitouni carf posuechienu, chaco pigegiu Redovnich prí okari, ne vs? imoxugicfe vam,da u Oftie,to geft u ti ie vdarxafe,gioschie carft/ Gofpode ne,ny dotioglie,da potril C H* buge cíniti trismeno ono ca zapoui dal geítirucharíldrucharfi: rece,pygtc fui, n i rece, sluxbcnici famo piuct, adruzi ne,Ioílinacíun, i fcupa necifluo uelico geft uaíTe,da imiuchy zgedne ftrane na redbu ulafticuod Ifucharfía, zdrughe rafutgie , i neposlug od nichih gliudi bochiecc barxe síidouati nego onu» D a puftimo fada.to,ca geft odmagne P A P , potribe,a chovi fpouidate da prigm u grliuchy Oftiu,chadafe priceschiugete, ui prigiroglite iftino tilo carftouo ,i A 4 piuch^ častujemo večeru, prijimljemo istino njegovo tilo i prijimljemo istinu njegovu12 karst, i on kruh i ono vino nisu naga13 zlamenja, i hočemo jošče i svitovni imaju i prijati karst, zač Isukarst reče: pijte od ovoga svi, ku naredbu ne mogu prominiti ni papi ni končiliji ni anjeli nebeški. Pap. Velika stvar jest da hocete biti tako ostinani za htiti le piti, jošče da ste svitovni, karf posvečenu kako pije ju redovnik pri oltari; ne uzmožuje14 se vam da u oštije, to jest u tile udrža se jošče karf? Karst. Gospode ne, ni dovolje da potribuje činiti trizmeno ono ča zapovidal jest Isukarst. Isukarst reče: pijte svi, ni reče: službenici samo pijut15 a druzi ne. I ostinačijun i skupa nečistvo veliko jest vaše da, imijuči s jedne Strane naredbu vlastitu od Isukarsta, s druge rasutje i neposluh16 od nikih ljudi hočete barže slidovati nego onu. Pap. Da pustimo sada to ča jest od manje potribe. Ako vi spovidate da prijimljuči oštiju kada se pričeščujete vi prijimljete17istino tilo Karstovo, i pijuči 12 "gnegou". 13 možda "naga" znači gola, ako nije pogreška mj. nego. 14 "vsmoxugie". 15 "piutt'upravo: piju". 16 "neposlug". 17 "prigimglite". 118 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJEV A ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRV ATS KOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 píuchy fcatexa, pígete íftínu gncgönu carfiizaczatoodpricugeteuiza priti ná naííemaflcjV chih fe caftuge ono ífto pofuícbienge:,cho bi vcígneno na chriV xu,i on dica geft iftino T ilo, iftina carf charftouad C H . T o g eft himbeno , vaífa mafia ny pofuichienge, v onoy vafioy oftíe ne prigimglicíe T ilo , v onoy cafte ne pri; gimgliefecharfcharftoua , zac vi giu ne cínife po naredbe Ifucharftouoy, zato ida mafia, geft gedna vélica Ido* latría,ipmraxengc,htiuchí vi rechy da ona geft pofuiduege, i da fe more prí* druxicí to za xiuih,co za martuíh,i daíe cini preobrachíenge3i buduchy giu oft cuarnilí od tolíchih vfridengi od íuetih martuih, od tolíchih chaco zacarangi,i od tolíchih drugih neciftuí cinte cha; co cinimo mi3to geft da gedan zacofchi sluxbenich uam prípouida, i vas ñau; c i , ca geft ona ßoxaftnena vecera,! pačil vam poda chruch , i vino po vía; ftícoy naredbe charftouoy, i onda acho budete ímili veril,prigatchicce gnego; uo ti Io,i gnegonu carf. P A P . Z ouete vi zaconfcoga sluxbecnica gednoá s kaleža pijete istinu njegovu karf, zač za to odprikujete vi za priti na naše maše, u kih se častuje ono isto posvičenje ko bi učinjeno na križu i ondika jest istino tilo, istina karf Karstova? Karst. To jest himbeno. Vaša maša ni posvičenje, u onoj vašoj oštije ne prijimlje se tilo, u onoj čaše ne prijimlje se karf (Isu)karstova, zač vi ju ne činite po naredbe Isukarstovoj, zato ista maša jest jedna velika idolatrija i omraženje, htijuči vi reči da ona jest posvičenje i da se more pridružiti to za živih to za martvih, i da se čini preobračenje, i buduči ju oskvarnuli od tolikih usridenji od svetih martvih, od tolikih kako začaranji i od tolikih drugih nečistvi. Činte kako činimo mi, to jest da jedan zakonski službenik vam pripovida i vas nauči, ča jest ona božanstvena večera, i pak vam poda kruh i vino po vlastitoj naredbe Karstovoj, i onda, ako budete imili veru, prijat čete njegovo tilo i njegovu karf. Pap. Zovete vi zakonskoga službenika 119 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJEV A ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 gednoga P o p s , tfii ge& R egíeni ma? za n vlgíem fuechícním po rukah ged¿ nogaBifcupa catdí caflfogav Gofpode ne geft gedna frnamía, t Q p í. gedno ochrabuglíenge fue to ca cini on BiT¿up,nayme chada vgcdno nico od godífchiaj on fe ftauizacariti ona nica trogia vigía (chaco gíure geít receno) í pach fgíednimod onih maxe ruche gednoga Popa , íverugeda mu dage m och, za ciníti priti charfta v mefe,i coffcah dolícafncba za marmgnatí ni? che rici fgor gednoga malo tcfla , fta# nouítogcfl frartiota. leza pomis!iti,to.? lico vcchie da obícugece rechy ,d an e potribuge da on cakofPop bude gedan opiauaz,gedan curbar,gedá ¿garz, geda fmutgnach,gedan neslougniach, i geda prafazjgere ne protiuugiuchy to fue, ui hochicte,da