Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 1 • Pr v i h 70 l e t B i o t e h n i š k e f a k u l t e t e (uvo dnik). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 M iha Hum ar • Ak u s ti č n e l a s t n o s ti b u k o v i n e p o h i d r o t e r m i č n i o b d e l a v i . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 - 14 Ac o u s ti c p r o p e r ti e s o f b e e c h w o o d a ft e r h y d r o t h e r m a l t r e a t m e n t Ervin Ž vepl an, Al eš Straž e • W o o d f o r m a ti o n i n N o r w a y s p r u c e o n a l o w l a n d s i t e i n Sl o v e n i a i n 2015 a n d c o m p a r i s o n w i t h o t h e r c o n i f e r s a l l o v e r Eu r o p e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 - 27 N a s t a j a n j e l e s a s m r e k e n a n i ž i n s k e m r a s ti š č u v Sl o v e n i j i v l e t u 2015 i n p r i m e r j a v a z i g l a v c i p o Ev r o p i F ernando Usero s, Angel a Bal zano , Peter Prisl an, M arDn de Luis, J o ž ic a Grič ar , M aks M erel a, Katarina Č ufar • Up o g i b n a t r d n o s t i n t o g o s t s l o j n a t e g a f u r n i r n e g a l e s a ( LVL) i z t e r m i č n o m o d i fi c i r a n e i n n e m o d i fi c i r a n e b u k o v i n e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 - 36 B e n d i n g s t r e n g t h a n d s ti ff n e s s o f l a m i n a t e d v e n e e r l u m b e r ( LVL) m a d e f r o m t h e r m a l l y m o d i fi e d a n d u n m o d i fi e d b e e c h v e n e e r J aš a Saraž in, M il an Š ernek, M iha Hum ar , Al eš Ugo vš ek • Up o r a b a n a r a v n i h o l j z a p o v r š i n s k o z a š č i t o l e s a n a v a d n e b u k v e . . . . . . . . . . . . . . . . 37 - 46 Us a g e o f n a t u r a l o i l s f o r s u r f a c e p r o t e c ti o n o f c o m m o n b e e c h w o o d J ure Ž igo n, Ajda Po go rel č nik, M arko Petrič , M atjaž Pavl ič • An a l i z a p o s l o v a n j a s l o v e n s k e l e s n e p a n o g e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 - 56 Sl o v e n i a n w o o d i n d u s t r y s e c t o r a n a l y s i s J o ž e Kro pivš ek, Igo r M il avec , Bernard Likar • Se s t a v a , l a s t n o s ti , u p o r a b a i n r e c i k l a ž a Ke r r o c k a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 - 69 C o m p o s i ti o n , p r o p e r ti e s a n d a p p l i c a ti o n o f Ke r r o c k M atej V o vk, Andrej Bel ič ič , M il an Š ernek • M o ž n o s ti u p o r a b e l e s a v d o d a j a l n i h t e h n o l o g i j a h ( 3D -ti s k a n j u ). . . . . . . . . . . . . . . . . 71 - 84 Po s s i b l e u s e s o f w o o d i n a d d i ti v e t e c h n o l o g i e s ( 3D p r i n ti n g ) M irko Kariž , M il an Š ernek, M anja Kitek Kuzm an • S p r o j e k t o m APPLAUSE o d p r e p o z n a v e d o š i r š e u p o r a b e i n v a z i v n i h r a s t l i n z v k l j u č e v a n j e m p r e b i v a l c e v . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 M aks M erel a, Denis Pl avč ak • Sr e č a n j e ALUM N I k l u b a Od d e l k a z a l e s a r s t v o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 Katarina Č ufar , Bo š tjan Lesar • D r u š t v o i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v l e s a r s t v a Lj u b l j a n a s e j e p r e i m e n o v a l o v D r u š t v o l e s a r j e v Sl o v e n i j e ( D LS) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 • Re c e n z e n ti č l a n k o v / p r i s p e v k o v r e v i j e Le s / W o o d v l e t u 2017. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 VSEB IN A / C ON TEN TS Le t n i k 66, š t e v i l k a 2 / Vo l u m e 66, N u m b e r 2 Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 2 Le s / W o o d Iz d a j a t e l j / P u b l i s h e r Univerza v Ljubl jani, Bio tehniš ka fakul teta, O ddel ek za l esarstvo U n i v er s i t y o f Lj u bl j an a, Bi o t echn i cal F acu l t y , Dep ar t m en t o f W o o d Sci en ce an d Techn o l o gy J am nikarjeva 101, 1000 Ljubl jana, Sl o venija Gl a v n a u r e d n i c a / E d i t o r - i n - c h i e f Katarina Č ufar , Sl o venija, e- po š ta: katarina. c ufar@ bf. uni- l j. si Od g o v o r n i u r e d n i k / M a n a g i n g e d i t o r J o ž e Kro pivš ek, Sl o venija, e- po š ta: jo ze. kro pivsek@ bf. uni- l j. si So u r e d n i c a / C o - e d i t o r J o ž ic a Grič ar , Sl o venija, e- po š ta: jo zic a. gric ar@ go zdis. si Te h n i č n i u r e d n i k / T e c h n i c a l e d i t o r Anto n Zupanč ič , Sl o venija, e- po š ta: anto n. zupanc ic @ bf. uni- l j. si Ur e d n i š k i o d b o r / E d i t o r i a l b o a r d Do m inika Go rnik Buč ar , Sl o venija M iha Hum ar , Sl o venija Leo n O bl ak, Sl o venija Prim o ž O ven, Sl o venija M il an Š ernek, Sl o venija Je z i k o v n i p r e g l e d / P r o o f r e a d i n g Darja V ranjek (sl o vensko besedil o / Sl o v en e t ex t ) Paul Steed (angl eš ko besedil o / En gl i s h t ex t ) Ob l i k o v a n j e / D e s i g n Andrej Bajt Ti s k / P r i n t Tiskarna Ro bo pl ast d. o . o . , Ljubl jana N aDsnjeno v no vem bru 2 017 v 100 izvo dih. / Pr i n t ed i n N o v em ber 20 17 i n 10 0 co p i es . ISSN 0024-1067 (Dskana verzija/ p r i n t ed v er s i o n ) ISSN 2590-9932 (spl etna verzija/ o n -l i n e v er s i o n ) h tt p :/ / w w w .l e s -w o o d .s i / Pe r i o d i č n o s t / F r e q u e n c y Dve š tevil ki l etno /Two issues per year Le s / W o o d j e r e f e r i r a n v m e d n a r o d n i h b i b l i o g r a f s k i h z b i r k a h L e s / W o o d i s i n d e x e d i n t h e i n t e r n a ti o n a l b i b l i o g r a p h i c d a t a b a s e s AGRIS, CAB Abstrac t Avto rske pravic e o bjavl jenih č l anko v si pridrž uje zal o ž nik Les/W o o d Co p y r i ght o f t he p u bl i s hed ar :cl es i s o w n ed by t he p u bl i s her Les /W o o d Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 3 PRVIH 70 LET B IOTEHN IŠ K E FAK ULTETE pro f. dr . M iha Hum ar , dekan ki so po m em bne za njeno no rm al no del o vanje in za- go tavl janje razvo ja tudi Bio tehniš ke fakul tete. N aš e o sno vno po sl anstvo , naš sm isel in o bsto j so š tudentje, njiho v razvo j, veš č ine in znanje, ki ga prido bijo pri nas na fakul teD. To n fakul teD dajejo o dl i- č ni in najbo l jš i š tudentje, z njim i raste tudi fakul teta, in po no sni sm o nanje. Dipl o m anD razl ič nih sm eri in nivo jev skupaj z do kto ranD o d nas zahtevajo , da sm o zm eraj bo l jš i in o dm evnejš i. Spo dbujam o o bš o l sko dejavno st, naš i š tudentje prejem ajo nagrade na š te- vil nih m ednaro dnih tekm o vanjih o d IGM a do Ec o - tro phel ije. Skupaj s š tudenD o rganiziram o o dm evne po l etne š o l e in start up vikende. N aš i dipl o m anD prevzem ajo o dgo vo rno sD v go spo darskih druž bah, znano sD, po l iDki in druž bi. V zadnjih trideseDh l eDh je Bio tehniš ka fakul teta naredil a o dl o č ne ko rake k znanstveni o dl ič no sD. Im am o o dl ič ne po sam eznike in razisko val ne skupine, ki sko raj vsako l eto o bjavijo rezul tate in izsl edke razi- skav v eni o d vrhunskih revij iz edic ij N ature al i Sc ienc e. Do sež ke je m o go č e š e izbo l jš aD, a za do sego tega se m o ra sprem eniD o dno s druž be do znano sD, pa tudi sam i m o ram o več narediD za bo l jš o o rganiza- c ijo razisko val nega del a. Za c il j sm o si zastavil i Bio teh- niš ko fakul teto in hkraD Univerzo v Ljubl jani uvrsDD m ed vo dil ne razisko val ne insDtuc ije v regiji in tudi na seznam vo dil nih insDtuc ij v svetu, ki po krivajo upo - rabne vede o ž ivl jenju in naravno o bno vl jivih m ate- rial ih. Eden o d ko rako v k tem u c il ju je tudi o buditev izhajanja revije Les. V si, ki se tako al i drugač e ukvar- jam o z l eso m , l ahko s kval itetnim i prispevki sl o venski stro ko vni javno sD po sredujem o najno vejš a razisko - val na in stro ko vna do gnanja. Po no vno izdajanje revije Les so vpada z revital izac ijo sl o venske l esne in po hi- š tvene industrije. V erjam em , da l ahko skupaj prispe- vam o k bo l jš em u jutri. Cel o tno l eto 2 017 sm o po sveDl i č asDtl jivi sedem - desetl etnic i Bio tehniš ke fakul tete. V se l eto so se vrsDl e prireditve in do go dki, s katerim i sm o o po zo ril i na po m en in vl o go naš e ustano ve na vseh njenih po - dro č jih del o vanja, o d bio l o gije, prehranske in l esne verige, do krajinske arhitekture, o d izo braž eval nega in razisko val nega del a do druž beno o dgo vo rnega o bl iko vanja in preno sa znanja. V rh teh prireditev je bil a sveč ana akadem ija v Cankarjevem do m u. Bio tehniš ka fakul teta je nastal a v č asih po vo jne o bno ve in je do ž ivel a vse druž bene in tehno l o š ke sprem em be treh generac ij. Iz Agro no m ske fakul tete se je po sto po m a razvil a v o srednjo nac io nal no usta- no vo na m ul Ddisc ipl inarnem po dro č ju upo rabnih ved o ž ivl jenju, ki združ uje naravo sl o vne, bio tehniš ke in tudi druž bo sl o vne znano sD, za iskanje in š irjenje ve- denja o ž ivl jenju o d c el ic e do ko m pl eksnih bio l o š kih eko sistem o v, o d pro izvo dnje hrane in l esnih izdel ko v, do skrbi za naravo in o ko l je. Zago tavl janje po znavanja bio l o š kih zako nito sD, razum evanje razm erij m ed o ko - l jem in druž bo , varo vanje o ko l ja in krajine, varstvo naravne in kul turne dediš č ine, so naravna in trajno - stna raba naravnih viro v, po znavanje tem el jnih l ast- no sD l esa, pridel ava in predel ava kako vo stne hrane ter razvo j so do bne bio tehno l o gije so po sl anstvo in jasno zapisani c il ji fakul tete. V teh sedem deseDh l eDh sm o se iz skro m nih predaval nic na Kreko vem trgu presel il i v razš irjeni kam pus po d Ro ž niko m v Ljubl jani in Ro dic o v Do m ž al ah ter vzpo stavil i pedago š ke in ra- zisko val ne o bjekte po c el i Sl o veniji. Pri tem nam je bil o ves č as o bsto ja in razvo ja v m o č no o po ro dejstvo , da sm o po m em ben sestavni del in po no sna č l anic a Univerze v Ljubl jani. Po vseh m eril ih so dim o m ed več je in o dl ič nejš e č l anic e l ju- bl janske univerze. N aš i so del avc i so po m em bno so o - bl iko val i in š e vedno so o bl ikujejo univerzo , z o pravl janjem š tevil nih bo l j al i m anj zahtevnih funkc ij, Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 4 Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 5 V o l . 6 6 , N o . 2 , 5- 14 DO I: hEps: //do i. o rg/10. 2 6 6 14 /l es- wo o d. 2 017 . v6 6 n02 a01 AK USTIČ N E LASTN OSTI B UKOVIN E PO HID ROTERM IČ N I OB D ELAVI AC OUSTIC PROPERTIES OF B EEC H W OOD AFTER HYD ROTHERM AL TREATM EN T Ervin Ž vepl an 1* , Al eš Straž e 1 I z v l e č e k / A b s t r a c t I z v l e č e k : R az i s k al i s m o ak u s :č n e l as t n o s : bu k o v i n e ( F agu s s y l v a:ca L.) p o hi dr o t er m i č n i o bdel av i . Iz dv eh bu k o v i h hl o - do v s m o i z ž agal i 10 p ar o v r adi al n o o r i en :r an i h p r ei z k u š an cev n o m i n al n i h di m en z i j 50 0 m m × 160 m m × 12 m m t er j i h n ar av n o p o s u š i l i . Pr ei z k u š an ce s m o 1 u r o t r e:r al i v n adt l ač n em hi dr o t er m i č n em p r o ces u p r i t em p er at u r i 135 ° C. Po u r av n o v eš en j u p r i 20 ° C i n 50 % z r ač n i v l až n o s : s m o p r ei z k u š an cem do l o č i l i go s t o t o , hi t r o s t p r el et a u l t r az v o k a v p o s am ez n i h an at o m s k i h s m er eh t er bar v o p o CIELab s i s t em u . Pr i i m p u l z n em p r eč n em m ehan s k em v z bu j an j u s m o do - l o č i l i š e k az al n i k e ak u s :č n e k ak o v o s :. Do l o č i l i s m o ak u s :č n i k o efi ci en t ( K) , du š en j e z v o k a ( t an δ ) i n r el a:v n o u č i n k o - v i t o s t ak u s :č n e p r et v o r be ( R ACE) . Po hi dr o t er m i č n i o bdel av i s m o p o t r di l i z m an j š an j e go s t o t e bu k o v i n e t er p o v eč an j e hi t r o s : z v o k a i n t o go s : v v s eh an at o m s k i h s m er eh. M ehan s k a an i z o t r o p i j a l es a s e j e p o o bdel av i z m an j š al a. Cel o t n e bar v n e s p r em em be s o bi l e z n ač i l n o l i n ear n o p o v ez an e s s p r em em bo go s t o t e i n s t em o hr an i t v i j o t o go s : bu k o v i n e. Kaz al n i k i ak u s :č n e k ak o v o s : hi dr o t er m i č n o o bdel an e bu k o v i n e s o s e del n o i z bo l j š al i . Po t r di l i s m o v i š j i s p eci fi č n i m o du l el as :č n o s : i n ak u s :č n i k o efi ci en t t er m an j š e du š en j e p r eč n ega n i han j a hi dr o t er m i č n o o bdel an ega l es a. K l j u č n e b e s e d e : l es , bu k ev = F agu s s y l v a:ca, hi dr o t er m i č n a o bdel av a, m ehan s k e l as t n o s :, ak u s :č n e l as t n o s : A b s t r a c t : W e i n v es :gat ed t he aco u s :c p r o p er :es o f beech w o o d ( F agu s s y l v a:ca L.) a)er hy dr o t her m al t r eat m en t . Tw o beech l o gs w er e cu t i n t o 10 p ai r s o f r adi al l y o r i en t ed s p eci m en s w i t h t he di m en s i o n s 50 0 m m × 160 m m × 12 m m an d ai r dr i ed. Sp eci m en s w er e t her m al l y t r eat ed fo r 1 ho u r i n s at u r at ed v ap o u r p r es s u r e at m o s p her e at 135 ° C. A)er t he t r eat m en t t he s p eci m en s w er e co n di :o n ed at 20 ° C an d 50 % R H an d t hei r w o o d den s i t y , s p eed o f u l t r as o u n d i n al l di - r ec:o n s an d co l o u r p r o p er :es i n CIELab co l o u r s p ace w er e det er m i n ed. F r ee fl ex u r al v i br a:o n t es t s w er e u s ed a)er w ar ds t o det er m i n e t he aco u s :c p r o p er :es o f w o o d. W e defi n ed aco u s :c co effi ci en t ( K) , dam p i n g o f s o u n d ( t an δ ) an d r el a:v e aco u s :c co n v er s i o n effi ci en cy ( R ACE) . The s t u dy co n fi r m ed a s i gn i fi can t decr eas e o f w o o d den s i t y a)er t he hy dr o t her m al p r o ces s i n g. The i n cr eas e i n s p eed o f u l t r as o u n d i n hy dr o t her m al l y -t r eat ed w o o d cau s ed n o chan ge i n t he m o du l u s o f el as :ci t y i n al l an at o m i cal di r ec:o n s . M echan i cal an i s o t r o p y o f w o o d decr eas ed s l i ght l y a)er t he t r eat m en t . The co l o u r m eas u r em en t s o f s p eci m en s s ho w ed a l i n ear co r r el a:o n bet w een t he t o t al co l o u r chan ge an d chan ge o f w o o d den s i t y an d s :ff n es s . The aco u s :c p r o p er :es o f hy dr o t her m al l y t r eat ed beech w o o d w er e p ar t l y i m p r o v ed du e t o t he i n cr eas e i n t he s p eci fi c m o du l u s o f el as :ci t y an d t he aco u s :c co effi ci en t co m bi n ed w i t h t he decr eas e i n v i br a:o n dam p i n g. K e y w o r d s : w o o d, beech, F agu s s y l v a:ca, hy dr o t her m al t r eat m en t , m echan i cal p r o p er :es , aco u s :c char act er i s :cs briranja l esne strukture pa je defi nirana s spec ifi - č nim m o dul o m el asDč no sD (E/ρ ) in z duš enjem ni- hanja m aterial a (tan δ ) (Brem aud et al . , 2 012 ). To denim o pri igl avc ih jasno po trjuje hkratno padanje E/ρ in naraš č anje tan δ , z več anjem m ikro fi bril nega ko ta v sekundarnem sl o ju c el ič nih sten traheid (O no & N o rim o to , 1983 ; O bataya, 2 000). N a visko zne l ast- no sD l esa po m em bno vpl ivata š e zgradbi m atriksa hem ic el ul o z in l ignina (O l sso n & Sal m en, 1997 ) ter tudi inkrustrac ija ekstrakDvo v v c el ič ne stene (Yano , 1994 ; Brem aud, 2 011). V sl o venskih go zdo vih je navadna bukev (F agu s s y l v a:caL. ) najbo l j razš irjena drevesna vrsta. Buko v l es je š iro ko , prakDč no univerzal no upo raben in ga 1 UVOD 1 IN TROD UC TION Les zaradi nepo greš l jivih fi zikal nih in m ehanskih l astno sD upo rabl jam o za izdel avo razl ič nih gl asbenih inš trum ento v. AkusDč ne l astno sD l esnih vrst so v ve- l iki m eri defi nirane z njiho vo anato m sko in kem ijsko zgradbo v po vezavi s ho m o geno stjo strukture l esa na m akro sko pskem nivo ju. Anato m ija l esa vpl iva na po ro zno st in s tem na go sto to (ρ ) ter to go st l esa, do - l o č eno z m o dul o m el asDč no sD (E). Spo so bno st vi- 1 Univerza v Ljubl jani, Bio tehniš ka fakul teta, O ddel ek za l e- sarstvo , J am nikarjeva 101, 1000 Ljubl jana, Sl o venija * e- po š ta: ervin. zvepl an@ bf. uni- l j. si UDK 6 3 0*812 . 12 Izvirni znanstveni č l anek / O riginal sc ienDfi c arDc l e Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Ž vepl an, E. , & Straž e, A. : Ac o usDc pro perDes o f beec h wo o d a/er hydro therm al treatm ent 6 upo rabl jam o za š tevil ne izdel ke, m ed drugim za š o l - sko po hiš tvo , krivl jene el em ente, furnir in razne pl o š č ne ko m po zite (Č ufar et al . , 2 017 ). Buko vina pa je sl abo zasto pana ko t m aterial za izdel avo gl asbil . V gl asbil ih jo upo rabl jam o predvsem zaradi nad - po vpreč nih m ehanskih l astno sD, vendar bo l j v del ih k o nstrukc ij gl asbil , kjer reso nanc a el em ento v ni o s- no vnega po m ena. Razl o gi za to so ž e na c el ič nem ni- vo ju, saj buko v l es vsebuje do kaj vel ik del ež parenhim a. Pri buko vini je aksial ni parenhim apo - traheal en, difuzen v agregaDh, trako vi pa so dveh vel iko stnih redo v, 2 do 4 - redni in nizki ter nad 10- redni in nad 1 m m viso ki (Č ufar , 2 006 ). To im a za po - sl edic o viso ke duš il ne karakterisDke buko vine in s tem sl abo radiac ijo zvo ka. V prid akusDč nim l astno - sDm buko vega l esa niso niD njene kem ijske l astno sD, saj vsebuje vel ik del ež bo l j am o rfnih in higro sko pnih hem ic el ul o z (F engel & W egener , 1989). N enazadnje im a buko vina tudi vel iko preč no krč itveno anizo tro - pijo (Go riš ek, 1992 ). Po go sto vsebuje tenzijski l es, rdeč e src e in Dl e v prevo dnih el em enDh (Č ufar, 2 006 ; Go riš ek, 2 009), kar so vse negaDvne l astno sD z vidika upo rabe buko vine za izdel avo gl asbenih in- š trum ento v. N avkl jub naš teDm inherentnim l astno sDm bu- ko vega l esa in sl abim predispo zic ijam z vidika aku- sDč nih l astno sD pa o bstajajo tudi nač ini njiho vega izbo l jš anja. Znani so po skusi nado m eš č anja l esa ja- vo rja pri izdel avi kitar z buko vino , to pl o tno o bdel ano v kl im i pri zniž ani ko nc entrac iji kisika ter pri bl agih tem peraturah, m ed 14 0 ° C in 16 0 ° C (Pfriem et al . , 2 015, Zauer et. al , 2 015). Pri tem so vel ik del ež du- š enja m ehanskih vibrac ij pri buko vini uspeš no zm anjš al i in ga pribl iž al i duš enju vibrac ij pri javo rje- vem l esu. Ugo dno so se pri tem zm anjš al e tudi hi- gro sko pske l astno sD buko vine. Za izbo l jš anje akusDč nih l astno sD l esa l istavc ev in igl avc ev je ak- tual na tudi kratko trajna hidro term ič na o bdel ava, s segrevanjem l esa pri tem peraturah m ed 12 0 ° C in 180 ° C v nasič eni vo dni pari pri 2 barih do 16 baro v. PatenDrani po sto pek po djetja Yam aha (Abe & F ujii, 2 003 ) ugo dno vpl iva na del no razgradnjo am o rfnih del o v hem ic el ul o z. S tem se izbo l jš a m rež enje hem i- c el ul o zno - l igninskega m atriksa, duš enje m ehanskih vibrac ij l esa pa se zm anjš a. Gl ede na navedene po ziDvne izsl edke iz l itera- ture sm o pri buko vini ž el el i preveriD m o ž no sD upo - rabe kratko trajne hidro term ič ne o bdel ave pri po viš anih tem peraturah za izbo l jš anje njenih akusDč - nih l astno sD. V ta nam en so nas po sebej zanim al e m o ž no sD izbo l jš anja el asto m ehanskih l astno sD buko - vega l esa pri upo gibnem in to rzijskem nihanju, duš e- nja teh nihanj ter izbranih akusDč nih kazal niko v. 2 M ATERIAL IN M ETOD E 2 M ATERIALS AN D M ETHOD S 2.1 PRIPRAVA M ATERIALA 2.1 M ATERIAL PREPARATION Za po trebe hidro term ič ne o bdel ave sm o prido - bil i preizkuš anc e iz dveh buko vih dreves (Fagu s s y l - v a:caL. ), brez rdeč ega src a in s prem ero m 4 0 c m . N a prsni viš ini vsakega drevesa sm o izž agal i hl o dič ek do l - ž ine 50 c m . Hl o dič ka sm o v svež em stanju razc epil i na č etrDne, iz katerih sm o nadal je izž agal i radial no o rienDrane preizkuš anc e dim enzij 500 m m × 16 0 m m × 15 m m . Izbranih je bil o 2 0 so ro dnih paro v preizku- š anc ev, ki sm o jih o suš il i na pro stem do vl až no sD u = 15 % ± 2 % . Preuč evanje akusDč nih l astno sD sm o o pravil i na preizkuš anc ih ko nč nih dim enzij 4 85 m m × 12 0 m m × 5 m m . V si ko si so bil i o bdel ani na ko nč ne dim enzije po to pl o tni o bdel avi in po uravno veš anju, saj je o bstajal a verjetno st, da bi se m ed po sto pko m po javil a vež enja in sprem em be dim enzij preizkuš an- c ev. Preizkuš anc i so bil i uravno veš eni v l abo rato rij- skem suš il nem kanal u pri ko nstantnih po go jih, skl adno s standardo m EN 152 51 (T = 2 0 ° C, φ = 50 % ). 2.2 HID ROTERM IČ N A OB D ELAVA 2.2 HYD ROTHERM AL TREATM EN T Hidro term ič na o bdel ava spada v skupino to pl o - tnih po sto pko v pri po viš ani tem peraturi. V rsto to - pl o tne o bdel ave defi nira m edij, najpo go stejš i pa so po sto pki to pl o tne o bdel ave v atm o sferi z m al o ki- sika. Po sto pek v tej raziskavi je bil izveden pri po vi- š anem tl aku v nasič eni atm o sferi vo dne pare. O bdel avo l esa s segrevanjem v nasič eni vo dni pari (T = 13 5 ° C ± 3 ° C, P= 2 , 5 bar) sm o izvajal i po narav- nem suš enju l esa. Hidro term ič ni po sto pek (Sl ika 1) je bil sestavl jen iz več faz; hitra zač etna faza segre- vanja (Δ T/Δt = 13 5 ° C/h), druga faza vzdrž evanja tem perature 13 5 ° C in tl aka 2 , 5 bar v č asu 1 h, ter tretja faza o hl ajanja sistem a do so bne tem perature. Po sto pku je sl edil o 14 - dnevno uravno veš anje k o ntro l nih in treDranih preizkuš anc ev v l abo rato riju (EN 152 51). Po do bno hidro term ič no o bdel avo sta uvedl a tudi Abe & F uijii (2 003 ), kjer so pro c es upo - Ž vepl an, E. , & Straž e, A. : AkusDč ne l astno sD buko vine po hidro term ič ni o bdel avi Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 7 so ndo z del o vno frekvenc o ul trazvo č nega val o vanja 54 kHz. N a vsakem preizkuš anc u sm o izvedl i po devet m eritev, s trem i po no vitvam i v po sam ič ni anato m ski ravnini. N a zbranih po datkih sm o do l o č il i po vpreč ja ter izrač unal i o sno vne staDsDč ne param etre. 2.4 AK USTIČ N E LASTN OSTI B UKOVIN E 2.4 AC OUSTIC PROPERTIES OF B EEC H W OOD 2.4.1 M e h a n s k o v z b u j a n j e p r e i z k u š a n c e v 2.4.1 M e c h a n i c a l e x c i t a ti o n o f s p e c i m e n s Buko ve preizkuš anc e sm o m ehansko el asDč no vzbudil i v preč no upo gibno nihanje. Preizkuš anc i so bil i vzdo l ž no - radial no o rienDrani in el asDč no po dprD na 2 2 , 4 % njiho ve do l ž ine. Im pul zno el asDč no vzbu- janje sm o izvedl i na pro sto l ež eč em kraku preizku- š anc a, in sic er v geo m etrijski o si za anal izo upo gibnega nihanja, ter v vo gal u za anal izo to rzij- skega nihanja (Sl ika 2 ). N a naspro tnem kraku preiz- kuš anc a sm o zrc al no nam esDl i ko ndenzato rska m ikro fo na PCB 13 0D2 0. Z vo č ni signal sm o zajem al i z m eril no karDc o N I- 92 3 4 , pri 51 kHz frekvenc i o s- vež evanja. S hitro F o urierjevo transfo rm ac ijo signal a (F F T) sm o pri o beh nač inih vzbujanja v pro gram - skem o ko l ju LabV iew do l o č il i frekvenč ni o dziv ter z izrač uno m l o garitem skega dekrem enta do l o č il i š e duš enje zvo ka (t an δ ). rabil i za izbo l jš anje akusDč nih l astno sD l esa za zvo č - nic e kitar , l e da so bil i po go ji to pl o tne o bdel ave tam š e o strejš i. 2.2.1 D o l o č a n j e b a r v e 2.2.1 C o l o u r a n a l y s i s Pro c es hidro term ič ne o bdel ave buko vine sm o sprem l jal i tudi z m erjenem barve preizkuš anc ev. V ta nam en sm o upo rabil i spektro fo to m eter SP6 2 , pro izvajal c a X- Rite Gm bH- O ptro nik TM . V sakem u pre- izkuš anc u sm o pred in po to pl o tni o bdel avi izm eril i tri barvne ko o rdinate po CIELabsistem u za vredno - tenje barv (L*, a*, b*). Razl ike v barvi preizkuš anc ev pred in po po sto pku hidro term ič ne o bdel ave sm o o vredno Dl i s c el o tno sprem em bo barve ΔE . 2.3 M EHAN SK A AN IZ OTROPIJA 2.3 M EC HAN IC AL AN ISOTROPY Za do l o č anje m ehanske anizo tro pije l esa sm o m eril i hitro sD prel eta ul trazvo ka (v ) v vseh anato m - skih sm ereh l esa (L, R, T), kjer sm o iz znane zveze z go sto to (ρ ) l esa (E = ρ × v 2 ) izrač unal i m o dul e el a- sDč no sD (E L , E R , E T ). Razm erja vredno sD m o dul o v el asDč no sD sm o upo rabil i za kazal nike m ehanske anizo tro pije l esa. M eritve hitro sD prel eta signal a sm o izvedl i z na- pravo Pundit PL- 2 00, pro izvajal c a Pro c eq, Sc hwerzen- bac h (CH). Upo rabil i sm o sprejem no in o ddajno Sl i k a 1. Po t ek hi dr o t er m i č n e o bdel av e bu k o v i n e s faz o s egr ev an j a ( I.) , z del o v n o faz o ( II.) i n faz o o hl aj an j a ( III.) . Fi gu r e 1. Pr o ces s o f hy dr o t her m al t r eat m en t w i t h t he hea:n g p has e ( I.) , w o r k i n g p has e ( II.) an d co o l i n g p has e ( III.) . Za vredno tenje preč nega upo gibnega nihanja preizkuš anc ev sm o upo rabil i Tim o shenko v m o del ni- hanja (Enač ba 1), ki upo š teva tudi striž ne napeto sD v preizkuš anc u. Za do l o č itev upo gibnega dinam i- č nega m o dul a el asDč no sD v 1. nihajnem nač inu in Sl i k a 2. Pr i n ci p ek s p er i m en t al n e p o s t av i t v e z a p r eč n o v z bu j an j e bu k o v i h p r ei z k u š an cev z l es en o t o go k r o gl i co . Fi gu r e 2. Ex p er i m en t al s et u p o f aco u s :c r adi a:o n m eas u r em en t s fo r fl ex u r al ex ci t a:o n o f s p eci m en s . Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Ž vepl an, E. , & Straž e, A. : Ac o usDc pro perDes o f beec h wo o d a/er hydro therm al treatm ent 8 striž nega m o dul a sm o pri tem upo rabil i Bo rdo nne- jevo reš itev (Enač ba 2 ) (Branc heriau & Bail l é res, 2 002 ). … (1) O znake: E X - upo gibni m o dul el asDč no sD [Pa], I G Z - vztrajno stni m o m ent prereza [m 4 ], v - am pl ituda nihanja [m ], ρ - go sto ta [kg/m 3 ], G XY - striž ni m o dul [Pa], K N -geo m etrijska ko nstanta (K N = 5/6 … za pravo ko tne prereze), x - razdal ja v vzdo l ž ni sm eri preizkuš anc a [m ], A - preč ni prerez [m 2 ], t - č as [s]. … (2 ) O znake: E X - upo gibni m o dul el asDč no sD [Pa], G XY - striž ni m o dul [Pa], I G Z - vztrajno stni m o m ent prereza [m 4 ], f n -frekvenc a nihanja preizkuš anc a v i- tem nihajnem nač inu, P n -param eter za reš itev Berno ul l ijeve ko nstante (m ), o dvisne o d nihajnega nač ina (n), ρ - go sto ta preizkuš anc a [kg/m 3 ], A - preč ni prerez [m 2 ], K N -geo m etrijska ko nstanta (K N = 5/6 … za pravo ko tne prereze). 2.4.2 Ak u s ti č n i k a z a l n i k i 2.4.2 Ac o u s ti c i n d i c a t o r s Z izm erjenim i el asto m ehanskim i in duš il nim i karakterisDkam i preizkuš anc ev (Enač ba 2 ) sm o do - l o č il i š e nekatere po m em bne akusDč ne kazal nike za vredno tenje t. i. reso nanč nega l esa. V pl iv razl ik v go - sto D l esa na m ehansko to go st sm o izkl juč il i z do l o - č itvijo spec ifi č nega m o dul a el asDč no sD (E SP = E⁄ ρ ) ter tudi akusDč nega ko efi c ienta ( ). Aku- sDč ni ko efi c ient je eden najpo m em bnejš ih kazal ni- ko v za izbiro do brih zvo č nih pl o š č . Z njim o c enjujem o duš enje vibrac ij pl o š č e v prim erjavi z ra- diac ijo zvo ka. V prim eru zvo č nih pl o š č , na prim er go dal in brenkal , si ž el im o č im gl asnejš o pl o š č o , kar EE KG QF m AL I f P AL I f P QF m XX N XY Gz n n Gz n n           2 2 4 2 2 4 2 1 441      EI v x I E KG v xt I KG v t XG z G z X NX Y Gz NX Y                4 4 4 22 2 4 4 1    A v t    2 2 0 K= E/ 3  po m eni, da m o ra biD njena am pl ituda nihanja vi- so ka (W engst, 2 006 ). Do datno sm o do l o č il i š e kazal - nik rel aDvne uč inko vito sD akusDč ne pretvo rbe (ang. Rel aDve Ac o usDc al Co nversio n Effi c ienc y) (R ACE= ), ki predstavl ja č isto radiac ijo zvo ka na sto pnjo njego vega duš enja in gl ede na ra- ziskave O bataya et al . (2 000), nepo sredno o draž a vpl iv m aterial ne m ikro strukture na radiac ijo zvo ka. 3 REZ ULTATI IN RAZ PRAVA 3 RESULTS AN D D ISC USSION 3.1 HITROST Z VOK A, M EHAN SK E LASTN OSTI IN SPREM EM B A B ARVE LESA 3.1 SPEED OF SOUN D , M EC HAN IC AL PROPERTIES AN D C HAN GE OF W OOD C OLOUR M eritve z ul trazvo ko m so po trdil e do 10 % po - več anje hitro sD ul trazvo ka pri hidro term ič no o bde- l ani buko vini, največ preč no na l esna vl akna (Pregl ednic a 1). HkraD sm o po hidro term ič ni o bdel avi po trdil i prič ako vano , vendar staDsDč no neznač il no zm anjš anje go sto te buko vine v po vpreč ju iz 7 13 kg/m 3 na 6 95 kg/m 3 (Δ ρ = - 2 , 5 % ) (Sl ika 3 ). Po ziDvne razl ike v hitro sD zvo ka o b hkratni izgubi l esne m ase buko vine po o bdel avi so o m o go č il e o hranitev m e- hanske to go sD l esa v vseh anato m skih sm ereh. Po v- preč ne vredno sD m o dul o v el asDč no sD so bil e pri hidro term ič no o bdel ani buko vini sic er neko l iko več je, vendar so bil e razl ike staDsDč no neznač il ne. Po vpre- č no izbo l jš anje hitro sD zvo ka preč no na l esna vl akna E/ /t a n  Sl i k a 3. G o s t o t a n ar av n e ( N ) i n hi dr o t er m i č n o o bdel an e ( M ) bu k o v i n e. Fi gu r e 3. Den s i t y o f u n t r eat ed ( N ) an d hy dr o t her m al l y -t r eat ed ( M ) beech w o o d. Ž vepl an, E. , & Straž e, A. : AkusDč ne l astno sD buko vine po hidro term ič ni o bdel avi Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 9 pa je pri hidro term ič no o bdel ani buko vini po vzro č il o rahl o zm anjš anje akusDč ne in m ehanske anizo tro pije. Po go ji to pl o tne in hidro term ič ne o bdel ave l esa, so č asno z njego vim i inherentnim i strukturnim i al i zgradbenim i znač il no stm i in kem ijskim i l astno stm i znač il no vpl ivajo na l astno sD l esa po pro c esih. Stam m (1956 ) je o dkril , da je term ič na degradac ija m aterial a več ja v sistem u z vo do al i vo dno paro . Tudi kasnejš e raziskave (W indeisen et al . , 2 007 , W indei- sen et al . , 2 008) so pri hidro term ič ni o bdel avi l esa pri po viš anih tem peraturah po trdil e več jo razgrad- njo hem ic el ul o z, ki so to pl o tno bo l j o bč utl jive in pri l istavc ih predstavl jajo o ko l i 3 0 % strukture. O benem je tudi znano , da so l istavc i po več ini m anj term ič no stabil ni o d igl avc ev (F engel et al . , 1989). V naš em pro c esu to pl o tne o bdel ave l esa se je po l eg znač il - nega zm anjš anja m ase in s tem go sto te zm anjš al a tudi ravno vesna l esna vl až no st, m erjena v vzpo red- nih tesDranjih (Straž e, 2 015), kar nakazuje po m em - bno razgradnjo hem ic el ul o z. * M O D: O bdel ani preizkuš anc i / Hydro therm al l y- treated sam pl es**N EM O D: N aravni preizkuš anc i / Untreated sam pl es Pr egl edn i ca 1. H i t r o s t u l t r az v o k a, m o du l el as :č n o s : t er ak u s :č n a i n m ehan s k a an i z o t r o p i j a bu k o v i n e p r ed i n p o hi dr o t er m i č n i o bdel av i . Tabl e 1. Sp eed o f u l t r as o u n d, m o du l u s o f el as :ci t y , aco u s :c an d m echan i c an i s o t r o p y o f beech w o o d befo r e an d a)er t he hy dr o t her m al t r eat m en t . Hi t r o s t z v o k a / Sp e e d o f s o u n d [m / s] M o d u l e l a s ti č n o s ti / M o d u l u s o f e l a s ti c i t y [GPa] An i z o t r o p i j a h i t r o s ti z v o k a / An i s o t r o p y o f t h e s p e e d o f s o u n d An i z o t r o p i j a m o d u l a e l a s ti č n o s ti / An i s o t r o p y o f t h e m o d u l u s o f e l a s ti c i t y v L v R v T E L E R E T v L /v R v L /v T v R /v T E L /E R E L /E T E R /E T *M OD KV (% ) AN O V A (p) 4564 1. 