v chripoíle od onoga po? mazangia, on more pridobiti oblaft za vciníti cada hochie priti Ifucaríla na zem gliu, A có ne bífle bilislipi, bifteíle ochíutílile od tolichih vdih nepodob? íchyni. A có ti imafs tolikoztemísle , mním da tí ímaísgiofchíe imiti malu fcarb od A 5 duíTe jednoga popa ki jest rejen i mazan uljem svečenim po rukah jednoga biskupa katoličanskoga? Karst. Gospode, ne. Jest jedna smamija i jedno okrabuljenje sve to ča čini on biskup, najme kada u jedno niko od godišča on se stavi za čariti ona nika troja ulja (kako jure jest rečeno) i pak s jednim od onih maže ruke jednoga popa i veruje da mu daje moč za činiti priti Karsta u mese i kostah dolika s neba za marmnjati nike riči zgor jednoga malo testa. Stanovito jest sramota le za pomisliti, toliko veče da obikujete reči, da ne potribuje da on takof pop bude jedan opijavac, jedan kurbar, jedan igarc, jedan smutnjak, jedan neslovnjak i jedan prasac, jere ne protivujuči to sve, vi hočete da u kriposte od onoga pomazanja on more pridobiti oblast za učiniti kada hoče priti Isukarsta na zemlju. Ako ne biste bili slipi, biste se očutili le od tolikih velikih nepodobščin.18 Pap. Ako ti imaš toliko zle misle, mnim da ti imaš jošče imiti malu skarb od 18 "nepodobschyni". 120 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJEV A ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 dufle tuoga otza ,od coga geti didinacfc, i nimafs nigdar moliti z a gntega. r tt Pifma v tora gefu precharftianine, cha diu , chi vmira fxiuom verorii v Boghe ima xiuot vicgni, chi nima uu veru,i ne vmre u Boghe, geftdiaiji le f, zato geft pretafchyna > i neciftna ftuar moliti za martuih. P A P G iaznam da vi bifte htili giofch.ie 'daPopi,ali Sluxhenici zriqueni bihu* feimilioxeniri > da ta ftuar geft od A* poftate ali oluemica , i od polouer* nica. C H» zouci"s od Apoftate aii od poloucrnica onu chu Gofpodin Bog geft zapouidal v fuih narauah od gliudi, T o geft predreti matrimoi nyg , i vi drughi geftc od taco pre* urachiena ftrda , da hochiece da va(V fi Popi xiuiu barxc fada Igiednom bludnizom , a fada sdrugom , nego iobdancom podrcnom. P A P Mislim gioichie da ti ne grcs nigs darfefpouidari, ni Popu,nifrartu , ni fcarbiiTe za imiti od gncga odriftengc niza vciniti po coru,ali zadouogliengc, ca on ti zapouidaza cuogegrifi. Clouih duše tvoga otca, od koga jesi didinak, i nimaš nigdar moliti za njega. Kar st. Pisma u tom jesu, prekarstjanine, ka diju, ki umira s živom verom u Boge ima život vičnji, ki nima živu veru i ne umre u Boge jest djavlef, zato jest pretaščina i nečistna stvar moliti za martvih. Pap. Ja znam da vi biste htili jošče da popi ali službenici crikveni bihu se imili oženiti, da ta stvar jest od apostate ali otvernika i od polovemika. Karst. Ti zoveš stvar od apostate ali od polovemika onu ku gospodin Bog jest zapovidal u svih naravah od ljudi, to jest presveti matrimonij, i vi drugi jeste od tako prevračena suda da hočete da vaši popi živiju barže sada s jednom bludnicom a sada s drugom, nego s obdankom počtenom. Pap. Mislim jošče da ti ne greš nigdar se spovidati ni popu ni fratru ni skarbiš se za imili od njega odrišenje ni za učiniti pokoru ali zadovoljenje, ča on ti zapovida za tvoje grisi. 121 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJE VA ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 Člouich chi razumi iftrinu , nima* C H* fe fpouidati, nego Bogu , i Blixinicu cadaga geft naudil, raca druži ne* mogume odriiiid nego fam B og , i ny drugo zaufmoxenge za grifi ,nego zaufmoxenge cho vrinil geft ifuchariT. Nigdor more viifti v Ray , acho on P A P . ny dobro ocifchien od ofchuargnengi od fliogth zlih d iil, i tamnih befidof, zato geft potribno da budet Purgaco* rygzatim xiuotom .dan geda giofehie to ne verugefsfc’ Pace uerugem da gefu dua od Purga* C H . torioUjgcdan geft za dufTe ,i ta geft carf od ffucharfta Blaxcnoga, chi geitgie o* riftii3i oprafni more biti drughi purga* torygzaduile jDrughigcit chi fprax* gniuge.i fciTchiuge moigne,xitnice,t ui* nariccji ta geft Papin, od Popof, i fra* trof. O nebore ti}T i hochfcfsgiois rechy, P A P . da Papa nemoredatilndulgenciejipo* mochie3i proflitifagriflengeji muchu 3 i chada hochiezahraniti odriffengia od jitchih grihouf. Neboh fi ti tuoge dufle 3 acho ti mislifs, C H* dadruehimogu odpuftitigrifi, budut chaco Karst. Človik ki razumi istinu, nima se spovidati nego Bogu i bližiniku kada ga jest naudil, paka druži ne mogu me odrišiti nego sam Bog i ni drugo zauzmoženje1̂ za grisi, nego zauzmoženje ko učinil jest Isukarst. Pap. Nigdor more vlisti u raj; ako on ni dobro očiščen od oskvamjenji od svojih zlih dil i tamnih besidof, zato jest potribno da budet purgatorij za tim životom. Da ti jeda jošče to ne veruješ?? Karst. Pače verujem da jesu dva od purgatorijov: jedan jest za duše i ta jest karf od Isukarsta Blaženoga, ki jest je očistil i opral, ni more biti drugi purgatorij za duše. Dragi jest ki spražnjuje i ščiščuje mošnje, žitnice i vinarice, i ta jest papin, od popof i fratrof. Pap. O nebore ti! Ti hočeš još reči da papa ne more dati indulgenčije20 i pomoče i prostih sagrišenje i muku, i kada hoče zahraniti odrišenja od nikih grihof.21 Karst. Nebog22 si ti tvoje duše, ako ti misliš da drugi mogu odpustiti grisi, budut23 19 "zausmoxenge". 