57 % 0, 04 3 2 1733 5, 2 4 % 0, 03 2 1 780 8, 6 1 % 0, 156 9 14,5 4 , 3 9 % 0, 7 800 2,1 9, 53 % 0, 07 5 0,43 16 , 7 4 % 0, 2 7 7 2,64 6 , 2 0 % 0, 13 7 8 5,89 8, 6 9 % 0, 2 817 2,24 9, 4 0 % 0, 92 88 6,99 12 , 3 1 % 0, 14 99 34,92 18, 3 6 % 0, 3 14 2 5,04 19, 06 % 0, 904 7 **N EM OD KV (% ) 4493 1, 6 6 % 1634 6 , 07 % 735 9, 52 % 14,4 5, 01 % 1,9 11, 97 % 0,39 18, 7 3 % 2,76 7 , 05 % 6,16 9, 6 4 % 2,25 12 , 7 7 % 7,65 13 , 87 % 38,32 19, 50 % 5,12 2 6 , 17 % Sl i k a 4. Odv i s n o s t r el a:v n e s p r em em be go s t o t e l es a i n cel o t n e bar v n e s p r em em be ( l ev o ) t er m o du l a el as :č n o s : v z do l ž l es n i h v l ak en ( E L ) t er cel o t n e bar v n e s p r em em be bu k o v ega l es a p o hi dr o t er m i č n i o bdel av i ( des n o ) . Fi gu r e 4. The dep en den ce o f t he r el a:v e chan ge i n t he w o o d den s i t y an d t he t o t al co l o u r chan ge ( l e)) . The dep en den ce o f m o du l u s o f el as :ci t y al o n g t he w o o d fi br es ( E L ) an d t he t o t al co l o u r chan ge o f beech w o o d a)er t he hy dr o t her m al p r o ces s ( r i ght ) . Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Ž vepl an, E. , & Straž e, A. : Ac o usDc pro perDes o f beec h wo o d a/er hydro therm al treatm ent 10 Raziskava pa je po trdil a tudi po m em bno po ve- zavo m ed sprem em bam i go sto te l esa v pro c esu hi- dro term ič ne o bdel ave in barvnim i sprem em bam i. Po trdil i sm o l inearno o dvisno st rel aDvne spre- m em be go sto te l esa ter c el o tne sprem em be barve (ΔE ) po po sto pku o bdel ave (Sl ika 4 ), in zabel ež il i do kaj do bro ujem anje (R 2 = 0, 7 2 ). Po do ben trend, z neko l iko š ibkejš o ko rel ac ijo (R 2 = 0, 4 7 ), se je izkazal tudi pri o dvisno sD m o dul a el asDč no sD vzdo l ž l esnih vl aken (E L ) o d sprem em be barve buko vine po hidro - term ič ni o bdel avi. Po vezano st fi zikal nih in m ehanskih sprem em b v po sto pkih to pl o tne o bdel ave so o bravnaval e tudi druge š tudije. J o hansso n et al . (2 006 ) niso po trdil i staDsDč ne po vezave m ed sprem em bo barve in upo - gibno trdno stjo brezo vega l esa pri razl ič nih sto pnjah to pl o tne o bdel ave. O bratno pa Patzel t et al . (2 003 ) o m enjajo po ziDvno ko rel ac ijo m ed izgubo m ase in sprem em bo barve l esa m ed to pl o tno o bdel avo . 3.2 AK USTIČ N I K AZ ALN IK I 3.2 AC OUSTIC PARAM ETERS Po do bno ko t pri m eritvah z ul trazvo ko m sm o iz- bo l jš anje to go sD hidro term ič no treDrane buko vine po trdil i tudi pri preč nem vzbujanju preizkuš anc ev. Po viš anje sta izkazal a tako upo gibni m o dul el asD- č no sD, ko t tudi striž ni m o dul (Sl ika 9). Ker je bil a go - sto ta buko vine po hidro term i č ni o bdel avi niž ja o d go sto te neo bdel anega l esa, sta se o b tem po viš al a tudi spec ifi č na m o dul a (E SP = E⁄ ρ ) in (G SP = G ⁄ ρ ), sl ednji staDsDč no neznač il no (Sl ika 5). O ba spec ifi č na m o dul a sta nepo sredno po ve- zana z akusDč nim i kazal niki, predstavl jenim i v nada- l jevanju. N juno izbo l jš anje je š ibko , s č im er ne m o rem o z go to vo stjo napo vedaD izbo l jš anja kako - vo sD akusDč nih l astno sD hidro term ič no o bdel ane buko vine po tem po sto pku. S tem pro c eso m pa ko t kaž e znač il no vpl ivam o na strukturne znač il no sD m aterial a, ki pa v tej raziskavi niso bil e raziskane. Po - viš anje m o dul o v tako najverjetneje l ahko pripiš em o t. i. več ji strukturni po vezano sD m aterial a. O bstaja nam reč do m neva, da se m ed po sto pko m hidro ter- m ič ne, ko t tudi pri po sto pkih drugih to pl o tnih o b- del av, hem ic el ul o ze razgradijo ter hkraD skupaj z l ignino m presež ejo tem peraturo stekl astega pre- ho da, kar kasneje o b o hl ajanju po vzro č i del no za- m rež enje in s tem zniž anje del ež a am o rfnih- in po viš anje del ež a kristal inič nih del o v o sno vnih l esnih ko m po nent l esa (W indeisen et al . , 2 007 ). Duš enje vibrac ij l esa v gl asbenih inš trum enDh je eden kl juč nih dejavniko v (Brem aud et al . , 2 011, Straž e et al . , 2 015), ki do l o č a nam en upo rabe ko sa l esa v po sam eznem gl asbenem inš trum entu. Gl ede na vrsto inš trum enta upo rabl jam o tudi razl ič ne l esne vrste, ko nstrukc ijske po sebno sD in o bl ike m a- terial a. V sak ko s l esa im a nam reč drugač ne vibrac ij- ske znač il no sD zaradi hetero geno sD m aterial a. Z raziskavo sm o ugo to vil i, da se je duš enje upo gib- Sl i k a 5. Sp eci fi č n i m o du l el as :č n o s : ( l ev o ) i n s p eci fi č n i s t r i ž n i m o du l ( des n o ) ( N – n ar av n a bu k o v i n a; M – hi dr o t er m i č n o o bdel an a bu k o v i n a) . Fi gu r e 5. Sp eci fi c m o du l u s o f el as :ci t y ( l e)) an d s p eci fi c s hear m o du l u s ( r i ght ) ( N – u n t r eat ed beech w o o d, M – hy dr o t her m al l y -t r eat ed beech w o o d) . Ž vepl an, E. , & Straž e, A. : AkusDč ne l astno sD buko vine po hidro term ič ni o bdel avi Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 11 nega ko t tudi to rzijskega nihanja preizkuš anc ev po hidro term ič ni o bdel avi pri o beh nač inih nihanja ne- ko l iko zm anjš al o , vendar ne staDsDč no znač il no (Sl ika 6 ). Po m em bno pa je hidro term ič na o bdel ava vpl ival a na ho m o geno st rezul tato v, kjer je bil raztro s rezul tato v po o bdel avi m anjš i ko t pri naravni buko - vini. Spec ifi č ni m o dul el asDč no sD ko t tudi duš enje, naj bi bil a po navedbah O bataya et al . (2 000) prec ej po vezana s strukturo l esa. Pri igl avc ih so tako de- nim o po trdil i, da z več anjem m ikro fi bril nega ko ta spec ifi č ni m o dul el asDč no sD upada, naraš č a pa duš enje. Pri izbiri m aterial o v za izdel avo gl asbenih inš tru- m ento v se nam esto spec ifi č nega m o dul a el asDč no sD po go steje upo š teva akusDč ni ko efi c ient (K), ki v praksi po ve, da je ko s l esa, ki je bo l j gl asen, tudi bo l j trden na eno to m ase (W egst, 2 006 ). Za do seganje o p- Dm al nega reso niranja del o v in ko m po nent gl asbenih inš trum ento v to rej izbirajo ko se l esa s č im viš jim Kin z ustreznim i l astnim i frekvenc am i. Pri hidro term ič no Sl i k a 6. Ko efi ci en t du š en j a p r eč n ega ( l ev o ) i n t o r z i j s k ega n i han j a ( des n o ) n ar av n e ( N ) i n hi dr o t er m i č n o o bdel an e bu k o v i n e ( M ) . Fi gu r e 6. Dam p i n g co effi ci en t o f t r an s v er s e ( l e)) an d t o r s i o n al v i br a:o n ( r i ght ) o f u n t r eat ed ( N ) an d hy dr o t her m al l y -t r eat ed beech w o o d ( M ) . Sl i k a 7. Ak u s :č n i k o efi ci en : p r eč n ega u p o gi bn ega ( l ev o ) i n t o r z i j s k ega n i han j a ( des n o ) n ar av n e ( N ) i n hi dr o t er m i č n o o bdel an e bu k o v i n e ( M ) . Fi gu r e 7. Aco u s :c co effi ci en t s o f cr o s s ben di n g ( l e)) an d t o r s i o n al v i br a:o n ( r i ght ) o f u n t r eat ed ( N ) an d hy dr o t her m al l y -t r eat ed beech ( M ) . Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Ž vepl an, E. , & Straž e, A. : Ac o usDc pro perDes o f beec h wo o d a/er hydro therm al treatm ent 12 o bdel anih preizkuš anc ih sm o ugo to vil i znač il no po vi- š anje Kpri upo gibnem nihanju ter neznač il no po ve- č anje akusDč nega ko efi c ienta pri to rzijskem nihaju (Sl ika 7 ). V spl o š nem predstavl ja akusDč ni ko efi c ient m ero radiac ije zvo ka m aterial a gl ede na njego vo no - tranje trenje, zato rej im ajo preizkuš anc i po treDranju m o č neje izraž ene frekvenc e upo gibnega nihanja. Za po jasnitev vpl iva strukture l esa na njego vo zvo č no st so O bataya et al . (2 000) predstavil i tudi fakto r rel aDvne uč inko vito sD akusDč ne pretvo rbe (R ACE), ki naj bi direktno o draž al m ikro strukturne l astno sD l esa. Pri tem kazal niku sm o po trdil i l e m ajhno po več anje vredno sD R ACEpri to rzijskem ni- hanju hidro term ič no o bdel anih buko vih preizkuš an- c ev (Sl ika 8). Sl ednji rezul tat so vpada tudi s striž nim m o du- l o m (Sl ika 9), ki je bil viš ji pri hidro term ič no o bdel ani buko vini. Ž e kazal nik Kje po kazal , da je o stal a radia- c ija zvo ka to rzijskega nihanja prakDč no nesprem e- njena gl ede na preč no nihanje. Zakl juč im o l ahko , da je hidro term ič na o bdel ava po ziDvno vpl ival a tudi na to rzijsko nihanje buko vine. 4 Z AK LJUČ K I 4 C ON C LUSION S Hidro term ič na o bdel ava l esa je po ziDvno vpl i- val a na hitro st prel eta zvo ka v vzdo l ž ni in radial ni anato m ski sm eri buko vega l esa, kar je vpl ival o na o hranitev m o dul o v el asDč no sD. HkraD tudi ugo ta- vl jam o , da je o b bl agih po go jih in pri kratko trajnem po sto pku hidro term ič ne o bdel ave izguba m ase in s tem go sto te l esa rel aDvno m ajhna. Pri m erjenju barve l esa pred in po hidro term i- č ni o bdel avi sm o ugo to vil i, da je sprem em ba barve znač il no po vezana s sprem em bam i nekaterih fi zikal - nih in m ehanskih l astno sD. Po trdil i sm o l inearno po - vezano st sprem em be go sto te s c el o tno sprem em bo barve l esa. Po do bna po vezano st z barvo je bil a po - trjena tudi pri sprem em bi m o dul a el asDč no sD v vzdo l ž ni sm eri l esa. Sl i k a 8. R el a:v n a u č i n k o v i t o s t ak u s :č n e p r et v o r be ( R ACE) p r eč n ega ( l ev o ) i n t o r z i j s k ega n i han j a ( des n o ) n ar av n e ( N ) i n hi dr o t er m i č n o o bdel an e bu k o v i n e ( M ) . Fi gu r e 8. R el a:v e aco u s :c co n v er s i o n effi ci en cy t r an s fo r m a:o n ( R ACE) fo r t r an s v er s e ( l e)) an d t o r s i o n al v i br a:o n ( r i ght ) o f u n t r eat ed ( N ) an d hy dr o t her m al l y -t r eat ed beech w o o d ( M ) . Sl i k a 9. St r i ž n i m o du l n ar av n e ( N ) i n hi dr o t er m i č n o o bdel an e bu k o v i n e ( M ) . Fi gu r e 9. Shear m o du l u s o f u n t r eat ed ( N ) an d hy dr o t her m al l y -t r eat ed beech w o o d ( M ) . Ž vepl an, E. , & Straž e, A. : AkusDč ne l astno sD buko vine po hidro term ič ni o bdel avi Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 13 Po hidro term ič ni o bdel avi buko vine so im el i pre- izkuš anc i v vzdo l ž ni in radial ni sm eri več ji spec ifi č ni m o dul el asDč no sD v prim erjavi z naravnim l eso m . V tangenc ial ni sm eri pa sprem em be niso bil e staDsD- č no znač il ne. Po hidro term ič ni o bdel avi se je pri bu- ko vini zm anjš al o duš enje zvo ka v vzdo l ž ni in preč ni sm eri. To je po ziDvno vpl ival o na po več anje akusD- č nega ko efi c ienta pri hidro term ič no o bdel ani buko - vini, ki pa je navkl jub vsem u š e vedno rel aDvno nizek. N a o sno vi sprem em b akusDč nih l astno sD ugo - tavl jam o , da hidro term ič na o bdel ava po vzro č a struk- turne sprem em be v buko vini, ki pa jih po sebej nism o pro uč eval i. To po trjuje tudi zm anjš anje akusDč ne in m ehanske anizo tro pije buko vine po hidro term ič ni o bdel avi, kar nakazuje izbo l jš anje neho m o gene in anizo tro pne strukture buko vega l esa. 6 POVZ ETEK 6 SUM M ARY Beec h has favo urabl e m ec hanic al pro perDes and is o ne o f the m o st used do m esDc wo o d spec ies in Sl o venia. Due to the preval enc e o f this spec ies, we invesDgated o pDo ns to inc rease the use o f beec h wo o d in the c o nstruc Do n o f m usic al instrum ents. Ho wever , o ne defi c ienc y o f beec h wo o d is its signi- fi c ant dam ping o f m ec hanic al vibraDo ns. The rea- so ns fo r the po o r vibraDo nal and to ne qual ity o f beec h wo o d are derived fro m its no n- ho m o geneo us anato m ic al struc ture, with a l arge pro po rDo n o f xyl em ray parenc hym a. The frequent o c c urrenc e o f tensio n wo o d, l arge transverse shrinkage aniso - tro py, presenc e o f tyl o ses in the vessel s and o c c ur- renc e o f red heart al so have negaDve eff ec ts o n the wo o d’ s ac o usDc pro perDes. In spite o f the l ess suitabl e inherent struc tural c harac terisDc s o f beec h wo o d, its subc el l ul ar pro per- Des c an be c hanged, whic h thus aff ec ts the physic o - m ec hanic al pro perDes o f wo o d. There is po tenDal fo r im pro ving the el asto - m ec hanic al and visc o el asDc pro perDes o f beec h wo o d, in parDc ul ar , with the use o f heat treatm ent in an atm o sphere with inert gases, in a vac uum , and in unsaturated and saturated va- po ur atm o spheres. The l aEer are hydro therm al treat- m ents, and depend o n tem perature, pressure and duraDo n. These treatm ents espec ial l y c o ntribute to the dec o m po siDo n o f the am o rpho us parts o f wo o d hem ic el l ul o ses and the c el l ul o se, and im pro ve the netwo rking o f the hem ic el l ul o se- l ignin m atrix. W e studied the use o f a sho rt- term hydro ther- m al treatm ent fo r c hanging the ac o usDc pro perDes o f beec h wo o d. Ten pairs o f radial l y o riented spec i- m ens with the no m inal dim ensio ns o f 500 x 16 0 x 12 m m were c ut o ff fro m two beec h l o gs and air dried. The 1- ho ur hydro therm al treatm ent o f the spec im ens fo l l o wed in a saturated vapo ur atm o - sphere at a tem perature o f 13 5 ° C and pressure o f 2 . 5 bars. A/er c o ndiDo ning at 2 0 ° C and 50 % rel a- Dve hum idity (RH), the density o f spec im ens was de- term ined, as wel l as ul traso und vel o c ity in individual anato m ic al direc Do ns o f wo o d and the wo o d c o l o ur in the CIELab system . In the radial , tangenDal and l o ngitudinal direc Do ns o f the wo o d, the m o dul i o f el asDc ity as wel l as m ec hanic al and ac o usDc aniso - tro py were al so determ ined. The spec im ens were then m ec hanic al l y exc ited in transverse- bending m o de and in to rsio nal m o de o f vibraDo n. F ro m the frequenc y respo nse o f the spec im ens we determ i- ned the bending and to rsio n sDff ness, the dam ping o f vibraDo n, and so m e ac o usDc qual ity param eters. A/er hydro therm al pro c essing, we c o nfi rm ed a m inim um reduc Do n in the density o f beec h wo o d (- 2 . 5 % ). The speed o f ul traso und inc reased up to 10 % in beec h wo o d a/er hydro therm al treatm ent, and did so m o st in the transverse direc Do n, whic h al so c o ntributed to the im pro vem ent o f wo o d sDff - ness. M ec hanic al aniso tro py al so dec reased favo u- rabl y due to m ajo r c hanges in the transverse direc Do n o f the wo o d. The resul ts al so c o nfi rm ed a c harac terisDc c hange in the to tal c o l o ur o f the wo o d, i. e. m o stl y a reduc Do n o f c o l o ur l ightness, whic h was c harac terisDc al l y and l inearl y rel ated to the c hange in wo o d density and sDff ness al o ng the grain. The shear m o dul us o f the beec h al so im pro - ved a/er the treatm ent. The ac o usDc qual ity para- m eters o f hydro therm al l y- treated beec h wo o d were parDal l y im pro ved. W e c o nfi rm ed a l arger spec ifi c m o dul us o f el asDc ity and ac o usDc c o effi c ient, as wel l as a l o wer dam ping o f transverse bending vi- braDo ns and o f to rsio nal vibraDo ns o f hydro ther- m al l y- treated beec h wo o d. Z AHVALA AC K N OW LED GEM EN T Razisko val ni pro gram š t. P4 - 0015 je so fi nanc i- ral a J avna agenc ija za razisko val no dejavno st Repu- bl ike Sl o venije iz drž avnega pro rač una. Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Ž vepl an, E. , & Straž e, A. : Ac o usDc pro perDes o f beec h wo o d a/er hydro therm al treatm ent 14 VIRI REFEREN C ES Abe, H. , & F ujii, H. (2 003 ). M etho d fo r m anufac turing o f m o difi ed wo o d. US patent N o . 6 . 6 6 7 . 4 2 9 B2 , W ashingto n, U. S. patent o f- fi c e, 2 3 . 12 . 2 003 . Branc heriau, L. , & Bail l é res, H. (2 002 ). N atural vibraDo n anal ysis o f c l ear wo o den beam s: A theo reDc al review. W o o d Sc ienc e and Tec hno l o gy, 3 6 , 3 4 7 – 3 6 5. Brem aud, I. , Am usant, N . , M inato , K. , Gril , J . , & Thibaut, D. (2 011). Eff ec t o f extrac Dves o n vibraDo nal pro perDes o f Afric an Padauk (Pt er o car p u s s o y au x i iTaub. ). W o o d Sc ienc e and Tec hno l o gy, 4 5, 7 3 5– 7 54 . Brem aud, I. , El Kaim , Y. , Guibal , D. , M inato , K. , Thibaut, B. , & Gril , J . (2 012 ). Charac terisaDo n and c atego risaDo n o f the diversity in visc o el asDc vibraDo nal pro perDes between 98 wo o d types. An- nal s o f F o rest Servic e, 6 9. 3 7 3 – 3 86 . Buc ur , V. (2 006 ). Ac o usDc s o f wo o d. Berl in, Springer V erl ag, 3 93 str . Č ufar , K. (2 006 ). Anato m ija l esa. Ljubl jana, Bio tehniš ka fakul teta, O ddel ek za l esarstvo , 185 str . Č ufar , K. , Go riš ek, Ž . , M erel a, M . , Kro pivš ek, J . , Go rnik Buč ar , D. , & Straž e, A. (2 017 ). Lastno sD buko vine in njena raba. Les/W o o d, 6 6 , 2 7 – 3 9. Divo s, F . , Tanaka, T. , N agao , H. , & Kato , H. (1998). Determ inaDo n o f shear m o dul us o n c o nstruc Do n size Dm ber . W o o d Sc ienc e and Tec hno l o gy, 3 2 , 3 93 – 4 02 . F engel , D. , & W egener , G. (1989). W o o d: Chem istry, Ul trastruc ture, Reac Do ns. W al ter De Gruyter . Go riš ek, Ž . (1992 ). V pl iv preč ne krč itvene anizo tro pije l esa na su- š enje in stabil no st (Do kt. disertac ija). Ljubl jana, Univerza v Lju- bl jani, Bio tehniš ka fakul teta. Go riš ek, Ž . (2 009). Les: Zgradba in l astno sD: N jego va variabil no st in hetero geno st. Ljubl jana, Bio tehniš ka fakul teta, O ddel ek za l e- sarstvo . J o hansso n, D. , & M o ren, T. (2 006 ). The po tenDal o f c o l o ur m easu- rem ent fo r strength predic Do n o f therm al l y treated wo o d. Ho l z al s Ro h- und W erksto ff , 6 4 , 104 – 110. M itko vski, B. (2 013 ). Strukturne in akusDč ne l astno sD l esa za to l - kal a. Dipl . pro jekt. Ljubl jana, Univerza v Ljubl jani, Bio tehniš ka fakul teta, O ddel ek za l esarstvo . O bataya, E. , O no , T. , & N o rim o to , M . (2 000). V ibraDo nal pro perDes o f wo o d al o ng the grain. J M ater Sc i, 3 5, 2 993 – 3 001. O l sso n, A. M . , & Sal m en, L. (1997 ). The eff ec t o f l ignin c o m po siDo n o n the visc o el asDc pro perDes o f wo o d. N o rdic Pul p and Paper Reso urc e J o urnal , 3 , 14 0– 14 4 . O no , T. , & N o rim o to , M . (1983 ). Study o n Yo ung's m o dul us and in- ternal fric Do n o f wo o d in rel aDo n to the eval uaDo n o f wo o d fo r m usic al instrum ents. J apanese J o urnal o f Appl ied Physic s, 2 2 , 6 11– 6 14 . Patzel t, M . , Em senhuber , G. , & SDngl , R. (2 003 ). Co l o ur M easure- m ent as m eans o f Qual ity Co ntro l o f Therm al l y Treated W o o d. In: Pro c eedings o f the fi rst Euro pean c o nferenc e o n wo o d m o - difi c aDo n. Ghent, Bel gium . April 3 – 4 2 003 , 2 13 – 2 18. Pfriem , A. , W agenfü hr , A. , Ziegenhal s, G. , & Eic hel berger , K. (2 005). Use o f wo o d perfo rm ed by heat- treatm ent fo r m usic al instru- m ents. In: Pro c eedings o f the Sec o nd Euro pean Co nferenc e o n W o o d M o difi c aDo n, Gö Fngen, 3 90– 3 97 . Stam m , A. J . (1956 ). Therm al degradaDo n o f wo o d and c el l ul o se. In- dustrial and Engineering Chem istry, 4 8 (3 ), 3 9– 4 4 . Straž e, A. , M itko vski, B. , Tippner , J . , Č ufar , K. , & Go riš ek, Ž . (2 015). Struc tural and ac o usDc pro perDes o f Afric an pado uk (Pt er o car - p u s s o y au x i i ) wo o d fo r xyl o pho nes. Euro pean J o o urnal o f W o o d and W o o d Pro duc ts, 7 3 , 2 3 5– 2 4 3 . Straž e, A. (2 015). THM treatm ent c auses sim il ar c hanges o f wo o d pro perDes as wo o d aging. O sebna ko m unikac ija. Yano , H. (1994 ). The c hanges in the ac o usDc pro perDes o f W estern red c edar due to m ethano l extrac Do n. Ho l zfo rsc hung, 4 8, 4 91– 4 95. W egst, U. (2 006 ). W o o d fo r so und. Am eric an J o urnal o f Bo tany, 93 , 14 3 9– 14 4 8. W indeisen, E. , Stro bel , C. , & W egener , G. (2 007 ). Chem ic al c hanges during the pro duc Do n o f therm o - treated beec h wo o d. W o o d Sc ienc e and Tec hno l o gy, 4 1, 52 3 – 53 6 . W indeisen, E. , Bä c hl e, H. , Zim m er , B. , & W egener , G. (2 008). Rel a- Do ns between c hem ic al c hanges and m ec hanic al pro perDes o f therm al l y treated wo o d. Ho l zfo rsc hung, 6 3 , 7 7 3 – 7 7 8. Zauer , M . , Ko wal ewski, A. , Spro β m an, R. , Sto janek, H. , & W agen- fü hr , A. (2 015). Therm al m o difi c aDo n o f Euro pean beec h at re- l aDvl y m il d tem peratures fo r the use in el ec tric bass guitars. Euro pean J o urnal o f W o o d Pro duc ts, 7 4 , 4 3 – 4 8. Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 15 V o l . 6 6 , N o . 2 , 15- 2 7 DO I: hEps: //do i. o rg/10. 2 6 6 14 /l es- wo o d. 2 017 . v6 6 n02 a02 W OOD FORM ATION IN N ORW AY SPRUC E ON A LOW LAN D SITE IN SLOVEN IA IN 2015 AN D C OM PARISON W ITH OTHER C ON IFERS ALL OVER EUROPE N ASTAJAN JE LESA SM REK E N A N IŽ IN SK EM RASTIŠ Č U V SLOVEN IJI V LETU 2015 IN PRIM ERJAVA Z IGLAVC I PO EVROPI F ernando Usero s 1 , Angel a Bal zano 2 , Peter Prisl an 3 , M arDn de Luis 4 , J o ž ic a Grič ar 3 , M aks M erel a 2 , Katarina Č ufar 2 * A b s t r a c t / I z v l e č e k A b s t r a c t : W e p r es en t x y l em fo r m a:o n i n N o r w ay s p r u ce ( Pi cea abi es ( L. ) Kar s t . ) i n 20 15 at Pan š k a r ek a, n ear Lj u bl j an a, Sl o v en i a ( ca. 46° 0 0 ’ N , 14° 40 ’ E, 40 0 m a.s .l .) w i t h a t em p er at e cl i m at e. The r es ear ch w as a p ar t o f a l o n g-t er m p r o j ect , w hi ch i n v o l v es di ff er en t s i t es an d t r ee s p eci es . W e m eas u r ed t he w i dt hs o f cam bi u m an d t he fo r m a:o n o f x y l em gr o w t h r i n gs w i t h di ff er en :a:n g cel l s i n p o s t cam bi al ( PC) an d s eco n dar y w al l fo r m a:o n ( SW ) p has es , an d m at u r e cel l s ( M T) . The r es u l t s fo r 20 15 w er e co m p ar ed w i t h t ho s e fo r p r ev i o u s y ear s ( 20 0 9– 20 11) i n t he s am e s p eci es an d s i t e, an d w i t h t he p u bl i s hed dat a fr o m w o o d fo r m a:o n s t u di es i n co n i fer s fr o m al l o v er Eu r o p e. The l a;er w er e u s ed i n t w o -fact o r r egr es s i o n m o del s w hi ch co n fi r m ed t he eff ect s o f l a:t u de an d al :t u de o n t he cr i :cal dat es o f o n s et , en d, an d du r a:o n o f x y l em p r o du c:o n . The m o del s t hu s hel p ed u s t o p r edi ct /r eco n s t r u ct p hen o l o gy o f w o o d fo r m a:o n i n co n i fer s i n Eu r o p e. K e y w o r d s : N o r w ay s p r u ce ( Pi cea abi es ( L.) Kar s t .) , p hen o l o gy , cam bi u m , x y l o gen es i s , m o del , co n i fer s , Eu r o p e I z v l e č e k : Š t u di j a p r i k az u j e n as t aj an j e l es a s m r ek e ( Pi cea abi es ( L.) Kar s t .) v r as t n i s ez o n i 20 15 n a r as :š č u Pan š k a r ek a v bl i ž i n i Lj u bl j an e ( p r i bl . 46° 0 0 ’ N , 14° 40 ’ E, 40 0 m n . v .) . R az i s k av a j e del v eč l et n ega p r o j ek t a s p r em l j an j a n as t aj an j a l es a v eč dr ev es n i h v r s t n a r az l i č n i h r as :š č i h. V o k v i r u r az i s k av e s m o s p r em l j al i š i r i n o k am bi j ev e co n e t er n as t aj aj o č e br an i k e l es a, k j er s m o l o č i l i cel i ce v faz ah p o s t k am bi al n e r as : ( PC) i n n as t aj an j a s ek u n dar n e cel i č n e s t en e ( SW ) t er z r el e ( M T) cel i ce. R ez u l t at e s m o p r i m er j al i z u go t o v i t v am i š t u di j e, o p r av l j en e n a s m r ek i z i s t ega r as :š č a v r as t n i h s e- z o n ah 20 0 9– 20 11 t er s p o dat k i , o bj av l j en i m i z a v eč v r s t i gl av cev z r az l i č n i h r as :š č p o Ev r o p i . Pr i m er j av e s m o u p o r abi l i z a i z del av o r egr es i j s k i h m o del o v z dv em a n eo dv i s n i m a s p r em en l j i v k am a. M o del i s o p o t r di l i v p l i v z em l j ep i s n e š i r i n e i n n adm o r s k e v i š i n e n a k r i :č n e dat u m e z ač et k a i n k o n ca t er n a t r aj an j e n as t aj an j a l es a. M o del i s o o m o go č i l i r ek o n s t r u k - ci j o fen o l o gi j e n as t aj an j a l es a i gl av cev p o Ev r o p i . K l j u č n e b e s e d e : s m r ek a ( Pi cea abi es ( L.) Kar s t .) , fen o l o gi j a, k am bi j , k s i l o gen ez a, m o del i r an j e, i gl av ci , Ev r o p a l o ng- term c arbo n sequestraDo n, and has a great im - pac t o n terrestrial ec o system s (Cuny et al . , 2 015). V ariabil ity and po tenDal c hanges in the wo o d fo r- m aDo n pro c ess thus have ec o l o gic al and ec o no m ic im pl ic aDo ns. W o o d, o r sec o ndary xyl em , is an im - po rtant tree Dssue, with m ec hanic al and physio l o - gic al func Do ns (W il so n & W hite, 1986 ; Cuny et al . , 2 014 ). It is pro duc ed by c el l divisio n in c am bium , whic h is a sec o ndary m eristem that pro duc es sec o n- dary xyl em and sec o ndary phl o em . Axial trac heids are the m ain c el l s in sec o ndary xyl em o f c o nifers. A/er their fo rm aDo n, trac heids undergo the pro c ess o f diff erenDaDo n with the phases o f (I) c el l enl arge- m ent, (II) wal l depo siDo n and l ignifi c aDo n and (III) pro gram m ed c el l death (Pl o m io n et al . , 2 001). 1 IN TROD UC TION 1 UVOD W o o d pro duc Do n (xyl o genesis) is c l o sel y rel a- ted to the func Do n and survival o f trees and fo rest ec o system s (Cuny et al . , 2 012 ). It is al so l inked to 1 University o f Al ic ante, F ac ul ty o f Sc ienc es, Ro ad o f San Vic ente del Raspeig s/n, 03 6 90 San V ic ente del Raspeig, Al ic ante, Spain 2 University o f Ljubl jana, Bio tec hnic al F ac ul ty, Departm ent o f W o o d Sc ienc e and Tec hno l o gy, J am nikarjeva 101, 1000 Ljubl jana, Sl o venia * e- m ail : katarina. c ufar@ bf. uni- l j. si 3 Sl o venian F o restry InsDtute, V eč na po t 2 , SI- 1000 Ljubl jana, Sl o venia 4 University o f Zarago za, Departm ent o f Geo graphy, Pedro Cerbuna 12 , 50009 Zarago za, Spain UDK 6 3 0*811. 13 : 17 4 . 7 (Pi cea abi es L. Karst. ) O riginal sc ienDfi c arDc l e / Izvirni znanstveni č l anek Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Usero s, F . , Bal zano , A. , Prisl an, P. , de Luis, M . , Grič ar , J . , M erel a, M . , & Č ufar , K. : N astajanje l esa sm reke na niž inskem rasDš č u v Sl o veniji v l etu 2 015 in prim erjava z igl avc i po Evro pi 16 Sec o ndary m eristem s are highl y pl asDc . They c an respo nd to enviro nm ental sDm ul i and al l o w m o - difi c aDo ns o f the pl ant m o rpho l o gy during its l ife- c yc l e in o rder to adapt to the l o c al c o ndiDo ns (Grič ar et al . , 2 014 ). Pl ants try to m axim ize the use o f re- so urc es whil e m inim izing the eff ec ts o f vario us harm ful events. Gro wth o c c urs when the c o ndiDo ns are favo urabl e (Cuny et al . , 2 012 ). In tem perate and bo real bio m es, c o l d tem peratures are the m ain l i- m iDng fac to r o f gro wth (Ro ssi et al . , 2 008), and c am - bium is usual l y ac Dve fro m spring unDl autum n, with a sho rter gro wth perio d in bo real o nes. W o o d inc re- m ent is depo sited in the fo rm o f annual gro wth rings, with c l ear gro wth ring bo undaries, whic h are studied in disc ipl ines l ike dendro c hro no l o gy (e. g. , N o vak, 2 016 ; W il so n & W hite, 1986 ). Besides tem - perature, prec ipitaDo n, pho to perio d and o ther fac - to rs al so aff ec t wo o d fo rm aDo n. A l ac k o f water is, fo r instanc e, the m ain fac to r im pac Dng gro wth in xeric ec o system s, whil e fi res, aEac ks by parasites o r herbivo res, air po l l uDo n o r hum an ac Dvity are al so im po rtant (N o vak, 2 016 ; de Luis et al . , 2 011). Al l these fac to rs im pac t the physio l o gic al and struc tural pro perDes o f wo o d, whic h are im po rtant fo r its use (Hum ar et al . , 2 008; W il so n & W hite, 1986 ). There- fo re, understanding the wo o d fo rm aDo n pro c ess and the fac to rs infl uenc ing it c an hel p us predic t the perfo rm anc e and survival o f trees as wel l as the pro - perDes o f the rel ated wo o d. M any o f the m enDo ned fac to rs, espec ial l y the c l im aDc o nes, are infl uenc ed by the l aDtude and al - Dtude o f the sites where the trees gro w. M arDnez del CasDl l o et al . (2 016 ) sho wed a c l ear negaDve re- l aDo n between l aDtude and xyl o genesis duraDo n in F agu s s y l v a:ca(sho rter at l o wer l aDtudes) and Pi n u s s y l v es t r i s (higher at l o wer l aDtudes). Al Dtude al so af- fec ts the gro wth, espec ial l y thro ugh duraDo n o f xy- l o genesis (Ro ssi et al . , 2 008; Co c o zza et al . , 2 016 ). Understanding rel aDo nships between xyl em fo rm a- Do n pheno l o gy and intra- annual c l im aDc /weather c o ndiDo ns c o ul d hel p us to beEer understand the po tenDal o f spec ies to adapt to future c l im ate c o n- diDo ns. N o rway spruc e (Pi cea abi es (L. ) Karst. ) is a spe- c ies who se wo o d fo rm aDo n dynam ic s has been in- vesDgated o n a great variety o f sites in Euro pe. The natural area o f this spec ies is m ainl y in the N E bo real zo ne and m o untaino us areas o f Euro pe (EUF O RGEN , 2 009). Sinc e the 18th c entury it has been widel y c ul - Dvated fo r Dm ber pro duc Do n al l o ver Euro pe, al so o utside its natural range, suc h as o n the l o wl and sites in Sl o venia (Zavo d za go zdo ve Sl o venije, 2 017 ). In Sl o venia spruc e has a great im po rtanc e fro m bo th ec o no m ic and ec o l o gic al perspec Dves (Brus, 2 012 ; Caudul l o et al . , 2 016 ). Its pheno l o gy is aff ec - ted by c l im aDc c hange whic h is in Sl o venia m ainl y c harac terized by inc reasingl y m il d winters whic h fa- vo ur the earl y o nset o f spring pheno l o gy (Č ufar et al . , 2 008, 2 012 ; de Luis et al . , 2 014 ), fro sts whic h o /en interrupt spring pheno l o gy (Sinjur , 2 017 ), as wel l as inc reasing tem peratures with ho t spel l s and frequent dro ught perio ds during the vegetaDo n pe- rio d (Cegnar , 2 015 a, b). The o bjec Dve o f this study was to invesDgate the wo o d fo rm aDo n and dynam ic s o f c am bial ac D- vity in Pi cea abi es o n a site near Ljubl jana, Sl o venia in 2 015. The sec o nd o bjec Dve was to c o m pare the o btained resul ts with the publ ished data fro m wo o d fo rm aDo n studies in Pi cea abi es and o ther c o nifers fro m al l o ver Euro pe, and to appl y m o del s to eva- l uate the eff ec ts o f l aDtude and al Dtude and to pre- dic t/rec o nstruc t pheno l o gy o f wo o d fo rm aDo n in c o nifers in Euro pe. 2 M ATERIALS AN D M ETHOD S 2 M ATERIAL IN M ETOD E 2.1 STUD Y SITE, TREES, TISSUES AN D AN ALYSES 2.1 RASTIŠ Č A, D REVESA, TK IVA IN AN ALIZ E The dynam ic s o f xyl em pro duc Do n were stu- died in six m ature N o rway spruc e (Pi cea abi es (L. ) Karst. ) trees gro wing at Panš ka reka, near Ljubl jana (c a. 4 6 ° 00’ N , 14 ° 4 0’ E, 4 00 m a. s. l . ). The site is a m ixed fo rest o f the Hac queDo - F agetum typic um type, c o ntaining m ainl y F agu s s y l v a:ca, Acer p s eu - do p l at an u s and Pi cea abi es , with do l o m ites as the predo m inant ro c k type in the area (Grič ar et al . , 2 014 ). The c l im ate at the site is tem perate hum id. The site is inc l uded in the l o ng- term m o nito ring o f xyl em and phl o em fo rm aDo n and c am bial ac Dvity in diff erent spec ies and sites whic h started in 2 006 (Č ufar et al . , 2 015). The m ic ro c o res were c o l l ec ted fro m the stem s at 1. 1– 1. 7 m abo ve gro und fro m M arc h unDl O c to ber 2 015. The m etho do l o gy o f sam pl e c o l l ec Do n and Ds- sue preparaDo n fo l l o wed the pro c edure desc ribed by Prisl an et al . (2 014 ). Ac c o rding to this m etho do l o gy, Usero s, F . , Bal zano , A. , Prisl an, P. , de Luis, M . , Grič ar , J . , M erel a, M . , & Č ufar , K. : W o o d fo rm aDo n in N o rway spruc e o n a l o wl and site in Sl o venia in 2 015 and c o m pariso n with o ther c o nifers al l o ver Euro pe Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 17 the m ic ro c o res were c o l l ec ted with a Trepho r to o l at weekl y interval s, fi xed in a so l uDo n o f ethano l , fo r- m al in and ac eDc ac id, and then sto red in ethano l . Af- terwards, the m ic ro c o res were trim m ed, dehydrated in a graded series o f ethano l , infi l trated with D- l im o - nene and paraffi n, and em bedded in paraffi n bl o c ks. The 9 µ m thic k transverse sec Do ns were c ut, trans- ferred to o bjec t gl asses, stained with safranin and astra bl ue and em bedded in Euparal . The Dssues were o bserved with a N iko n Ec l ipse E800 l ight m i- c ro sc o pe, and anal ysed with the N IS El em ents im age anal ysis pro gram . W e m easured the width (in µ m ) and c o unted the num ber o f c el l s in diff erent Dssue po rDo ns: c am bium (CC), c urrent xyl em inc rem ent with po stc am bial c el l s (PC), c el l s in the phase o f sec o ndary c el l wal l depo si- Do n and l ignifi c aDo n (SW ) and m ature (M T) xyl em c el l s (F ig. 2 ). W e al so m easured/ c o unted the width and c el l num ber in the three previo us xyl em rings. 2.2 D ATA PROC ESSIN G 2.2 OB D ELAVA POD ATKOV F o r eac h tree and date, m easurem ents were taken al o ng three radial ro ws and then averaged. To study the behavio ur o f the trees as a who l e po pul a- Do n we perfo rm ed qual ity c o ntro l o f the data, whic h sho wed that two o f six trees c o ntained num ero us ano m al ies due to wo unding, therefo re we averaged the data o f fo ur trees and c al c ul ated the basic staD- sDc s. The data were then pro c essed by using the R pac kage “ CaviaR” (Rathgeber et al . , 2 011). The Go m pertz func Do n was fi Eed to the data to des- c ribe the pro duc Do n o f new c el l s in the wo o d (Ro ssi et al . , 2 003 ): 2.3 C LIM ATIC D ATA 2.3 K LIM ATSK I POD ATK I M o nthl y sum s o f prec ipitaDo n as wel l as m ini- m um and m axim um m ean tem peratures fro m 197 4 unDl 2 015 were o btained using KN M I Cl im ate expl o - rer (Tro uet & V an O l denbo rgh, 2 013 ). The staDo n fo und by the gridded system was situated at 4 5° 3 0’ - 4 6 ° N and 14 ° 3 0’ - 15° E. Co m paring the data o f 2 015 with the average data o f the previo us 3 0 years, we no Dc ed an inc rease in the average m inim um and m axim um tem peratures during sum m er and winter m o nths, and a no Dc eabl e dec rease in the prec ipita- Do n o f M arc h and April (F igure 4 ). In addiDo n, we al so c o l l ec ted dail y c l im aDc data fo r 2 015 fro m the Gro supl je m eteo ro l o gic al staDo n (4 5° 58’ N , 14 ° 3 9’ E, 3 50 m a. s. l . ) l o c ated near the fo - rest site using the website o f the Sl o venian Enviro n- m ent Agenc y (ARSO ) (m eteo . si), and c hec ked the repo rts o n c l im aDc c harac terisDc s fo r the year 2 015 in Sl o venia (Cegnar , 2 015 a, b). 2.4 EFFEC TS OF LATITUD E AN D ALTITUD E ON PHEN OLOGY OF XYLOGEN ESIS 2.4 VPLIV Z EM LJEPISN E Š IRIN E IN N AD M ORSK E VIŠ IN E N A FEN OLOGIJO N ASTAJAN JA LESA To pl ac e the wo o d fo rm aDo n data o f Pi cea abi es at Panš ka reka in 2 015 in a wider c o ntext, we c o m pared them with the publ ished data o n c o nifers gro wing o n a wide range o f sites al l o ver Euro pe. W e c o l l ec ted the data o n o nset, c essaDo n and duraDo n o f xyl em pro duc Do n fro m 4 7 studies invo l ving Pi cea abi es and seven o ther c o nifero us spec ies gro wing at l aDtudes ranging fro m 3 8. 1 to 6 8. 5° N and al Dtu- des fro m 15 to 2 156 m a. s. l . (Tabl e 3 ). Using the R pac kage “ l m test” we used two - fac - to r l inear regressio n m o del s to c hec k the c o rrel aDo n o f l aDtude, al Dtude and their interac Do n with the dates o f o nset, end, and duraDo n o f the c el l pro duc - Do n. V ariabl es were sel ec ted using a stepwise pro - c ess. Absenc e o f signifi c ant auto c o rrel aDo n in the residual s was c hec ked with the Durbin- W atso n test. W e c al c ul ated the m o del s with the dependent va- riabl e unc hanged, transfo rm ed l o garithm ic al l y, and square ro o ted, and then c ho se the o ne with beEer fi Fng (using AIC c riteria). F inal l y, we appl ied the o b- tained m o del s to the who l e Euro pean c o nDnent and m apped the predic ted val ues o f o nset, end and du- raDo n o f the c el l pro duc Do n (Ro ssi et al . , 2 011). where N (t) is the num ber o f trac heids (al l pha- ses) at a given Dm e t; A the upper asym pto te, indi- c aDng the fi nal num ber o f trac heids; β the x- axis pl ac em ent param eter , refl ec Dng Dm e 0; and k the rate o f c hange param eter, whic h determ ines the spread o f the c urve. W e al so used CaviaR fo r determ ining the c riDc al dates o f xyl o genesis: o nset, c essaDo n and duraDo n o f PC, SW and M T phases o f xyl em fo rm aDo n (Rath- geber et al . , 2 011). Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Usero s, F . , Bal zano , A. , Prisl an, P. , de Luis, M . , Grič ar , J . , M erel a, M . , & Č ufar , K. : N astajanje l esa sm reke na niž inskem rasDš č u v Sl o veniji v l etu 2 015 in prim erjava z igl avc i po Evro pi 18 3 RESULTS AN D D ISC USSION 3 REZ ULTATI IN RAZ PRAVA 3.1 W OOD FORM ATION IN SPRUC E AT PAN Š K A REK A IN 2015 3.1 N ASTAJAN JE LESA SM REK E N A PAN Š K I REK I LETA 2015 Assessm ent o f c am bial ac Dvity was based o n num ber o f c am bial c el l s (CC) (F igure 1, F igure 2 a). W e rec o rded 5. 11± 0. 6 9 CC o n 10 April (DO Y 100). A/erwards, the num ber o f CC inc reased and sho - wed a peak in the sec o nd week o f M ay (8. 2 2 ± 3 . 09 c el l s) and ano ther in the sec o nd week o f J ul y (7 . 55± 0. 6 0 c el l s). Therea/er the num ber o f CC de- c reased (F igure 2 a). The fi rst po stc am bial c el l s (PC) whic h indic ate the o nset o f wo o d pro duc Do n were o bserved o n 2 4 April (DO Y 114 ) (F igures 2 b, 3 ). The m axim um num - ber o f PC c el l s was o bserved fro m the end o f M ay to the fi rst weeks o f J une. In m o st trees PC pro duc - Do n fi nished between 2 4 August and 5 Septem ber (DO Y 2 3 6 - 2 4 8). Ho wever, in so m e sam pl es indivi- dual PC c el l s c o ul d be o bserved unDl the end o f the sam pl ing perio d in O c to ber 2 015 (F igure 2 b). The fi rst SW c el l s, undergo ing sec o ndary c el l wal l depo siDo n and l ignifi c aDo n, were o bserved bet- ween 12 and 2 3 M ay (DO Y 13 2 - 14 3 ) (F igures 1, 2 c ). Between 2 8 M ay and 9 J une (DO Y 14 8- 16 0) we o b- served the fi rst ful l y m ature M T c el l s (F igures 1, 2 d). Fi gu r e 1. Cr o s s -s ec:o n s o f N o r w ay s p r u ce ( Pi cea abi es ) :s s u es o n di ff er en t dat es o f t he y ear i n 20 15 at Pan š k a r ek a s i t e n ear Lj u bl j an a w i t h v ar y i n g n u m ber s o f cam bi al cel l s ( CC) , cel l s o f s eco n dar y x y l em i n v ar i o u s p has es o f di ff er en :a:o n ( PC an d SW ) , an d m at u r e cel l s ( M T) . The n ew l y fo r m ed s eco n dar y p hl o em i n cr em en t co n s i s t s o f v ar y i n g p o r :o n s o f ear l y ( EP) an d l at e ( LP) p hl o em , di v i ded by ax i al p ar en chy m a ( AP) . Sl i k a 1. Pr eč n i p r er ez i t k i v s m r ek e ( Pi cea abi es ) z r as :š č a Pan š k a r ek a v o k o l i ci Lj u bl j an e n a r az l i č n e dat u m e v l et u 20 15. Op az u j em o l ahk o r az l i č n o š t ev i l o cel i c v k am bi j u ( CC) i n n as t aj aj o č i br an i k i l es a, k j er j e m o go č e l o č i : cel i ce v r az l i č n i h faz ah di fer en ci aci j e ( PC i n SW ) i n z r el e cel i ce ( M T) . N o v o n as t al i fl o em v s ebu j e r az l i č n e del ež e r an ega ( EP) i n k as n ega ( LP) fl o em a, k i j u r az m ej u j e ak s i al n i p ar en hi m ( AP) . Usero s, F . , Bal zano , A. , Prisl an, P. , de Luis, M . , Grič ar , J . , M erel a, M . , & Č ufar , K. : W o o d fo rm aDo n in N o rway spruc e o n a l o wl and site in Sl o venia in 2 015 and c o m pariso n with o ther c o nifers al l o ver Euro pe Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 19 Fi gu r e 2. Av er age n u m ber o f cel l s o r w i dt hs o f di ff er en :a:n g an d m at u r e x y l em i n N o r w ay s p r u ce ( Pi cea abi es ) fr o m Pan š k a r ek a n ear Lj u bl j an a o n di ff er en t day s o f t he y ear ( DOY) i n 20 15: ( a) cam bi al cel l s ( CC) , ( b) x y l em cel l s i n p o s t - cam bi al gr o w t h ( PC) , ( c) x y l em cel l s i n p has e o f s eco n dar y cel l w al l dep o s i :o n an d l i gn i fi ca:o n ( SW ) , an d ( d) m at u r e x y l em ( M T) ex p r es s ed i n n u m ber o f cel l s ( M T-gr ay l i n e) an d m i cr o m et er s ( M Tm -bl ack l i n e) an d :m e ex p r es s ed i n DOY an d cal en dar dat es . Li n es r ep r es en t t he av er age o f fo u r t r ees , an d bar s s ho w s t an dar d dev i a:o n s . Sl i k a 2. Po v p r eč n o š t ev i l o cel i c o z . š i r i n e di fer en ci r aj o č ega i n z r el ega l es a n as t aj aj o č e br an i k e s m r ek ( Pi cea abi es ) n a Pan š k i r ek i v bl i ž i n i Lj u bl j an e v l et u 20 15: ( a) k am bi j ev e cel i ce ( CC) , ( b) k s i l em s k e cel i ce v faz i p o s t -k am bi al n e r as : ( PC) , ( c) k s i l em s k e cel i ce v faz i o dl agan j a s ek u n dar n e cel i č n e s t en e i n l i gn i fi k aci j e ( SW ) i n ( d) z r el e cel i ce l es a ( M T) , i z r až en e k o t š t ev i l o cel i c ( M T-s i v a č r t a) i n š i r i n a v m i k r o m et r i h ( M Tm -č r n a č r t a) . G r afi p r eds t av l j aj o p o v p r eč n e v r edn o s : p o dat k o v z a 4 dr ev es a, r o č aj i p r i k az u j ej o s t an dar dn i o dk l o n . Po dat k i s o p r i k az an i z a r az l i č n e dn ev e v l et u ( DOY) , n a ( d) p a s o p o d DOY p r i p i s an i t u di k o l edar s k i dat u m i . Fi gu r e 3. Cr i :cal dat es fo r ( a) o n s et an d ces s a:o n o f w o o d di ff er en :a:o n p has es an d ( b) t hei r du r a:o n . PC: x y l em cel l s i n p o s t -cam bi al g r o w t h, SW : s eco n dar y cel l w al l dep o s i :o n an d l i g n i fi ca:o n , M T m at u r e cel l s , X: du r a:o n o f x y l o g en es i s . In ( a) t he en ds o f t he l i n e i n di cat e m ax i m u m an d m i n i m u m v al u es , t he co r n er s o f t he di am o n d t he fi r s t an d t hi r d q u ar :l es , an d t he m i ddl e o f t he di am o n d t he m edi an . In ( b) di ff er en t p o i n t s o n t he l i n e r ep r es en t , m i n i m u m , Q 1, m edi an , Q 3 an d m ax i m u m du r a:o n . Sl i k a 3. Kr i :č n i dat u m i z a ( a) z ač et ek i n z ak l j u č ek faz PC, SW i n M T t er ( b) n j i ho v o t r aj an j e. PC: cel i ce l es a v p o s t k am bi al n i r as :, SW : r az v o j s ek u n dar n e cel i č n e s t en e i n l i gn i fi k aci j a, M T: z r el e cel i ce, X: t r aj an j e n as t aj an j a l es a. N a gr afu ( a) k o n ca č r t k až et a m ak s i m al n e i n m i n i m al n e v r edn o s :, v o gal i r o m ba p r eds t av l j aj o p r v i i n t r et j i k v ar :l ( Q 1 i n Q 3) , s r edi n a r o m ba p a m edi an o . V gr afu ( b) t o č k e n a č r : p r i k az u j ej o m i n i m al n o , Q 1, m edi an o , Q 3 i n m ak s i m al n o t r aj an j e p o s am ez n e faz e. Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Usero s, F . , Bal zano , A. , Prisl an, P. , de Luis, M . , Grič ar , J . , M erel a, M . , & Č ufar , K. : N astajanje l esa sm reke na niž inskem rasDš č u v Sl o veniji v l etu 2 015 in prim erjava z igl avc i po Evro pi 2 0 Diff erenDaDo n o f the c el l s was c o m pl eted by m id- Septem ber to m id- O c to ber (F igures 2 c , d, 3 ). The fi nal xyl em gro wth ring o f 2 015 was o n average 14 6 8 µ m wide and c o m po sed o f 3 7 c el l s (F igure 2 d). AddiDo nal param eters o f wo o d fo rm aDo n dy- nam ic s in 2 015, as c al c ul ated by the Go m pertz func - Do n, sho wed that the trees o n average needed 12 5 days to pro duc e 90% o f the gro wth ring, pro duc ed 0. 3 2 c el l s per day, and that the m axim um pro duc - Do n was 0. 53 c el l s per day (Tabl e 1). 3.2 W OOD FORM ATION IN 2015 C OM PARED TO THAT OF PREVIOUS YEARS 3.2 N ASTAJAN JE LESA V LETU 2015 V PRIM ERJAVI S PRED HOD N IM I LETI As the wo o d fo rm aDo n has been fo l l o wed o ver a l o nger perio d in Pi cea abi es at Panš ka reka (Grič ar et al . , 2 014 , 2 015; Č ufar et al . , 2 015), the resul ts fo r 2 015 c o ul d be c o m pared to tho se avail abl e fo r 2 009, 2 010 and 2 011, whil e the data fo r 2 012 , 2 013 , and 2 014 are sDl l being pro c essed. The c o m pariso n sho wed (Tabl e 2 ) that o n average xyl em c el l pro duc - Do n in 2 015 started fi ve- 11 days l ater than in pre- vio us years (2 009– 2 011). O n the o ther hand, m axi- m um c el l pro duc Do n and c essaDo n o f c el l pro duc - Do n o c c urred at appro xim atel y the sam e Dm e as in previo us years. Co nsequentl y, the duraDo n o f c el l pro duc Do n was sho rter and the tree ring was nar- ro wer in 2 015 than in 2 009, 2 010 and 2 011. Later o nset o f c el l pro duc Do n in 2 015 c o ul d po ssibl y be due to extrem el y l o w prec ipitaDo n in M arc h and espec ial l y April 2 015, whic h were bel o w the average o f the l ast 3 0 years and l o wer than in the years 2 009, 2 010, and 2 011 (F igure 4 ). Al tho ugh previo us invesDgaDo ns m ainl y c o nfi rm ed the im po r- tanc e o f spring tem peratures fo r the o nset o f c am - bial pro duc Do n in spruc e (Grič ar et al . , 2 006 , 2 014 , 2 015), the extrem el y dry c o ndiDo ns in M arc h and April 2 015 c o ul d be a reaso n fo r the l ater o nset o f wo o d pro duc Do n. Ac c o rding to publ ished repo rts o n the c l im aDc c harac terisDc s o f 2 015, it sho ul d al so be no Dc ed that sum m er was parDc ul arl y warm , with fi ve heat waves with dail y tem peratures o f abo ve 3 0 ° C (Cegnar , 2 015 a, b). Due to this, m o re detail ed studies are needed to c l arify the eff ec ts o f high tem - peratures o n the pheno l o gy o f wo o d fo rm aDo n. A β k ti p D t 90 r 90 r m a x R2 Av e r a g e 4 3 . 59 5. 3 2 0. 03 5 154 . 7 5 12 4 . 7 5 0. 3 2 0. 53 0. 913 SD 10. 90 1. 2 8 0. 010 8. 2 6 3 5. 98 0. 06 0. 088 0. 07 5 Tabl e 1. Par am et er s cal cu l at ed w i t h t he G o m p er t z fu n c:o n s ho w i n g av er ages an d s t an dar d dev i a:o n ( SD) fo r fo u r t r ees . Dt 90 i n di cat es t he n u m ber o f day s n eeded t o p r o du ce fr o m 5% t o 95% o f t he x y l em r i n g. r 90 i s t he av er age gr o w t h r at e ( cel l s /day ) i n t hat p er i o d an d r m ax t he m ax i m u m gr o w t h r at e. Pr egl edn i ca 1. Par am et r i , i z r ač u n an i s p o m o č j o G o m p er t z o v e fu n k ci j e, k i k až ej o p o v p r eč j a i n s t an dar dn e o dk l o n e ( SD) š :r i h dr ev es . Dt 90 p r i k az u j e š t ev i l o dn i , p o t r ebn i h z a n as t an ek o d 5 % do 95 % cel o t n e br an i k e. r 90 j e p o v p r eč n i p r i r as t ek ( cel i c/dan ) v t em o bdo bj u i n r m ax j e m ak s i m al n i p r i r as t ek . 2 009 2 010 2 011 2 015 O nset o f c el l pro duc Do n (DO Y) 106 . 17 ± 4 . 58 109. 00± 0 103 . 17 ± 2 . 86 114 . 00± 0. 00 M axim al c el l pro duc Do n (DO Y) 154 . 15± 5. 2 4 157 . 91± 10. 7 7 16 4 . 11± 2 2 . 4 1 154 . 7 5± 8. 2 6 CessaDo n o f c el l pro duc Do n (DO Y) 2 4 3 . 00± 14 . 6 8 2 4 3 . 17 ± 8. 18 2 3 7 . 50± 17 2 4 1. 50± 15. 83 DuraDo n o f c el l pro duc Do n (days) 13 6 . 83 ± 15. 3 8 13 4 . 17 ± 8. 18 13 4 . 3 3 ± 19. 6 3 12 4 . 7 5± 3 5. 98 N um ber o f c el l s in fi nal xyl em ring 6 8. 6 6 ± 3 1. 7 2 55. 4 7 ± 12 . 3 8 6 3 . 4 9± 2 7 . 3 7 3 7 . 50± 13 . 7 7 Tabl e 2. Par am et er s o f x y l o gen es i s fo r N o r w ay s p r u ce ( Pi cea abi es ) at t he fo r es t s i t e Pan š k a r ek a, n ear Lj u bl j an a, Sl o v en i a i n 20 15 co m p ar ed w i t h t he p u bl i s hed dat a fo r p r ev i o u s y ear s ( G r i č ar et al ., 20 14) . Pr egl edn i ca 2. Kaz al n i k i n as t aj an j a l es a s m r ek e ( Pi cea abi es ) n a Pan š k i r ek i v bl i ž i n i Lj u bl j an e ( Sl o v en i j a) v l et u 20 15 i n p r i m er j av a z r az p o l o ž l j i v i m i p o dat k i , o bj av l j en i m i z a p r edho dn a l et a ( G r i č ar et al ., 20 14) . Usero s, F . , Bal zano , A. , Prisl an, P. , de Luis, M . , Grič ar , J . , M erel a, M . , & Č ufar , K. : W o o d fo rm aDo n in N o rway spruc e o n a l o wl and site in Sl o venia in 2 015 and c o m pariso n with o ther c o nifers al l o ver Euro pe Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 2 1 3.3 C OM PARISON OF XYLEM PHEN OLOGY ON D IFFEREN T SITES - EFFEC T OF LATITUD E AN D ALTITUD E 3.3 PRIM ERJAVE FEN OLOGIJE N ASTAJAN JA LESA M ED RASTIŠ Č I – VPLIV Z EM LJEPISN E Š IRIN E IN N AD M ORSK E VIŠ IN E Al tho ugh the resul ts o btained fo r o ne year and l o c aDo n pro vide val uabl e insights into the wo o d fo r- m aDo n pro c ess, we wanted to rel ate these fi ndings to wo o d fo rm aDo n data fo r a l arger sam pl e fro m the publ ished l iterature (Tabl e 4 ). As Pi cea abi es m ainl y gro ws o n higher el evaDo ns and l aDtudes (EUF O R- GEN , 2 009), and its wo o d fo rm aDo n data c o ver l aD- tudes fro m 4 5. 93 to 6 7 . 50° N , we c o l l ec ted al so the data o f o ther c o nifers (m ainl y Pi n u s sp. ) to widen the interval to 3 8. 10 – 6 8. 5° N and al Dtudes fro m 15 to 2 156 m a. s. l . The c o l l ec ted data sho wed high varia- bil ity o f o nset (DO Y 4 7 – 16 8, 16 F ebruary- 17 J une), c essaDo n (DO Y 198- 3 3 4 , 17 J ul y- 3 0 N o vem ber) and duraDo n (4 9– 2 87 days) o f wo o d pro duc Do n (Tabl e 4 ). Fi g u r e 4. M o n t hl y s u m o f p r eci p i t a:o n ( P) an d av er ag e m i n i m u m an d m ax i m u m t em p er at u r es ( Tm i n an d Tm ax ) i n 20 15 an d 20 0 9– 20 11, co m p ar ed w i t h t he av er aged 1974– 20 15 dat a ( P30 , Tm i n 30 , Tm ax 30 ) , w i t h t he s t an dar d dev i a:o n r ep r es en t ed by er r o r bar s . So u r ce: KN M I Cl i m at e ex p l o r er ( Tr o u et & Van Ol den bo r gh, 20 13) . Sl i k a 4. M es eč n e p adav i n e ( P) i n p o v p r eč n e m i n i m al n e i n m ak s i m al n e t em p er at u r e ( Tm i n i n Tm ax ) v l e:h 20 15 i n 20 0 9– 20 11 v p r i m er j av i s p o v p r eč n i m i v r edn o s t m i z a o bdo bj e 1974– 20 15 ( P30 , Tm i n 30 , Tm ax 30 ) . R o č aj i p r i k az u j ej o s t an dar dn i o dk l o n . Vi r : KN M I Cl i m at e ex p l o r er ( Tr o u et & Van Ol den bo r gh, 20 13) . Tabl e 3. M o del s s ho w i n g t he eff ect s o f l a:t u de ( l ) an d al :t u de ( a) o n p hen o l o gy ( o n s et , en d an d du r a:o n ) o f w o o d p r o du c:o n . Pr egl edn i ca 3. M o del i , k i p r i k az u j ej o v p l i v z em l j ep i s n e š i r i n e ( l ) i n n adm o r s k e v i š i n e ( a) n a fen o l o gi j o ( z ač et ek ( o n s et ) , k o n ec ( en d) i n t r aj an j e ( du r a:o n ) ) k am bi j ev e p r o du k ci j e cel i c l es a. M o d e l On s et DOY = 3 , 6 4 4 7 l + 0, 02 89 a- 7 7 , 3 589 En d DOY = 3 6 5, 515 - 2 , 2 2 80 l - 0, 02 18a Lo g( Du r a:o n )= 1. 008 ∙ 10 - 5 l * a- 2 , 57 4 ∙ 10 - 2 l - 6 , 52 5 ∙ 10 - 4 a+ 3 , 4 2 8 R2 0. 82 7 5 0. 3 810 0. 803 p -v a l u e 2 . 2 ∙ 10- 16 9. 84 ∙ 10- 6 7 . 1 ∙ 10- 16 F 111 o n 2 and 4 4 DF 15. 15 o n 2 and 4 4 DF 6 3 . 8 o n 3 and 4 3 DF Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Usero s, F . , Bal zano , A. , Prisl an, P. , de Luis, M . , Grič ar , J . , M erel a, M . , & Č ufar , K. : N astajanje l esa sm reke na niž inskem rasDš č u v Sl o veniji v l etu 2 015 in prim erjava z igl avc i po Evro pi 2 2 Tabl e 4. On s et , ces s a:o n an d du r a:o n o f cam bi al cel l p r o du c:o n i n Pi cea abi es an d o t her co n i fer s fr o m v ar i o u s s i t es i n Eu r o p e u s ed fo r t he r egr es s i o n m o del s . Pr egl edn i ca 4. Po dat k i o z ač et k u , k o n cu i n t r aj an j u k am bi j ev e cel i č n e p r o du k ci j e s m r ek e i n dr u gi h i gl av cev n a r az l i č n i h r as :š č i h p o Ev r o p i , k i s o bi l i u p o r abl j en i v r egr es i j s k em m o del u . Sp e c i e s C o u n t r y La ti t u d e ( ° N ) Lo n g i t u d e ( ° E) Al ti t u d e ( m a .s .l .) On s e t ( D OY) En d ( D OY) D u r a ti o n ( d a y s ) Re f e r e n c e P i c e a a b i e s Sl o v e n i a 46.00 14.65 400 114 241 125 Th i s s t u d y Pi cea abi es Ital y 4 5. 93 11. 05 6 80 106 2 58 152 Co c o zza et al . , 2 016 Pi cea abi es Sl o venia 4 6 . 18 14 . 3 8 3 92 12 6 2 2 5 99 Ro ssi et al . , 2 008 Pi cea abi es Sl o venia 4 6 . 2 7 16 . 80 12 00 117 2 2 8 111 Grič ar et al . , 2 014 Pi cea abi es Sl o venia 4 6 . 3 5 13 . 97 12 80 14 4 2 2 1 7 7 Ro ssi et al . , 2 008 Pi cea abi es Ital y 4 6 . 3 5 11. 4 8 17 80 16 8 2 56 88 Co c o zza et al . , 2 016 Pi cea abi es Ital y 4 6 . 4 5 12 . 13 2 156 157 2 2 5 6 8 Ro ssi et al . , 2 008 Pi cea abi es Ital y 4 6 . 4 5 12 . 13 2 085 155 2 3 3 7 8 Ro ssi et al . , 2 008 Pi cea abi es Austria 4 7 . 2 3 10. 84 7 50 119 2 3 8 119 Swidrak et al . , 2 014 Pi cea abi es F ranc e 4 8. 4 8 7 . 15 6 4 3 12 2 2 2 1 99 Cuny et al . , 2 012 Pi cea abi es Czec h Rep. 4 9. 2 9 16 . 6 7 6 50 112 2 3 2 12 0 Grič ar et al . , 2 014 Pi cea abi es F inl and 6 0. 2 0 2 5. 00 6 0 152 2 2 9 7 7 J yske et al . , 2 014 Pi cea abi es F inl and 6 0. 2 0 2 5. 00 6 0 14 2 2 3 2 90 J yske et al . , 2 014 Pi cea abi es F inl and 6 1. 2 0 2 5. 6 0 12 0 16 3 2 2 9 6 6 J yske et al . , 2 014 Pi cea abi es F inl and 6 1. 2 0 2 5. 6 0 12 0 16 3 2 3 7 7 4 J yske et al . , 2 014 Pi cea abi es F inl and 6 1. 90 2 4 . 3 0 181 152 2 15 6 3 J yske et al . , 2 014 Pi cea abi es F inl and 6 1. 90 2 4 . 3 0 181 14 7 2 17 7 0 J yske et al . , 2 014 Pi cea abi es F inl and 6 2 . 4 0 2 7 . 3 0 110 158 2 2 0 6 2 J yske et al . , 2 014 Pi cea abi es F inl and 6 2 . 4 0 2 9. 4 0 84 159 2 17 58 J yske et al . , 2 014 Pi cea abi es F inl and 6 2 . 4 0 2 7 . 3 0 110 153 2 17 6 4 J yske et al . , 2 014 Pi cea abi es F inl and 6 3 . 00 2 9. 50 183 16 6 2 16 50 J yske et al . , 2 014 Pi cea abi es F inl and 6 6 . 2 0 2 6 . 4 0 14 0 16 5 2 2 1 56 J yske et al . , 2 014 Pi cea abi es F inl and 6 6 . 2 0 2 9. 50 14 0 16 8 2 2 6 58 J yske et al . , 2 014 Pi cea abi es F inl and 6 7 . 50 2 9. 4 0 3 90 16 3 2 15 52 J yske et al . , 2 014 Pi n u s hal ep en s i s Spain 3 8. 10 - 0. 6 5 15 4 7 3 3 4 2 87 de Luis et al . , 2 007 Pi n u s hal ep en s i s Spain 3 8. 52 - 0. 6 4 84 5 7 5 3 10 2 3 5 de Luis et al . , 2 011 Pi n u s hal ep en s i s Spain 3 9. 16 - 1. 15 850 93 198 105 de Luis et al . , 2 007 Pi n u s l eu co der m i s Ital y 3 9. 90 16 . 2 0 2 053 155 2 2 0 6 5 Ro ssi et al . , 2 008 Pi n u s s y l v es t r i s Spain 4 1. 7 9 - 1. 82 16 00 100 2 4 5 14 5 M arDnez del CasDl l o et al . , 2 016 Pi n u s s y l v es t r i s Spain 4 1. 80 - 1. 81 12 00 87 2 4 6 16 0 M arDnez del CasDl l o et al . , 2 016 Pi n u s s y l v es t r i s Austria 4 7 . 2 3 10. 84 7 50 111 2 4 8 13 7 Gruber et al . , 2 010 Pi n u s s y l v es t r i s Austria 4 7 . 2 3 10. 84 7 50 119 2 7 9 16 0 Gruber et al . , 2 010 Pi n u s s y l v es t r i s Austria 4 7 . 2 3 10. 84 7 50 107 2 14 107 O berhuber et al . , 2 011 Pi n u s s y l v es t r i s Austria 4 7 . 2 3 10. 84 7 50 108 2 3 6 12 8 Swidrak et al . , 2 014 Pi n u s s y l v es t r i s F ranc e 4 8. 4 0 6 . 3 2 2 7 0 111 2 59 14 8 Rathgeber et al . , 2 011 Pi n u s s y l v es t r i s F ranc e 4 8. 4 8 7 . 15 6 4 3 116 2 50 13 4 Cuny et al . , 2 014 Pi n u s s y l v es t r i s F inl and 6 6 . 3 7 2 6 . 7 2 150 16 0 2 19 59 Ro ssi et al . , 2 008 Pi n u s s y l v es t r i s F inl and 6 8. 50 2 7 . 50 2 2 0 16 6 2 15 4 9 Ro ssi et al . , 2 008 Pi n u s u n ci n at a Ital y 4 5. 05 6 . 6 7 2 03 0 14 3 2 04 6 1 Ro ssi et al . , 2 008 Abi es al ba F ranc e 4 8. 4 8 7 . 15 6 4 3 117 2 4 3 12 6 Cuny et al . , 2 012 Lar i x deci du a Ital y 4 5. 05 6 . 6 7 2 03 0 155 2 08 53 Ro ssi et al . , 2 008 Lar i x deci du a Ital y 4 6 . 4 5 12 . 13 2 156 154 2 18 6 4 Ro ssi et al . , 2 008 Lar i x deci du a Ital y 4 6 . 4 5 12 . 13 2 085 150 2 2 6 7 6 Ro ssi et al . , 2 008 Lar i x deci du a Austria 4 7 . 2 3 10. 84 7 50 12 0 2 17 98 Swidrak et al . , 2 014 Pi n u s cem br a Ital y 4 5. 05 6 . 6 7 2 03 0 13 9 2 01 6 2 Ro ssi et al . , 2 008 Pi n u s cem br a Ital y 4 6 . 4 5 12 . 13 2 156 14 5 2 2 3 7 8 Ro ssi et al . , 2 008 Pi n u s cem br a Ital y 4 6 . 4 5 12 . 13 2 085 14 1 2 2 3 82 Ro ssi et al . , 2 008 Usero s, F . , Bal zano , A. , Prisl an, P. , de Luis, M . , Grič ar , J . , M erel a, M . , & Č ufar , K. : W o o d fo rm aDo n in N o rway spruc e o n a l o wl and site in Sl o venia in 2 015 and c o m pariso n with o ther c o nifers al l o ver Euro pe Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 2 3 The m o del s appl ied to data o btained fro m 4 7 sites c o nfi rm ed the staDsDc al l y signifi c ant eff ec ts o f l aDtude and al Dtude o n the o nset, c essaDo n, and duraDo n o f xyl em pro duc Do n (Tabl e 3 ). LaDtude and al Dtude bo th have a po siDve infl uenc e o n the date o f o nset (higher l aDtude and al Dtude, l ater o nset), and a negaDve o ne o n the c essaDo n date (higher l a- Dtude and al Dtude, earl ier c essaDo n). The c o rrel a- Do ns are higher fo r the o nset than fo r the c essaDo n o f c el l pro duc Do n. LaDtude pro ved to be the m o st im po rtant fac - to r fo r expl aining the variabil ity in pheno l o gy o f c el l pro duc Do n in c o nifers o n diff erent sites. The eff ec t o f al Dtude pro ved to be im po rtant as wel l , but it o nl y bec am e evident a/er fi l tering the eff ec t o f l a- Dtude. Al Dtude therefo re expl ained the residual s o f the l aDtude m o del . As suc h, the m o del inc l uding bo th l aDtude and al Dtude gave the best predic Do ns. These resul ts suppo rt the o bservaDo n that tem - perature is l ikel y the m ain determ inant o f the o nset, c essaDo n and duraDo n o f wo o d pro duc Do n in tem - Fi gu r e 5. M ap s o f Eu r o p e s ho w i n g p r edi ct ed v al u es fo r ( a) o n s et - s t ar t , ( b) ces s a:o n – en d, an d ( c) du r a:o n o f cel l p r o du c:o n i n w o o d acco r di n g t o t he t w o -fact o r , al :t u de an d l a:t u de, r egr es s i o n m o del s ( s ee Tabl es 3 an d 4) . Sl i k a 5. Zem l j ev i di Ev r o p e i n n ap o v ed v r edn o s : z a ( a) z ač et ek , ( b) k o n ec i n ( c) t r aj an j e k am bi j ev e p r o du k ci j e cel i c l es a, i z r ač u n an i m i s p o m o č j o dv o fak t o r s k ega r egr es i j s k ega m o del a ( fak t o r j a: z em l j ep i s n a š i r i n a i n n adm o r s k a v i š i n a) ( gl ej t e t u di p r egl edn i ci 3 i n 4) . Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Usero s, F . , Bal zano , A. , Prisl an, P. , de Luis, M . , Grič ar , J . , M erel a, M . , & Č ufar , K. : N astajanje l esa sm reke na niž inskem rasDš č u v Sl o veniji v l etu 2 015 in prim erjava z igl avc i po Evro pi 2 4 perate ec o system s, al tho ugh extrem el y dry c o ndi- Do ns during the spring m ay al so aff ec t the o nset o f this. Trees at diff erent l aDtudes are adapted to l o c al c o ndiDo ns, and m ainl y to the duraDo n o f the warm perio d (Ro ssi et al . , 2 006 ; Co c o zza et al . , 2 016 ). These rel aDo ns with tem perature are highest fo r the o nset o f c el l pro duc Do n, whereas c essaDo n o f c el l pro duc Do n seem s to be m o re dependent o n indivi- dual fac to rs (e. g. tree vital ity, so c ial status, so il pro - perDes, to po graphy) and therefo re sho ws a weaker c o rrel aDo n in the m o del . Inc reasing l aDtude and al - Dtude al so dec rease the duraDo n o f c el l pro duc Do n by the c am bium . These resul ts c o nfi rm the high pl asDc ity o f Pi cea abi es and o ther c o nifers, whic h al l o ws them to adapt to the enviro nm ental c o ndiDo ns o f a wide range o f sites (Grič ar et al . 2 014 , 2 015; M arDnez del CasDl l o et al . , 2 016 ). An inc rease in l aDtude is general l y ac - c o m panied by a dec rease in tem perature and sho rter duraDo n o f the warm perio d that al l o ws gro wth. V a- riaDo n in l aDtude al so entail s diff erenc es in day l ength (pho to perio d), whereas variaDo n in al Dtude in a parDc ul ar area do es no t inc l ude this eff ec t. As we wo rked with data fro m vario us publ ic a- Do ns, it sho ul d be no ted that the predic Do ns m ay be l ess rel iabl e in so m e areas, fo r instanc e in the M editerranean, where the data are sc arc e, and l ac k o f water avail abil ity is general l y m o re im po rtant fo r l im itaDo n o f gro wth than tem perature (N o vak et al . , 2 013 ). 