20 M ožda je bolje citati: induljencije i tako sve ostale iz talijanskog primljene riječi kao konšiencija ili kumšiencija, superstición, devoción. 21 "g rihou f. 22 "Neboh". 23 Upravo: budu. 122 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBR1H: VERGERIJEVA ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PR1JEVODA BIBLIJE, 103-140 chaeouife, hoeeiza proftiti fagrifiifgia, im uchenego Bogpolfucharfte. P A P ^ue te IU0S€ vmegia gefu no* * U3ji farno od cridefec ofa godyfch odL le gefu pocati biti vcena od Martina Lutera,Iod onoga inoga imenom V er gcria,chihote vechie radrj i berile poyi d slufiti onim luteranom , igm m poi mochi,nego biti Bifchup, i slufitipapi idabigaDiaualponefaltoga iftoga zac nam velich.ii fcodu cinni. C H . Sue te nafte misle,t vmegia gefu fta* ra,i.pocahu vcitifc odProroci , od L fucharft-a,iod Apuftohji Papi3ali Ans ticarfti fuogimi iiuorengi obriuenimi,! pomazanimi biinrge zacopali, i facrili poddrughe misle,i vmegia fmisglena, i fagnana od onih M artin L uter iilb no.i drughi naiH sluxbenici, nifu vcU hili vmegia noua , da nauči cha gefu ftara,i ta gefu cacolicafca, i Boxa(luc> na. P A P . Nefrechni vijbihotefeimili leochic utiti,achonc bihote b ilislip i,ifm am i ni,da gdiui geife vasda , gcil cogode fmuchiege.i neuoglia , i gdi gefl zriqua Rimfca, vasda xiuiefc v vcfegliu i v miru kako vi se hote, i za prostih sagrišenja i muke nego Bog po Isukarste. Pap. Sve te tvoje misli i umenja jesu nova i samo od trideset osam godišč odšle jesu počati biti učena od Martina Lutera i od24 onoga inoga imenom Vergerija, ki hote veče radiji25 i berže pojti služiti onim luteranom i njim pomoči nego biti biskup i služiti papi, i da bi ga djaval ponesal toga istoga, zač nam veliku škodu čini. Karst. Sve te naše misle umenja jesu stara i počahu učiti se od proroci, od Isukarsta i od apustoli, i papi ali antikarsti svojimi stvorenji obrivenimi i pomazanimi bihu je zakopali i sakrili pod druge misle i umenja smišljena i sanjana od onih. Martin Luter istino i drugi naši službenici nisu učinili umenja nova, da nauči ka jesu stara i ta jesu katoličanska i božanstvena. Pap. Nesrečni vi, bihote se imili le očutiti, ako ne bihote bili slipi i smamni, da gdi vi jeste, vazda jest kogode smučenje i nevolja, i gdi jest crikva rimska, vazda živješe u veselju i u miru. 24 "lod", i ocl. 25 "radij". 123 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJE V A ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 silim j Ne vidite da fuachicasgefurnrio® zi od vasobifrcn!,tsaxgani, alinaymai gne utamnicani, i badeni,T o geft le zla menge da vi gefte v nauidoftcBoxgft oy. A cho to gcft dobro zlamenge ,za C H» miti za poznati oni chi gefu vnauido* fte boxgioy ,tada potribuge rechy dali fucharft geftbilon giofchie v nauidoi fte Boxgioy , gere on gcft bil v ftie uri me xiuota fuoga vmaran , ipogargen od Farixei,i na fconcangelachie,vczan i popeglian za vmriri fgor gedrioga chrixa , chacogedan rasboynich,inai protiuno potribuge rechy ,d a ona Sri nagoga od Poglauizou, od Redouniec of3od Pifaaz, i farixeof, geft bila iftina zriqua , gcre bihu B ogati, i xiuiabu finnogom fuitloftgiom i oholiom. Vidifte leda moria /glad, iR a ta ,iP A P . fuaco zlo grede cichia uaifcga računa» gere vi ftefte dilili od vmcngia3imisie od vaftih ftarigih. • , Tcncuoglieu' protiuftua mi nahai C H* giamo v pifmc , da obicugiu priti taco neciftiuim 3chaco dobrim , nizaimits gie moremo rechy da. fmo v nauidos fte Ne vidite da svaki čas jesu množi od vas obišeni i sažgani ali najmanje utamničani i bandeni.26 To jest le zlamenje da vi jeste u navidoste Božjoj. Karst. Ako to jest dobro zlamenje za imiti, za poznati oni ki jesu u navidoste Božjoj, tada potribuje reči da Isukarst jest bil on jošče u navidoste Božjoj, jere on jest bil u sve vrime života svoga umaran i pogarjen od farižei i na skončanje lačen, vezan i popeljan za umriti zgor jednoga križa kako jedan razbojnik, i naprotivno potribuje reči da ona sinagoga od poglavicov, od redovniekof, od pisac i farižeof, jest bila istina crikva, jere bihu bogati i živjahu s mnogom svitlostjom i oholijom. Pap. Vidi se le da morija, glad i rat27 i svako zlo grede ciča vašega računa, jere vi ste se dilili od umenja i misle od vaših starijih. Karst. Te nevolje i protivstva mi nahajamo u pisme da obikuju priti tako nečistivim kako dobrim, ni za imit je moremo reči da smo u navidoste 26 "badeni" tj. bandeni. 