4 C ON C LUSION S 4 Z AK LJUČ K I Xyl o genesis in Pi cea abi es at Panš ka reka near Ljubl jana during 2 015 fo l l o wed the paEern whic h c o ul d be fi Eed to the Go m pertz func Do n. The c ha- rac terisDc s o f wo o d fo rm aDo n in 2 015 were a de- l ayed o nset o f c el l pro duc Do n, sho rter duraDo n o f c el l pro duc Do n and narro wer tree ring width c o m - pared to the years 2 009, 2 010, and 2 011. This c an po ssibl y be asc ribed to the very dry M arc h and April in 2 015, whereas this study c o ul d no t expl ain the ef- fec ts o f that year’ s ho t sum m er o n the xyl o genesis phases, with fi ve heat waves having o c c urred. M axim al trac heid pro duc Do n o c c urred aro und 4 J une 2 015 (± c a. 1 week), whic h is c o m parabl e to the situaDo n in 2 009– 2 011 at the sam e site, and earl ier than repo rted fo r c o nifers in c o l der c l im ates, whic h general l y sho w m axim al trac heid pro duc Do n aro und the sum m er so l sDc e, i. e. 2 1 J une (Ro ssi, 2 006 ). The fac to rs invo l ved in c essaDo n o f c el l pro - duc Do n seem to be l ess evident than tho se invo l ved in its o nset. Co m pariso n o f wo o d fo rm aDo n in Pi cea abi es o n the site near Ljubl jana with the pheno l o gy o f xyl em pro duc Do n in the sam e spec ies and o ther c o - nifers (m ainl y Pi n u s sp. ) al l o ver Euro pe sho wed a signifi c ant c o rrel aDo n with l aDtude and al Dtude. An inc rease in l aDtude and al Dtude as a rul e resul ted in a del ayed o nset, earl ier c essaDo n and sho rter dura- Do n o f c am bial pro duc Do n. LaDtude pro ved to be m o re im po rtant fo r expl aining the variabil ity in phe- no l o gy o f c el l pro duc Do n than the al Dtude. This study is part o f l o ng- term m o nito ring pro - jec t o f wo o d fo rm aDo n in Sl o venia, and sho ws that l o ng- term o bservaDo ns o f the sam e spec ies and site are nec essary to predic t the intra- annual and inter- annual gro wth o f trees, whic h is c ruc ial fo r their sur- vival and pro duc Dvity in c hanging c l im ate as wel l as fo r wo o d qual ity. 5 SUM M ARY 5 POVZ ETEK V askul arni kam bij je sekundarni m eristem , ki pro izvaja sekundarni ksil em (l es) in sekundarni fl o em . N astajanje l esa in fl o em a sta o sno vna pro - c esa, po trebna za rast in prež ivetje dreves, kar po - sl edič no o m o go č a o bsto j go zdnih eko sistem o v. N astajanje l esa (ksil o geneza) vpl iva tudi na kro ž enje o gl jika in na kako vo st l esa. Kam bijeva akDvno st in pro dukc ija c el ic l esa sta o dvisna o d o ko l jskih dejav- niko v. V zm ernem po dnebnem pasu tem peratura in padavine po m em bno vpl ivajo na kam bijevo pro du- kDvno st. Kam bij pravil o m a del uje perio dič no in je akDven v to pl ejš em ter m irujo č v hl adnejš em o b- do bju l eta, zato v enem ko l edarskem l etu pravil o m a nastane ena prirastna pl ast o z. branika l esa. Perio - dič no l etno priraš č anje je o sno va za dendro kro no - l o š ke š tudije. N am en te š tudije je bil pro uč iD dinam iko nasta- janja l esa sm reke (Pi cea abi es (L. ) Karst. ) na rasDš č u Panš ka reka v bl iž ini Ljubl jane v l etu 2 015. Cil j je bil tudi prim erjaD prido bl jene rezul tate s po datki o na- stajanju l esa v isD vrsD na istem rasDš č u v pretekl ih l eDh (2 009– 2 011), ter s po datki o nastajanju l esa v Usero s, F . , Bal zano , A. , Prisl an, P. , de Luis, M . , Grič ar , J . , M erel a, M . , & Č ufar , K. : W o o d fo rm aDo n in N o rway spruc e o n a l o wl and site in Sl o venia in 2 015 and c o m pariso n with o ther c o nifers al l o ver Euro pe Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 2 5 sm reki in drugih igl avc ih iz š tudij za rasDš č a po Ev- ro pi. N am en prim erjave je bil preveriD vpl iv zem l je- pisne š irine in nadm o rske viš ine na nastajanje l esa ter pripraviD m o del za napo vedo vanje al i reko n- strukc ijo feno l o gije nastanka l esa igl avc ev v Evro pi. Pro c es nastajanja l esa sm o sprem l jal i na 6 sm rekah v rastni sezo ni 2 015 na Panš ki reki v bl iž ini Ljubl jane (pribl . 4 6 ° 00’ N , 14 ° 4 0’ E, 4 00 m n. m . v. ). V ta nam en sm o o d april a do o kto bra 2 015 tedensko o dvzem al i m ikro izvrtke iz debel izbranih dreves na viš ini 1, 1 m – 1, 7 m nad tl em i. Izvrtke sm o fi ksiral i v razto pini fo rm al ina, o c etne kisl ine in etano l a (F AA), dehidriral i in prepo jil i s parafi no m . Z ro tac ijskim m i- kro to m o m sm o o drezal i 9 µ m debel e preparate preč n ega prereza tkiv, jih o barval i s ko m binac ijo bar- vil safranin ter astra m o dro in jih vkl o pil i v euparal (Prisl an et al . , 2 014 ). N a izdel anih anato m skih pre- paraDh sm o vzdo l ž treh radial nih nizo v m eril i in š tel i c el ic e kam bija (CC), l esa nastajajo č e branike ter predho dnih branik. V nastajajo č i braniki sm o razl i- ko val i c el ic e v fazi po stkam bial ne rasD (PC), o dl aga- nja in l ignifi kac ije sekundarne c el ič ne stene (SW ) in zrel e c el ic e (M T) (sl ika 1). Po o pravl jenih m eritvah sm o po datke preveril i in zaradi rastnih ano m al ij iz- l o č il i 2 vzo rč ni drevesi. Po datke sm o staDsDč no o b- del al i, za izravnavo po datko v pa sm o upo rabil i tudi Go m pertzo vo funkc ijo . V rem enske razm ere (m eseč ne padavine, m ini- m al ne ter m aksim al ne tem perature) v l etu 2 015 sm o prim erjal i z razm eram i v o bdo bju 197 4 – 2 014 . Za l eto 2 015 so bil e znač il ne po dpo vpreč ne pada- vine v m arc u in š e po sebej v april u ter nadpo vpre- č ne tem perature po zim i in po l eD (sl ika 4 ). Po niž inah je bil o l eto 2 015 drugo al i tretje najto pl ejš e v Sl o ve- niji, po l eD pa se je zvrsDl o 5 vro č inskih val o v, ko so tem perature do segl e vsaj 3 0 ° C (Cegnar , 2 015 a, b). O c ena akDvno sD kam bija je tem el jil a na š tevil u c el ic v kam bijevi c o ni (CC) (sl ika 1, sl ika 2 a). 10. april a (na 100. dan v l etu, DO Y) je š tevil o CC znaš al o 5, 11 ± 0, 6 9. Po tem se je š tevil o CC po več al o z vrho m v dru- gem tednu m aja (8, 2 2 ± 3 , 09). Po drugem tednu ju- l ija, ko je š tevil o CC znaš al o 7 , 55 ± 0, 6 0, se je š tevil o zač el o zm anjš evaD (sl ika 2 a). 2 4 . april a (DO Y 114 ) sm o o pazil i prve c el ic e v fazi po stkam bial ne rasD (PC), kar je po m enil o , da se je za- č el a kam bijeva pro dukc ija c el ic l esa (sl ika 2 b, 3 ). N aj- več je š tevil o PC c el ic sm o o pazil i o d sredine m aja do prvih tedno v junija. V več ini dreves je bil o nastajanje PC ko nč ano m ed 2 4 . avgusto m in 5. septem bro m (DO Y 2 3 6 – 2 4 8). Prve SW c el ic e, kjer sta po tekal a o dl aganje sekundarne c el ič ne stene in l ignifi kac ija, sm o o pazil i m ed 12 . in 2 3 . m ajem (DO Y 13 2 – 14 3 ) (sl ika 1, 2 c ). M ed 2 8. m ajem in 9. junijem (DO Y 14 8– 16 0) sm o o pazil i prve po po l no m a zrel e M T c el ic e (sl ika 1, 2 d). Diferenc iac ija c el ic je bil a zakl juč ena o d sredine septem bra do sredine o kto bra (sl ika 2 c , d, 3 ). Po vpreč na ksil em ska branika sm reke v l etu 2 015 je bil a š iro ka 14 6 8 μ m in je vsebo val a 3 7 c el ic – traheid v radial nem nizu (sl ika 2 d). Param etri, izrač unani s po m o č jo Go m pertzo ve funkc ije, so po kazal i, da so drevesa v po vpreč ju po trebo val a 12 5 dni, da so pro iz- vedl a 5 % – 95 % branike; v po vpreč ju so pro izvedl a 0, 3 2 c el ic e na dan, največ ja pro izvo dnja je znaš l a 0, 53 c el ic e na dan in je bil a zabel ež ena 4 . junija (DO Y 154 . 7 5± 8. 2 6 ) (pregl ednic a 1 in 2 ). Po datke nastajanja l esa sm reke na Panš ki reki sm o l ahko prim erjal i z razpo l o ž l jivim i po datki iz pred- ho dnih l et za isto drevesno vrsto in rasDš č e (Grič ar et al . , 2 014 , 2 015, Č ufar et al . , 2 015). Prim erjava je po - kazal a (pregl ednic a 2 ), da se je pro izvo dnja ksil em skih c el ic v l etu 2 015 v po vpreč ju zač el a 5– 11 dni kasneje ko t v predho dnih l eDh (2 009– 2 011). M aksim um in zakl juč ek pro dukc ije c el ic sm o v l etu 2 015 zabel ež il i o b pribl iž no istem č asu ko t v predho dnih l eDh. Po sl e- dič no je bil o trajanje pro dukc ije c el ic krajš e, branika 2 015 pa je bil a v spl o š nem o ž ja ko t branike, nastal e v l eDh 2 009, 2 010 in 2 011. Kasnejš i zač etek pro dukc ije c el ic v l etu 2 015 bi bil l ahko po sl edic a suš e v m arc u in zl asD april u 2 015, vpl iva po l etne vro č ine pa v tej š tudiji nism o m o gl i po trdiD. M o del i za o bdel avo po datko v sm reke in drugih igl avc ev s 4 7 l o kac ij po Evro pi so zajel i o bm o č je m ed 3 8. 1° in 6 8. 5° severne zem l jepisne š irine in nadm o r- ske viš ine o d 15 do 2 156 m n. m . v. Po trdil i so staDsD- č no znač il en uč inek zem l jepisne š irine in nadm o rske viš ine na zač etek, zakl juč ek in trajanje kam bijeve pro dukc ije l esa (pregl ednic a 3 ). V eč ja zem l jepisna š i- rina in viš ja nadm o rska viš ina vpl ivata na po znejš i za- č etek in bo l j zgo den zakl juč ek ter po sl edič no na krajš i č as kam bijeve pro dukc ije, kar nakazuje vel ik vpl iv tem peratur na o m enjene feno l o š ke faze. Rezul - taD kaž ejo , da so zveze bo l j znač il ne za zač etek ko t za zakl juč ek c el ič ne pro dukc ije. O m enjeni rezul taD dvo fakto rskih l inearnih regresijskih m o del o v za do - l o č anje datum o v zač etka in ko nc a ter trajanja kam - bijeve pro dukc ije l esa so prikazani na zem l jevidih Evro pe (sl ika 5 a, b, c ). Predstavl jena š tudija je del do l go ro č nega pro - jekta sprem l janja nastajanja l esa (in fl o em a) v sm reki in bukvi (F agu s s y l v a:ca) na dveh rasDš č ih razl ič nih nadm o rskih viš in v Sl o veniji (Č ufar et al . , 2 015). Re- zul taD kaž ejo , da je več l etno sprem l janje nastajanja l esa na isD drevesni vrsD in rasDš č u po m em bno za ra- zum evanje rasD dreves zno traj enega l eta ter razl ik m ed l eD. Razl ike so v vel iki m eri o dvisne o d l etne in m edl etne variabil no sD kl im atskih dejavniko v in izjem - nih kl im atskih razm er . Pro c esi nastajanja l esa in fl o - em a, na katere vpl ivajo tudi kl im atske sprem em be, so kl juč ni za prež ivetje in pro dukDvno st dreves ter nenazadnje za kako vo st l esa. AC K N OW LED GEM EN TS Z AHVALA The study was suppo rted by the Sl o venian Re- searc h Agenc y (pro gram s P4 - 0015 and P4 - 0107 and pro jec t Z4 - 7 3 18). InternaDo nal c o o peraDo n was suppo rted by the LLP Erasm us bil ateral agreem ent between the University o f Ljubl jana and the Univer- sity o f Al ic ante (suppo rDng the pro jec t wo rk o f F er- nando Usero s and c o o peraDo n o f Katarina Č ufar, M arDn De Luis and J o sep Raventó s) and by the CO ST Ac Do n F P1106 , STReESS. W e thank Luka Krž e, fo r his val uabl e wo rk in the fi el d and l abo rato ry, and Pro f. Dr . J o sep Ravento s fo r his im m ense suppo rt fo r the c o o peraDo n am o ng the c o - autho rs. W e are grateful to two ano nym o us referees fo r their val uabl e c o m - m ents whic h hel ped us to im pro ve the m anusc ript, and to Paul Steed fo r Engl ish l anguage ediDng. REFEREN C ES VIRI ARSO (Sl o venian Enviro nm ent Agenc y), 2 014 . hEp: //www. arso . go v. si/ en/ (Ac c essed 2 1 N o vem ber 2 014 ). Brus, R. (2 012 ). Drevesne vrste na Sl o venskem , 2 nd ed. Ljubl jana, Sam o zal o ž ba. Caudul l o , G. , Tinner , W . , & de Rigo , D. (2 016 ). Pi cea abi es in Euro pe: DistribuDo n, habitat, usage and threats. Cegnar , T. (2 015a). Po dnebne znač il no sD l eta 2 015. N aš e o ko l je, 2 2 (12 ), 3 2 – 56 . Cegnar , T. (2 015b). Po dnebne v l etu 2 015 v svetu. N aš e o ko l je, 2 2 (12 ), 3 7 – 59. Co c o zza, C. , Pal o m bo , C. , To gneF, R. , La Po rta, N . , Anic hini, M . , Gio - vannel l i, A. , & Em il iani, G. (2 016 ). M o nito ring intra- annual dy- nam ic s o f wo o d fo rm aDo n with m ic ro c o res and dendro m eters in Pi cea abi es at two diff erent al Dtudes. Tree physio l o gy, 3 6 (7 ), 83 2 – 84 6 . Č ufar , K. , De Luis, M . , Saz, M . A. , Č repinš ek, Z. , & Kajfež - Bo gataj, L. (2 012 ). Tem po ral shi/s in l eaf pheno l o gy o f beec h (F agu s s y l - v a:ca) depend o n el evaDo n. Trees, 2 6 (4 ), 1091– 1100. Č ufar , K. , Prisl an, P. , de Luis, M . , & Grič ar , J . (2 008). Tree- ring varia- Do n, wo o d fo rm aDo n and pheno l o gy o f beec h (F agu s s y l v a:ca) fro m a representaDve site in Sl o venia, SE Central Euro pe. Trees, 2 2 (6 ), 7 4 9– 7 58. Č ufar , K. , Prisl an, P. , M erel a, M . , Krž e, L. , & Grič ar , J . (2 015). Sprem - l janje nastajanja ksil em a in fl o em a ter kam bijeve akDvno sD pri bukvi in sm reki v Sl o veniji. M o nito ring v go zdarstvu, l esarstvu in papirniš tvu: zbo rnik prispevko v Znanstvenega sreč anja Go zd in l es, 53 – 57 . Cuny, H. E. , Rathgeber, C. B. , F rank, D. , F o nD, P. , & F o urnier, M . (2 014 ). KineDc s o f trac heid devel o pm ent expl ain c o nifer tree- ring struc ture. N ew Phyto l o gist, 2 03 (4 ), 12 3 1– 12 4 1. Cuny, H. E. , Rathgeber , C. B. , F rank, D. , F o nD, P. , M ä kinen, H. , Prisl an, P. , et al . (2 015). W o o dy bio m ass pro duc Do n l ags stem - girth in- c rease by o ver o ne m o nth in c o nifero us fo rests. N ature Pl ants, 1, 1516 0. Cuny, H. E. , Rathgeber , C. B. , Lebo urgeo is, F . , F o rDn, M . , & F o urnier , M . (2 012 ). Life strategies in intra- annual dynam ic s o f wo o d fo r- m aDo n: Exam pl e o f three c o nifer spec ies in a tem perate fo rest in no rth- east F ranc e. Tree Physio l o gy, 3 2 (5), 6 12 – 6 2 5. de Luis, M . , Č ufar , K. , Saz, M . A. , Lo ngares, L. A. , Cegl ar , A. , & Kajfež - Bo gataj, L. (2 014 ). Trends in seaso nal prec ipitaDo n and tem pe- rature in Sl o venia during 1951– 2 007 . Regio nal enviro nm ental c hange, 14 (5), 1801– 1810. de Luis, M . , Grič ar , J . , Č ufar , K. , & Raventó s, J . (2 007 ). Seaso nal dy- nam ic s o f wo o d fo rm aDo n in Pi n u s hal ep en s i s fro m dry and sem i- arid ec o system s in Spain. IAW A J o urnal , 2 8(4 ), 3 89– 4 04 . de Luis, M . , N o vak, K. , Raventó s, J . , Grič ar , J . , Prisl an, P. , & Č ufar , K. (2 011). Cl im ate fac to rs pro m o Dng intra- annual density fl uc tua- Do ns in Al eppo pine (Pi n u s hal ep en s i s ) fro m sem iarid sites. Dendro c hro no l o gia, 2 9(3 ), 16 3 – 16 9. M arDnez del CasDl l o , E. M . , Lo ngares, L. A. , Grič ar , J . , Prisl an, P. , Gil - Pel egrín, E. , Č ufar , K. , et al . (2 016 ). Living o n the edge: Co ntra- sted wo o d- fo rm aDo n dynam ic s in Fagu s s y l v a:ca and Pi n u s s y l v es t r i s under M editerranean c o ndiDo ns. F ro nDers in Pl ant Sc ienc e, 7 EUF O RGEN (2 009). DistribuDo n m ap o f N o rway spruc e (Pi cea abi es ), www. eufo rgen. o rg Grič ar , J . , Prisl an, P. , De Luis, M . , Gryc , V. , Hac uro vá , J . , V avrč ík, H. , & Č ufar , K. (2 015). Pl asDc ity in variaDo n o f xyl em and phl o em c el l c harac terisDc s o f N o rway spruc e under diff erent l o c al c o n- diDo ns. F ro nDers in pl ant sc ienc e, 6 , do i: 10. 3 3 89/fpl s. 2 015. 007 3 0 Grič ar, J . , Prisl an, P. , Gryc , V. , V avrč ik, H. , de Luis, M . , & Č ufar, K. (2 014 ). Pl asDc and l o c al l y adapted pheno l o gy in c am bial sea- so nal ity and pro duc Do n o f xyl em and phl o em c el l s in Pi cea abi es fro m tem perate enviro nm ents. Tree Physio l o gy, 3 4 (8), 86 9– 881. Grič ar , J . , Zupanč ič , M . , Č ufar , K. , Ko c h, G. , Sc hm iE, U. , & O ven, P. (2 006 ). Eff ec t o f l o c al heaDng and c o o l ing o n c am bial ac Dvity 2 6 Usero s, F . , Bal zano , A. , Prisl an, P. , de Luis, M . , Grič ar , J . , M erel a, M . , & Č ufar , K. : N astajanje l esa sm reke na niž inskem rasDš č u v Sl o veniji v l etu 2 015 in prim erjava z igl avc i po Evro pi Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 and c el l diff erenDaDo n in the stem o f N o rway spruc e (Pi cea abi es ). Annal s o f Bo tany, 97 (6 ), 94 3 – 951. Gruber , A. , Stro bl , S. , V eit, B. , & O berhuber , W . (2 010). Im pac t o f dro ught o n the tem po ral dynam ic s o f wo o d fo rm aDo n in Pi n u s s y l v es t r i s . Tree Physio l o gy, 3 0(4 ), 4 90– 501. Hum ar , M . , F abč ič , B. , Zupanč ič , M . , Po hl even, F . , & O ven, P. (2 008). Infl uenc e o f xyl em gro wth ring width and wo o d density o n du- rabil ity o f o ak heartwo o d. InternaDo nal Bio deterio raDo n & Bio - degradaDo n, 6 2 (4 ), 3 6 8– 3 7 1. J yske, T. , M ä kinen, H. , Kal l io ko ski, T. , & N ö jd, P. (2 014 ). Intra- annual trac heid pro duc Do n o f N o rway spruc e and Sc o ts pine ac ro ss a l aDtudinal gradient in F inl and. Agric ul tural and F o rest M eteo - ro l o gy, 194 , 2 4 1– 2 54 . N o vak, K. , De Luis, M . , Saz, M . A. , Lo ngares, L. A. , Serrano - N o Dvo l i, R. , Raventó s, J . , et al . (2 016 ). M issing rings in Pi n u s hal ep en s i s – the m issing l ink to rel ate the tree- ring rec o rd to extrem e c l i- m aDc events. F ro nDers in pl ant sc ienc e, 7 . N o vak, K. , Sá nc hez, M . A. S. , Č ufar , K. , Raventó s, J . , & de Luis, M . (2 013 ). Age, c l im ate and intra- annual density fl uc tuaDo ns in Pi n u s hal ep en s i s in Spain. IAW A J o urnal , 3 4 (4 ), 4 59– 4 7 4 . O berhuber , W . , Swidrak, I. , Pirkebner , D. , & Gruber , A. (2 011). Tem - po ral dynam ic s o f no n- struc tural c arbo hydrates and xyl em gro wth in Pi n u s s y l v es t r i s expo sed to dro ught. Canadian J o urnal o f F o rest Researc h, 4 1(8), 1590– 1597 . Pl o m io n, C. , Lepro vo st, G. , & Sto kes, A. (2 001). W o o d fo rm aDo n in trees. Pl ant Physio l o gy, 12 7 (4 ), 1513 – 152 3 . Prisl an, P. , Grič ar , J . , & Č ufar , K. (2 014 ). W o o d sam pl e preparaDo n fo r m ic ro sc o pic anal ysis. University o f Ljubl jana, Departm ent o f W o o d Sc ienc e and Tec hno l o gy. Rathgeber , C. B. , Lo nguetaud, F . , M o the, F . , Cuny, H. , & Le M o gué - dec , G. (2 011). Pheno l o gy o f wo o d fo rm aDo n: Data pro c essing, anal ysis and visual isaDo n using R (pac kage CAV IAR). Dendro c - hro no l o gia, 2 9(3 ), 13 9– 14 9. Ro ssi, S. , Desl auriers, A. , & M o rin, H. (2 003 ). Appl ic aDo n o f the Go m pertz equaDo n fo r the study o f xyl em c el l devel o pm ent. Dendro c hro no l o gia, 2 1(1), 3 3 – 3 9. Ro ssi, S. , Desl auriers, A. , Anfo dil l o , T. , M o rin, H. , Sarac ino , A. , M o Ea, R. , et al . (2 006 ). Co nifers in c o l d enviro nm ents sync hro nize m a- xim um gro wth rate o f tree- ring fo rm aDo n with day l ength. N ew Phyto l o gist, 17 0(2 ), 3 01– 3 10. Ro ssi, S. , Desl auriers, A. , Grič ar , J . , Seo , J . , Rathgeber , C. B. , Anfo dil l o , T. , et al . (2 008). CriDc al tem peratures fo r xyl o genesis in c o nifers o f c o l d c l im ates. Gl o bal Ec o l o gy and Bio geo graphy, 17 (6 ), 6 96 – 7 07 . Ro ssi, S. , M o rin, H. , Desl auriers, A. , & Pl o urde, P. Y. (2 011). Predic - Dng xyl em pheno l o gy in Bl ac k spruc e under c l im ate warm ing. Gl o bal Change Bio l o gy, 17 (1), 6 14 – 6 2 5. Sinjur , I. (2 017 ). Po sl edic e po zebe v go zdu (Co nsequenc es o f fro st in the fo rest). Go zdarski vestnik, 5(7 5), 2 7 3 – 2 7 8. Swidrak, I. , Gruber , A. , & O berhuber , W . (2 014 ). Xyl em and phl o em pheno l o gy in c o - o c c urring c o nifers expo sed to dro ught. Trees, 2 8(4 ), 116 1– 117 1. Tro uet, V. , & V an O l denbo rgh, G. J . (2 013 ). KN M I Cl im ate Expl o rer: a web- based researc h to o l fo r high- reso l uDo n pal eo c l im ato - l o gy. Tree- Ring Researc h, 6 9(1), 3 – 13 . W il so n, K. , & W hite, D. J . B. (1986 ). The anato m y o f wo o d: Its di- versity and variabil ity. Sto bart & So n Ltd. Zavo d za go zdo ve Sl o venije (2 017 ). Po ro č il o Zavo da za Go zdo ve Sl o - venije o go zdo vih za l eto 2 016 . Zavo d za Go zdo ve Sl o venije, Lju- bl jana hEp: //www. zgs. si/fi l eadm in/zgs/m ain/im g/pdf/l etna_ po ro c il a/2 016 _Po ro c il o _o _go zdo vih. pdf 2 7 Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Usero s, F . , Bal zano , A. , Prisl an, P. , de Luis, M . , Grič ar , J . , M erel a, M . , & Č ufar , K. : W o o d fo rm aDo n in N o rway spruc e o n a l o wl and site in Sl o venia in 2 015 and c o m pariso n with o ther c o nifers al l o ver Euro pe Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 2 8 Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 2 9 V o l . 6 6 , N o . 2 , 2 9- 3 6 DO I: hEps: //do i. o rg/10. 2 6 6 14 /l es- wo o d. 2 017 . v6 6 n02 a03 UPOGIB N A TRD N OST IN TOGOST SLOJN ATEGA FURN IRN EGA LESA ( LVL) IZ TERM IČ N O M OD IFIC IRAN E IN N EM OD IFIC IRAN E B UKOVIN E B EN D IN G STREN GTH AN D STIFFN ESS OF LAM IN ATED VEN EER LUM B ER ( LVL) M AD E FROM THERM ALLY M OD IFIED AN D UN M OD IFIED B EEC H VEN EER J aš a Saraž in 1 , M il an Š ernek 1* , M iha Hum ar 1 , Al eš Ugo vš ek 2 I z v l e č e k / A b s t r a c t I z v l e č e k : Ci l j r az i s k av e j e bi l defi n i r a: i n r az v i : l es n i k o m p o z i t z m aj hn i m p r es ek o m , k i bo l ep l j en p r i s o bn i t em p er at u r i i n bo l ahk o u p o r abl j en k o t o j ač i t v en i m at er i al v l es en i h o k en s k i h p r o fi l i h v el i k i h di m en z i j . N a o s n o v i p r egl eda o bj av j e bi l k o t n aj p r i m er n ej š i k o m p o z i t i z br an s l o j n at fu r n i r n i l es ( LVL) . Iz br an m at er i al z a n j ego v o i z del av o j e bi l r ez an 0 ,5 m m debel bu k o v ( F agu s s y l v a:ca L.) fu r n i r , k i j e bi l z l ep l j en s p o l i u r et an s k i m l ep i l o m ( Pu r bo n d H B 440 ) v 20 m m debel LVL. Ker j e bi l p r o u č ev an t u di u č i n ek t er m i č n e m o di fi k aci j e, j e bi l o p o l p r ei z k u š an cev n ar ej en i h i z t er m i č n o m o di fi ci r an ega fu r n i r j a, p o l p a i z n em o di fi ci r an ega. U p o gi bn a t r dn o s t i n t o go s t p r ei z k u š an cev s t a bi l i do l o č en i s t r i t o č k o v n i m u p o gi b- n i m t es t o m . Ter m i č n o m o di fi ci r an i p r ei z k u š an ci s o do s egl i 19 % n i ž j o u p o gi bn o t r dn o s t k o t n em o di fi ci r an i , m edt em k o s e u p o gi bn i m o du l el as :č n o s : ( t o go s t ) n i z n ač i l n o s p r em en i l . Po v p r eč n e u p o gi bn e t r dn o s : do 150 M Pa s o bi l e z ado - v o l j i v e, u p o gi bn i m o du l i el as :č n o s : o k o l i 13 G Pa p a s o bi l i bi s t v en o p o d ž el en i m i v r edn o s t m i , k ar j e bi l o p r i p i s an o i z bo r u p r et an k ega fu r n i r j a i n l ep l j en j u p r i s o bn i t em p er at u r i , k i n e o m o go č a z go š č ev an j a l ep l j en ca. K l j u č n e b e s e d e : bu k ev , fu r n i r , LVL, m o du l el as :č n o s :, t er m i č n a m o di fi k aci j a, u p o gi bn a t r dn o s t A b s t r a c t : The ai m o f t he r es ear ch w as t o defi n e an d dev el o p a w o o den co m p o s i t e w i t h a t hi n cr o s s -s ec:o n an d w hi ch co u l d be u s ed as r ei n fo r cem en t m at er i al i n o v er s i z ed w o o den w i n do w p r o fi l es . An addi :o n al l i m i t a:o n w as t o bo n d t he co m p o s i t e at r o o m t em p er at u r e. Bas ed o n a r ev i ew o f t he l i t er at u r e, l am i n at ed v en eer l u m ber ( LVL) w as cho s en as t he bes t o p :o n . The r es ear ched LVL s am p l es w er e m ade o f 0 .5 m m t hi ck , cu t , beech ( F agu s s y l v a:ca L.) v en eer , bo n ded w i t h p o l y u r et han e adhes i v e ( Pu r bo n d H B 440 ) . H al f o f t he s am p l es w er e m ade o f t her m al l y m o di fi ed v en eer s , an d o t her hal f o f u n m o di fi ed. Ben di n g s t r en gt h an d s :ff n es s w er e det er m i n ed w i t h a t hr ee-p o i n t ben di n g t es t . Ther - m al l y m o di fi ed s am p l es had o n av er age 19 % l o w er ben di n g s t r en gt h co m p ar ed t o t he u n m o di fi ed s am p l es , bu t t he m o du l u s o f el as :ci t y ( s :ff n es s ) di d n o t chan ge s i gn i fi can t l y . The ben di n g s t r en gt h o f u p t o 150 M Pa w as s a:s fact o r y , bu t t he m o du l u s o f el as :ci t y o f 13 G Pa w as far bel o w ex p ect a:o n s . Thi s i s a;r i bu t ed t o t he s el ec:o n o f t o o t hi n v en eer an d t o o l o w bo n di n g t em p er at u r e, w hi ch do es n o t en abl e den s i fi ca:o n o f t he co m p o s i t e. K e y w o r d s : beech, v en eer , LVL, m o du l u s o f el as :ci t y , t her m al m o di fi ca:o n , ben di n g s t r en gt h c ije (upo giba) l esenega pro fi l a v prim eru m o č ne ve- trne o brem enitve, ki je l ahko tudi nepo vratna. Zato je bil nam en raziskave defi niraD in m o difi - c iraD al i razviD l esni ko m po zit z m ajhnim preseko m , ki bi ga l ahko upo rabil i ko t o jač itveni m aterial v o kenskih o kvirjih nadstandardnih dim enzij. Tak l esni ko m po zit naj bi im el č im več ji upo gibni m o dul el a- sDč no sD. Po l eg tega se po javl ja tehno l o š ka zahteva, da naj bo izdel an s tehno l o gijo hl adnega l epl jenja (utrjevanje pri so bni tem peraturi). Lesni ko m po ziD, ki bi bil i prim erni za izdel avo to - vrstnih o jač itev, so nač el o m a DsD, ki se v gradbeni- š tvu upo rabl jajo ko t no sil ni ko nstrukc ijski el em enD. N jiho ve m ehanske l astno sD se izbo l jš ajo z naraš č a- 1 UVOD 1 IN TROD UC TION Lesena o kna nadstandardnih dim enzij (m ini- m al no 2 , 5 m ) so vel ik tehno l o š ki izziv v stavbnem po hiš tvu. Cil j je preseč i razpo n preko dveh nadstro - pij in do seč i viš ino tudi več ko t 5 m . Pri izdel avi l e- senih o kvirjev takš nih el em ento v je o m ejujo č dejavnik njiho va nizka to go st. Pri tako vel ikih po vr- š inah l ahko pride nam reč do preko m erne defo rm a- 1 Univerza v Ljubl jani, Bio tehniš ka fakul teta, O ddel ek za l e- sarstvo , J am nikarjeva 101, 1000 Ljubl jana, Sl o venija * e- po š ta: m il an. sernek@ bf. uni- l j. si 2 M So ra d. d. , Trg svo bo de 2 , 4 2 2 6 Ž iri, Sl o venija UDK 6 3 0*83 2 . 2 86 : 812 . 7 1 Izvirni znanstveni č l anek / O riginal sc ienDfi c arDc l e Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Saraž in, J . , Š ernek, M . , Hum ar , M . , & Ugo vš ek, A. : Bending strength and sDff ness o f l am inated veneer l um ber (LV L) m ade fro m therm al l y m o difi ed and unm o difi ed beec h veneer 3 0 njem do l ž ine o sno vnih l esnih gradniko v in njiho vo usm erjeno stjo /po ravnano stjo . O dvisne so tudi o d upo rabl jenega l epil a, l esne vrste in go sto te. Ko nstruk- c ijska ko m po zita z najdal jš im i o sno vnim i gradniki in vzpo redno usm erjenim i/po ravnanim i l esnim i vl akni sta l epl jen l am el iran l es (gl ued l am inated Dm ber - GLULAM ), ki je sestavl jen iz vzpo redno o rienDranih l esnih l am el in sl o jnat furnirni l es (l am inated veneer l um ber – LV L), ki je sestavl jen iz vzpo redno o rienDra- nega l uš č enega furnirja. GLULAM im a bistveno dal jš o tradic ijo izdel ave ko t LV L. M ed izdel avo GLULAM - a se l esna vl akna zno traj po sam eznih l am el ne po š ko du- jejo , kar se zgo di v pro c esu l uš č enja furnirja za izde- l avo LV L. Č eprav evro pski standard za GLULAM (SIST EN 14 080: 2 013 ) predvideva izdel avo GLULAM - a l e iz l esa igl avc ev in to po l a (do trdno stnega razreda GL 3 2 h (c ), je nem š ki l esarski inš Dtut (Deutsc hes InsDtut fü r Bautec hnik) o do bril pro izvo dnjo ko nstrukc ijskega GLULAM - a iz l esa bukve vse do trdno stnega razreda GL 4 8 c (Al l gem eine bauaufsic htl ic he Zul assung, 2 013 ). Zaradi več jega o sno vnega gradnika (l am el e) je GLULAM m anj prim eren za o jač itve z m ajhnim pre- seko m ko t LV L. N a o sno vi pregl eda rel evantne l iterature sm o za o jač itveni m aterial za o kna vel ikih dim enzij ko t najbo l j prim eren l esni ko m po zit izbral i LV L. V skl adu s standardo m je ko nstrukc ijski LV L l ahko no sil ni al i neno sil ni el em ent, sestavl jen iz najm anj peDh l esnih furnirjev, ki so tanjš i o d 6 m m . F urnirji (sm er l esnih vl aken) m o rajo biD o rienDrani vzpo redno , izjem o m a so do vo l jeni po sam ezni preč no po stavl jeni furnirji, ki po več ajo bo č no stabil no st izdel ku. LV L je l ahko se- stavl jen tudi iz furnirjev razl ič nih l esnih vrst, najviš ji trdno stni razred, ki ga predvideva standard je LV L 80 s (dra/ prEN 14 3 7 4 , 2 016 ). Predno sD LV L pred m asivnim l eso m in o stal im i l esnim i ko nstrukc ijskim i pro izvo di so š tevil ne. LV L tehno l o gija izrabl ja tudi furnir , ki je bil prido bl jen iz hl o do vine m anjš ih prem ero v, ki ni prim erna za ž agan l es. Ker so iz furnirjev izl o č ene vse bistvene napake, o stal e pa so nakl juč no po razdel jene v š te- vil ne pl asD furnirjev, je zago to vl jena viso ka ho m o - geno st zno traj izdel ka, ki je l ahko do l g do 2 5 m (M etsä W o o d, 2 017 a) in več , č e je upo rabl jen ko n- Dnuiran nač in pro izvo dnje. Zaradi viso ke no sil no sD gl ede na l astno m aso so LV L no sil c i l ahko ko nkuren- č ni kl asič nim gradbenim m aterial o m , ko t so jekl o , beto n in um etni m aterial i (Resnik, 1987 ; Š ernek & J o š t, 2 004 ). Severna Am erika im a z zač etko m pro izvo dnje LV L v 6 0- ih l eDh najdal jš o tradic ijo izdel ave tega ko m - po zita, ki se š e danes o draž a v sveto vno največ ji pro iz- vo dnji. Letno po vpreč je pro izvo dnje v Severni Am eriki za zadnjih petnajst l et (2 002 – 2 017 ) znaš a bl izu 2 m i- l ijo na m 3 LV L (F o rest Pro duc ts Annual M arket Review, 2 004 – 2 017 ), kar je predstavl jeno na sl iki 1. V Evro pi je pro izvo dnja LV L m anj razš irjena ko t v Severni Am eriki. Kum ul aDvnih vredno sD za evro p- sko pro izvo dnjo LV L ni m o č do biD, je pa dejstvo , da se š tevil o vel ikih pro izvajal c ev in pro izvo dnja LV L po - več ujeta. S ko m erc ial nim zač etko m pro izvo dnje LV L l eta 1981 im a najbo gatejš o zgo do vino na evro pskih Pr egl edn i ca 1. Os n o v n e m ehan s k e l as t n o s : LVL i n G LU LAM , p o v z et e p o do k u m en :h dr a) p r EN 14374: 20 16, SIST EN 140 80 : 20 13 i n Al l gem ei n e bau au fs i cht l i che Zu l as s u n g ( 20 13) t er v eč j i h ev r o p s k i h p r o i z v aj al ci h LVL Tabl e 1. Bas i c m echan i cal p r o p er :es o f LVL an d G LU LAM s u m m ar i s ed fr o m dr a) p r EN 14374: 20 16, SIST EN 140 80 : 20 13, an d Al l gem ei n e bau au fs i cht l i che Zu l as s u n g ( 20 13) an d t he bi gger Eu r o p ean LVL p r o du cer s Up o g i b n a t r d n o s t p o p l o s k v i k a r a k t e r i s ti č n a / C h a r a c t e r i s ti c b e n d i n g s t r e n g t h fl a t w i s e (M Pa) Up o g i b n a t r d n o s t p o r o b u k a r a k t e r i s ti č n a / C h a r a c t e r i s ti c b e n d i n g s t r e n g t h e d g e w i s e (M Pa) M o d u l e l a s ti č n o s ti p o v p r e č e n / Av e r a g e m o d u l u s o f e l a s ti c i t y (GPa) Go s t o t a p o v p r e č n a / Av e r a g e d e n s i t y (kg/m 3 ) LVL 80 S ( B a u B u c h e S) 80 7 0 16 , 8 800 LVL Ul t r a l a m Rb i r c h 7 5 6 5 17 , 5 6 00 LVL 52 S ( Ul t r a l a m RS) 52 55 15, 6 580 LVL 50 S ( Ke r t o S) 50 4 4 13 , 8 510 GL 48 c 4 8 - 15, 1 6 50 GL 32 h 3 2 - 14 , 2 4 90 GL 32 c 3 2 - 13 , 5 4 4 0 Saraž in, J . , Š ernek, M . , Hum ar , M . , & Ugo vš ek, A. : Upo gibna trdno st in to go st sl o jnatega furnirnega l esa (LV L) iz term ič no m o difi c irane in nem o difi c irane buko vine Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 3 1 tl eh fi nski M etsä W o o d, s trenutno l etno kapac iteto pro izvo dnje 2 3 0. 000 m 3 LV L iz furnirja igl avc ev (Kerto ) (M etsä W o o d, 2 017 b). Leta 2 008 je s pro iz- vo dnjo LV L zač el ruski M o dern Lum ber Tec hno l o gies (M LT), z l etno kapac iteto pro izvo dnje m ed 150. 000 m 3 in 2 50. 000 m 3 LV L (Ul tral am ) (M LT, 2 017 ), nem š ki Po l l m eier , ki na l eto pro izvede do 180. 000 m 3 buko - vega LV L (BauBuc he), pa je s pro izvo dnjo tega m o - dernega ko m po zita zač el l eta 2 014 (Po l l m eier, 2 017 ). V pregl ednic i 1 so po l eg standardiziranih trdno stnih razredo v navedena tudi ko m erc ial na im ena LV L izdel ko v. Izjem a je l e Ul tral am Rbirc h iz brezo vega furnirja, kjer so zgo l j navedene dekl ari- rane vredno sD izdel ka. To go st LV L- a je m o go č e po več aD na več nač i- no v. Abdel hakim et al . (2 011) so s pregl edo m do te- danjih o bjav po vzel i, da se s tanjš anjem furnirnih l isto v in po več evanjem njiho vega š tevil a v l epl jenc u več ina m ehanskih l astno sD LV L- a izbo l jš a. Tanjš i fur- nir je nam reč po pro c esu l uš č enja m anj po š ko do van ter je bo l je prepo jen z l epil o m ko t debel ejš i furnir . S svo jo raziskavo so na LV L iz buko vega furnirja z upo - rabo m el am in- urea- fo rm al dehidnega l epil a do segl i to go sD o ko l i 14 GPa. To go st LV L- a bi l ahko po več al i tudi z zgo š č evanjem m ed pro c eso m sDskanja, ven- dar sm o bil i v naš i raziskavi o m ejeni na hl adno sD- skanje, ki ne o m o go č a zado stne pl asDfi kac ije in zgo š č evanja l esa. Po tenc ial na m o ž no st za po več anje to go sD je tudi term ič na m o difi kac ija l esa. V nekate- rih raziskavah vpl iva term ič ne m o difi kac ije l esa na njego ve l astno sD je bil o ugo to vl jeno , da l e- ta po zi- Dvno vpl iva na o dpo rno st l esa in njego vo dim enzij- sko stabil no st, negaDvno pa vpl iva na več ino m ehanskih l astno sD. Izjem a je l e m o dul el asDč no sD, ki je pri m anjš ih sto pnjah m o difi kac ije l ahko c el o viš ji ko t pri nem o difi c iranem l esu (Kariž , 2 011 in W idm ann et al . , 2 012 ). Zaradi navedenih do gnanj sm o se o dl o č il i, da c il je raziskave usm erim o v prim erjavo l astno sD m ed LV L iz term ič no m o difi c iranega tankega furnirja in LV L iz nem o difi c iranega tankega furnirja. 2 M ATERIAL IN M ETOD E 2 M ATERIALS AN D M ETHOD S Za o sno vni m aterial pri izdel avi LV L sm o upo ra- bil i viso ko kako vo stni 0, 5 m m debel rezan furnir na- vadne bukve (Fagu s s y l v a:ca L. ) (N B), ki je kako vo stnejš i o d l uš č enega, (o bič ajno upo rabl jen v industrijski pro izvo dnji LV L) ter term ič no m o difi c iran buko v (TM B) furnir za prim erjavo . Term ič na m o difi - kac ija furnirja je bil a o pravl jena pri 190 ° C po po - sto pku Sil vapro ® (Rep et al . , 2 012 ). M o difi kac ija je bil a izvedena v industrijski ko m o ri za term ič no m o - Sl i k a 1. Pr o i z v o dn j a LVL v Sev er n i Am er i k i . *v r edn o s t z a 20 17 j e p r edv i den a ( p o v z et o p o : F o r es t Pr o du ct s An n u al M ar k et R ev i ew , 20 0 4– 20 17) Fi gu r e 1. LVL p r o du c:o n i n N o r t h Am er i ca. *The v al u e fo r 20 17 i s p r edi ct ed ( s u m m ar i z ed fr o m : F o r es t Pr o du ct s An n u al M ar k et R ev i ew , 20 0 4– 20 17) Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Saraž in, J . , Š ernek, M . , Hum ar , M . , & Ugo vš ek, A. : Bending strength and sDff ness o f l am inated veneer l um ber (LV L) m ade fro m therm al l y m o difi ed and unm o difi ed beec h veneer 3 2 difi kac ijo v po djetju Sil vapro dukt. F urnirje sm o l epil i s po l iuretanskim l epil o m Purbo nd HB 4 4 0 v hidrav- l ič ni sDskal nic i pri so bni tem peraturi. N ano s l epil a je bil eno stranski 2 00 g/m 2 , o stal i param etri l epl jenja so prikazani v pregl ednic i 2 . Zaradi m o ž nih tež av pri l epl jenju term ič no m o difi c iranega furnirja sm o č as sDskanja iz pripo ro č enih 2 ur po več al i na 3 ure, kar se je v prel im inarnem po izkusu izkazal o za zado stno . Izdel al i sm o 4 pl o š č e debel ine 2 0 m m , fo rm ata 100 – 2 00 m m × 4 50 m m , ki sm o jih razž agal i na ko nč ne preizkuš anc e do l ž ine 4 00 m m in preseka 2 0 m m × 2 0 m m za trito č ko vni upo gib v skl adu s standardo m ISO 13 06 1- 3 - 4 (2 014 ). Pred tesDranjem sm o preizkuš anc e kl im aDziral i v standardni kl im i z rel aDvno zrač no vl ago (6 5 ± 5) % in tem peraturo (2 0 ± 2 ) ° C do ko nstantne m ase. Do - l o č anje upo gibnega m o dul a el asDč no sD in upo gibne trdno sD sm o izvedl i s tesDrnim stro jem Z wic k Z100, s ko nstantno hitro stjo o brem enjevanja 7 m m /m in, tako da je l o m preizkuš anc a nasto pil v č asu (90 ± 3 0) s. Razdal ja m ed po dpo rnim a val jem a je zna- š al a 2 80 m m (14 - kratnik viš ine preizkuš anc ev). Pre- m eri priDsnega in po dpo rnih val jev so bil i 3 0 m m . Po ves je bil m erjen z ekstenzio m etro m . Upo gibni test sm o o pravil i tako po pl o skvi (po l preizkuš anc ev), ko t tudi po ro bu (po l preizkuš anc ev). Shem atski pri- kaz trito č ko vnega upo giba in upo rabl jene vel ič ine so prikazane na sl iki 2 . Upo gibno trdno st (σ ) sm o izrač unal i po nasl ed- nji fo rm ul i (ISO 13 06 1- 3 , 2 014 ): P m ax sil a l o m a (N ) l razdal ja m ed po dpo ram a (m m ) b š irina preizkuš anc a (m m ) h debel ina preizkuš anc a (m m ) Upo gibni m o dul el asDč no sD (E) sm o izrač unal i po nasl ednji fo rm ul i (ISO 13 06 1- 4 , 2 014 ): P 40 al i P 10 4 0 % al i 10 % m aksim al ne sil e (N ) f 40 al i f 10 po ves pri 4 0 % al i 10 % m aksim al ne sil e (m m ) StaDsDč no znač il no st razl ik m ed aritm eDč nim i sredinam i sm o ugo tavl jal i z anal izo varianc e (AN O V A) ter jo po dal i s P- vredno stjo . V ko l iko r je l e- ta m anjš a   3 2 2 Pl bh max E lP P bh f f    3 40 10 3 40 10 4 () () Sl i k a 2. Shem at s k i p r i k az u p o gi bn ega t es t a LVL Fi gu r e 2. Schem a:c r ep r es en t a:o n o f LVL ben di n g t es t Pr egl edn i ca 2. Par am et r i l ep l j en j a LVL Tabl e 2. Bo n di n g p ar am et er s o f LVL Oz n a k a p l o š č e / B o a r d l a b e l D e b e l i n a l i s t o v / Ve n e e r t h i c k n e s s (m m ) Š t . l i s t o v / Ve n e e r l a y e r s D e b e l i n a p l o š č e / B o a r d t h i c k n e s s (m m ) Č a s s ti s k a n j a / Pr e s s i n g ti m e (h) Tl a k s ti s k a n j a / Pr e s s u r e (M Pa) Od p r ti č a s / Op e n ti m e (m in) Š t . p r e i z k u š a n c e v / N u m b e r o f s a m p l e s Pl o š č a 1 TM B 0, 51 4 1 2 0, 10 3 , 0 1, 3 2 1 6 Pl o š č a 2 TM B 0, 51 4 1 2 0, 4 2 3 , 2 1, 1 19 6 Pl o š č a 3 N B 0, 53 3 9 2 0, 2 4 2 , 5 1, 2 2 0 4 Pl o š č a 4 N B 0, 54 3 9 2 0, 54 2 , 9 1, 1 2 0 8 Saraž in, J . , Š ernek, M . , Hum ar , M . , & Ugo vš ek, A. : Upo gibna trdno st in to go st sl o jnatega furnirnega l esa (LV L) iz term ič no m o difi c irane in nem o difi c irane buko vine Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 3 3 o d 0, 05, l ahko z več ko t 95 % go to vo stjo trdim o , da razl ike m ed aritm eDč nim i sredinam i o bstajajo . Ugo - tavl janje vl až no sD in go sto te preizkuš anc ev sm o o pravil i po standardu ISO 13 06 1- 1- 2 (2 014 ). Za pri- m erjavo naš ih upo gibnih trdno sD s karakterisDč nim i upo gibnim i trdno stm i ko m erc ial nih LV L sm o upo ra- bil i 5- perc enDl no vredno st, izrač unano po nasl ednji fo rm ul i: tt 0 ,95 - vredno st pri t - po razdel itvi za 6 preizkuš an- c ev (df = 5) znaš a 2 , 015 SO standardni o dkl o n  00 5 , *   tS O 3 REZ ULTATI Z RAZ PRAVO 3 RESULTS AN D D ISC USSION V pregl ednic i 3 so predstavl jeni rezul taD m eri- tev m o dul a el asDč no sD in upo gibne trdno sD. Po - dane so po vpreč ne vredno sD (X ), njiho vi standardni o dkl o ni (SO ) in ko efi c ienD variac ije (KV ). Po vpreč na go sto ta in vl až no st kl im aDziranih preizkuš anc ev, n arejenih iz furnirja term ič no m o difi c irane buko vine (TM B) je znaš al a 97 2 kg/m 3 ter 4 , 2 % , preizkuš anc ev iz nem o difi c iranega buko vega (N B) furnirja pa 981 kg/m 3 ter 5, 2 % . S prim erjavo go sto te sam ega fur- nirja in ko nč nega LV L ko m po zita sm o del ež l epil a v ko m po zitu o c enil i na 3 5 % , kar je bil o pri tako tan- kem furnirju prič ako vano . Pr egl edn i ca 3. R ez u l t a: u p o gi bn ega t es t a ( X – p o v p r eč n a v r edn o s t , SO – s t an dar dn i o dk l o n , KV – k o efi ci en t v ar i aci j e) Tabl e 3. R es u l t s o f ben di n g t es t ( X – m ean v al u e, SO – s t an dar d dev i a:o n , KV – co effi ci en t o f v ar i an ce) Up o g i b n i m o d u l e l a s ti č n o s ti ( E) / M o d u l u s o f e l a s ti c i t y i n b e n d i n g Up o g i b n a t r d n o s t ( σ ) / B e n d i n g s t r e n g t h X (M Pa) SO (M Pa) K V (% ) X (M Pa) SO (M Pa) K V (% ) N B p l o s k e v ( fl a t w i s e ) 12 7 05 4 90 3 , 9% 14 2 11, 0 7 , 7 % TM B p l o s k e v ( fl a t w i s e ) 12 7 4 2 4 4 1 3 , 5% 114 6 , 4 5, 6 % N B r o b ( e d g e w i s e ) 13 14 4 7 3 9 5, 6 % 150 9, 0 5, 8% TM B r o b ( e d g e w i s e ) 13 056 3 54 2 , 7 % 12 3 9, 2 7 , 5% N B s k u p a j ( t o g e t h e r ) 12 92 4 6 6 4 5, 1% 14 6 10, 8 7 , 4 % TM B s k u p a j ( t o g e t h e r ) 12 899 4 3 0 3 , 3 % 118 9, 0 7 , 6 % Pl o s k e v s k u p a j ( fl a t w i s e t o g e t h e r ) 12 7 2 3 4 6 7 3 , 7 % 12 8 16 , 3 12 , 7 % Ro b s k u p a j ( e d g e w i s e t o g e t h e r ) 13 100 581 4 , 4 % 13 6 16 , 4 12 , 0% Sl i k a 3. Zm an j š an j e u p o gi bn e t r dn o s : ( l ev o ) i n m o du l a el as :č n o s : ( des n o ) LVL i z TM B gl ede n a N B. Zel en i k v adr a: p r i k az u j ej o p o v p r eč n o z m an j š an j e, i n t er v al p a ± k o efi ci en t v ar i aci j e. Fi gu r e 3. R edu c:o n o f ben di n g s t r en gt h ( l e)) an d t he m o du l u s o f el as :ci t y ( r i ght ) o f t her m al l y m o di fi ed s am p l es i n co m p ar i s o n t o u n m o di fi ed o n es . G r een s q u ar es s ho w t he av er age r edu c:o n an d t he i n t er v al s ho w s t he ± co effi ci en t o f v ar i an ce Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Saraž in, J . , Š ernek, M . , Hum ar , M . , & Ugo vš ek, A. : Bending strength and sDff ness o f l am inated veneer l um ber (LV L) m ade fro m therm al l y m o difi ed and unm o difi ed beec h veneer 3 4 Z viso ko staDsDč no zanesl jivo stjo sm o ugo to vil i, da term ič na m o difi kac ija vpl iva na zm anjš anje upo - gibne trdno sD (P- vredno st m anjš a o d 0, 001). Pri N B je bil a po vpreč na upo gibna trdno st 14 6 M Pa, pri TM B pa je bil a za 18, 7 % niž ja. To go st ko m po zita (m o dul el asDč no sD) se kl jub term ič ni m o difi kac iji ni znač il no sprem enil a (P- vredno st = 0, 92 ). Tako sm o po l eg prido bl jenih o dpo rno stnih l astno sD, ki jih pri- naš a term ič na m o difi kac ija, o bdrž al i tudi prvo tno to - go st ko m po zita. Sl ika 3 prikazuje zniž anje o beh m ehanskih l astno sDh TM B gl ede na N B. Do po do b- nih zakl juč ko v je priš el tudi W idm ann et al . (2 012 ) na m asivni buko vini. Razl ike v upo gibnih l astno sDh gl ede na sm er o brem enitve LV L ko m po zita so bil e bo l j izrazite, ven- dar š e vedno ne staDsDč no znač il ne. Pri o brem enit- vah po ro bu sm o v po vpreč ju izm eril i za 3 , 0 % viš ji m o dul el asDč no sD (P- vredno st = 0, 11) in za 6 , 5 % viš jo upo gibno trdno st (P- vredno st = 0, 2 5) ko t pri o brem enitvah po pl o skvi. V pregl ednic i 4 so prikazane 5- perc enDl ne vred- no sD upo gibne trdno sD, ki sm o jih v naš em prim eru po vzel i ko t karakterisDč ne upo gibne trdno sD. N a sl iki 4 so m ehanske l astno sD LV L iz naš e raziskave prim erjane z dvem a ko m erc ial nim a LV L pro izvo - do m a. KarakterisDč ne upo gibne trdno sD, ki sm o jih po vzel i ko t 5- perc enDl ne vredno sD, izrač unanih iz naš ih m eritev, so bistveno viš je o d karakterisDč nih vredno sD ko m erc ial nih LV L, kar je na eni strani po - sl edic a viso ke po vpreč ne trdno sD, na drugi strani pa m ajhne variabil no sD m ed naš im i m al o š tevil nim i pre- izkuš anc i. V redno sD, ki po dajajo m o dul el asDč no sD, pa so bistveno niž je o d DsDh za ko m erc ial ni LV L, č e- prav je bil ko m erc ial ni LV L narejen iz m anj kako vo st- nega in debel ejš ega furnirja. Eden o d razl o go v za nizek padec m ehanskih l astno sD LV L, izdel anih iz ter- Pr egl edn i ca 4. Do bl j en e 5-p er cen :l n e v r edn o s : u p o gi bn e t r dn o s : s m o v n aš em p r i m er u p o v z el i k o t k ar ak t er i s :č n e t r dn o s :. Tabl e 4. Fi v e-p er cen :l e ben di n g s t r en gt h v al u es w er e u s ed as char act er i s :c ben di n g s t r en gt hs i n t hi s s t u dy Up o g i b n a t r d n o s t p o p l o s k v i – 5-p e r c e n ti l n a v r e d n o s t / B e n d i n g s t r e n g t h fl a t w i s e – 5-p e r c e n ti l e v a l u e (M pa) Up o g i b n a t r d n o s t p o r o b u – 5-p e r c e n ti l n a v r e d n o s t / B e n d i n g s t r e n g t h e d g e w i s e – 5-p e r c e n ti l e v a l u e (M pa) TM B LVL 101 104 N B LVL 119 13 2 Sl i k a 4. Pr i m er j av a k ar ak t er i s :č n i h u p o gi bn i h t r dn o s : ( l ev o ) i n p o v p r eč n ega m o du l a el as :č n o s : ( des n o ) p r o u č ev an ega LVL ( TM B i n N B) s k o m er ci al n i m LVL ( Bau Bu che S i n U l t r al am R bi r ch) . *n aš i k ar ak t er i s :č n i t r dn o s : s t a p o dan i k o t 5-p er cen :l n i v r edn o s :. Fi gu r e 4. The co m p ar i s o n o f char act er i s :c ben di n g s t r en gt hs ( l e)) an d av er age m o du l u s o f el as :ci t y ( r i ght ) o f o u r LVL ( TM B an d N B) w i t h co m m er ci al Bau Bu che S an d U l t r al am R bi r ch. *Ou r char act er i s :c v al u es w er e cal cu l at ed as 5-p er cen :l e v al u es Saraž in, J . , Š ernek, M . , Hum ar , M . , & Ugo vš ek, A. : Upo gibna trdno st in to go st sl o jnatega furnirnega l esa (LV L) iz term ič no m o difi c irane in nem o difi c irane buko vine Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 3 5 m ič no m o difi c iranih furnirjev, l ahko pripiš em o tudi dejstvu, da s term ič no m o difi kac ijo vpl ivam o tudi na so rpc ijske l astno sD. Ravno vesna vl až no st term ič no m o difi c iranega l esa je za nekaj o dsto tnih to č k niž ja o d ravno vesne vl až no sD nem o difi c ranega l esa (Kariž , 2 011). Ko t je znano iz stro ko vne l iterature, se upo gibna trdno st s padanjem vl až no sD l esa izbo l j- š uje, kar je eden o d razl o go v za m ajhen padec m e- hanskih l astno sD term ič no m o difi c iranega buko vega l esa. 4 SK LEPI 4 C ON C LUSION S Ugo to vil i sm o , da term ič na m o difi kac ija furnirja negaDvno vpl iva na upo gibno trdno st pro uč evanega LV L. Do bl jene trdno sD so zado vo l jive gl ede na ko - m erc ial ni LV L, kar pripisujem o pravil nem u izbo ru m aterial o v. Ugo to vil i sm o , da term ič na m o difi kac ija furnirja ni vpl ival a na sprem em bo upo gibnega m o dul a el a- sDč no sD. Kl jub vsem u je ugo to vl jena to go st bistveno niž ja o d ž el ene. M enim o , da bi viš jo to go st LV L l ahko do segl i z vro č im l epl jenjem , ki o m o go č a zgo š č evanje LV L, z upo rabo drugega l epil a, ki se o bič ajno upo ra- bl ja v ko m erc ial ni pro izvo dnji LV L in z upo rabo n eko l iko debel ejš ega furnirja. Te predpo stavke na- m eravam o pro uč iD v nadal jevanju raziskav. 5 POVZ ETEK 5 SUM M ARY The aim o f the researc h was to fi nd and deve- l o p a wo o d- based c o m po site with a thin c ro ss- sec - Do n whic h c o ul d be used as reinfo rc em ent m aterial in o versized windo w pro fi l es. The c ruc ial pro perty o f a reinfo rc em ent m aterial is high sDff ness, whic h in o ur c ase was determ ined as the m o dul us o f el a- sDc ity (M O E). A l iterature review reveal ed l am inated veneer l um ber (LV L) as the best o pDo n. The best c o m m er- c ial exam pl es were BauBuc he S and Ul tral am Rbirc h. BauBuc he S, whic h is LV L m ade o f beec h veneers by the biggest Germ an pro duc er , has a fl atwise c harac - terisDc bending strength o f 80 M Pa and average M O E o f 16 800 M Pa (Po l l m eier , 2 017 ). Russian LV L Ul tral am Rbirc h, m ade fro m birc h veneers, has a sl ightl y higher average M O E o f 17 500 M Pa (M LT, 2 017 ). M o re param eters o f several c o m m erc ial LV L and GLULAM c an be fo und in Tabl e 1. W hil e trying to ac hieve higher M O E, we fo c u- sed o n the fo l l o wing fi ndings fro m the l iterature. F irstl y, Abdel hakim et al . (2 011) po inted o ut that with dec reasing veneer thic kness and an inc reasing num ber o f l ayers, m o st o f LV L m ec hanic al pro perDes (inc l uding M O E and bending strength) inc rease. Se- c o ndl y, Kariž (2 011) and W idm ann et al . (2 012 ) no ted that therm al m o difi c aDo n o f wo o d, whic h im - pro ves its durabil ity, c an al so resul t in greater M O E whil e using l ess intense therm al m o difi c aDo n. LV L bending spec im ens were m ade o f high qua- l ity 0. 5 m m thic k, c ut, beec h (F agu s s y l v a:ca L. ) ve- neers, bo nded with po l yurethane adhesive (Purbo nd HB 4 4 0) at ro o m tem perature. Hal f o f the sam pl es were m ade fro m therm al l y m o difi ed veneers (TM B) and o ther hal f fro m unm o difi ed o nes (N B). Bending strength and sDff ness were deter - m ined with the three- po int bending test, fo l l o wing the standard ISO 13 06 1- 3 and 4 (2 014 ). Therm al l y m o difi ed sam pl es had o n average 18. 7 % l o wer ben- ding strength c o m pared to unm o difi ed o nes (the m ean val ues were signifi c antl y diff erent P < 0, 001), but the M O E did no t c hange signifi c antl y (P = 0, 92 ) (F igure 3 ). Diff erenc es between fl atwise and edge- wise l o ading were higher , but al so no t signifi c antl y diff erent (P = 0, 11 fo r M O E and P = 0. 2 5 fo r bending strength). F o r bo th pro perDes, edgewise l o ading re- sul ted in higher val ues. Detail ed resul ts are sho wn in Tabl e 3 and the c o m pariso n with c o m m erc ial LV L in F igure 4 . The eval uaDo n o f the resul ts c o nsidered the bending strengths as saDsfac to ry. The c harac terisDc val ues fo r N B and TM B were higher than tho se fo r c o m m erc ial LV L. These resul ts are aEributed to the high qual ity and ho m o geneo us beec h veneers, bo n- ded to gether with adhesive with high bo nding strength. O n the o ther hand, the M O E val ues were far bel o w expec taDo ns. The m ean M O E o f 13 GPa was l o wer than that o f any c o m m erc ial LV L. This is aEri- buted to to o thin veneer sel ec Do n and to o l o w bo n- ding tem perature. W e assum e that with use o f a sl ightl y thic ker veneer and fo rm al dehyde- based ad- hesive at high tem perature, then a saDsfac to ry M O E c o ul d be ac hieved. Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Saraž in, J . , Š ernek, M . , Hum ar , M . , & Ugo vš ek, A. : Bending strength and sDff ness o f l am inated veneer l um ber (LV L) m ade fro m therm al l y m o difi ed and unm o difi ed beec h veneer 3 6 Z AHVALA AC K N OW LED GEM EN TS Izvedbo raziskave je o m o go č il pro jekt: TIGR4 - sm art – Trajno stno in ino vaDvno gradbeniš tvo za pa- m etne stavbe. Za po m o č bi se radi š e po sebej zahval il i pro jektnem u partnerju M So ra d. d. , za term ič no m o - difi kac ijo buko vine pa po djetju Sil vapro dukt d. o . o . VIRI REFEREN C ES Abdel hakim , D. (2 011). Infl uenc e o f veneer qual ity o n beec h LV L m ec hanic al pro perDes. M aderas. Cienc ia y tec no l o gia 13 (1), 6 9- 83 . Retrieved fro m hEps: //www. researc hgate. net/publ ic aDo n/ 2 6 2 4 83 84 3 _Infl uenc e_o f_veneer_qual ity_o n_beec h_LV L_m ec hanic al _pro perDes. Al l gem eine bauaufsic htl ic he Zul assung (2 013 ). Deutsc hes InsDtut fü r Bautec hnik. Retrieved fro m hEp: //www. breEsc hic htho l z. de/publ ish/binarydata/pdfs/ abz- bsh- bu- 2 013 - 04 - 16 . pdf. EN 14 3 7 4 (2 016 ). Tim ber struc tures – Lam inated veneer l um ber (LV L) – Requirem ents. (Dra/ prEN 14 3 7 4 : 2 016 ). EN 14 080 (2 013 ). Tim eber struc tures – Gl ued l am inated Dm ber and gl ued so l id Dm ber – Requirem ents (SIST EN 14 080: 2 013 ). F o rest Pro duc ts Annual M arket Review (2 004 - 2 017 ). UN ECE. Re- trieved fro m hEps: //www. unec e. o rg/fo rests/fpam r . htm l . ISO 13 06 1 (2 014 ). Physic al and m ec hanic al pro perDes o f wo o d – Test m etho ds fo r sm al l c l ear wo o d spec im ens. Part 1 – part 4 . (ISO 13 06 1- 1: 2 014 , ISO 13 06 1- 2 : 2 014 , ISO 13 06 1- 3 : 2 014 , ISO 13 06 1- 4 : 2 014 ). Kariž , M . (2 011). V pl iv term ič ne m o difi kac ije l esa na utrjevanje l epil in kako vo st l epil nih spo jev. Do kto rska disertac ija. Ljubl jana, Bio - tehniš ka fakul teta, O ddel ek za l esarstvo . M etsä W o o d (2 017 a). Retrieved fro m hEp: //www. m etsawo o d. c o m / gl o bal /to o l s/m aterial arc h ive/m aterial arc h ive/m etsawo o d- kerto - s- engl ish. pdf (7 . 8. 2 017 ). M etsä W o o d (2 017 b). Retrieved fro m hEp: //www. m etsawo o d. c o m / gl o bal /To o l s/M aterial Arc hive/M aterial Arc hive/Kerto - M anual - Pro duc Do n. pdf (7 . 8. 2 017 ). M LT (2 017 ). M LT - M o dern Lum ber Tec hno l o gies Ltd. Ul tral am LV L. Retrieved fro m hEp: //ul tral am . c o m /pro duc ts/l am inated- v eneer- l um ber- l vl / (2 1. 8. 2 017 ). Po l l m eier (2 017 ). Retrieved fro m hEps: //www. po l l m eier . c o m / en/ (2 6 . 7 . 2 017 ). Rep, G. , Po hl even, F . , & Ko š m erl , S. (2 012 ). Devel o pm ent o f the in- dustrial kil n fo r therm al wo o d m o difi c aDo n by a pro c edure with an iniDal vac uum and c o m m erc ial isaDo n o f m o difi ed Sil vapro wo o d. V : J O N ES, Dennis (ur . ), et al . Pro c eedings, The Sixth Eu- ro pean Co nferenc e o n W o o d M o difi c aDo n, Ljubl jana, Sl o venia, 17 - 18 Septem ber . Ljubl jana, Bio tec hnic al F ac ul ty, Departm ent o f W o o d Sc ienc e and Tec hno l o gy. 2 012 , str . 11- 17 . Resnik, J . (1987 ). LV L – no va generac ija l epl jenega l esa za gradbe- niš tvo . Les/wo o d, 3 9, 2 5- 3 2 . Š ernek, M . , & J o š t, M . (2 004 ). Ko nstrukc ijski ko m po zitni l es. Les, 56 (7 /8), 2 3 0- 2 3 5. W idm ann, R. , F ernandez- Cabo , J . , & Steiger , R. (2 012 ). M ec hanic al pro perDes o f therm al l y m o difi ed beec h Dm ber o f struc tural purpo ses. Euro pean J o urnal o f W o o d and W o o d Pro duc ts, 7 0(6 ), 7 7 5- 7 84 . Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 3 7 V o l . 6 6 , N o . 2 , 3 7 - 4 6 DO I: hEps: //do i. o rg/10. 2 6 6 14 /l es- wo o d. 2 017 . v6 6 n02 a04 UPORAB A N ARAVN IH OLJ Z A POVRŠ IN SKO Z AŠ Č ITO LESA N AVAD N E B UK VE USAGE OF N ATURAL OILS FOR SURFAC E PROTEC TION OF C OM M ON B EEC H W OOD J ure Ž igo n 1* , Ajda Po go rel č nik 1 , M arko Petrič 1 , M atjaž Pavl ič 1 I z v l e č e k / A b s t r a c t I z v l e č e k : Za p o v r š i n s k o z aš č i t o l es a n av adn e bu k o v i n e ( F agu s s y l v a:ca L. ) s m o u p o r abi l i r az l i č n a n ar av n a o l j a. Las t n o s : p r em az an i h p o v r š i n s m o p r o u č i l i p o r az l i č n i h s t an dar dn i h p o s t o p k i h. Pr o u č ev al i s m o č as u t r j ev an j a, s p r em em be bar v e i n s i j aj a, n av z em o l j v l es i n n av z em v o de v o l j en l es , z m er i t v am i n av i dez n i h k o n t ak t n i h k o t o v k ap l j i c v o de p a s m o o cen i l i v o do o dbo j n o s t o l j en ega l es a. R ez u l t a: s t an dar dn i h p r es k u s o v o dp o r n o s : s o p o k az al i , da i m aj o m ed o l j i , u p o - r abl j en i m i v t ej r az i s k av i , t u n go v o , k o m er ci al n o o l j e deck i n g i n l an en o o l j e n aj bo l j š e v o do o dbo j n e i n z aš č i t n e l as t n o s :. Sl abš e o dp o r n o s t n e l as t n o s : s o bi l e u go t o v l j en e p r i p o v r š i n ah, p r em az an i h z o r eho v i m , k o n o p l j i n i m i n k o k o s o v i m o l j em . K l j u č n e b e s e d e : F agu s s y l v a:ca, n ar av n a s u š eč a o l j a, l as t n o s :, t en z i o m et er , o m o č l j i v o s t A b s t r a c t : Di ff er en t n at u r al dr y i n g o i l s w er e u s ed fo r s u r face fi n i s hi n g o f co m m o n beech w o o d ( F agu s s y l v a:ca L.) . Su r - face p er fo r m an ces an d p r o p er :es o f t he o i l ed s u r faces w er e i n v es :gat ed acco r di n g t o t he s t an dar d t es t s . Dr y i n g :m e, co l o u r an d gl o s s chan ges , u p t ak e o f o i l s i n t o w o o d an d u p t ak e o f l i q u i d w at er i n t o o i l ed w o o d, w er e det er m i n ed, an d t he w e;abi l i t y o f o i l ed w o o d s u r faces w as i n v es :gat ed by det er m i n a:o n o f t he ap p ar en t co n t act an gl es o f w at er . The r es u l t s o f t he s t an dar d r es i s t an ce t es t s s ho w ed t hat t u n g o i l , t he co m m er ci al deck i n g an d l i n s eed o i l had t he bes t w at er r ep el l en t an d p r o t ec:v e p r o p er :es . W o r s e p r o p er :es w er e det er m i n ed fo r t ho s e s u r faces fi n i s hed w i t h w al n u t , hem p an d co co n u t o i l s . K e y w o r d s : F agu s s y l v a:ca, n at u r al dr y i n g o i l s , p r o p er :es , t en s i o m et er , w e;abi l i t y Ko t kaž ejo rezul taD razl ič nih raziskav, naravna o l ja z o betavno kem ič no in fi zikal no sestavo o virajo vdo r vo de v l es (Sail er et al . , 2 000). N enasič ena o l ja (suš eč a o l ja) o b izpo stavitvi atm o sferskem u kisiku o ksidirajo (Hyvö nen et al . , 2 005) in o viro za vdo r vo de v l es zago tavl ja prav njiho va zm o ž no st utrjeva- nja (V an Ec kevel d et al . , 2 001). Eden o d prevl adujo - č ih param etro v, ki vpl ivajo na l astno sD o l ja, je sto pnja nenasič enja al i jo dno š tevil o , izrač unano iz ko l ič ine jo da, ki pri po sebnih po go jih reagira z dvo j- nim i vezm i (Budja, 2 008). Rastl inska o l ja im ajo ten- denc o abso rbiranja in prepuš č anja vl age, kar je vzro k za nizko sto pnjo njiho ve al kal ne o dpo rno sD (Ahm ed et al . , 2 013 ). N aravna o l ja so bil a upo rabl jena ko t sredstva za po več anje vo do o dbo jno sD l esa in ko t prem azi v ra- zl ič nih š tudijah. V nedavni raziskavi je bil o do kazano , da im pregnac ija term ič no m o difi c irane to po l o vine in brezo vega l esa s tungo vim o l jem izbo l jš a njuno vo do o dbo jno st in dim enzijsko stabil no st (Ahm ed et al . , 2 017 ). Iz taninskih sm o l , l anenega in tungo vega 1 UVOD 1 IN TROD UC TION N ajpo m em bnejš i vo do o dbo jni pripravki za za- š č ito l esa so fo rm ul ac ije o z. em ul zije vo sko v, spo jine sil ic ija, to pne v vo di in v o rganskih to pil ih, sm o l ne kisl ine in suš eč a o l ja (Hum ar & Lesar , 2 013 ; Ž l ahDč et al . , 2 017 ). Tako se je npr . ko m binac ija vo do to pnih sm o l nih kisl in z o rganskim i bio c idi izkazal a ko t o dl i- č en vo do o dbo jni sistem (Singh & Singh, 2 012 ). V eč ja o ko l jska o zaveš č eno st v zadnjih l eDh in po sl edič no spo dbujanje upo rabe o bno vl jivih viro v in o ko l ju prijaznih kem ikal ij sta privedl a do po več a- nega zanim anja za “ nebio c idne” , o ko l ju prijaznejš e m eto de zaš č ite l esa (Hyvö nen et al . , 2 005). Izraz “ nebio c idni” vkl juč uje naravna o l ja, vo ske, sil iko ne, sm o l e, po l im ere, kem ič no m o difi kac ijo in to pl o tne o bdel ave (V an Ec kevel d et al . , 2 001). 1 Univerza v Ljubl jani, Bio tehniš ka fakul teta, O ddel ek za l e- sarstvo , J am nikarjeva 101, 1000 Ljubl jana, Sl o venija * e- po š ta: jure. zigo n@ bf. uni- l j. si; tel efo n: 01- 3 2 0- 3 6 12 UDK 6 3 0*82 9. 1: 17 6 . 1 F agu s s y l v a:ca Izvirni znanstveni č l anek / O riginal sc ienDfi c arDc l e Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Ž igo n, J . , Po go rel č nik, A. , Petrič , M . , & Pavl ič , M . : Usage o f natural o il s fo r surfac e pro tec Do n o f c o m m o n beec h wo o d 3 8 o l ja so bil i prav tako izdel ani sm o l ni prem azi. Pre- m azi z do brim sijajem in o dpo rno stjo pro D kem i - kal ijam so bil i pripravl jeni iz ko ndenziranih tanino v in furfural a, prido bl jenega iz sem en indijskih o reš č - ko v in l upine ko ko sa (Kum ar & Sethuram an, 2 004 ). Im pregnac ija l esa rdeč ega bo ra (Pi n u s s y l v es t r i s L. ) z l anenim , ko ko so vim in razl ič nim i tal o vim i o l ji po - več uje njego vo vo do o dbo jno st (Ahm ed et al . , 2 013 ). Tungo vo o l je je suš eč e o l je, prido bl jeno s sDska- njem sem en o reš č ko v tungo vc a (Al eu r i t es fo r di i Hem sl . in Al eu r i t es m o n t an a (Lo ur . ) W il s. ). Sem ena v po vpreč ju vsebujejo o d 53 % do 6 0 % o l ja (Budja, 2 008; Ahm ed et al . , 2 013 ). Tungo vo o l je o b izpo sta- vitvi zraku utrjuje in tvo ri transparenten fi l m . Tun- go vo o l je sesto ji iz nasl ednjih m aš č o bnih kisl in: pal m iDnska kisl ina (5, 5 % ), o l einska kisl ina (4 , 0 % ), l ino l na kisl ina (8, 5 % ), in α - el eo stearinska kisl ina (82 , 0 % ) (Budja, 2 008). Zaradi priso tno sD α - el eo - stearinske m aš č o bne kisl ine im a tungo vo o l je vel iko tendenc o za po l im erizac ijo pri izpo stavitvi kisiku. Ko no pl jino o l je prido bivam o iz vrste Can n abi s s a:v a L. , ki ne vsebuje več je ko l ič ine tetrahidro - kanabino l a (THC), psiho akDvnega el em enta, ki je priso ten v rastl ini ko no pl je. Ko no pl jino o l je v 84 % sestavl jajo po l inenasič ene m aš č o bne kisl ine in je iz- jem no bo gat vir l ino l ne kisl ine (56 % ) in α - l ino l enske kisl ine (2 2 % ) (Cal l away, 2 004 ). Laneno o l je je pro zo rno do rum enkasto o l je, prido bl jeno iz po suš enih zrel ih sem en l anu (Li n u m u s i t a:s s i m u m ). V 7 6 % ga predstavl jajo po l inenasi- č ene m aš č o bne kisl ine in je tudi o dl ič en vir α - l ino - l enske kisl ine v o l ju (55 % ), zaradi č esar je s hitrim i po l im erizac ijskim i l astno stm i ideal en za barve, l ake in č rnil a (Cal l away, 2 004 ; Shim et al . , 2 014 ). Ko ko so vo o l je je nasič eno o l je, pri so bni tem - peraturi v trdnem stanju. N ajpo m em bnejš a fi zikal na l astno st ko ko so vega o l ja je, da v naspro tju z več ino m aš č o b nim a po sto pnega m ehč anja s po viš evanjem tem perature, am pak prec ej nenado m a, v o zkem tem peraturnem o bm o č ju, prehaja iz krhke trdne sno vi v teko č ino . Ko ko so vo o l je vsebuje več ko t 4 5 % l avrinske kisl ine, m ed 16 , 8 in 2 1 % m irisDnske ki- sl ine in druge (Bawal an & Chapm an, 2 006 ). V tej raziskavi sm o izbral i pet razl ič nih vrst na- ravnih o l j in eno vrsto o l jnega pripravka, ki je vsebo - val o naravna o l ja in sinteDč ne po l im ere: l aneno , o reho vo , ko no pl jino , ko ko so vo , tungo vo in o l je dec - king. Z o pravl jenim i m eritvam i in izvedenim i pre- skusi sm o po skuš al i do biD vpo gl ed v interakc ije teh o l j s po vrš inam i buko vega l esa in pregl ed l astno sD o bdel anih po vrš in, š e po sebej z vidika m o ž ne upo - rabno sD o l jene buko vine za izdel avo l esenega nakita (Po go rel č nik, 2 017 ). 2 M ATERIALI IN M ETOD E 2 M ATERIALS AN D M ETHOD S 2.1 PRIPRAVA VZ ORC EV 2.1 SPEC IM EN PREPARATION Za raziskave sm o upo rabil i l es navadne bukve (F agu s s y l v a:ca L. ). Dim enzije 18 več jih vzo rc ev za do l o č itev o dpo rno stnih l astno sD, barve, sijaja in ko ntaktnega ko ta vo de so bil e 500 m m × 13 5 m m × 2 0 m m . Za do l o č anje kratko trajnega navzem a o l j in vo de s tenzio m etro m sm o pripravil i 7 0 m anjš ih vzo r- c ev z dim enzijam i 50 m m × 2 0 m m × 2 0 m m (vzdo l - ž no × radial no × tangenc ial no ). S po sam eznim o l jem je bil o tako prem azanih 10 m al ih in 3 vel iki vzo rc i. Pred nano so m zaš č itnih sredstev sm o po vrš ine po - brusil i z brusnim papirjem granul ac ije P150. O l ja sm o pred upo rabo do bro prem eš al i. Za prem azo va- nje sm o izbral i nasl ednja o l ja: l aneno o l je (ko m erc i - al no o l je, nam enjeno za im pregnac ijo l esa in kam na; o reho vo o l je (ko m erc ial no 100 % jedil no nerafi nira - no o reho vo o l je; ko no pl jino o l je (ko m erc ial no 100 % jedil no hl adno sDskano ko no pl jino o l je); ko ko so vo o l je (rafi nirano jedil no bio ko ko so vo o l je); tungo vo o l je (naravno o l je, nam enjeno za zaš č ito l esa) in o l je » dec king« . O l je dec king je ko m erc ial no do sto pen iz- del ek, pripravl jen iz zm esi naravnih rastl inskih o l j (l ane n o , so nč nič no , so jino itd. ), al kidnih sm o l , hl ap- nih sestavin (npr . dearo m aDziranega l ak benc ina) z ž el ezo vim o ksido m in o rganskim i pigm enD, sikaDvi (suš il nim i sredstvi) in do datki za vo do o dbo jno st. Ko ko so vo o l je je bil o zaradi svo je trdne narave pred upo rabo segreto na 50 ° C. O l ja sm o na l es nanesl i z go bic o v dveh sl o jih, preo stal o o l je s po vrš ine pa o d- stranil i s č isto krpo . M aso nanesenih o l j sm o do l o č il i gravim etrič no . 