27 "Rata" (!). 124 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJEVA ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 fte B oxgioy ,n i za nim ifgeu milofte» P A P . D a ca hochiefs vrniti odgouorici na ouo3da u chuchiah.ali gdi ui druži pri* biuatc, vechic chrac vidifTe biri fmuts gna.dim megiu m uxem 3i xenom , mes giu otzergi Sinom 3megiu brati 3N y to gedna ftuar fr a motna:1 . . C H . A cho fmuchienge bi bilo za drughi račun., nego za poznange3aU nepof znangeodiitinCjilanouitogieda bi bi? laftuar framotna za viditi fmutgnu, da chada ona geft3zac gednomu otaz- nebeschi geflucinilm iloft za razumis ti iftinu, drugo mu računu, ouo geft ftuar chu Ifucharftgefi: napouidal, da imiaflfe prid , i biti zlamenge da u onoy tacouoy iluare imiafle biti od gnego? ue fuidine, i od gnegouc vere , cha ny ftuar od fuih, I geft fyIno5da oni chi gefu puten i, i nimagiugui 3 imagui u nauidofte, i progagnagiu , duhounih, chi im agiugiijouo ge narafFco , ina^ redna. ♦ Chi ne zna3da ti nimafs cinit fe con? ficnciu za gifti mefo u petach, i fobotus niu quatrah.ni uuigilie,iu corifme» C H* D u h fueti digin ciito u fuctih p ip meh, Božjoj, ni za nimit je u miloste. Pap. Da ča hočeš umiti odgovoriti na ovo, da u kučah ali gdi vi druži pribivate, veče krat vidi se biti smutnja, dim meju mužem i Ženom, meju otcem i sinom, meju brati? Ni to jedna stvar sramotna? Karst. Ako smučenje bi bilo za drugi račun nego za poznanje ali nepoznanje od istine, stanovito je da bi bila stvar sramotna za viditi smutnju; da kada ona jest, zač jednomu otac nebeški jest učinil milost za razumiti istinu, drugomu računu, ovo jest stvar ku Isukarst jest napovidal da imjaše priti i biti zlamenje da u onoj takovoj stvare imjaše biti od njegove svitline i od njegove vere, ka ni stvar od svih. I jest silno da oni ki jesu puteni i nimaju ju, imaju u navidoste i proganjaju duhovnih ki imaju ju, ovo je narafsko28 i naredno.29 Pcip. Ki ne zna da ti nimaš činit se konšienčiju za jisti meso u petak i sobotu, ni u kvatrah, ni u vijilije i u korizme? Karst. Duh sveti diju čisto u sveti pismeh, 28 "naraffco". 29 "naredna". 125 ACTA HISTRIAE VIII. Aiojz JEMBRIH: VERGERIJEV A ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 *neh5da ctcuicu vcrnotnu gefl dolTov* no gifti zahuagliuagiuchy Bogu od fu* acogiachepichie v chi fe hochie dan,i g e il vmege DiauglicuOjZauezati,! mu citi cumiiiencic zachratiti danas gcdnu giiluinu,a zgiutra dopufchyuagiuchy. N e verugiefsti naymagnc , dazla* P A P . m engem od crixa ,n acb on bi propet Ifucharft, cine pobignud D ia u li , zac m u zato ne cinifs počlcnge, zac mu ne odnamefs berituc' D iauli nimagiu itraha odzlamengia C H . da dobro od B oxaflua, i mochilfucar* it:oue3Gia iilino onda cinim pocflenge chrixu,cada za gliubafmoga otza u io gncga podnaffam v fhrpgliengiu chrix od neuogIief,chi gnemn geit drago ft a? uiti name. A ncuerugefs ti da dtifi, alidiiflc od PAP* martuih pridu cadacole za pricazarife priatclein fuogim,inauifhrgim od raP cladnih ftuari che fe cine na drugom ilricu: Gofpodc ne da ne verugem , ci- C H * cilia ccia cudgie , cada duffa geit it zasla vanca ftila, ona gre camo Bog geil preodlucil } i ondica ona ilogi de da človiku vernomu jest dostojno jisti zahvaljivajuči Bogu od svakojake pice u ki se hoče dan, i jest umenje djavljevo zavezati i mučiti kumšienčije, zakratiti danas jednu jistvinu a zjutra dopuščivajuči. Pap. Ne veruješ ti najmanje da zlamenjem od križa, na kon bi propet Isukarst, čine pobignuti djavli, zač mu za to ne činiš počtenje, zač mu ne odnameš beritu? Karst. Djavli nimaju straha od zlamenja, da dobro od božanstva i moči Isukarstove. Ja istino onda činim počtenje križu, kada za ljubav moga otca vičnjega podnašam u starpljenju križ od nevoljef ki njemu jest drago staviti na me. Pap. A ne veruješ ti da duši ali duše od martvih pridu kada kole za prikazati se prijatelem svojim i navistit jim od raskladnih stvari ke se čine na drugom svitu? Karst. Gospode ne da ne verujem, ciča česa tudje kada duša jest izašla vanka s tila ona gre kamo Bog jest preodlučil i ondika ona stoji 126 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJE V A ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 dafenedifi vechie do vrimena od na* yzadnega fuda, iznam dobro da vtPa* piitibifte radi, da bife imilo verouati prfchazangem od martuihjgere zonimi po vailem fra G argure, i po drughih fupcrfticiofehjgefu htili vcafatita vafs Purgacoryg. P A P . C atid ifso d Putouangt,ny dobro po* yci vm ifh d a lecaza vidi» gdi poema* giueilaod Suctaaz, a to da nas pomo* gu v nailih vmarangtf Q H» Sueezi nifu nigdar xelili gednu ftuar takouu Pacc čada bihu v xiuote poca* rahatacoua putouangia,da vi druži, os bicugete poyti