2.1 D OLOČ AN JE N AVZ EM A OLJ IN VOD E S TEN Z IOM ETROM 2.1 D ETERM IN ATION OF OIL AN D W ATER UPTAK E W ITH A TEN SIOM ETER Gl avne po D za penetrac ijo teko č ine v l es pred- stavl jajo l um ni c el ic , o dprDne v c el ič nih stenah (pik - nje) in m o rebitne razpo ke na vzdo l ž nih po vrš inah (Zl ahDc et al . , 2 015). V se m eritve navzem a teko č in so Ž igo n, J . , Po go rel č nik, A. , Petrič , M . , & Pavl ič , M . : Upo raba naravnih o l j za po vrš insko zaš č ito l esa navadne bukve Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 3 9 bil e izvedene pri so bni tem peraturi (~ 2 0 ° C) in rel a- Dvni zrač ni vl až no sD (6 0 ± 5) % z instrum ento m Tensio m eter K100M K2 (Krü ss, N em č ija), po prireje- nem standardu SIST EN 16 09 (1997 ). V zo rc i so bil i na- m eš č eni tako , da sm o neprem azane o z. prem azane po vrš ine po to pil i v o l ja o z. vo do in njiho ve m ase ne- prekinjeno m eril i vsaki 2 s v č asu 2 00 s. Hitro st pred do Dko m s teko č ino je bil a 6 m m ∙ m in - 2 , o bč utl jivo st m eritve ko ntakta 0, 005 g, gl o bina po to pitve pa je bil a nastavl jena na 1 m m . Gl ede na ko nč no m aso in po - vrš ino preč nega prereza po to pl jenega vzo rc a sm o iz- rač unal i ko l ič ino vo de in o l j v g∙ m m - 2 . 2.2 D OLOČ AN JE STOPN JE UTRJEN OSTI PREM AZ OV ( PRIREJEN A M ETOD A B AN D OW - W OLFF) 2.2 D ETERM IN ATION OF THE D RYIN G STAGE OF C OATIN GS ( M OD IFIED D AN D OW -W OLFF M ETHOD ) Sto pnje utrjeno sD nanesenih o l j sm o do l o č il i v skl adu s standardo m DIN 53 150 (2 002 ). O kro gel l ist papirja (prem er: 2 6 m m , po vrš inska m asa: 80 g∙ m - 2 ) sm o po stavil i na prem azano po vrš ino in ga o brem e- nil i s 5, 50, 500 in 5. 000 g∙ c m - 2 za č as 6 0 s. Po tem č asu sm o o brem enitev in papir o dstranil i ter do l o č il i sto pnjo utrjeno sD. 2.3 AN ALIZ A Z VRSTIČ N IM ELEK TRON SK IM M IK ROSKOPOM ( SEM ) 2.3 SC AN N IN G ELEC TRON M IC ROSC OPY ( SEM ) IN VESTIGATION S M o rfo l o gijo vzo rc ev, na katerih so bil e pred- ho dno o pravl jene m eritve abso rpc ije vo de s tenzio - m etro m , sm o pro uč eval i z anal izo z vrsDč nim el ektro nskim m ikro sko po m (angl . sc anning el ec tro n m ic ro sc o pe, SEM ). N am en tega je bil do biD vpo gl ed za razl ike v navzem u vo de m ed prem azanim i vzo rc i na m ikro sko pski ravni. Sl ike so bil e narejene s SEM m ikro sko po m F EI Quanta 2 50, pri 100 × po več avi, v del nem vakuum u (6 0 Pa), del o vno napeto stjo 10 kV in pri reso l uc iji 3 . 0 (» s p o t s i z e« ). 2.4 M ERJEN JE KON TAK TN IH KOTOV 2.4 D ETERM IN ATION OF C ON TAC T AN GLES Ko ntaktne ko te desDl irane vo de na o l jenih po - vrš inah vzo rc ev iz buko vine sm o izm eril i z m eto do kapl jic e, z o pDč nim go nio m etro m Theta (Bio l in Sc ienDfi c O y, Espo o , F inska). Po kal ibrac iji je bil m i- kro sko p go nio m etra izo stren in naravnan na sl iko kap l jic e. Ko ntaktni ko D so bil i izm erjeni po nač inu anal ize ko ntaktnega ko ta Yo ung- Lapl ac e, v pro gram - ski o prem i O neAEensio n razl ič ic e 2 . 4 (r4 93 1) (Bio l in Sc ienDfi c ). O bl ike kapl jic sm o o pazo val i z o pDč nim go nio m etro m in jih po snel i z digital nim fo to apara- to m , nam eš č enim v o snem po dal jš ku l eč e. Kapl jic e s pro sto rnino 5 μ L sm o nanesl i 2 1 dni po nano su o l j na po l radial ne po vrš ine na treh razl ič nih m esDh, 2 0 m m m ed sebo j, na pet vzpo rednih o l jenih vzo r- c ev. Za eno vrsto o l jenih vzo rc ev je bil o skupno do - l o č enih 15 ko ntaktnih ko to v. Snem anje sl ike je bil o nastavl jeno na 6 3 s (1, 3 sl ik na sekundo ), č as, ko sm o ko te zač el i izrač unavaD (0 s), pa je bil o b um iku ko - nic e do zirnika o d kapl jic e, kar se je zgo dil o pribl iž no 2 s po prvem sDku kapl jic e s substrato m . M eritve sm o izvajal i pri ko nstantni tem peraturi 2 3 ° C. 2.5 PRESK USI OD PORN OSTI POVRŠ IN 2.5 SURFAC E RESISTAN C E TESTS O dpo rno st pro D razl ič nim hl adnim teko č inam je bil a do l o č ena v skl adu s standardo m SIST EN 12 7 2 0 (2 009). Papirnate diske (prem er: 2 5 m m , 4 80 g∙ m - 2 ) sm o po to pil i v preskusno teko č ino (pri tem - peraturi (2 3 ± 2 ) ° C) za 3 0 sekund, jih po l o ž il i na o l jeno po vrš ino in jih za č as preskusa po kril i s stan- dardiziranim stekl enim po kro vo m . Po preteč enem č asu sm o stekl ene po kro ve in papirnate diske o d- stranil i. O dpo rno st pro D suhi to pl o D (6 0 ° C) sm o do - l o č il i v skl adu s standardo m SIST EN 12 7 2 2 (2 009). Po 2 0 urah so bil e po vrš ine o č iš č ene in o c enjene v skl adu s š tevil č nim i o znakam i, o predel jenim i v stan- dardu (o d 1 do 5), pri č em er je 5 najbo l jš a o c ena (brez vidnih sprem em b) in 1 najsl abš a. 2.6 M ERITVE B ARVE IN SIJAJA 2.6 C OLOUR AN D GLOSS M EASUREM EN TS Sprem em be barve so m ed prvim i in najprepro - stejš im i kazal niki sprem em b v l esu al i v po vrš inskem sistem u, bo disi zaradi izpo stavitve na pro stem al i za- radi staranja m ed upo rabo v interieru. CIE (Ko m isija InternaDo nal e de l 'Ec l airage) L*, a* in b* param etre sm o izm eril i s spektro fo to m etro m X- Rite (USA) SP6 2 z upo rabo svetl o bnega vira Dpa D6 5. Razl ike v po vrš inski barvi vzo rc a (Δ E*) po 2 1 dneh in 3 6 5 dneh po po - sto pku nanaš anja sm o izrač unal i z upo rabo enač be (1), Δ E*= √ [(Δ L*) 2 + (Δ a*) 2 + (Δ b*) 2 ] (1) kjer so Δ L*, Δ a*in Δ b*sprem em be m ed ko nč no in zač etno vredno stjo L*, a*in b*. Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Ž igo n, J . , Po go rel č nik, A. , Petrič , M . , & Pavl ič , M . : Usage o f natural o il s fo r surfac e pro tec Do n o f c o m m o n beec h wo o d 4 0 Sijaj po vrš in vzo rc ev sm o m eril i z instrum ento m X- Rite Ac uGl o ss TRI pri vpadnem ko tu svetl o be s svetl o bnega vira 6 0° in 85° , v skl adu s standardo m SIST EN 2 813 (1997 ). 3 REZ ULTATI IN RAZ PRAVA 3 RESULTS AN D D ISC USSION 3.1 N AVZ EM OLJ V B UKOVIN O 3.1 UPTAK E OF OILS B Y B EEC H W OOD Zaradi trdnega agregatnega stanja utrjenih suš e- č ih o l j, l e- D l ahko zel o uč inko vito po po l no m a zaprejo preč no prerezane kapil are v l esu (V an Ec kevel d et al . , 2 001). Rezul taD m eritev navzem a razl ič nih vrst o l j preko č el nih po vrš in v vzo rc e buko vega l esa (sl ika 1), kaž ejo , da se je v l es najm anj vpil o o l je dec king. Za- č eten hiter in kasneje upo č asnjen navzem tungo vega o l ja je l ahko po sl edic a po java, da je del o l ja najprej pro drl v l es, nato pa je njego vo strukturo zaprl in pre- preč il nadal jnje navzem anje o l ja. 3.2 Č AS SUŠ EN JA OLJ 3.2 D RYIN G TIM E OF OILS Ko t je razvidno iz pregl ednic e 1, je ko no pl jino o l je za to , da je do segl o najviš jo sto pnjo utrjeno sD, po trebo val o največ č asa. N ajkrajš i č as je bil ugo to - vl jen za ko ko so vo o l je in o l je dec king. Kratek č as utr- jevanja ko ko so vega o l ja l ahko po jasnim o s tem , da v tem prim eru ne gre za utrjevanje z o ksidac ijo , tem - več l e za tvo rbo utrjene pl asD pri preho du o l ja iz te- ko č ega v trdno stanje pri so bni tem peraturi. N a spl o š no l ahko reč em o , da so č asi utrjevanja o l j pre- do l gi za industrijske apl ikac ije, zato te č ase o bič ajno skrajš ajo z do dajanjem sikaDvo v (W ang et al . , 2 008). Rezul taD č aso v suš enja za l aneno in tungo vo o l je (pregl ednic a 1) po trjujejo po jasnil o W anga in Padue (W ang & Padua, 2 010). Avto rja sta ugo to vil a, da se v prvih fazah utrjevanja l anenega o l ja tvo ri zaprta pl ast, ki upo č asnjuje difuzijo kisika v spo dnje pl asD o l ja in s tem upo č asnjuje pro c es utrjevanja. Po drugi strani pa je zgo rnja pl ast utrjenega tungo vega o l ja o stal a za kisik prepustna. 3.3 OPAZ OVAN JA Z VRSTIČ N IM ELEK TRON SK IM M IK ROSKOPOM 3.3 SC AN N IN G ELEC TRON M IC ROSC OPY IN VESTIGATION S Ko t je razvidno iz po snetko v na sl iki 2 , na ko n- tro l nem vzo rc u (neprem azana buko vina), je rani l es bo l j po ro zen ko t kasni l es. Po ro zno st vzo rc ev, pre- m azanih z o reho vim in ko no pl jinim o l jem , je prec ej po do bna neprem azanim vzo rc em . Les, prem azan s ko ko so vim in l anenim o l jem , je neko l iko m anj po ro - zen, l es, prem azan z o l jem dec king in tungo vim o l jem pa je prec ej gl adek in nepo ro zen. 3.4 KON TAK TN I KOTI VOD E 3.4 W ATER C ON TAC T AN GLES M erjenje navideznega ko ntaktnega ko ta vo de z m eto do kapl jic e je hiter in prim eren nač in za vred- no tenje uč inko vito sD vo do o dbo jnih po vrš inskih sredstev. Ko t je prikazano na sl iki 3 , se je ko ntaktni ko t kapl jic e vo de, m erjen 2 s po l o č itvi kapl jic e o d ko nic e do zirnika, po o l jenju l esa m o č no po več al . Uč inek hidro fo bizac ije je bil najbo l j o č iten pri l ane- nem in tungo vem o l ju, ter o l ju dec king, kjer se Pr egl edn i ca 1. Č as u t r j ev an j a do n aj v i š j e s t o p n j e u t r j en o s : p o s am ez n i h o l j . Tabl e 1. Ti m e n eeded t o r each t he hi ghes t dr y i n g s t age fo r di ff er en t o i l s . Vr s t a o l j a La n e n o Or e h o v o Ko n o p l j i n o Ko k o s o v o Tu n g o v o D e c k i n g Č a s p o t r e b e n z a d o s e g o n a j v i š j e s t o p n j e u t r j e n o s ti [d n i ] 7 4 14 1 2 1 Sl i k a 1. N av z em r az l i č n i h v r s t o l j p r ek o č el n i h p o v r š i n v v z o r ce i z bu k o v i n e. Fi gu r e 1. U p t ak e o f di ff er en t k i n ds o f o i l s by beech w o o d s am p l es , t hr o u gh cr o s s -cu t s u r faces . Ž igo n, J . , Po go rel č nik, A. , Petrič , M . , & Pavl ič , M . : Upo raba naravnih o l j za po vrš insko zaš č ito l esa navadne bukve Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 4 1 k apl jic a vo de v l es ni vpil a tudi po eni m inuD po na- no su, vredno sD pa so bil e zel o po do bne. To o paž anje so vpada z ugo to vitvam i o pazo vanja o l jenih po vrš in z vrsDč nim el ektro nskim m ikro sko po m (sl ika 2 ). Prav pri po vrš inah, ki so po o l jenju po stal e najbo l j zaprte, je bil o vpijanje vo de v l es o z. m anjš anje ko ntaktnega ko ta vo de v č asu o d nano sa kapl jic e najm anjš e ( l aneno in tungo vo o l je ter o l je » dec king« ). O izraziD hidro fo bni uč inko vito sD tungo vega o l ja po ro č a tudi Kic k et al . , (2 017 ). Ko ntaktni ko t vo de na po vrš ini, prem azani s ko ko so vim in ko no pl jinim o l jem , pa se je v po vpreč ju v eni m inuD o d nano sa zm anjš al za pribl iž no 3 2 ° o z. 6 0° , kar po m eni, da je l es, o l jen s ko ko so vim in ko no pl jinim o l jem , š e vedno vpijal vo do . 3.5 N AVZ EM VOD E V OLJEN O B UKOVIN O 3.5 W ATER UPTAK E B Y OILED B EEC H W OOD Č el ne po vrš ine l esa, prem azane z o l ji, v prim er- javi z neprem azanim i navzam ejo m anj vo de. Ko t je prikazano na sl iki 4 , vsa izbrana o l ja navzem a vo de ne prepreč ujejo enako . Rezul taD so po kazal i, da o l je dec king najbo l j uč inko vito prepreč uje vpijanje vo de. V zo rc i, prem azani s tungo vim , l anenim in ko ko so vim o l jem do neke m ere š e vedno o virajo penetrac ijo vo de v strukturo l esa. Bariera, ustvarjena z o reho - vim in ko no pl jinim o l jem , pa je m anj uč inko vita. Rezul taD navzem a vo de v o l jen l es, skupaj z ugo to - vitvam i do l o č anja ko ntaktnih ko to v in preiskav po - vrš in z vrsDč no el ektro nsko m ikro sko pijo to rej kaž ejo na to , da po svo jem vo do o dbo jnem uč inku izsto pajo o l je dec king, tungo vo in l aneno o l je. Sl i k a 2. Po s n et k i p r eč n i h p o v r š i n v z o r cev , p r em az an i h z r az l i č n i m i o l j i , n ar ej en i z el ek t r o n s k i m v r s :č n i m m i k r o s k o p o m p r i 10 0 × p o v eč av i ( A – Ko n t r o l n i v z o r ec, B – Or eho v o , C – Ko n o p l j i n o , D – Ko k o s o v o , E – Lan e - n o , F – Tu n go v o , G – Deck i n g) . Fi gu r e 2. SEM m i cr o gr ap hs o f t he s p eci m en s ’ o i l ed ax i al s u r faces t ak en w i t h 10 0 × m agn i fi ca:o n , a)er w at er u p t ak e m eas u r em en t s ( A – Co n t r o l , B – W al n u t , C – H em p , D – Co co n u t , E – Fl ax , F – Tu n g, G – Deck i n g) . Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Ž igo n, J . , Po go rel č nik, A. , Petrič , M . , & Pavl ič , M . : Usage o f natural o il s fo r surfac e pro tec Do n o f c o m m o n beec h wo o d 4 2 3.6 OD PORN OSTN E LASTN OSTI POVRŠ IN 3.6 RESISTAN C E PROPERTIES OF THE SURFAC ES O dpo rno st pro D hl adnim teko č inam je za pre- m azane l esene po vrš ine izjem nega po m ena. O c eni- tev prem azanih l esenih po vrš in na hl adne teko č ine in suho to pl o to sm o o c enil i po vizual no zaznani sprem em bi barve, sijaja al i katereko l i druge po - š ko dbe, po tem ko sm o o dstranil i papir , ki je vsebo val do l o č ene teko č ine o z. po o dstranitvi segreDh disko v (pregl ednic a 2 ). O dpo rno st pro D č isDl nem u sredstvu je bil a pri vseh vrstah o l j do bra, razen pri ko ko so vem o l ju, kjer so bil e o paž ene m anjš e po š ko dbe. Bazič ni zno j je bo l j negaDvno vpl ival na po vrš ine ko t kisl inski. Po vrš ine so bil e prec ej do bro o dpo rne pro D 4 8 % vo dni raz - to pini etano l a, v prim eru o l ja pa so bil e o paž ene m ajhne po š ko dbe. V naspro tju z drugim i upo rabl je- nim i o l ji so po vrš inski sistem i, ki so bil i prem azani s tungo vim o l jem in o l jem dec king, do segl i do bro o d- po rno st pro D kavi, tudi po dal jš em o bdo bju tesDra- nja. Ac eto n je po 10 m inutah del no po š ko do val po vrš ine, prem azane s ko ko so vim , tungo vim o l jem in o l jem dec king. O dpo rno st po vrš in pro D vo di je bil a najsl abš a pri po vrš inah, prem azanih s ko ko so vim , Sl i k a 3. Ko n t ak t n i k o : k ap l j i ce v o de n a p o v r š i n ah, p r em az an i h z r az l i č n i m i o l j i , v o dv i s n o s : o d č as a p o n an o s u k ap l j i ce. Fi gu r e 3. Co n t act an gl es o f w at er o n s u r faces fi n - i s hed w i t h di ff er en t o i l s , dep en di n g o n t he :m e a)er dr o p dep o s i :o n . Sl i k a 4. N av z em v o de v bu k o v l es , p r em az an z r az l i č - n i m i o l j i , p r ek o č el n i h p o v r š i n . Fi gu r e 4. W at er u p t ak e by o i l ed beech w o o d s am p - l es , t hr o u gh cr o s s – cu t s u r faces . Pr egl edn i ca 2. Ocen e o dp o r n o s : p o v r š i n . Tabl e 2. As s es s m en t s o f s u r face r es i s t an ces . Pr e s k u s o d p o r n o s ti p o v r š i n e Č a s p r e s k u s a Vr s t a o l j a , o c e n a La n e n o Or e h o v o Ko n o p l j i n o Ko k o s o v o Tu n g o v o D e c k i n g Č i s ti l n o s r e d s t v o 6 ur 5 4 4 4 /3 5 5 Z n o j K i s l i n a 1 ura 4 5 4 4 /3 5 5 B a z a 1 ura 4 4 4 /3 4 /3 5 5 Et a n o l ( 48 % v o d n a r a z t o p i n a ) 1 ura 5 5 5 4 5 4 /3 K a v a 10 m in. 3 2 2 3 /2 5 5 1 ura 2 1 1 2 /1 5 5 6 ur - - - 1 3 /2 4 Ac e t o n 2 m in. 5 5 5 5 5 5 10 m in. 5 5 5 4 4 4 Vo d a 1 ura 5 5 5 4 5 5 6 ur 3 3 4 /3 2 5 4 Od p o r n o s t p r o ti s u h i t o p l o ti ( 60 ° C ) 2 0 m in. 5 4 4 3 5 4 Ž igo n, J . , Po go rel č nik, A. , Petrič , M . , & Pavl ič , M . : Upo raba naravnih o l j za po vrš insko zaš č ito l esa navadne bukve Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 4 3 l anenim in o reho vim o l jem . Ko ko so vo o l je je bil o naj- sl abš e o c enjeno pri o dpo rno sD pro D suhi to pl o D, sl e- dil o je o reho vo , ko no pl jino o l je in o l je dec king, ko t najbo l jš i pa sta se izkazal i l aneno in tungo vo o l je. 3.7 SPREM EM B E B ARVE IN SIJAJA 3.7 C HAN GES OF C OLOUR AN D GLOSS V barvnem sistem u CIELAB, L*predstavl ja sve- tl o st vzo rc a in variira o d 0 (č rna) do 100 (bel a); a* predstavl ja zel eno (- a*) do rdeč e (+ a*) o s in b*je m o dra (- b*) do rum ena (+ b*) o s (Cheum ani- Yo na et al . , 2 015). V raziskavi sm o sprem l jal i sprem em bo barve iz dveh razl o go v: z estetskega vidika je zaž e- l eno , da se barva o l jenega l esa do l o č en č as po ko n- č anem o l jenju ne sprem inja več . Prav tako pa je sprem injanje barve l ahko po kazatel j kem ič nih pro - c eso v m ed utrjevanjem o l ja o z. po kazatel j, al i je utr- jevanje zakl juč eno al i š e ne. N a sl ikah 5 in 6 so prikazane izm erjene po vpreč ne ko m po nente barv- nega pro sto ra, njiho ve izrač unane rel aDvne spre- m em be in barvne razl ike, ko t po sl edic a pro c eso v staranja m ed hranjenjem o bdel anega l esa pri o bi- č ajnih del o vnih l abo rato rijskih po go jih (vl až no st, tem peratura), v tem i. V 2 1 dneh po nano su o l ja se je barva najbo l j sprem enil a pri vzo rc ih, prem azanih s tungo vim in ko ko so vim o l jem , neko l iko m anj pa pri vzo rc ih, pre- m azanih z o reho vim , ko no pl jinim , l anenim o l jem in o l jem dec king. Po vrš ine so po stal e tem nejš e, bo l j rdeč e in rum ene. Po enem l etu so barvne spre- m em be prem azanih po vrš in v prim erjavi s prejš njim i m eritvam i najbo l j o pazne pri vzo rc ih, prem azanih s tungo vim in l anenim o l jem , sl edijo o reho vo in ko - no pl jino o l je. N ajm anjš e sprem em be so bil e o pa- ž ene pri vzo rc ih, prem azanih s ko ko so vim o l jem . Ko t je prikazano na sl iki 7 , se po nano su o l ja po - več a sijaj po vrš in. V redno sD sijaja, izm erjene vzpo - redno s sm erjo po teka l esnih vl aken, so bil e prec ej po do bne, razen pri o l ju dec king, kjer so bil e vredno - sD sijaja pribl iž no enkrat viš je ko t pri drugih o l jih. Po enem l etu se je sijaj po vrš in š e po več al . Sl i k a 5. Po v p r eč n e s p r em em be bar v n i h p ar am et r o v o l j en e bu k o v i n e L* ( p o l n i s t o l p ci ) , a* ( s t o l p ci s p o š ev - n i m v z o r cem ) , b* ( s t o l p ci s ho r i z o n t al n i m v z o r cem ) 21 dn i i n 365 dn i p o n an o s u r az l i č n i h v r s t o l j . Fi gu r e 5. Av er age chan ges o f t he v al u es o f co l o u r p ar am et er s o f t he o i l ed beech w o o d L* ( fi l l ed co l - u m n s ) , a* ( co l u m n s w i t h o bl i q u e p a;er n s ) , b* ( co l - u m n s w i t h ho r i z o n t al p a;er n s ) 21 day s an d 365 day s a)er ap p l i ca:o n o f di ff er en t k i n ds o f o i l s . Sl i k a 6. Sp r em em ba bar v e Δ E* 21 dn i i n 365 dn i p o n an o s u r az l i č n i h v r s t o l j . Fi gu r e 6. Co l o u r di ff er en ce Δ E* 21 day s an d 365 day s a)er ap p l i ca:o n o f di ff er en t k i n ds o f o i l s . Sl i k a 7. Po v p r eč n e v r edn o s : s i j aj a 21 dn i i n 365 dn i p o n an o s u r az l i č n i h v r s t o l j v s m er i v z p o r edn o ( p o l n i s t o l p ci ) i n p r av o k o t n o ( s t o l p ci s ho r i z o n t al n i m i v z o r - ci ) gl ede n a p o t ek l es n i h v l ak en . Fi gu r e 7. Av er age gl o s s v al u es 21 day s an d 365 day s a)er ap p l i ca:o n o f di ff er en t k i n ds o f o i l s i n di r ec - :o n s p ar al l el ( fi l l ed co l u m n s ) an d p er p en di cu l ar ( co l - u m n s w i t h ho r i z o n t al p a;er n s ) t o t he w o o d gr ai n . Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Ž igo n, J . , Po go rel č nik, A. , Petrič , M . , & Pavl ič , M . : Usage o f natural o il s fo r surfac e pro tec Do n o f c o m m o n beec h wo o d 4 4 V redno sD sijaja, izm erjene preč no na sm er po - teka l esnih vl aken, so se bo l j razl iko val e. Po no vno je bil po rast na zač etku najviš ji pri o l ju dec king, najniž ji pa pri tungo vem o l ju. Druge m eritve so po kazal e najviš jo sprem em bo pri ko ko so vem o l ju, vendar so bil e sprem em be sijaja drugih o l j š e vedno priso tne. 4 Z AK LJUČ EK 4 C ON C LUSION V raziskavi je bil o ugo to vl jeno , da naravna su- š eč a o l ja po trebujejo dal j č asa, da tvo rijo utrjen sl o j na po vrš ini prem azanega buko vega l esa. Po nano su razl ič nih vrst upo rabl jenih o l j so bil e o paž ene pre- c ejš nje barvne sprem em be. Tri tedne po nanaš anju na l es prevl eč ene po vrš ine po stanejo tem nejš e, bo l j rdeč e in bo l j rum ene. Po enem l etu o d nano sa so bil e š e vedno o pazne sprem em be barve, vendar so po vrš ine po stal e neko l iko svetl ejš e. V sa nanesena o l ja so po več al a sijaj substrata. S po vzetko m rezul tato v testo v o dpo rno sD, ki so bil i izvedeni v skl adu s standardi, se je po kazal o , da so tungo vo o l je, o l je dec king in l aneno o l je m ed o l ji, ki so bil a upo rabl jena v tej raziskavi, najbo l j prim erna za zaš č ito po vrš ine buko vine. Sl abš e o dpo rno stne l astno sD so bil e do l o č ene pri po vrš inah, prem azanih z o reho vim , ko no pl jinim in ko ko so vim o l jem . M ed rezul taD m eritev navzem a vo de s tenzio - m etro m in rezul taD m eritev ko ntaktnih ko to v vo de z go nio m etro m l ahko najdem o nekatere po do bno - sD. V zo rc i, prem azani z l anenim o l jem , tungo vim o l jem in o l jem dec king, so izkazo val i najviš je ko n- taktne ko te kapl jic vo de in prav v l es, o bdel an s tem o l jem , je bil o vpijanje vo de najm anjš e. O reho vo , ko - ko so vo in ko no pl jino o l je niso prepreč il i vpijanja ka- pl jic vo de v po dl ago . Prim erjava rezul tato v m eritev navzem a vo de in o pazo vanja č el nih po vrš in o z. nji- ho ve po ro zno sD z vrsDč nim el ektro nskim m ikro sko - po m prav tako po kaž e ko rel ac ije: vpijanje vo de je bil o več ino m a upo č asnjeno pri upo rabi o l ja dec king, tungo vega, ko ko so vega in l anenega o l ja, ki so pre- č no prerezane c el ic e l esa zaprl i z utrjenim sl o jem . Č e bi se na o sno vi o pisanih rezul tato v o dl o č al i, katero o l je izbraD za po vrš insko zaš č ito buko vega l esa, bi pri o dl o č itvi m o ral i upo š tevaD dejstvo , da im a vsako o l je svo je predno sD in sl abo sD. O tem , ka- tere l astno sD so za upo rabnika bo l j po m em bne, se m o ra o dl o č iD vsak sam . Po naš i preso ji pa se je m ed naravnim i o l ji najbo l je izkazal o tungo vo o l je. 5 POVZ ETEK 5 SUM M ARY Inc reased enviro nm ental awareness in rec ent years, and the c o nsequent spread o f po l ic ies favo u- ring the use o f renewabl e reso urc es and enviro n- m ental l y friendl y c hem ic al s, have l ed to inc reased interest in “ no n- bio c idal , ” enviro nm ental l y friendl ier m etho ds o f wo o d pro tec Do n. The term “ no n- bio c i- dal ” inc l udes natural o il s, waxes, sil ic o nes, resins, po l ym ers, c hem ic al m o difi c aDo ns, and heat treat- m ents. N atural o il s appear to be c apabl e o f preven- Dng water uptake by wo o d. Unsaturated – drying o il s are o xidized when expo sed to atm o spheric o xy- gen, and the c ured l ayer o n surfac e o f wo o d m ay pro vide an addiDo nal water barrier . Therefo re, na- tural o il based fi nishes and water repel l ent agents fo r wo o d have been repo rted in diff erent studies. F o r instanc e, tung o il was pro ven to im pro ve the water repel l enc y and dim ensio nal stabil ity o f ther- m al l y m o difi ed Euro pean aspen wo o d. Im pregna- Do n o f Sc o ts pine sapwo o d with l inseed o il , c o c o nut o il and vario us tal l o il s was al so repo rted to inc rease the water repel l ing c harac terisDc s o f wo o d. The aim o f this researc h was thus to appl y fi ve diff erent types o f natural o il s and o ne type o f synt- heDc o il in o rder to inc rease the hydro pho bic ity o f Euro pean beec h wo o d and im pro ve its resistant pro - perDes. Linseed, wal nut, hem p, c o c o nut, tung and the c o m m erc ial dec king o il were used. The m aterial uDl ised was Euro pean beec h (F agu s s y l v a:caL. ) wo o d. Befo re appl ic aDo n o f the o il s, surfac es were sanded with sanding paper , grid P150. The o il s were appl ied o n wo o d with a spo nge in two - steps, and the o il rem aining o n the surfac e was rem o ved with a c l ean rag. Befo re appl ic aDo n the c o c o nut o il was heated to 50 ° C, due to its so l id nature at ro o m tem perature. O il uptake by wo o d was determ ined by appl ic aDo n o f a tensio m eter and the m ass o f the appl ied o il s was determ ined gravi- m etric al l y. Determ inaDo n o f the drying stage o f the o il fi nishes was c arried o ut by the m o difi ed Bando w- W o l ff m etho d. M easurem ents o f water uptake by wo o d with o il ed surfac es were al so perfo rm ed with a tensio m eter . The sessil e dro p m etho d with a go - nio m eter was appl ied to determ ine the c o ntac t an- gl es o f disDl l ed water o n the o il ed beec h wo o d surfac es. The resistanc e pro perDes tested were se- l ec ted in term s o f the po tenDal use o f o il ed beec h wo o d fo r pro duc Do n o f wo o den jewel l ery. F inal l y, Ž igo n, J . , Po go rel č nik, A. , Petrič , M . , & Pavl ič , M . : Upo raba naravnih o l j za po vrš insko zaš č ito l esa navadne bukve Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 4 5 the c o l o ur gl o ss c hanges o f o il ed wo o d a/er 2 1 days and a/er o ne year o f appl ic aDo n o f the o il s were as- sessed, predo m inantl y fro m the aestheDc po int o f view but al so as an indic ato r o f the drying pro c ess. The resul ts o f the uptake m easurem ents o f the o il s thro ugh c ro ss- c ut surfac es into beec h wo o d spe- c im ens sho wed that the uptake o f the c o m m erc ial dec king o il was the l o west. Tung o il at fi rst penetra- ted into the wo o d quic kl y, but the abso rpDo n l ater sl o wed do wn bec ause the o il that was abso rbed fi rst c l o sed the wo o d’ s po res and prevented further ab- so rpDo n, as seen in the SEM o bservaDo ns o f the o il ed surfac es. The Dm e needed to reac h the highest drying stage varied between o ne and 14 days. The fa- stest drying was o bserved fo r the dec king and c o c o - nut o il s, and the l o ngest was rec o rded fo r hem p o il . M easurem ents o f the apparent c o ntac t angl es o f water o n the o il ed surfac es dem o nstrated the hy- dro pho bisaDo n effi c ienc y o f l inseed, tung and dec - king o il s. O n the o ther hand, this eff ec t was m uc h l ess expressed in the c ase o f wal nut o il . The c o ntac t m easurem ent resul ts were c o inc ident with the de- term ined abso rpDo n o f water into the o il ed wo o d spec im ens. W hil e the l o west water uptake was sho wn in the c ase o f wo o d treated with the dec king o il , so m ewhat higher uptake o f water was o bserved in the c ase o f tung, l inseed and c o c o nut o il s, and the barrier pro perDes o f wal nut and hem p o il s were c o nsiderabl y l ess eff ec Dve. M o reo ver , these resul ts were quite c o nsistent with the o bserved resistanc e against vario us c o l d l iquids and dry heat. The resi- stanc e against the c l eaning agent was go o d fo r al l types o f o il s, exc ept fo r c o c o nut. The basic perspi- raDo n m o del l iquid aff ec ted the o il surfac es m o re negaDvel y than the ac id o ne. The surfac es were quite resistant against a 4 8 % aqueo us so l uDo n o f ethano l . In c o ntrast to the o ther o il s used, the sur- fac e system s fi nished with tung and dec king o il s had go o d resistanc e against c o ff ee, even a/er a pro l o n- ged test perio d. The resistanc e against water was the po o rest fo r tho se surfac es c o ated with c o c o nut, l inseed and wal nut o il s. At 2 1 days a/er appl ic aDo n o f the o il s the c o - l o ur c hanged m o st signifi c antl y fo r the sam pl es c o a- ted with tung and c o c o nut o il s, and a l iEl e bit l ess fo r tho se with wal nut, hem p, fl ax and dec king o il s. The surfac es bec am e darker , and m o re reddish and yel l o wish. A/er o ne year , the c o l o ur c hanges o f the c o ated surfac es were the m o st no Dc eabl e fo r the sam pl es fi nished with tung and l inseed o il s, fo l l o - wed by wal nut, dec king and hem p o il s. The sm al l est c hanges were o bserved in the c ase o f c o c o nut o il . The gl o ss o f the surfac es inc reased a/er appl ic aDo n o f the o il s, and a/er o ne year the surfac es bec am e even gl o ssier . The present researc h fo und that natural drying o il s have a l arge range o f required Dm e to fo rm a c ured l ayer o n the surfac e o f beec h wo o d. A c o nsi- derabl e c o l o ur diff erenc e was al so no Dc ed a/er ap- pl ic aDo n, signifying that a c hange in c o l o ur o c c urred. Three weeks a/er appl ic aDo n o n wo o d, the c o ated surfac es bec am e darker , redder and yel l o wish. O ne year l ater , so m e c hanges in c o l o ur were sDl l o bser- ved, but in c o m pariso n with the fi rst o bservaDo ns the surfac es bec am e a l iEl e bit l ighter . Al l o f the appl ied o il s inc reased the gl o ss o f the substrates. W hen sum m arizing the resul ts o f the resistanc e tests, it c an be c o nc l uded that the tung, dec king and l inseed o il s were the m o st pro tec Dve. Lo wer resi- stanc e was determ ined fo r the surfac es c o ated with wal nut, hem p and c o c o nut o il s. The highest appa- rent c o ntac t angl es o f water were o bserved fo r the sam pl es treated with the l inseed, tung and dec king o il s. O n the o ther hand, wal nut, c o c o nut and hem p o il s did no t prevent dro pl et penetraDo n into the treated wo o d. Z AHVALA AC K N OW LED GEM EN T Za pripravo prispevka se zahval jujem o J avni agenc iji za razisko val no dejavno st (ARRS) in pro - gram ski skupini P4 - 0015, ki jo fi nanc ira ARRS. LITERATURA REFEREN C ES Ahm ed, A. S. , Sehl stedt- Persso n, M . , Hansso n, L. , & M o ré n, T. (2 013 ). Eval uaDo n o f preservaDve distribuDo n in therm al l y m o - difi ed Euro pean aspen and birc h bo ards using c o m puted to m o - graphy and sc anning el ec tro n m ic ro sc o py. J o urnal o f W o o d Sc ienc e, 59, 57 – 6 6 . Ahm ed, A. S. , M o ré n, T. , Sehl stedt- Persso n, M . , & Bl o m , Ǻ . (2 017 ). Eff ec t o f o il im pregnaDo n o n water repel l enc y, dim ensio nal s tabil ity and m o l d susc epDbil ity o f therm al l y m o difi ed Euro - pean aspen and do wny birc h wo o d. J o urnal o f W o o d Sc ienc e, 6 3 , 7 4 – 84 . Bawal an, D. D. , & Chapm an, R. K. (2 006 ). V irgin c o c o nut o il : pro - duc Do n m anual fo r m ic ro - and vil l age- sc al e pro c essing. F AO Re- gio nal O ffi c e fo r Asia and the Pac ifi c , 80 str . Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Ž igo n, J . , Po go rel č nik, A. , Petrič , M . , & Pavl ič , M . : Usage o f natural o il s fo r surfac e pro tec Do n o f c o m m o n beec h wo o d 4 6 Budija, F . (2 008). Tungo vo o l je. LesW o o d, 6 0, 4 , 14 2 – 14 7 . Cal l away, C. J . (2 004 ). Hem pseed as a nutriDo nal reso urc e: An o ver- view. EuphyDc a, 14 0, 6 5– 7 2 . Cheum ani- Yo na, M . A. , Budija, F . , Hrastnik, D. , Kutnar , A. , Pavl ič , M . , Po ri, P. , Tavzes, Č . , & Petrič , M . (2 015). PreparaDo n o f two - c o m - po nent po l yurethane c o aDngs fro m bl eac hed l iquefi ed wo o d. Bio Reso urc es 10, 2 , 3 3 4 7 – 3 3 6 3 . DIN 53 150 (2 002 ). BesDm m ung des Tro c kengrades vo n Besc hic h- tungen (Abgewandel tes Bando w- W o l ff - V erfahren). Germ an In- sDtute fo r StandardizaDo n, Berl in, Germ any. Hum ar , M . , & Lesar , B. (2 013 ). Effi c ac y o f l inseed- and tung- o il - trea- ted wo o d against wo o d- dec ay fungi and water uptake. Inter- naDo nal Bio deterio raDo n & Bio degradaDo n, 85, 2 2 3 – 2 2 7 . Hyvö nen, A. , Pil to nen, P. , & N iinim ä ki, J . (2 005). Bio degradabl e sub- stanc es in wo o d pro tec Do n. J al kanen, A. , N ygren, P. : Sustaina- bl e use o f renewabl e natural reso urc es - fro m princ ipl es to prac Dc es. University o f Hel sinki Departm ent o f F o rest Ec o l o gy Publ ic aDo ns 3 4 , Hel sinki, F inl and. Kic k, T. , Grethe, T. , & M ahl Dg, B. (2 017 ). A N atural Based M etho d fo r Hydro pho bic Treatm ent o f N atural F iber M aterial . Ac ta Chi- m ic a Sl o venic a, 6 4 , 3 7 3 – 3 80. Kum ar , V. P. K. , & Sethuram an, G. M . (2 004 ). Studies o n o l eo resi- no us varnishes and their natural prec urso rs. Pro gress in O rganic Co aDngs, 4 9, 2 4 4 – 2 51. Po go rel č nik, A. (2 017 ). O c ena prim erno sD razl ič nih naravnih o l j za po vrš insko o bdel avo l esenega nakita. Dipl o m sko del o . Lju- bl jana, Univerza v Ljubl jani. Sail er , M . , Rapp, A. O . , & Leitho ff , H. (2 000). Im pro ved resistanc e o f Sc o ts pine and spruc e by appl ic aDo n o f an o il - heat treatm ent. The internaDo nal researc h gro up o n wo o d preservaDo n. Do c u- m ent no . IRG/W P 00- 4 016 2 . Sto c kho l m , 17 str . Shim , Y Y. , Gui, B. , Arniso n, G. P. , W ang, Y. , & Reaney, T. J . N . (2 014 ). F l axseed (Li n u m u s i t a:s s i m u m L. ) bio ac Dve c o m po unds and pepDde no m enc l ature: A review. Trends in F o o d Sc ienc e & Tec hno l o gy, 3 8, 5– 2 0. Singh, T. , & Singh, P. A. (2 015). A review o n natural pro duc ts as wo o d pro tec tant. W o o d Sc i Tec hno l o gy 4 6 , 851– 87 0. SIST EN 16 09 (1997 ). Therm al insul aDng pro duc ts fo r buil ding ap- pl ic aDo ns - Determ inaDo n o f sho rt term water abso rpDo n by parDal im m ersio n. Euro pean Co m m iEee fo r StandardizaDo n, Brussel s, Bel gium . SIST EN 2 813 (1997 ). Paints and varnishes - Determ inaDo n o f spe- c ul ar gl o ss o f no n- m etal l ic paint fi l m s at 2 0° , 6 0° and 85° . Eu- ro pean Co m m iEee fo r StandardizaDo n, Brussel s, Bel gium . SIST EN 12 7 2 0 (2 009). F urniture - Assessm ent o f surfac e resistanc e to c o l d l iquids. Euro pean Co m m iEee fo r StandardizaDo n, Brus- sel s, Bel gium . SIST EN 12 7 2 2 (2 009). F urniture - Assessm ent o f surfac e resistanc e to dry heat. Euro pean Co m m iEee fo r StandardizaDo n, Brussel s, Bel gium . V an Ec kevel d, A. , Ho m an, W . J . , & M il itz, H. (2 001). W ater repel l enc y o f so m e natural o il s. In: CO ST Ac Do n E2 2 : Enviro nm ental o pD- m isaDo n o f wo o d pro tec Do n. Co nferenc e in Reinbek, Germ any, 8- 10 N o vem ber 2 001. W ang, Y. , & Padua, G W . (2 010). Struc ture Charac terizaDo n o f F il m s fro m Drying O il s Cured Under Infrared Light. J o urnal o f Appl ied Po l ym er Sc ienc e, 115, 2 56 5– 2 57 2 . W ang, Y. , W ang, Q. , Artz W . E. , & Padua, G. W . (2 008). F o urier Trans- fo rm Infrared Spec tra o f Drying O il s Treated by IrradiaDo n. J o ur- nal o f Agric ul tural and F o o d Chem istry, 56 , 3 04 3 – 3 04 8. Zl ahDc , M . , Thal er, N . , & Hum ar, M . (2 015). W ater Uptake o f T herm al l y M o difi ed N o rway Spruc e. Drvna Industrija, 6 6 , 4 : 2 7 3 – 2 7 9. Ž l ahDč , M . , M ikac , U. , Serš a, I. , M erel a, M . , & Hum ar , M . (2 017 ). Di- stribuDo n and penetraDo n o f tung o il in wo o d studied by m a- gneDc reso nanc e m ic ro sc o py. Industrial Cro ps and Pro duc ts, 96 , 14 9– 157 . Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 4 7 V o l . 6 6 , N o . 2 , 4 7 - 56 DO I: hEps: //do i. o rg/10. 2 6 6 14 /l es- wo o d. 2 017 . v6 6 n02 a05 AN ALIZ A POSLOVAN JA SLOVEN SK E LESN E PAN OGE SLOVEN IAN W OOD IN D USTRY SEC TOR AN ALYSIS J o ž e Kro pivš ek 1* , Igo r M il avec 2 , Bernard Likar 2 I z v l e č e k / A b s t r a c t I z v l e č e k : Pan o ga, k i z n o t r aj ek o n o m i j e z av z em a s t r at eš k o p o m em bn o v l o go , j e del ež n a š t ev i l n i h go s p o dar s k i h u k r ep o v , k i v p l i v aj o n a n j en do l go r o č n i r az v o j . N am en t ega p r i s p ev k a j e z at o p o k az a: s t an j e v l es n i p an o gi v Sl o v en i j i t er o cen i : n j en p o l o ž aj v go s p o dar s t v u i n r az v o j v z adn j i h l e:h. R ez u l t a: k v al i t a:v n e i n k v an :t a:v n e an al i z e k až ej o n a i z bo l j š an j e k l j u č n i h fi n an č n i h k az al n i k o v v p an o gi , k ak o r t u di n j en ega k v al i t a:v n ega p o l o ž aj a v cel o t n em go s p o dar s t v u i n go s p o - dar s k i p o l i :k i dr ž av e. Op až am o r as t p an o ge v p r i ho dk i h, š t ev i l u z ap o s l en i h, do dan i v r edn o s : n a z ap o s l en ega i n š e n e- k at er i h dr u gi h k l j u č n i h k az al n i k i h u s p eš n o s :. R as t p an o ge p o z i :v n o v p l i v a t u di n a n j en o j av n o p o do bo i n s t em n a r az v o j n e i n i n v es :ci j s k e p o t en ci al e p an o ge, v l agan j a v r az i s k av e i n z ap o s l o v an j e. Po v ez o v an j e p o dj e:j i n o s t al i h i n s :- t u ci j z n o t r aj p an o ge i n n av z v en j e p r i t em n u j n o . Pr edv s em p a m o r aj o p o dj et j a n adal j ev a: z u v aj an j em n aj s o do bn ej š i h p r o i z v o dn i h i n i n fo r m aci j s k i h t ehn o l o gi j v p r eho du v i n du s t r i j o 4.0 i n p o s o dabl j an j em n j i ho v i h p o s l o v n i h m o del o v . K l j u č n e b e s e d e : an al i z a p o s l o v an j a, fi n an č n i k az al n i k i , SW OT, l es ar s t v o , Sl o v en i j a A b s t r a c t : The s ect o r , w hi ch p l ay s a s t r at egi cal l y i m p o r t an t r o l e w i t hi n t he eco n o m y , i s s u bj ect ed t o n u m er o u s eco n o m i c m eas u r es t hat i n fl u en ce i t s l o n g -t er m dev el o p m en t . The p u r p o s e o f t hi s ar :cl e i s t o an al y s e t he s i t u a:o n i n t he Sl o v en i an w o o d i n du s t r y an d ev al u at e i t s p o s i :o n i n t he eco n o m y an d i t s dev el o p m en t i n t he l as t few y ear s . The r es u l t s o f q u al i - t a:v e an d q u an :t a:v e an al y s es s ho w i m p r o v em en t s i n a n u m ber o f k ey fi n an ci al i n di cat o r s i n t he s ect o r , as w el l as i t s q u al i t a:v e s i t u a:o n i n t he co n t ex t o f Sl o v en i a’ s o v er al l eco n o m i c an d p o l i :cal s cen e. Tu r n o v er , n u m ber o f em p l o y ees , added v al u e an d s o m e o t her k ey p er fo r m an ce i n di cat o r s hav e al l i n cr eas ed r ecen t l y . The gr o w t h o f t he s ect o r has a p o s i :v e eff ect o n p u bl i c p er cep :o n s o f i t , w hi ch t hen i n fl u en ces t he dev el o p m en t al an d i n v es t m en t p o t en :al o f t he i n - du s t r y , w i t h p o s i :v e i m p act s o n em p l o y m en t an d fu r t her i n v es t m en t i n r es ear ch. Su ch gr o w t h al s o hel p s co m p an i es en han ce t hei r n et w o r k i n g bo t h i n s i de an d o u t s i de t he s ect o r . Ov er al l , co m p an i es s ho u l d co n :n u e w i t h t hei r eff o r t s t o i n t r o du ce t he l at es t p r o du c:o n an d i n fo r m a:o n t echn o l o gi es as p ar t o f t he t r an s i :o n t o an In du s t r y 4.0 m o del , w hi l e al s o u p da:n g o f t hei r bu s i n es s m o del s . K e y w o r d s : s ect o r an al y s i s , fi n an ci al i n di cat o r s , SW OT, w o o d-i n du s t r y , Sl o v en i a iskave in razvo j, do izvajanja pro m o c ijskih dejavno sD za do seganje več je prepo znavno sD pano ge in s tem m esta v druž bi. Sl ednje se pri po sl o vanju po djeDj v pano gi kaž e v o bl iki l až jega vsto pa na trg, bo l jš e po - zic ije na trgu zaradi do brega im ena pano ge pa vse do prido bivanja spo so bn(ejš )ega stro ko vnega kadra, ki je o srč je njenega razvo ja. Lesno predel o val na pano ga v Sl o veniji je so deč po nekaterih o c enah v zadnjih nekaj l eDh po sko raj č etrtsto l etnem krč enju do ž ivel a razm ero m a stabil no rast (Likar & V al enDnč ič , 2 017 ). Po t do te rasD pa je bil a do l ga in tež ka. V el ika tež ava pano ge je bil a, da se je v l eDh 1990 do 2 010 njen po l o ž aj v go spo darskih po l iDkah drž ave sl abš al , po do bno ko t pri o stal ih de- l o vno intenzivnih pano gah, ki im ajo pravil o m a niž jo do dano vredno st na zapo sl enega ko t kapital no inten- zivna po djetja. Po djetja in pano ž ne po dpo rne insD- 1 UVOD 1 IN TROD UC TION Po sl o vanje po sam ezne pano ge, ki jo razum em o ko t » skupino po djeDj, ki pro izvajajo in pro dajajo po do bne al i idenDč ne izdel ke o z. sto ritve« (Sam uel - so n & N o rdhaus, 2 002 ), je po go sto tesno po vezano z njeno vl o go v strateš kih go spo darskih usm eritvah š irš ega go spo darskega o ko l ja na nivo ju drž ave o z. tudi š irš e. Pano ga, ki zavzem a strateš ko po m em bno vl o go , je del ež na š tevil nih go spo darskih ukrepo v, o d javnih razpiso v za subvenc io niranje vl aganj v raz - 1 Univerza v Ljubl jani, Bio tehniš ka fakul teta, O ddel ek za l esar s tvo , J am nikarjeva 101, 1000 Ljubl jana, Sl o venija * e- po š ta: jo ze. kro pivsek@ bf. uni- l j. si 2 Go spo darska zbo rnic a Sl o venije, Dim ič eva 13 , 1000 Ljubl ja - na, Sl o venija UDK 6 3 0*7 91. 2 Izvirni znanstveni č l anek / O riginal sc ienDfi c arDc l e Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Kro pivš ek, J . , M il avec , I. , & Likar , B. : Sl o venian wo o d industry sec to r anal ysis 4 8 tuc ije so si (tudi v o kviru Združ enja l esne in po hi- š tvene industrije pri Go spo darski zbo rnic i Sl o venije) o d l eta 2 008 dal je intenzivno prizadeval a za izbo l jš a- nje pano ž nega po l o ž aja. N ač rt je bil o bl iko vaD sam o - sto jno sekto rsko go spo darsko po l iDko po vzo ru turisDč nega sekto rja (Strategija trajno stne … , 2 017 ), saj v skl o pu ho rizo ntal ne po l iDke, ki jo V l ada RS izvaja za vse predel o val ne dejavno sD skupaj, ni bil o m o go č e o bl iko vaD uč inko viDh in uspeš nih ukrepo v za pre- strukturiranje l esno predel o val ne industrije. V anal iDč ni praksi se po go sto upo rabl jajo razl i- č ni izrazi za anal izo po sl o vanja, vsem pa je skupno , da se o sredo to č ajo na nek vidik po sl o vanja. Anal iza po sl o vanja je m ed tem i najš irš i po jem , ki več ino m a tem el ji na fi nanč ni anal izi. Po sl o vna anal iza je disc i- pl ina, ki prepo znava po sl o vne po trebe in iš č e reš itve za ko nkretne po sl o vne izzive. M o č no se prepl eta s funkc ijo anal ize po sl o vnih po treb, a s to razl iko , da po go sto vsebuje tudi razvo j sistem a al i ko m po nente. Prav tako je po sl o vna anal iza po go sto po vezana z o r- ganizac ijskim i sprem em bam i, izbo l jš avam i pro c eso v, strateš kim nač rto vanjem in razvo jem razl ič nih po - sl o vnih po l iDk. Tehnike po sl o vne anal ize zajem ajo o ro dja, ko t je na prim er SW O T anal iza. Po sl o vna anal iDka pa je zbirka o ro dij, tehnik in znanj, ki o m o - go č ajo raziskaD pretekl e po sl o vne rezul tate in napo - vedo vaD priho dnje po sl o vne do go dke. Gl avni c il j po sl o vne anal iDke je prido bivanje bo l jš ega vpo gl eda v po sl o vanje in iskanje pravih o dgo vo ro v/info rm ac ij, ki bo do o dgo vo rnim v po m o č pri sprejem anju kar najbo l jš ih po sl o vnih o dl o č itev. Po sl o vna anal iDka za- jem a staDsDč ne in kvanDtaDvne anal ize, tehnike ru- darjenja po datko v, napo vedne m o del e in preizkuse razl ič nih sc enarijev/ko m binac ij (Sel iš kar , 2 017 ). N am en tega prispevka je s po dro bno anal izo in o bdel avo po datko v o po sl o vanju pano ge po kazaD (kval itaDvno ko t kvanDtaDvno ) stanje v l esarstvu v Sl o veniji ter (o bjekDvno ) o c eniD njen po l o ž aj v go - spo darstvu in razvo j v zadnjih l eDh. 2 M ATERIALI IN M ETOD E 2 M ATERIALS AN D M ETHOD S V o kviru raziskave sm o preuč il i javno do sto pne do kum ente o stanju in razvo ju go spo darske po l iDke v Sl o veniji in na o sno vi njiho ve anal ize o c enil i kval ita - Dvno stanje l esne pano ge v Sl o veniji. Ta pano ga o bse - ga dejavno sD C16 (O bdel ava in predel ava l esa) in C3 1 (Pro izvo dnja po hiš tva) (Braunsberger et al . , 2 010). KvanDtaDvno anal izo sm o izvedl i z izrač uno m nekaterih fi nanč nih kazal niko v pano ge na o sno vi po - sl o vnih (in fi nanč nih) po ro č il po djeDj, ki del ujejo v njej. Po datki so bil i prido bl jeni iz uradnih viro v (Ajpes, 2 016 ; Kazal niki po sl o vanja GZS … , 2 017 ), agregirani in o bdel ani v agregirani o bl iki. F inanč ni po datki so se v več ini prim ero v nanaš al i na vse o bl ike go spo darskih druž b brez sam o sto jnih po djetniko v, razen v nekaj prim erih, ki pa so v rezul taDh po sebej navedeni. Za razl ič ne kazal nike so bil e upo rabl jene razl ič ne do l ž ine č aso vnih vrst (o d 2 do 17 l et). Izve- dena je bil a anal iza nasl ednjih kazal niko v: • Č isD priho dki o d pro daje [€ ] (na do m ač em trgu in na tujem trgu) ter del ež pro daje na tujih trgih [% gl ede na c el o tno pro dajo ]. • O dho dki [€ ], ki vkl juč ujejo stro š ke bl aga, del a ter m aterial a in sto ritev. • N eto č isD do bič ek/izguba [€ ] po m eni razl iko m ed č isDm i priho dki in o dho dki (Rebernik, 2 008). • Go spo darno st, ki predstavl ja razm erje m ed vsem i priho dki in o dho dki (Rebernik, 2 008). • Do dana vredno st, ki je izraž ena ko t: ◦ (1) do dana vredno st na zapo sl enega [€ ], ki jo izra čunam o tako , da o d č isDh priho dko v o d pro - daje o dš tejem o stro š ke bl aga, m aterial a in sto - ritev ter to del im o s š tevil o m zapo sl enih, ◦ (2 ) del ež stro š ko v del a v do dani vredno sD [% ], ki ga izrač unam o tako , da stro š ke del a del im o z do - dano vredno stjo (o predel jeno v prejš nji al ineji). • Pro dukDvno st del a, ki je razm erje m ed indekso m industrijske pro izvo dnje (ki zajem a rudarstvo (B), predel o val ne dejavno sD (C) in o skrbo z el ektriko in pl ino m (del D) in indekso m del o vno akDvnega prebival stva (Č eš ek V o zel , 2 017 ). • Anal iza bl ago vne m enjave pa zajem a pregl ed rasD izvo za in uvo za, po krito st uvo za z izvo zo m ter iz- rač un del ež ev bl ago vne m enjave po eko no m skih skupinah. Za anal izo č aso vnih vrst se najpo go steje upo ra- bl jajo indeksi, predvsem indeks s stal no o sno vo in veriž ni indeks (Ko š m el j, 2 001). Indeks s stal no o s- no vo je no va č aso vna vrsta, pri kateri vse po datke v o sno vni č aso vni vrsD prim erjam o z izbranim po dat- ko m , o sno vo (y0), ki je stal na: ; t = 1, 2 , … , T i Y Y t t /0 0 100  Kro pivš ek, J . , M il avec , I. , & Likar , B. : Anal iza po sl o vanja sl o venske l esne pano ge Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 4 9 O sno va veriž nega indeksa se sprem inja, saj za prim erjavo vzam em o predho dni po datek v č aso vni vrsD: ; t = 1, 2 , … , T Izrač unaval i sm o tudi indeksne to č ke [% ], ki predstavl jajo abso l utno razl iko v izrač unanih in- deksih. V zakl juč ku sm o izdel al i SW O T anal izo , ki pred- stavl ja strateš ko o ro dje, s katerim po skuš am o ugo - to viD predno sD in sl abo sD pa tudi pril o ž no sD in gl avne nevarno sD, s katerim i se bo predm et preuč e- vanja (po navadi po djetje al i pano ga) m o ral so o č iD v priho dno sD (Puč ko , 2 002 ). Pri tem je po trebno upo š tevaD tako no tranje ko t zunanje dejavnike po - sl o vanja (Sel iš kar , 2 017 ). 3 REZ ULTATI IN RAZ PRAVA 3 RESULTS AN D D ISC USSION 3.1 REZ ULTATI K VALITATIVN E AN ALIZ E 3.1 RESULTS OF QUALITATIVE AN ALYSIS Ugo to vim o l ahko , da je bil o v l eDh po go spo dar- ski krizi l eta 2 009 v l esni pano gi do sež eno vel iko tako kval itaDvnih ko t kvanDtaDvnih prem iko v na bo l je. Ž e prej je bil a l eta 2 005 ustano vl jena Sl o venska go zdno - l esna tehno l o š ka pl aCo rm a (SGLTP), ki je predsta- vl jal a nac io nal no pl aCo rm o ko t sestavni del evro pske inic iaDve (The F o rest- based Sec to r Tec hno l o gy Pl at- fo rm - F TP) (Sl o venska go zdno - l esna tehno l o š ka pl aCo r m a, 2 017 ). N jen nam en je bil skupaj z go spo - darstva in znanstveno - razisko val nim i inš Dtuc ijam i iz- del aD do l go ro č no razvo jno strategijo go zdno l esne verige, kar je bil o predstavl jeno v o kviru Strateš kega razisko val nega pro gram a (SRP) (Po hl even, 2 010). Leta 2 010 je bil o l esarstvo prvič vkl juč eno m ed 8 perspe- kDvnih pano g v strateš kih do kum enDh go spo darske po l iDke Sl o venije (Skl ep 13 0. redne … , 2 007 ; Zapisnik 2 3 . seje … , 2 010; SprejeD skl epi o b … , 2 011). Rezul tat tega so bil i trije razvo jni c entri za l esarstvo (RC 3 1, IN - TECH- LES in RACE KO GO ), katerih skupna vredno st je bil a 2 5 m io € (J avni razpis za … , 2 010). N asl ednji po - m em ben ko rak je bil sto rjen l eta 2 011 s fo rm iranjem m edreso rske del o vne skupine GO ZD - LES s strani m i- nistro v, pristo jnih za go zdarstvo in go spo darstvo . To je bil prvi zam etek sekto rskega pristo pa, saj so bil i vkl juč eni vsi kl juč ni sekto rski akterji, ki so pripravil i akc ijski nač rt Les je l ep (Akc ijski nač rt za … , 2 012 ). Ta V Y Y t t t   100 1 do kum ent vel ja za prvi l esarski do kum ent, ki ga je po tr dil a tudi V l ada RS, in sic er l eta 2 012 , in zajem a akc ijski nač rt za po več anje ko nkurenč no sD go zdno - l esne verige v Sl o veniji do l eta 2 02 0. V tem č asu so bil a o bl iko vana tudi izho diš č a za prestrukturiranje sl o venske l esno predel o val ne industrije, ki vkl juč ujejo š tevil ne sm ernic e za izbo l jš anje stanja v pano gi (Hum ar et al . , 2 012 ). Po več anje interesa, tako po l iDke ko t javno sD, za o krepitev predel ave l esa v Sl o veniji je pripo m o gl o tudi k š tevil nim drugim ukrepo m . N a prim er , subven- c io niranje izkl juč no l esenega stavbnega po hiš tva s strani Eko skl ada, sprejem uredbe o Z el enih javnih na- ro č il ih s 15 % o bvezno rabo l esa pri izgradnji javnih stavb ter z vsaj 7 0 % del ež em l esa pri po hiš tvu in po d- o bno (Uredba o zel enem … , 2 017 ). Zel o po m em bni pa sta bil i tudi sprem em bi dveh uredb o sež iganju l es- nih o stanko v, za kar so bil a po trebna več ko t tril etna po gajanja, saj sta bil i v prejš nji verziji najo strejš i v EU in je bil o uresnič evaje njunih zahtev za predel o val c e l esa izjem no drago (Uredba o em isiji … , 2 013 ; Uredba o sež igal nic ah … , 2 016 ). Zel o po m em ben m ejnik pri razvo ju pano ge je bil do sež en l eta 2 014 , ko je V l ada Republ ike Sl o ve- nije uvrsDDl a l esno pano go ko t strateš ko prio riteto in s tem l eta 2 015 o m o go č il a ustano vitev Direkto - rata za l esarstvo na M inistrstvu za go spo darski raz- vo j in tehno l o gijo . Direkto rat za l esarstvo je po l eg š tevil nih o stal ih nal o g in pristo jno sD o m o go č il tudi do datne javne razpise, nam enjene sam o l esno prede- l o val nim po djetjem , predvsem za razvo j no vih izdel - ko v in sto ritev (M inistrstvo za go spo darski … , 2 017 ). Eden izm ed takih je bil razpis za vzpo stavitev Ko m pe t enč nega c entra za razvo j kadro v v l esarstvu (KO Cl es 2 . 0, 2 017 ), katerega uč inki na izbo l jš anje po - sl o vanja bo do do l go ro č ni, saj vkl juč uje po l no fi nan- c iranje izo braž evanja za zapo sl ene v l esnih po djetjih (KO Cl es 2 . 0, 2 017 ). V l adna po dpo ra je bil a o dl o č il na tudi za o bl iko vanje ene izm ed deveDh do m en za Strateš ko Razvo jno Ino vac ijska Partnerstva (SRIP), tudi za l esarstvo , to je SRIP za Pam etne stavbe in do m z l esno verigo (SRIP PSiDL) (Strateš ka razvo jno - ino vac ijska … , 2 017 ). Za l esarstvo je zel o po m em bna tudi zam enjava m o del a go spo darjenja z go zdo vi v l asD RS, ki jih o d po l etja 2 016 dal je upravl ja drž avno po djetje Sl o ven- ski drž avni go zdo vi (Zako n o go spo darjenju … , 2 016 ). V tem po sl o vnem m o del u m o ra biD o m o go č eno skl epanje tudi do l go ro č nih po go db o o skrbi z go zd- Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Kro pivš ek, J . , M il avec , I. , & Likar , B. : Sl o venian wo o d industry sec to r anal ysis 50 nim i l esnim i so rDm enD, kar je po go j za o krepitev in- vesDc ij v ž agarstvo in prim arno predel avo l esa (SiDG, 2 017 ). To je š e po sebej po m em bno , saj prim arni del go zdno - l esne verige predstavl ja največ jo vrzel za po - več anje predel ave l esa iz sl o venskih go zdo v v Sl o ve- niji, kar je, po l eg do seganja trajne go spo darske uspeš no sD pano ge, drugi gl avni c il j Združ enja l esne in po hiš tvene industrije pri Go spo darski zbo rnic i Sl o - venije (Go spo darska zbo rnic a Sl o venije, 2 017 ). 3.2 REZ ULTATI K VAN TITATIVN E AN ALIZ E 3.2 RESULTS OF QUAN TITATIVE AN ALYSIS V l etu 2 016 je v l esni pano gi (C16 in C3 1) del o - val o 96 7 go spo darskih druž b (brez sam o sto jnih po d- jetniko v), v katerih je bil o 10. 3 88 zapo sl enih (9. 811 v l etu 2 015). Del ež l esno predel o val nih go spo darskih druž b (del ujo č ih v C16 in C3 1) se je po š tevil u v l etu 2 016 v prim erjavi z l eto m 2 015 po več al v strukturi predel o val nih dejavno st (C) za 1, 4 7 % . Priho dki vseh po djeDj v pano gi so l eta 2 016 znaš al i 1. 181 m io € (1. 06 5 m io € v 2 015), o dho dki pa 1. 12 2 m io € (1. 019 m io € v 2 015), kar je generi- ral o 9, 4 m io € č iste izgube in 7 1, 3 m io € č istega do bič ka, o z. po ziDven rezul tat iz po sl o vanja v viš ini 6 1, 9 m io € neto č istega do bič ka/izgube. Č isD priho dki o d pro daje na do m ač em trgu so se v C16 gl ede na pretekl o l eto po več al i za 6 , 8 % prav tako so se po več al i v C3 1 za 13 % . Č isD priho dki o d pro daje na tujem trgu so se v C16 po več al i za 14 , 2 % gl ede na l eto po prej, prav tako so se po več al i v C3 1 za 7 , 6 % . V c el o D so se č isD priho dki o d pro - daje v l esno predel o val ni pano gi v 2 016 v prim erjavi z l eto m 2 015 po več al i za 10, 9 % . V pano gi C16 so po djetja skupno zakl juč il a po - sl o vno l eto 2 016 z neto č isDm do bič ko m v viš ini 51, 3 m io € (3 8, 3 m io € v 2 015), pano ga C3 1 pa je po sl o v - no l eto 2 016 zakl juč il a z neto č isDm do bič ko m v v iš ini 10, 6 m io € (l eta 2 015 z 1, 9 m io € ). V l etu 2 016 je največ ji neto č isD do bič ek v l esno predel o val ni pano gi zabel ež il o po dpo dro č je 16 . 2 3 0 (Stavbno m izarstvo in tesarstvo ) v viš ini 16 , 4 m io € . V o kviru pano ge C3 1 pa je največ ji neto č isD do bič ek do segl o po dpo dro č je 3 1. 090 (Pro izvo d- nja drugega po hiš tva) in sic er v viš ini 6 , 6 m io € . Gl edano v c el o D je v l etu 2 016 c el o tna l esna pa- no ga (C16 in C3 1) ž e č etrto l eto zapo red generiral a č isD do bič ek z indekso m rasD 1596 gl ede na l eto 2 012 in je m o č no presegl a č isD do bič ek v l eDh pred krizo (indeks rasD gl ede na l eto 2 007 znaš a 2 3 1) (Sl ika 1). Kazal nik go spo darno sD se je v C16 po več al in znaš a 1, 07 (1, 06 l eta 2 015). V C3 1 se je prav tako po - več al in znaš a 1, 04 (po več al se je za 3 indeksne to č ke gl ede na l eto 2 015). Stro š ki bl aga, m aterial a in sto ritev so se v C16 v l etu 2 016 gl ede na l eto 2 015 po več al i za 10, 4 % , v C3 1 pa za 9, 2 % . Stro š ki bl aga, m aterial a in sto ritev v strukturi o dho dko v v C16 znaš ajo 7 6 , 4 1 % , v C3 1 pa 6 9, 1 % (Pregl ednic a 1). Stro š ki del a v C16 so se Legenda: C 16 (O bdel ava in predel ava l esa) in C 31(Pro izvo dnja po hiš tva) Sl i k a 1. G i ban j e n et o č i s t ega do bi č k a/i z gu be v l es n o p r edel o v al n i p an o gi Fi gu r e 1. Fl u ct u a:o n o f n et p r o fi t /l o s s i n t he w o o d i n du s t r y s ect o r Kro pivš ek, J . , M il avec , I. , & Likar , B. : Anal iza po sl o vanja sl o venske l esne pano ge Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 51 v l etu 2 016 gl ede na l eto 2 015 po več al i za 9, 7 % , š te- vil o zapo sl enih se je po del o vnih urah po več al o za 7 , 1 % . V C3 1 so se prav tako po več al i stro š ki del a za 10, 1 % , š tevil o zapo sl enih pa se je po več al o za 2 , 5 % . Za c el o tno l esno predel o val no pano go so se stro š ki del a po več al i za 10, 1 % , prav tako pa se je o bseg zapo sl itve po več al za 5, 4 % . Stro š ki del a v strukturi o dho dko v sic er predstavl jajo 19, 9 % . Do dana vredno st na zapo sl enega (Pregl ednic a 2 ) se je v C16 je v l etu 2 016 gl ede na l eto 2 015 po ve- č al a za 2 , 8 % , v C3 1 se je po več al a za 15 % . Do dana vredno st na zapo sl enega je v l etu 2 016 v C16 v po v- preč ju znaš al a 3 6 . 07 3 € (3 4 . 804 € v l etu 2 015), kar po m eni, da se je po več al a za 3 , 6 % gl ede na pred- ho dno l eto . V C3 1 pa je v l etu 2 016 znaš al a 2 8. 6 7 3 € (2 5. 514 € v l etu 2 015) in se je tako po več al a za 12 , 2 % . To po več anje je po sl edic a več je pro dukDv- no sD del a in pro izvo dnje izdel ko v z viš jo do dano vredno stjo (Kro pivš ek & Go rnik Buč ar , 2 017 ). V l es- no predel o val ni pano gi ko t c el o D je do dana vredno st na zapo sl enega v l etu 2 016 znaš al a 3 3 . 4 03 € (3 1. 3 7 5 € v l etu 2 015), kar po m eni sl abih 7 8 % do dane vre - dno sD na zapo sl enega v c el o tni pano gi C, ki pred - stavl ja po vpreč je vseh predel o val nih dejavno sD. Ugo to vim o l ahko , da se razl ika do po vpreč ja v c el o - tni predel o val ni pano gi iz l eta v l eto zm anjš uje – l eta 2 015 je do dana vredno st na zapo sl enega v l esarstvu znaš al a 7 5 % po vpreč ja za c el o tno predel o val no de- javno st (pano ga C), l eta 2 014 pa sam o 7 0 % . Del ež stro š ko v del a v do dani vredno sD za l esno predel o - val no pano go ko t c el o to je v 2 016 znaš al 6 4 , 3 % (6 6 , 3 % v l etu 2 015). Pro dukDvno st del a se zviš uje o d l eta 2 009. V zadnjih dveh l eDh je trend zviš evanja neko l iko bo l j o pazen. V l etu 2 016 je bil a pro dukDvno st del a za 3 , 6 % viš ja ko t v l etu 2 015 in hkraD za 16 , 0 % viš ja o d po v- preč ja l eta 2 010. V l etu 2 016 je bil a pro dukDvno st del a v predel o val ni dejavno sD za 4 , 7 % viš ja ko t v l etu 2 015. V C16 se je pro dukDvno st zniž al a za 0, 2 3 indeksne to č ke, v C3 1 pa se je zviš al a za 1, 02 indek- sne to č ke gl ede na l eto 2 015. Del ež pro daje na tujih trgih je zel o po m em ben kazal ec izvo zne usm erjeno sD. V c el o tnem go spo dar- stvu Sl o venije so č isD priho dki o d pro daje na tujih trgih v l etu 2 016 gl ede na l eto 2 015 narasl i za 5, 5 % . V predel o val ni industriji C pa so v enakem o bdo bju č isD priho dki o d pro daje na tujem trgu narasl i za 5, 1 % njiho v del ež v strukturi č isDh priho dko v iz pro - daje pa je znaš al 7 0, 2 % . V C16 O bdel avi in predel avi l esa so se č isD priho dki o d pro daje na tujem trgu v l etu 2 016 po več al i za 14 , 2 % , njiho v del ež v strukturi č istega priho dka iz pro daje pa znaš a 58 % . V C3 1 so se č isD priho dki o d pro daje na tujem trgu v l etu 2 016 gl ede na l eto prej po več al i za 7 , 6 % , njiho v del ež v strukturi č istega priho dka iz pro daje pa znaš a Pr eg l edn i ca 1. St r o š k i bl ag a, m at er i al a i n s t o r i t ev , s t r o š k i del a i n do dan a v r edn o s t v l es n o p r edel o v al n i p an o g i ( v 1.0 0 0 € ) Tabl e 1. Co s t o f go o ds , m at er i al s an d s er v i ces , co s t o f w o r k an d added v al u e i n w o o d i n du s t r y s ect o r ( i n 1.0 0 0 € ) Legenda: C 16 (O bdel ava in predel ava l esa) in C 31(Pro izvo dnja po hiš tva) St r o š k i b l a g a , m a t e r i a l a i n s t o r i t e v St r o š k i d e l a D o d a n a v r e d n o s t Pa n o g a v r e d n o s t 2016 [1.000 € ] In d e k s 16/ 15 v r e d n o s t 2016 [1.000 € ] In d e k s 16/ 15 v r e d n o s t 2016 [1.000 € ] In d e k s 16/ 15 C 16 6 05. 901 110, 4 14 4 . 599 109, 7 2 3 9 111 C 31 2 13 . 54 0 109, 2 7 7 . 3 04 110, 1 106 115 C 16 + C 31 819. 4 4 1 110, 1 2 2 1. 902 108, 8 3 4 5. 3 3 3 112 , 2 Pr egl edn i ca 2. Do dan a v r edn o s t n a z ap o s l en ega Tabl e 2. Added v al u e p er em p l o y ee Oz n a k a p a n o g e Pa n o g a 2014 [€ ] 2015 [€ ] 2016 [€ ] In d e k s 16/ 15 C16 O bdel ava in predel ava l esa 3 2 . 3 6 6 3 4 . 804 3 6 . 07 3 103 , 6 C3 1 Pro izvo dnja po hiš tva 2 3 . 13 9 2 5. 514 2 8. 6 3 7 112 , 2 C 16+ C 31 Le s n a p a n o g a 28.919 31.375 33.403 106,5 C Predel o val ne dejavno sD 4 0. 993 4 1. 884 4 2 . 851 102 , 3 Cel o tno go spo darstvo 4 0. 3 2 4 4 1. 12 4 4 2 . 094 102 , 4 Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Kro pivš ek, J . , M il avec , I. , & Likar , B. : Sl o venian wo o d industry sec to r anal ysis 52 4 4 , 6 % . V c el o D so se č isD priho dki l esno predel o - val ne pano ge iz pro daje na tujem trgu po več al i za 12 , 7 % , njiho v del ež v strukturi č istega priho dka iz pro daje pa je znaš al 54 , 3 % . N ajveč je po več anje o b- sega izvo za na tuje trge je bil o na po dpo dro č ju 16 . 2 2 0 (Pro izvo dnja sestavl jivega parketa), kjer je in- deks priho dko v o d izvo za znaš al 3 10, 9, na po dpo - dro č ju 16 . 100 (Ž aganje, sko bl janje in im pregnac ija l esa) pa je indeks znaš al 16 2 , 1. V c el o D je l esno pre- del o val na pano ga v l etu 2 016 izvo zil a za 6 2 7 , 1 m io € izdel ko v in sto ritev. Del ež izvo za v priho dkih o d pro - daje je bil najviš ji v C16 . 2 90 (Pro iz. drugih izd. iz l esa, pl ute, sl am e) in je znaš al 85, 4 % ter 6 8 % v C16 . 2 10 (Pro izvo dnja furnirja in pl o š č na o sno vi l esa). V pa- no gi C3 1 pa je im el o največ ji del ež izvo za po dpo - dro č je 3 1. 010 (Pro izvo dnja drugega po hiš tva za po sl o vne in pro dajne pro sto re) in sic er 56 , 9 % . Bl ago vna m enjava v zadnjih nekaj l eDh kaž e trend naraš č anja (Sl ika 2 ). V l etu 2 016 se je tako izvo z l esno predel o val ne pano ge po več al za 10, 7 % Sl i k a 2. Bl ago v n a m en j av a l es n o p r edel o v al n e dej av n o s : Fi gu r e 2. G o o ds ex chan ge i n t he w o o d i n du s t r y s ect o r Sl i k a 3. Iz v o z s l o v en s k e l es n o p r edel o v al n e p an o ge v 20 16 Fi gu r e 3. Ex p o r t s o f t he Sl o v en i an w o o d i n du s t r y s ect o r i n 20 16 Sl i k a 4. U v o z s l o v en s k e l es n o p r edel o v al n e p an o ge v 20 16 Fi gu r e 4. Im p o r t s o f t he Sl o v en i an w o o d i n du s t r y s ect o r i n 20 16 Kro pivš ek, J . , M il avec , I. , & Likar , B. : Anal iza po sl o vanja sl o venske l esne pano ge Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 53 in uvo z za 7 , 8 % . Presež ek (sufi c it) pano ge v bl ago vni m enjavi se je gl ede na prejš nje l eto po več al za 13 , 3 % in je znaš al 3 12 m io € . Prim erjava geo grafske razprš eno sD izvo za in uvo za po eko no m skih skupinah drž av (Sl ika 3 in 4 ) kaž e po do bo vel ike ko nc entrac ije izvo za in uvo za na drž ave EU (izvo z 87 % , uvo z 88 % o d c el o te), ter na tradic io nal ne trge drž av nekdanje J ugo sl avije (izvo z 3 % , uvo z 6 % o d c el o te). O paziD pa je, da se m ed desDnac ijam i izvo za o beh l esarskih po dro č ij ž e več l et stal no krepi predvsem del ež bl ago vne m enjave z drž avam i EU in EF TA, m edtem ko del ež bl ago vne m enjave z drž avam i nekdanje J ugo sl avije upada. Te strukturne prem ike pri desDnac ijah bl ago vne m enja - ve nazo rno prikaž e po datek, da je l eta 2 009 znaš al izvo z v EU 7 0 % , izvo z v drž ave nekdanje J ugo sl avije pa 18 % c el o tne bl ago vne m enjave. Uvo z iz EU je t akrat znaš al 81 % , iz drž av nekdanje J ugo sl avije pa 15 % . N ajbo l j intenzivne desDnac ije izvo za in uvo za po djeDj iz l esne pano ge tudi v l etu 2 016 o stajajo N em č ija, Ital ija, Avstrija in Hrvaš ka. Po l eg go spo darskih druž b sestavl jajo po m em - ben del l esno predel o val ne pano ge tudi sam o sto jni po djetniki. Zato kum ul aDvni po datki v Pregl ednic i 3 predstavl jajo c el o tno po sl o vanje pano ge, v kateri je v l etu 2 016 del o val o 2 . 