tako voglno za vcinii ti ncpodobfchyn , f tanmofti pod ime* nooddeuocionof. P A P . Naym e bi imil verouati od Gofpo* ge od Loreta,a ne čarati onih chi gredu za viditionu prcfuetu Camaru, v choy nafta Gofpogiabi posdraug!enaod An gela, i hrani fuoga fina , i bi parnefena iimoca od A ngeli. C H . Naim c bihote imiti fram za veroua^ ti,onoy preuelicoy Iaxi, i him beangeli irnaglu drugo ca cinin,nego dati za no* id izidi na ramenah od xudie vltaliu . Ta* da se ne dili veče do vrimena od najzadnjega suda, i znam dobro da vi papisti biste radi da bi se imilo verovati prikazanjem od martvih, jere z onimi po vašem fra Gargure i po drugih superstičiozeh jesu htili ukazati ta vaš purgatorij. Pcip. Ča ti diš od putovanji, ni dobro pojti u mista daleka za viditi gdi počivaju tila od svetac, a to da nas pomogu u naših umaranji(h)? Karst. Sveči nisu nigdar želili jednu stvar takovu, pače kada bihu u živote pokarahu takova putovanja, da vi druži obikujete pojti tako voljno za učiniti nepodobščin i tamnosti pod imenom od devočijonof. Pap. Najme bi imil verovati od Gospoje od Loreta, a ne karati onih ki gredu za viditi onu presvetu kamaru u koj naša Gospoja bi pozdravljena od anjela i hrani svoga sina i bi parnesena30 simoka od anjeli. Karst. Najme bihote imiti sram za verovati onoj prevelikoj laži i himbe. Anjeli imaju drugo ča činiti nego stati za nositi zidi na ramenah od Žudije u Italiju. 30 "parnesena” posve po slovenskom jeziku mjesto prinesena. 127 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJE VA ZAUZETOST OKO SLOVEN S KOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 Tagifs tí dobro sdmgnuti ti berítu, P A P , i pochlonttife fprida prilicam vcigne> ním nacaft B oxgíu, i Golpogc,i íuec? zemC E tagim , i dím da geíl idolatría C H ghníla 3buduchy besída boxgía cifta, ¿íiiitla, cha di da fe níma pochlagnarí, ni caftící priiiche a vi na framotu GoL poda,hochíetege pocfíouati, i chíagnia* tífesberícami jifcolinam í, i zinzenfíji fuíchiarrtú N everugem da geHrniedati proch; PAP» gliatnafuitu3acho rinifi, imíuchyto? lidie zle rnisle, da pofrichie, ci fe hochL efsfpotati od prcchgliaíhii Papinih. Bres hímbe,ca imacinirípapa šduf* C H* fom mogíom < ic da ona bude zgíedna; cena,i fcupglícna fcharftom,ni papí, ni díauli nimagiu slohod ígor one. Gcdna ftuar gcft ,gia fe zabghuah PAP» pitac re,ca digíu tí uaflí meftri od Re* dof od firecoga duminiga i francifca,i füeroga Benedíta ,iod tolichíhdrughih, v chih naffi ílaugliagiu vfange od ípa ̂ fengia» D im o , da gcffc gedno famo Res C H . donftuoiftino , i to géft ono od Ifti; B charíta, Pap. Tajiš ti dobro zdvignuti ti beritu i pokloniti se sprida prilikam učinjenim na čast Božju i Gospoje i svetcem? Karst. E tajim i dim da jest idolatrija gnila, buduči besida Božja čista i svitla ka di da se nima poklanjati ni častiti prilike, a vi na sramotu Gospoda hocete je poeto vati i klanjati se s beritami i s kolinami i z incensi i s vicami. Pap. Ne verujem da jest nijedan prokljat31 na svitu ako ti nisi, imijuči tolike zle misle, da po sriče ti se hočeš špotati od prokljastvi papinih. Karst. Brez himbe, ča ima činiti papa s dušom mojom? Le da ona bude zjednačena i skupljena s karstom, ni papi ni djavli nimaju slobod zgor one. Pap. Jedna stvar jest, ja se zabljivah pitat te: ča diju ti vaši meštri od redof od svetoga Duminiga i Frančiška i svetoga Benedita i od tolikih drugih u kih naši stavljaju ufanje od spasenja? Karst. Dimo da jest jedno samo redonstvo istino i to jest ono od Isukarsta, 31 "prochgliat, prochgliastui". 128 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJEVA ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 eh arfh , a chi ifchtc d r u g o i flaugl/a fuogc vfange v drago , odmmglie , i pogarduge ono ifucharftouo, i pole* bedim o, da 011 fra Duminih fpagnol od fcla znana calorga, bi poglauiza od ipochrixie,t od fupcrfticionof, i imegi* ofchic odhinzaida fra Francifco od Axixabigiofchic gedan htnaz} i nime nigdare Rane da ono bi gcdno veliko befidouange,i himba. P A P . Hochiels ti rechy , da clouihnima fuogia libar Arbitryg,i da ny v fuogia oy slobodcp htitiiTeipafidcadaon ho> chiec' C H . E hochiu rechy da ga nima , i ne* more htitiie ipafiri , Acho dobrota Boxgia ne ptTofuidiga duhom (uo* giniji ne ciniga verouari, i hti ti fpafena ge. P A P . Mislifs ti mochyfe. rpafitiprestrui dengia za rechy, otce nafs,i sdraai,mas ryg , bres vdar.vangia nichih dni od mehih gifhiin bres xexina ,i ne dati ro^ be fratrom^ C H . Achopifmopotuardugeda niedan more pridobiti xiuot viegni po dileh od zacona , chi geil le zapouidanod Boga, a ki išče drago i stavlja svoje ufanje u drago, odnimlje i pogarduje ono Isukarstovo, i po sebe dimo, da on fra Duminik Španjol od sela zvana Kalorga bi poglavica od ipokrižije i od superstičijonof i ime jošče od hinca, i da fra Frančiško od Ažiža bi jošče jedan hinac i nime nigdare rane, da ono bi jedno veliko besidovanje i himba. Pap. Hočeš ti reči, da človik nima svoj32 libar arbitrij i da ni u svojoj slobode i htiti se spasiti kada on hoče? Karst. E hoču reči da ga nima i ne more htiti se spasiti, ako dobrota Božja ne prosvitli ga duhom svojim i ne čini ga verovati i htiti spasenje. Pap. Misliš ti moči se spasiti prez trudenja za reči otče naš i zdravi Marij, brez udaržanja nikih dni od nikih jistvin brez žežina i ne dati robe fratrom? Karst. Ako pismo potvarduje da nijedan more pridobiti život vičnji po dileh od zakona, ki jest le zapovidan od 32 "da clouih nima svogiu libar Arbitryg". 129 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJE V A ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 B oga drugacie Ifacharfi: bi bti vmari zamarijChacohochicfs ti mochyfcfpa? fiti rinechy niche tuogie dila zapoutdas na odgiiudiji protiuna vogli Boxgioyf Chada vidruzi vfizete v gednu od P A P. nadih zrichaf v i vlizetechaco pfi, i ne? mariceie vazetinaife vodefuetc, n iz a odpiifchiengeuaiTihhvihof, ni za dude od muutcih,chonemi(ofardgie giefirtoc1 Pacc vailegcilnemilorardgic, i pfo; C H* Pina na Boga prcuelica za htici pridati, gednoy malo vode ocarenoy 5iofogli? enoychripofi:i moychza potarti, i od? pratign'fi,a da ca bi ucinila carf boxgia. O no ca nam vechie pom buge, geft PAP* da miimamo nazemgliegednoga V i? caria BoKgegajiodlfucharita.a togeft- Papa, chi bre.s fumgne ima cirgliuci od ragia,i purgatoria,iod pachla , i pohua gliuagiuchion fue ce natie misle, tdi^ langia , hochicmogciiniti za dobre na framotu vaflir. T o geli: vechie nego neslicna mi< ^ pj falod fuih druzih , chu imate ni ptic- ni , ca ged verouati da gedan clotith tamni ima darxati m iilo od Ifuchar? fia predobrega , flanouito chi ged B z duhoua Boga, drugačije Isukarst bi bil umarl zaman, kako hočeš ti moči se spasiti čineči nika tvoja dila zapovidana od ljudi i protivna volji Božjoj? Pap. Kada vi druži ulizete u jednu od naših crikaf, vi ulizete kako psi i ne marite se vazeti naše vode svete ni za odpuščenje vaših grihof33 ni za duše od minutih, ko nemilosardje jest to? Karst. Pače vaše jest nemilosardje i psostina na Boga prevelika za htiti pridati jednoj malo vode očarenoj i osoljenoj kripost i moč za potarti i odprati grisi, a da ča bi učinila karf Božja? Pap. Ono ča nam veče potribuje jest, da mi imamo na zemlje jednoga vikarija Božjega i od Isukarsta, a to jest papa, ki brez sumnje ima ključi34 od raja i purgatorija i od pakla, i pohvaljivajuči on sve te naše misle i dilanja, hočemo je imiti za dobre na sramotu vaŠu. Karst. To jest veče nego neslična misal od svih druzih ku imate vi putni, ča jest verovati da jedan človik tamni ima daržati misto od Isukarsta predobrega, stanovito ki jest 33 "hrihofa. 34 "cugliuci". 130 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJEV A ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 ^uhouan, nemore sliflati vechfu plbi gdi ui hochtete i mirga za uica* ria Ifucharftoua , miga d am in o za preueloga Anticharfta , i cinza poglas uicna od velicoga diaula. PAP» Hochicfs tirechy,da fui naffi ftari gefupogubglienfitolichi itolichidru* zipo fuem fuituj zac nifu razumih',i ohsIuxili tcfiuaripo način , po chi ra* zu m ite, i obsluxugete ui i T o bi bila gedna ftuar činiti Boga od vechfe ne^ rnilofargiua, C H , ^ °g g ic poslal fuoga fina Ifucharfia v puri,chi gcfi: naučil , chi put imafe darxatixchi hochie poyci uxiuocuici gni, Zaro chi nechie hoditi po o n o , da cimti febi fuogimi moxgenamidrughe puci proti une (chacocinite vi papifti) vpada prauo u nemiloft Boxgiu,chine morcfe rechydagefi nemiloiargif,da prcprauadan acho on ofugiugc poi gardnici od fuoga nauca,i voglie3hoi chiu zato da ti znafs 3 da mi ne dimo3 chaco difs ti, da fui naifi minuti gefu ofugienfgere u fuacom urimenu ge gihoilou rafchladnih mifteh od onih, chi imiuchydar odziue vere,gefu ra* sumili, duhovan ne more slišati vekšu35 psostino,36 i gdi vi hočete imit ga za vikarija Isukarstova, mi ga daržimo za preveloga antikarsta i cinca poglavitna od velikoga djavla. P cip. Hočeš ti reči da svi naši stari jesu pogubljeni i toliki i toliki druži po svem svitu, zač nisu razumili i obslužili te stvari po način ki razumite i obslužujete vi? To bi bila jedna stvar činiti Boga od veče nemilosarjiva. Kcirst. Bog je poslal svoga sina Isukarsta u puti ki jest naučil, ki put ima se daržati ki hoče pojti u život vičnji. Zato ki neče hoditi po onom, da činiti sebi svojimi možjenami druge puti protivne (kako činite vi papisti), upada pravo u nemilost Božju, ki ne more se reči da jest nemilosarjif, da prepravadan, ako on osujuje pogardnici od svoga nauka i volje. Hoču za to da ti znaš, da mi ne dimo kako diš ti da svi naši minuti jesu osujeni, jere u svakom vrimenu je jih bilo u raskladnih misteh od onih ki imijuči dar od žive vere jesu razumili 35 "vechsu" mjesto: veču. 36 "psostino", je li i to slovenizam kao naprijed pcirnesena? Izgleda da je Vergerij sam ovo razgovaranje sastavio. 131 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBR1H: VERGERIJEV A ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 7iimîli,t obsîuxili ftuare, chaco ge ra* zamimojiobsluxugcmo mi,t gela po* caraliuaiTe Itcimirie, i idolâtrie, chaco caramo mi, da Papi fuaiiimidrughimi Popi,i fratri gefu ponaifali tih tacouih za polouernici, i gefugih progagnali, dar do s m arte,chaco, cine gioschie fada* Tada zriqua Rimsca gcit bila toli; ” A P . co vrime dugo u bluda,i Isgnom uas fuir* Bres fumgne,i duh fueti v Boxaftui C H* enih piimch geft napouidal , da fuie jmiafièie odaeritf.i razlucitife od Boga, i da priduchy Ifucarfè na zemgliu bi bil na ffal malo veri,t taco nimaceiè cuditi, acho vidite da Te geftfuflrilo on o ,ca mudroft Boxgia rece ,da fc ima fufhm Zatuarammi vffe na toliche ttioge PAP^ pfofline,i poloùçrnoilcjftoy v zal put, moIimBoga vidit tegedan dan na fo ̂ hali ali varxena v gedan ogagn,i da gia noifim prafichie, A gia molim Boga,da ti daa iuaco ^ P*’ d ob ro ,i vidite ofdica che plodi rodi vafs nauch puteni,togeft, fardbe giad? noik,ipfouangia,tgeii bihoteimiii cU B 3 niti i obslužili stvare kako je razumimo i obslužujemo mi, i jesu pokarali vaše licimirije i idolatrije kako karamo mi, da papi s vašimi drugimi popi i fratri jesu ponašali tih takovih za polovernici i jesu jih preganjali dar do smarte, kako čine jošče sada. Pap. Tada crikva rimska jest bila toliko vrime dugo u bludu i s njom37 vas svit. Karst. Brez sumnje i duh sveti u božanstvenih pismeh jest napovidal da svit imjaše se odveriti i razlučiti se od Boga i da priduči Isukarst na zemlju bi bil našal malo veri, i tako nimate se čuditi ako vidite da se jest sustrilo ono ča mudrost Božja reče da se ima sustriti. Pap. Zatvaram mi uše na tolike tvoje psostine i polovernoste, stoj u zal put, molim Boga vidit te jedan dan na sohah ali vržena u jedan oganj i da ja nosim prašče.38 Karst. A ja molim Boga da ti da svako dobro, i vidite ofdika ke plodi rodi vaš nauk puteni to jest sardbe, jadnoste i psovanja, i jeli bihote imili činiti 37 "i Isgnon". 38 "prassehie" - pruče ( S’ gi j: gia, prihagiam, gefi, znagiuchij, gedan, veruge, nayti, ray, Boxgioy, gyte i pygte, v paruoy c, ch, k k: clouich, chada, cholica, taco, chruh, vélico, charf, carf, toliko, muchu, pocoru gli lj: gliudi, uglie, na zemglie, popeglial, prigimgliemo m, ~ m: ofá, vrime n, ~ n: zacofchi, lachie, geda, bádeni, fagriffegia gn(i), ng nj: vcignena, Segniane, rasgovarange, magne, pomazangiu, gnegouo, mofgne, ogagn, v ftatpgliengiu ar r: martuih, fcarb, catartoga, darxa, charft s, f, S s: nifan, misle, Sacramenti, gefu, iftinu, fmo ff, f, fs, sh, s š: naffa, hochiefs, nashe, sliffani, priceshiugete, godyfch, duffe, znafs, gres v, u u: vfamfe, vfta, vcenge, vfange, vcinili u, v v: vino, veru, fue, martuih, ouom, uelico, ftuar, uaffi 137 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJEV A ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 VERGERIJ'S PART IN TRANSLATING THE BIBLE INTO SLOVENIAN AND CROATIAN Alojz JEMBRIH University o f Zagreb, Croatian Studies Studia Croatica, H R -10000 Zagreb, Ulica grada Vukovara 68 ABSTRACT If Rupel's ideas that "the literary connection between Vergerij and Trubar was more useful to the Slovenian than the Croatian Protestant literature (...)", and that "a Slovenian book found a supporter in duke Christopher", and that "all this is attributed to Vergerius” (Rupel, 1962, 93), are to be accepted, than a question could be made about Vergerij's credits in the creativity o f Ungnadov Bibliographical Institution in Urach (1561-1565)? The answer can be found in the fact that it was Vergerius' idea, that Trubar started translating the Bible into Slovenian and Croatian language, a precursor to the draft o f the mentioned bibliographical institution and the printing works in Urach after the arrival o f Ivan Ungnada (1557) to Urach respectively. Vergerius, as an advisor o f duke Christopher (since 1553), was in favour o f translating the Bible into Croatian. The Germans would not have financially supported the work o f the Croatian translating group with Stipan Konzul, if the duke Christopher had not encouraged them according to Vergerius' advice. The role o f Vergerius is highlighted when the printing o f the small experimental glagolitic catechism in 1561 was stopped. Key words: Protestantism, Europe, 16th century, Peter Paul Vergerius, Jr., Primož Trubar IZVORI I BIBLIOGRAFIJA Benratt, K. (1908): Petar Paul Vergerio in Real Encyclopaedic. Bd. 20. Bonazza, S. (1996): Primož Trubar in italijanska reformacija, III. U: Trubarjev zbornik. Ljubljana. Bratulič, J. (1987): Istarske književne teme. Pula. Bučar, F. (1908): Odnošaj Primoža Trubara prema hrvatskoj tiskari u Wiirtemberskoj. U: Trubarjev zbornik. Ljubljana. Bučar, F. (1910): Povijest hrvatske protestantske književnosti za reformacije. Zagreb. Cavazza, S. (1997): La Censura ingannata: Posizioni antiromane e usi della Propaganda in P. P. Vergerio. La Censura Libraria nell'Europa del secolo XVI. Udine. Comba, E. (1897): I nostri protestanti, II. Firenze. 138 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJEVA ZAUZETOSTOKO SLOVENSKOGA I HRVATSKOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 Del Col, A. (1998): L'inquisizione nel Patriarcato e Diocesi di Aquileia 1557-1559. Inquisizione e societä. Trieste. Elze, T. (1898): Primus Trubers Briefe. Tübingen. Franičevič, M. (1974): Razdoblje renesansne književnosti. U: Povijest hrvatske književnosti, knj. 3. Zagreb. Georgijevič, K. (1969): Hrvatska književnost od XVI do XVIII stolječa u sjevemoj Hrvatskoj i Bosni. Zagreb. Glavan, M. (1997): Trubarjev register. Pobude za nastanek. U: Primus Trüber: Register. Commentarium (pretisak). Ljubljana. Henschel, A. (1893): Petrus Paulus Vergerius. Halle. Hubad, F. (1881): Petrus Paulus Vergerius in njegovo sodelovanje pri Trubarjevem prelaganju sv. pisma. Letopis Matice slovenske. Ljubljana. Hubert, F. (1893): Vergerio's publizistische Thätigkeit nebst einer bibliographischen Übersicht. Göttingen. Ilešič, F. (1908): Primož Trubar in njegova doba. U: Trubarjev zbornik. Ljubljana. Jagič, V. (1913): Die serbokroatschen Übersetzungen der Bibel im Ganzen oder einzelner derselben. Archiv für slavische Philologie. Bol. 34. Berlin. Jambrek, S. (1929): Hrvatski protestantski pokret XVI. i XVIII. stolječa. Zaprešič. Jembrih, A. (1990): Sporno pitanje jezične autentičnosti ili Trubar-Konzulovi odnosi u "Biblijskom zavodu" u Urachu. U: Jembrih, A.: Hrvatski filološki aspekti. Čakovec. Jembrih, A. (1994): Pronaden Konzulov probni mali glagoljski katekizam iz 1561. godine. Annales, 5. Koper. Jembrih, A. (1995): Der wiederaufgefundene Probedruck des kleinen glagolitischen Katechismus von Stephan Konsul aus dem Jahr 1561. Ein Leben zeischen Laibach und Tübingen - Primus Trüber und seine Zeit. München. Jembrih, A. (1996): Govorenje vele prudno (1565.), pogovor pretisku: Beneficium Christi. Govorenje vele prudno ... Tübingen, 1565. Pazin. Jembrih, A. (1997): Hrvatski filološki zapisi. Zagreb. Ježič. S. (1944): Hrvatska književnost od početka do danas 1100-1941. Zagreb. Von Kausler, E., T. Schott, (1875): Briefwechsel zwischen Christoph, Herzog von Würtemberg und Petrus Paulus Vergerius. Publ. des Literar. Vereins Stuttgart, Nr. 124. Tübingen. Katičič, R. (1996): Ein Ausblick auf die slawischsprachige Völkertwelt im Südosten. ÖAW, Wien. Kluge, R. D. (1995): Primus Trüber in Tübingen und Würtemberg. Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen - Primus Trüber und seine Zeit. München. Kombol, M. (1961): Povijest hrvatske književnosti do preporoda. Zagreb. Koruza, J. (1991): Slovstvene študije. Ljubljana. Mirkovič, M. (1960): Matija Vlačič Ilirik. Zagreb. 139 ACTA HISTRIAE VIII. Alojz JEMBRIH: VERGERIJEVA ZAUZETOST OKO SLOVENSKOGA I HRV ATS KOGA PRIJEVODA BIBLIJE, 103-140 Müller, G. (1966): Pietro Paolo Vergerio in päpstlichen Dienste 1532-1536. Zeitschrift für Kirchengeschichte, III/IV. Stuttgart. M urko, M. (1926): Die Bedeutung der Reformation und Gegenreformation für das geistige Leben der Südslawen. Praha. Pogačnik, J. (1990): Starejše slovensko slovstvo. Ljubljana. Rupel, M. (1950): H korespondenci Trubar-Bullinger. Slavistična revija, III. Ljubljana. Rupel, M. (1954): Tisk slovenskih knig v Vergerijevih pismih Bullingerju. Sla­ vistična revija, 238-245. Rupel, M. (1962): Primož Trubar, življenje in delo. Ljubljana. Rupel, M. (1966): Slovenski protestantski pisci. Ljubljana. Sakrausky, O. (1989): Primus Traber. Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen Reformationswerk. Wolfsberg. Saria, B. (1963): Was hat uns Primus Traber heute zu sagen? München. Senjanin, A. (1555): Razgovarage megiu papistu i gednim luteran ... Padova. Sixt, C. H. (1855): Petrus Paulus Vergerius päpstl. Nuntius, kath. Bischof und Vorkämpfer des Evangelismus. Braunschweig. Sixt, C. H. (1885): Petrus Paulus Vergerius. Eine reformationgeschichtliche Mono­ graphie. Braunschweig. Slodnjak, A. (1968): Über die nationbildende Kraft der Reformation bei den Slowenen. Abhandlungen über die slowenische Reformation. München. Steklasa, I. (1908): Protestantizem v Istri, v metliški in hrvatski Krajini. U: Tru­ barjev zbornik. Ljubljana. Schnurrer, C. F. (1799): Slavischer Bücherdruck in Würtemberg im 16. Jahr­ hundert. Tübingen. Vodnik, B. (1913): Povijest hrvatske književnosti. Zagreb. 140