4 80 po djeDj (go spo darske druž be in sam o sto jni po djetniki). Iz po datko v iz pregl ednic e 3 je razvidno o kreva- nje pano ge v zadnjih l eDh. Š e po sebej je po m em - bno , da š tevil o zapo sl enih po več ko t č etrtsto l etnem krč enju raste. Ko nstantno pa tudi kum ul aDvno ž e š Dri l eta rastejo tudi priho dki, do dana vredno st, do - dana vredno st na zapo sl enega in do bič ek. Pri anal izi razl ik m ed sam o sto jnim i po djetniki in go spo darskim i druž bam i l ahko ugo to vim o , da sam o - sto jni po djetniki v po vpreč ju zapo sl ujejo m al o o seb (1. 513 sam o sto jnih po djetniko v je zapo sl o val o 1. 7 15 o seb). Skupaj so ustvaril i 183 . 6 94 . 17 3 € priho dko v, kar predstavl ja 13 , 5 % priho dko v c el o tne pano ge. V do dani vredno sD na zapo sl enega ni bistvene razl ike, saj pri sam o sto jnih po djetnikih ta v po vpreč ju znaš a 3 2 . 83 4 € , pri go spo darskih druž bah pa 3 3 . 4 03 € (skupaj v po vpreč ju 3 3 . 3 2 4 € ). N ajveč ja razl ika m ed o bem a skupinam a je v del ež u izvo za, saj je pri sa- m o sto jnih po djetnikih l e ta nizek in znaš a 16 , 6 % , m edtem ko pri go spo darskih druž bah znaš a 54 , 3 % . N a o sno vi vseh teh po datko v l ahko s SW O T ana- l izo l esne pano ge v Sl o veniji ugo to vim o nasl ednje p r e d n o s ti : • status perspekDvne pano ge v strateš kih do - kum enDh go spo darske po l iDke Republ ike Sl o - venije • sekto rski pristo p v strateš kih usm eritvah pa- no ge • več anje do dane vredno sD na zapo sl enega • rast č istega do bič ka • bl ago vna m enjava raste z več jim del ež em izvo za • več anje del ež a pro daje na tujih trgih • vel ik strukturni prem ik pri desDnac ijah bl ago v - ne m enjave • rast priho dko v • po več evanje š tevil a zapo sl enih • izbo l jš evanje pro dukDvno sD del a s l a b o s ti : • sl abo del o vanje go zdno - l esne verige • nizka do dana vredno st na zapo sl enega v neka- terih del ih pano ge Pr egl edn i ca 3. Sk u p n i p r i k az k l j u č n i h p o dat k o v o p o s l o v an j u go s p o dar s k i h dr u ž b i n s am o s t o j n i h p o dj et n i k o v , del u j o č i h v dej av n o s :h C16 i n C31 z a 20 16 Tabl e 3. Su m m ar y o f t he k ey o p er a:o n al dat a o f co m p an i es an d s o l e p r o p r i et o r s hi p bu s i n es s es o p er a:n g i n C16 an d C31 s ect o r s i n 20 16 Legenda: C 16 (O bdel ava in predel ava l esa) in C 31(Pro izvo dnja po hiš tva) K a z a l n i k / Le t o 2013 2014 2015 2016 Po vpreč no š tevil o zapo sl enih 11. 589 11. 3 4 2 11. 4 99 12 . 053 Priho dki 1. 088. 4 2 7 . 7 82 € 1. 13 6 . 883 . 02 9 € 1. 2 4 4 . 6 6 2 . 507 € 1. 3 6 5. 108. 16 0 € O dho dki 1. 07 2 . 3 88. 589 € 1. 107 . 4 6 3 . 52 2 € 1. 190. 04 6 . 185 € 1. 2 88. 180. 2 2 6 € Do dana vredno st 3 17 . 2 55. 7 02 € 3 3 4 . 3 6 7 . 12 2 € 3 6 3 . 82 3 . 17 6 € 4 01. 6 54 . 4 6 7 € Do dana vredno st na zapo sl enega 2 7 . 3 7 6 € 3 0. 3 6 2 € 3 1. 6 3 9 € 3 3 . 3 2 4 € Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Kro pivš ek, J . , M il avec , I. , & Likar , B. : Sl o venian wo o d industry sec to r anal ysis 54 p r i l o ž n o s ti : • vkl juč eno st v Strateš ko Razvo jno Ino vac ijska Partnerstva (SRIP) za Pam etne stavbe in do m z l esno verigo • vzpo stavitev Ko m petenč nega c entra za razvo j kadro v v l esarstvu (KO Cl es 2 . 0) • drž avne uredbe, ki spo dbujajo po rabo l esa (npr . Uredba o zel enih javnih naro č il ih) • pril o ž no sD za krepitev bl ago vne m enjave s tujino • preho d v industrijo 4 . 0 • l es o staja kl juč en m aterial nizko o gl jič ne druž be • do vo l j kako vo stnega l esa v sl o venskih go zdo vih • po več an vpis v pano ž ne izo braž eval ne pro gram e n e v a r n o s ti : • vel ika del o vna intenzivno st pano ge • pro izvo dnja izdel ko v s (pre)nizko do dano vred- no stjo 4 Z AK LJUČ K I 4 C ON C LUSION S Kval itaDvna anal iza l esne pano ge v Sl o veniji kaž e na njen (zel o ) ugo den po l o ž aj v go spo darstvu in v go - spo darski po l iDki drž ave ter (več jo ) nakl o njeno st po - rabe in predel ave l esa v Sl o veniji. V teh razm erah je š e po sebej po m em bno , da pano ga to č im bo l je izko - risD. Preko Direkto rata za l esarstvo na M inistrstvu za go spo darstvo je nujno pripraviD real ne in am bic io zne pano ž ne go spo darske po l iDke, s katerim i bo razvo j pano ge o m o go č en š e naprej. Po vezo val ne insDtuc ije (npr . Go spo darska zbo rnic a Sl o venije) pa m o rajo pri tem š e naprej pro akDvno so del o vaD ter po m agaD pri nadal jnji rasD internac io nal izac ije po sl o vanja. Rezul - taD kvanDtaDvne anal ize l esne pano ge v Sl o veniji pa kaž ejo na izbo l jš anje kl juč nih fi nanč nih kazal niko v v pano gi. Pano ga raste tako v priho dkih in š tevil u za- po sl enih ko t tudi v do dani vredno sD na zapo sl enega in pro dukDvno sD del a. Po več uje se tudi bl ago vna m e- njava, ki izkazuje vel ik strukturni prem ik pri desDna- c ijah, po m em bno pa je predvsem , da se del ež izvo za po več uje. Rast pano ge po ziDvno vpl iva tudi na njeno po do bo navzven, kar vpl iva na razvo jne in invesDc ij- ske po tenc ial e, zapo sl o vanje in vl aganja v raziskave, ter š e m o č nejš e po vezo vanje zno traj pano ge in navz- ven. Po djetja m o rajo nadal jevaD s po so dabl janjem po sl o vnih pro c eso v, uvajanjem najso do bnejš ih pro iz- vo dnih in info rm ac ijskih tehno l o gij v preho du v indu- strijo 4 . 0, razvijanjem ko m petenc zapo sl enih in se- veda z ino vaDvno stjo pri razvo ju izdel ko v in sto ritev, no vih trž nih pristo pih ter po so dabl janjem njiho vih po sl o vnih m o del o v. O b ugo to vitvah, da se v zadnjih l eDh po več uje tudi vpis v pano ž ne izo braž eval ne pro gram e, da im am o do vo l j kako vo stnega l esa v sl o venskih go z- do vih in da l es o staja kl juč en m aterial nizko o gl jič ne druž be, l ahko z go to vo stjo zakl juč im o , da je krepitev l esne pano ge v Sl o veniji tudi v priho dnje zago to v - l jena. 5 POVZ ETEK 5 SUM M ARY The po siDo ning o f a sec to r inside the who l e ec o no m y is o f great im po rtanc e fo r its further de- vel o pm ent. The sec to r, whic h pl ays a strategic al l y im po rtant ro l e within the ec o no m y, is subjec ted to num ero us ec o no m ic m easures that infl uenc e its l o ng- term devel o pm ent. The purpo se o f this arDc l e was to anal yse the status (qual itaDve and quanDta- Dve) o f the Sl o venian wo o d industry with a detail ed anal ysis o f its business o peraDo ns, and to eval uate its po siDo n in the ec o no m y and its devel o pm ent o ver the l ast few years. The wo o d industry sec to r inc l udes two sec to rs – C16 (M anufac ture o f wo o d and o f pro duc ts o f wo o d and c o rk, exc ept furniture) and C3 1 (M anufac ture o f furniture). Using publ ic l y ac c essibl e do c um ents, we esDm a- ted the qual itaDve situaDo n o f the wo o d industry in Sl o venia. QuanDtaDve anal ysis o f the sec to r was per- fo rm ed by c al c ul aDo ns o f so m e fi nanc ial indic ato rs based o n business (and fi nanc ial ) annual repo rts o f rel ated c o m panies. Data were o btained fro m o ffi c ial so urc es, aggregated, and then pro c essed in aggrega- ted fo rm . In m o st c ases the fi nanc ial data referred to al l kinds o f business enterprises (so l e pro prieto rship businesses exc l uded), exc ept in tho se c ases whic h are spec ial l y m arked in the resul ts. W e used diff erent l engths o f Dm e series (fro m two to 17 years), and SW O T anal ysis was al so perfo rm ed. The qual itaDve anal ysis o f the wo o d industry sec to r in Sl o venia sho ws its very favo urabl e po siDo n in bo th the who l e ec o no m y and in a po l iDc al and ec o no m ic c o ntext. It al so sho ws gro wing c o nsum p- Do n and pro c essing o f wo o d in Sl o venia, and it is vital that the sec to r takes advantage o f the c urrentl y favo urabl e c o ndiDo ns. The Direc to rate o f the W o o d Kro pivš ek, J . , M il avec , I. , & Likar , B. : Anal iza po sl o vanja sl o venske l esne pano ge Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 55 Industry o f the M inistry o f Ec o no m ic Devel o pm ent and Tec hno l o gy sho ul d thus prepare real isDc and am biDo us sec to rial po l iDc s fo r its further devel o p- m ent. Rel ated insDtuDo ns (i. e. the Cham ber o f Co m - m erc e and Industry o f Sl o venia) sho ul d c o o perate pro ac Dvel y and hel p to ac hieve further internaDo - nal isaDo n o f this sec to r . The resul ts o f the quanDta- Dve anal ysis o f the wo o d industry in Sl o venia sho w signifi c ant im pro vem ents in so m e key fi nanc ial in- dic ato rs, with industry turno ver and num ber o f e m pl o yees bo th inc reasing, as wel l as the added val ue per em pl o yee and pro duc Dvity o f wo rk. Trade has al so inc reased, with a signifi c ant struc tural shi/ in the desDnaDo ns o f expo rts, and a gro wth in the am o unt o f suc h sal es. The gro wth o f the sec to r has po siDve eff ec ts o n publ ic perc epDo ns o f it, whic h then infl uenc es its devel o pm ent and investm ent po - tenDal , as wel l as em pl o ym ent and researc h o ppo r- tuniDes. Suc h devel o pm ents al so hel p c o m panies with netwo rking inside as wel l as o utside o f the sec - to r . Co m panies wo rking in the sec to r sho ul d pro - c eed with m o dernising their business pro c esses, and intro duc ing the l atest pro duc Do n and info r - m aDo n tec hno l o gies with the transiDo n to an Indu- stry 4 . 0 m o del . They sho ul d al so devel o p and/o r im pro ve the c o m petenc es o f their em pl o yees, wo rk o n the inno vaDve devel o pm ent o f pro duc ts/ servic es and new m arkeDng strategies, and o veral l m o der- nise their business m o del s. Inc reased enro l m ent into educ aDo nal pro gram - m es c o nnec ted to the wo o d industry sec to r in the l ast few years, al o ng with the avail abil ity o f high qual ity wo o d in Sl o venian fo rests, whic h c an pro vide key m aterial s to ac hieve a l o w c arbo n so c iety, l ead to the c o nc l usio n that strength o f the wo o d industry sec to r in Sl o venia and its further devel o pm ent are guaranteed in the near future. VIRI REFEREN C ES Ajpes (2 017 ). Info rm ac ija o po sl o vanju go spo darskih druž b v repu- bl iki Sl o veniji v l eDh o d 2 007 do 2 016 . Retrived fro m : hEps: // www. ajpes. si/jo l p/. Akc ijski nač rt za po več anje ko nkurenč no sD go zdno - l esne verige v Sl o veniji do l eta 2 02 0 – » Les je l ep« (2 012 ). Retrieved fro m : hEp: //www. m kgp. go v. si/ si/del o vna_po dro c ja/ go zdarstvo / ak- c ijski_nac rt_za_po vec anje_ko nkurenc no sD_go zdno _l esne_ve- rige_do _2 02 0/ (10. 10. 2 017 ). Braunsberger, F . , Hl avaty, M . , Sc hl am berger, N . , & Stevano vič , S. (2 010). Standardna kl asifi kac ija dejavno sD 2 008. StaDsDč ni urad Republ ike Sl o venije, Ljubl jana. Č eš ek V o zel , N . (2 017 ). M eto do l o š ko po jasnil o : indeksi industrijske pro izvo dnje, priho dka o d pro daje, zal o g in pro dukDvno sD del a v industriji. Retrieved fro m : hEp: //www. stat. si/StatW eb/ F il e/Do c SysF il e/8183 /17 - 011- M P. pdf (15. 11. 2 017 ). Go spo darska zbo rnic a Sl o venije, Združ enje l esne in po hiš tvene in- dustrije (2 017 ). Retrieved fro m : hEps: //www. gzs. si/zdruzenje_ l esne_in_po histvene_industrije (15. 10. 2 017 ). Hum ar , M . , Krajnc , N . , Kro pivš ek, J . , Kutnar , A. , Likar , B. , Piš kur , M . , M il avec , I. , & Tavzes, Č . (2 012 ). Izho diš č a za prestrukturiranje sl o venske l esno predel o val ne industrije. Bio tehniš ka fakul teta, O ddel ek za l esarstvo , Ljubl jana. J avni razpis za prido bitev sredstev Evro pskega skl ada za regio nal ni razvo j - » Razvo jni c entri sl o venskega go spo darstva« (2 010). Re- trieved fro m : hEp: //www. m grt. go v. si/si/del o vna_po dro c ja/ tehno l o ski_razvo j/razvo jni_c entri_sl o venskega_go spo darstva/ (15. 11. 2 017 ). Kazal niki po sl o vanja GZS - KAPO S GZS (2 017 ). Retrieved fro m : hEps: //www. gzs. si/Defaul t. aspx?tabid=3 4 17 0 (15. 11. 2 017 ). KO Cl es 2 . 0 (2 017 ). Retrieved fro m : hEps: //www. ko c l es. si/ (2 1. 11. 2 017 ). Ko š m el j, K. (2 001). Upo rabna staDsDka. Bio tehniš ka fakul teta, Ljub - l jana. Kro pivš ek, J . , & Go rnik Buč ar , D. (2 017 ). Do dana vredno st v izdel kih v go zdno - l esni verigi - Prim er: prim arna predel ava buko vine. Les/W o o d, 6 6 (1), 6 1– 7 2 . DO I: hEps: //do i. o rg/10. 2 6 6 14 /l es- wo o d. 2 017 . v6 6 n01a06 . Likar , B. , & V al enDnč ič , E. (2 017 ). Info rm ac ija o po sl o vanju l esne in po hiš tvene industrije v l etu 2 016 . GZS, Ljubl jana. M inistrstvo za go spo darski razvo j in tehno l o gijo (Republ ika Sl o venija), Direkto rat za l esarstvo (2 017 ). Retrieved fro m : hEp: //www. m grt. go v. si/ si/del o vna_po dro c ja/l esarstvo / (15. 11. 2 017 ). Po hl even, F . (2 010). Po m en SGLTP za po vezavo go zdarstva, prede- l ave in energetske izrabe l esa ter o bl iko vanja z industrijo . In: Po hl even, F . (ed. ): Go zd in l es – razvo jna pril o ž no st Sl o venije. Zbo rnik referato v in razprav, š t. 5/2 010. Republ ika Sl o venija, Drž avni svet. Retrieved fro m : hEp: //www. ds- rs. si/sites/ defaul t/fi l es/do kum enD/zbo rnik_go z_in_l es_razvo jna_pril o z no st_sl o venije. pdf (15. 11. 2 017 ) Puč ko , D. (2 002 ). Strateš ko pl aniranje. In: S. M o ž ina (ed. ): M anage- m ent (pp. 2 7 0– 3 13 ). Didakta, Rado vl jic a. Rebernik, M . (2 008). Eko no m ika po djetja. Go spo darski vestnik, Ljub l jana. Sam uel so n, P. A. , & N o rdhaus, W . D. (2 002 ). Eko no m ija. GV zal o ž ba, Ljubl jana; M ate, Po suš je. Sel iš kar , V. (2 017 ). Po sl o vna anal iza, anal iDka in intel igenc a – jih res l o č im o ? M o nito r Pro (2 017 ). Retrieved fro m : hEp: //www. m o - nito r . si/ c l anek/po sl o vna- anal iza- anal iDka- in- intel igenc a- jih- res- l o c im o /17 803 8/ (1. 10. 2 017 ). SiDG, Po sl anstvo druž be (2 017 ). Retrieved fro m : hEp: //www. sidg. si/index. php/ o - sidg/po sl anstvo (15. 10. 2 017 ). Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Kro pivš ek, J . , M il avec , I. , & Likar , B. : Sl o venian wo o d industry sec to r anal ysis 56 Skl ep 13 0. redne seje, š t. 3 4 000- 2 /2 007 /5 z dne 12 . 7 . 2 007 (2 007 ). Retrieved fro m : hEp: //www. m kgp. go v. si/fi l eadm in/m kgp. go v. si/pageupl o ads/ svo /4 9seja_Skl ep_vl ade_RS. pdf (15. 11. 2 017 ). Sl o venska go zdno - l esna tehno l o š ka pl aCo rm a (2 017 ). Retrieved fro m : hEps: //www. gzs. si/zdruzenje_l esne_in_po histvene_indu strije/vsebinav2 /Razisko val na- dejavno st- pro jekD/Sl o venska- go zdno - l esna- tehno l o % C5% A1ka- pl aCo rm a- SGLTP (15. 11. 2 017 ) SprejeD skl epi o b o bravnavi o snutka Pro gram a trajno stnega razvo ja vredno tenja verige l esa. Skupna seja, š t. 3 2 3 - 01/11- 2 /4 z dne 11. 3 . 2 011 (2 011). Retrieved fro m : hEp: //www. l esena- gradnja. si/ htm l /im g/po o l / sc an0114 . pdf (15. 11. 2 017 ). Strategija trajno stne rasD sl o venskega turizm a 2 017 – 2 02 1 z dne 5. 10. 2 017 (2 017 ). Retrieved fro m : hEp: //www. m grt. go v. si/ fi l eadm in/m grt. go v. si/pageupl o ads/Strategija_turizem _ko nc no _5. 10. 2 017 . pdf (15. 11. 2 017 ). Strateš ka razvo jno - ino vac ijska partnerstva (2 017 ). Retrieved fro m : h Ep://w w w.svrk.go v.si/si/delo vna_po dro c ja/strategija_ pam etne_spec ial izac ije/ strateska_razvo jno _ino vac ijska_part- nerstva_srip/ (15. 10. 2 017 ). Uredba o em isiji sno vi v zrak iz m al ih in srednjih kuril nih naprav, š t. 007 2 8- 8/2 013 , Uradni l ist RS, š t. 2 4 /2 013 z dne 2 0. 3 . 2 013 (2 013 ). Retrieved fro m : hEps: //www. uradni- l ist. si/gl asil o - uradni- list- rs/vsebina/2 013 - 01- 086 2 ?so p=2 013 - 01- 086 2 (15. 11. 2 017 ). Uredba o sež igal nic ah o dpadko v in napravah za so sež ig o dpadko v, Š t. 007 19- 3 /2 016 , Uradni l ist RS, š t. 8/2 016 z dne 5. 2 . 2 016 (2 016 ). Retrieved fro m : hEps: //www. uradni- l ist. si/gl asil o - uradni- list- rs/vsebina/2 016 - 01- 02 85?so p=2 016 - 01- 02 85 (15. 11. 2 017 ). Uredba o zel enem javnem naro č anju, Š t. 007 14 - 2 4 /2 016 , Uradni l ist RS, š t. 51/2 017 z dne 19. 9. 2 017 (2 017 ). Retrieved fro m : hEps: //www. uradni- l ist. si/ gl asil o - uradni- l ist- rs/vsebina/2 017 - 01- 2 3 81/uredba- o - zel enem - javnem - naro c anju (15. 11. 2 017 ). Zako n o go spo darjenju z go zdo vi v l asD Republ ike Sl o venije (ZGGLRS), Š t. 3 2 3 - 01/15- 14 /59. Uradni l ist RS, š t. 9/2 016 z dne 12 . 2 . 2 016 (2 016 ). Retrieved fro m : hEps: //www. uradni- l ist. si/ gl asil o - uradni- l ist- rs/ vsebina/ 2 016 - 01- 03 4 0?so p=2 016 - 01- 03 4 0 (15. 11. 2 017 ). Zapisnik 2 3 . seje O dbo ra za go spo darstvo , š t. 06 0- 16 / 10 – 002 3 z dne 11. 5. 2 010 (2 010). Retrieved fro m : hEp: //www2 . go v. si/ zak/ Sej_dt. nsf/ 56 dfa2 7 c 153 9fda4 c 12 56 3 95004 2 c 89c / 4 2 14 3 aa 5b2 2 e7 ab6 c 12 57 7 1a003 14 b85?O penDo c um ent (15. 11. 2 017 ). Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 57 V o l . 6 6 , N o . 2 , 57 - 6 9 DO I: hEps: //do i. o rg/10. 2 6 6 14 /l es- wo o d. 2 017 . v6 6 n02 a06 SESTAVA, LASTN OSTI, UPORAB A IN REC IK LAŽ A K ERROC K A C OM POSITION , PROPERTIES AN D APPLIC ATION OF K ERROC K M atej V o vk 1 , Andrej Bel ič ič 2 , M il an Š ernek 3 * I z v l e č e k / A b s t r a c t Iz v l eč ek : Ker r o ck j e t r d k o m p o z i t n i m at er i al , s es t av l j en i z 40 u t . % p o l i m e:l m et ak r i l at a ( PM M A) i n 60 u t . % al u m i n i - j ev ega hi dr o k s i da ( ATH ) , v ez n i č l en m ed n j i m a p a j e s i l an . V t u j i s t r o k o v n i l i t er at u r i p o do bn e m at er i al e p o i m en u j ej o k o t PM M A/ATH k o m p o z i t , Ker r o ck p a j e en o o d k o m er ci al n i h i m en z a t a m at er i al . Las t n o s : PM M A s o o dv i s n e o d s t o p - n j e i n n ač i n a p o l i m er i z aci j e, n a s p l o š n o p a v el j a, da j e t r d, v o do o dp o r en i n U V o dp o r en t er s e ga l ahk o o bdel u j e. ATH j e bel , n et o k s i č en m at er i al , r el a:v n o m ehak i n n eabr az i v en t er eden i z m ed n aj bo l j r az š i r j en i h s am o u gas l j i v i h do dat k o v v p o l i m er n i h k o m p o z i :h. Zar adi t ak š n e s es t av e j e Ker r o ck m o ž n o o bdel o v a: k o t l es i n ga t er m o fo r m i r a: k o t p l as t o - m er n e m at er i al e. U p o r abl j a s e z a o p r em o n o t r an j i h p r o s t o r o v i n v gr adben i š t v u k o t fas adn i el em en t . N a m ehan s k e l as t n o s : v p l i v aj o m o r fo l o gi j a s :č n i h p o v r š i n p o l n i l a, adhez i j a n a s :č n i p o v r š i n i m ed p o l n i l o m i n p o l i m er n o m at r i co , p o r az del i t ev del cev ATH i n v s ebn o s t s i l an a o z i r o m a dr u gi h do dat k o v . Ker r o ck j e m o ž n o k em i č n o r eci k l i r a:, v en dar t ak š n i p o s t o p k i z aht ev aj o v el i k en er gi j s k i v l o ž ek . Dr u ga m o ž n o s t r eci k l i r an j a j e p o v ez o v an j e p r aš n i h del cev Ker r o ck a z v r o č i m s :s k an j em i n t u di m o ž n i m p r edho dn i m do daj an j em M M A al i p o l i es t r s k e s m o l e. V z adn j i h l e:h s o s e r az i s k av e i n r az v o j r eci k l až e o dp adn i h p r o du k t o v Ker r o ck a p r eu s m er i l e v p o v ez o v an j e l e-t eh z l es o m , k ar j e p r i v edl o do n o v i h r e- š i t ev . R eci k l i r an j u t ega k o m p o z i t a bo v p r i ho dn j e p o t r ebn o p o s v e:: v eč p o z o r n o s :. Kl j u č n e bes ede: Ker r o ck , k o m p o z i t , ATH , PM M A, PM M A/ATH , s i l an , r eci k l až a Abs t r act : Ker r o ck i s a s o l i d s u r face co m p o s i t e m at er i al , w hi ch i s co m p o s ed o f 40 w t .% o f p o l y m et hy l m et hacr y l at e ( PM M A) an d 60 w t .% o f al u m i n i u m t r i hy dr o x i de ( ATH ) fi l l er w i t h s i l an e as a co u p l i n g agen t . Si m i l ar m at er i al i s al s o cal l ed PM M A/ATH co m p o s i t e i n t he academ i c l i t er at u r e, w hi l e Ker r o ck i s o n e o f i t s co m m er ci al n am es . PM M A i s a har d m at er i al t hat i s w at er - an d U V-r es i s t an t an d eas y t o w o r k w i t h, al t ho u gh i t s char act er i s :cs dep en d o n t he degr ee an d p r o ces s o f p o l y m er i z a:o n t hat o ccu r s . ATH i s a w hi t e, n o n t o x i c m at er i al t hat i s r el a:v el y s o ) an d n o n -abr as i v e. It i s w i del y u s ed as an eff ec:v e fi r e-r et ar dan t fi l l er i n p o l y m er co m p o s i t es . Becau s e o f i t s co m p o s i :o n , t he m achi n i n g o f Ker r o ck i s s i m i l ar t o t he m achi n i n g o f w o o d. M o r eo v er , i t can al s o be t her m o fo r m ed, l i k e t her m o p l as :cs . Ker r o ck i s w i del y u s ed fo r w o r k s u r faces an d cl addi n g, w i t h bo t h i n do o r an d o u t do o r ap p l i ca:o n s . The m at er i al ’ s i n t er faci al m o r p ho l o gy , i n t er faci al adhes i o n bet w een t he fi l l er an d p o l y m er m at r i x , di s p er s i o n o f ATH p ar :cl es an d co n cen t r a:o n o f adhes i o n p r o m o :n g agen t hav e t he bi gges t i m p act s o n t he m echan i cal char act er i s :cs o f Ker r o ck . W hi l e i t i s p o s s i bl e t o chem i cal l y r ecy cl e Ker r o ck , t he en er gy r eq u i r ed fo r t hi s i s t o o hi gh fo r t hi s p r o ces s t o be p r ac:cal . An o t her o p :o n fo r r ecy cl i n g t hi s co m p o s i t e i s t o co m bi n e i t s p ar :cl es i n a ho t p r es s o r t o add M M A o r p o l y es t er r es i n befo r e p r es s i n g. H o w ev er , t her e r em ai n s m u ch w o r k t o be do n e w i t h r egar d t o eff ec:v el y r ecy cl i n g Ker r o ck . Key w o r ds : Ker r o ck , co m p o s i t e, ATH , PM M A, PM M A/ATH , s i l an e, r ecy cl i n g ga l ahko m ed hibridne, o rgansko - ano rganske m ate- rial e, saj vsebuje 4 0 ut. % po l im eDl m etakril ata (PM M A, o rganska ko m po nenta) in 6 0 ut. % al um i- nijevega hidro ksida (ATH, ano rganska ko m po nenta) ter do datke za do seganje po sebnih l astno sD. M ed o rgansko in ano rgansko ko m po nento je vzpo sta- vl jena kem ijska vez preko sil ana z m etakril no funk- c io nal no skupino . O sno ve za izdel avo to vrstnega m aterial a o pisujejo ž e Duggins in so del avc i (197 4 a; 197 4 b). Kerro c k pro izvajajo v o bl iki ko m po zitnih pl o š č (KP) razl ič nih dim enzij, barv in struktur , ki jih 1 UVOD 1 IN TROD UC TION Kerro c k je trž no im e za trd ko m po zitni m aterial (» So l i d s u r face m at er i al « , ISO 197 12 : 2 007 ), ki ga pro izvaja Ko l pa, d. d. iz M etl ike (Sl o venija). Uvrš č am o 1 Sl o venska vas 3 0, 82 6 1 J esenic e na Do l enjskem , Sl o venija 2 Ko l pa d. d. , Ro sal nic e 5, 83 3 0 M etl ika, Sl o venija 3 Univerza v Ljubl jani, Bio tehniš ka fakul teta, O ddel ek za l e- sarstvo , J am nikarjeva 101, 1000 Ljubl jana, Sl o venija * e- po š ta: m il an. sernek@ bf. uni- l j. si UDK 6 7 8. 86 Pregl edni znanstveni č l anek / Review sc ienDfi c arDc l e Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 V o vk, M . , Bel ič ič , A. , & Š ernek, M . : Co m po siDo n, pro perDes and appl ic aDo n o f Kerro c k 58 je m o ž no upo rabl jaD za o prem l janje no tranjih pro - sto ro v ter ko t fasadne el em ente. Takš en m aterial je m o ž no ko m biniraD s š tevil nim i drugim i, tudi z l eso m . V č l anku predstavl jam o l astno sD po sam eznih sestavin Kerro c ka, njiho vo m edsebo jno interakc ijo ter kem ijske o sno ve izdel ave Kerro c ka. Do dani so o pisi l astno sD in upo rabe tega ko m po zitnega m ate- rial a, m o ž no sD rec ikl iranja in po no vne upo rabe stranskih in o dpadnih pro dukto v ter o pisi združ l jivo - sD Kerro c ka z l eso m . 2 POLIM ETIL M ETAK RILAT ( PM M A) 2 POLYM ETHYLM ETHAC RYLATE ( PM M A) M akro m o l ekul o PM M A so prvič sinteDziral i l eta 193 1 (F ahl m an, 2 007 ), uvrš č am o jo v skupino po l ia- dic ijskih sm o l in tem el ji na m o no m eru m eDl m eta- kril atu (M M A). Sl ednji ustreza m o l ekul i eDl ena z m eDl no skupino (CH 3 - ) nam esto enega vo diko vega ato m a, m edtem ko drugi vo diko v ato m na istem o gl jiku nado m eš č a ac eDl na skupina (CH 3 CO O - ). Tako do bim o o sno vno eno to m o no m era: [– CH 3 – C(CH 3 )(CO O CH 3 )– ] n . Suro vina za sintezo PM M A je 2 - hidro ksi- 2 - m eDl pro pannitril , ki nastane z reakc ijo m ed ac eto no m in vo diko vim c ianido m (Enač ba … (1) (Cardarel l i, 2 008). CH 3 CO CH 3 + HCN → (CH 3 ) 2 C(O H)CN … (1) Po zneje 2 - hidro ksi- 2 - m eDl pro panenitril reagira z m etano l o m (CH 3 O H), s katerim tvo rita m etakri l atni ester . Sl edi izjem no ekso term na radikal ska po l im e- rizac ija, ki jo spo dbudijo o rganski pero ksidi (Deanin & M ead, 2 007 ) al i azo inic iato rji, ko nč ni pro dukt pa je m akro m o l ekul a PM M A (Cardarel l i, 2 008). Po l im e- rizac ija nasto pi v treh ko rakih: inic iac ija (al i akDva- c ija), pro pagac ija verige in term inac ija (zakl juč evanje - o bl iko vanje ko nč ne m akro m o l ekul e). PM M A je pro zo ren in to g ter trden pl asto m er , do bro o dpo ren na atm o sferske vpl ive in UV sevanje (Deanin & M ead, 2 007 ). Zgo rnja tem peratura, pri kateri je PM M A upo raben za o bdel avo , je 90 ° C, tem peratura stekl astega preho da (T g ) pa pribl iž no 105 ° C (N avo dnik & Ko pč ič , 1998; Cardarel l i, 2 008). PM M A je do bro o bsto jen v al ifatskih o gl jiko vo dikih, nepo l arnih to pil ih, vo dnih razto pinah kisl in in baz, m aš č o bah in al ko ho l ih (do 3 0 % ). N eo bsto jen je v po l arnih to pil ih (kl o rirani o gl jiko vo diki), al ko ho l ih (nad 3 0 % ), benzo l vsebujo č em benc inu, š piritu, ni- tro l akih in nitro razredč il ih, ko nc entriranih kisl inah in do l o č enih m ehč al ih. Go ri s svetl eč im in prasketa- jo č im pl am eno m , pri tem pa ne kapl ja in go ri prak- Dč no brez o stanko v. PM M A je fi zio l o š ko nenevaren, o ziro m a nestrupen. M o ž no ga je brizgaD, ekstrudi- raD, term o fo rm iraD (J agger & O kdeh, 1995), l epiD, variD, brusiD in vrtaD (N avo dnik & Ko pč ič , 1998). Po vrš ina trdnega PM M A je m o no po l arna, o zi- ro m a izraž a l e el ektro n- do no rske interakc ije (γ – ), m edtem ko el ektro n- akc epto rskega param etra ni m o č zaznaD (Chibo wski et al . , 2 002 ; Radel c zuk et al . , 2 002 ). V redno st pro ste po vrš inske energije PM M A je m ed 4 0, 6 in 4 1, 9 m J /m 2 (Radel c zuk et al . , 2 002 ), o bstajajo pa razl ike pri izm erjeni pro sD po vrš inski energiji v o dvisno sD o d vl až no sD o ko l ja (Ho l ysz et al . , 2 008). Gl ede o dpo ra na o genj in viso ke tem perature je po trebno po udariD, da se zam rež en PM M A ne to pi, m o dul el asDč no sD (E') pa ne pade znač il no , Sl i k a 1. G r af an al i z e r az p ada PM M A ( p o l i m e:l m et ak r i l at ) z di fer en č n o di n am i č n o k al o r i m et r i j o ( DSC) o b p r i s o t n o s : z r ak a ( p r ek i n j en a č r t a) i n du š i k a ( p o l n a č r t a) . M as a PM M A j e z n aš al a 15,5 o z i r o m a 9,8 m g, s t o p n j a s egr ev an j a p a 20 ° C m i n -1 ( Pet er s o n et al ., 1999) Fi gu r e 1. Ov er l ay o f di ff er en :al dy n am i c cal o r i m et r y ( DSC) s can s co l l ect ed u n der ai r ( das hed l i n e) an d n i t r o gen ( s o l i d l i n e) . The m as s es o f PM M A ( p o l y - m et hy l m et hacr y l at e) s am p l es ar e 9,8 an d 15,5 m g fo r s can s u n der N 2 an d ai r , r es p ec:v el y . The hea:n g r at e i s 20 ° Cm i n -1 ( Pet er s o n et al ., 1999) V o vk, M . , Bel ič ič , A. , & Š ernek, M . : Sestava, l astno sD, upo raba in rec ikl až a Kerro c ka Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 59 do kl er se ne po javi term ič ni razpad (F o rrest, 2 002 ). Sl ednji je o dvisen o d sto pnje po l im erizac ije po l i- m era, priso tno sD o ziro m a ko nc entrac ije kisika in duš ika v eksperim ental nem o ko l ju (Sl ika 1), vel iko sD vzo rc ev ter tudi o d nač ina po l im erizac ije. Tako je na prim er PM M A, ki je po l im eriziran z inic iato rjem ben- zo il pero ksido m , m anj stabil en o d term ič no po l i - m eriziranega PM M A brez priso tno sD inic iato rjev (Piel ic ho wski & N juguna, 2 005). Term ič ni razpad PM M A je seveda o dvisen tudi o d eksperim ental nih po go jev, zato se ugo to vitve razisko val c ev v l iteraturi tudi razl ikujejo (Kashiwagi et al . , 1986 ; Peterso n et al . , 1999; F o rrest, 2 002 ; F errio l et al . , 2 003 ; Piel ic ho wski & N juguna, 2 005). V gradbeniš tvu se PM M A upo rabl ja za zastekl i- tve streh, pregradne stene za rastl injake in zim ske vrto ve, sanitarne instal ac ije, ko pal ne kadi, tuš kadi, bazene, kabine za tuš iranje, sanitarne c el ic e, pro - zo rne c evo vo de itd. M o ž no ga je upo rabiD v o pDki, pri izdel avi go spo dinjskih aparato v, v el ektro tehniki, avto m o bil ski in l etal ski industriji, v pisarniš ki o pre - m i, rekl am nih pano jih in razni signal izac ijski o prem i ter v m edic ini (N avo dnik & Ko pč ič , 1998). 3 ALUM IN IJEV HID ROK SID ( ATH) 3 ALUM IN UM TRIHYD ROXID E ( ATH) so n, 2 006 ), do sto pno sD v š iro kem spektru vel iko sD in o bl ik ter m o ž no sD po vrš inske o bdel ave. Po go sto je po trebno do daD 50 % al i več po l nil a, ki naj bi bil o enako m erno razpo rejeno v po l im erni m atric i, da bi zago to vil i do ber o dpo r pro D o gnju (Ro tho n, 2 003 ; M o uritz & Gibso n, 2 006 ). Pri go renju je ATH akDven tako v trdnem ko t praš natem stanju, zato je izjem no uč inko vit pri duš enju o gnja in dim a. Gl avni m ehani- zem v trdnem stanju pri duš enju o gnja je abso rpc ija to pl o te (M o uritz & Gibso n, 2 006 ). Zač etek term i- č nega razpada ATH je m ed 180 in 2 00 ° C (Cam ino et al . , 2 001; Lao uDd et al . , 2 009; Hul l et al . , 2 011), ko se zač ne spro š č aD vo da in nastajaD al um inijev o ksid (Enač ba … (2 )), nadal jnji razpad pa po teka m ed 2 2 0 in 4 4 0 ° C (Cam ino et al . , 2 001; M o uritz & Gibso n, 2 006 ). Pri po po l nem razpadu izgubi 3 4 , 6 % vo de (Ro tho n, 2 003 ), tem peratura rekristal izac ije pa je 2 000 ° C (Basaran et al . , 2 008). 2 Al (O H) 3 → Al 2 O 3 + 3 H 2 O … (2 ) Reakc ija razpada se po javi v dveh sto pnjah, ki sta o dziv endo term nih tranzic ij. V m esni pro dukt, znan ko t bo ehm it (Al O O H), im a vel iko m anjš o endo term no energijo . Sic er pa to tranzic ijo bo l je zaznam o pri več ji vel iko sD del c ev ATH (Ro tho n, 2 003 ; Lao uDd et al . , 2 009), kar je razvidno na sl iki (Sl ika 3 ). ATH je zel o Sl i k a 3. Vp l i v v el i k o s : del cev ATH ( al u m i n i j ev ega hi - dr o k s i da) n a n j ego v r az p ad ( R o t ho n , 20 0 3) Fi gu r e 3. The eff ect o f p ar :cl e s i z e o n t he deco m - p o s i :o n p at hw ay o f ATH ( al u m i n i u m t r i hy dr o x i de) ( R o t ho n , 20 0 3) Sl i k a 2. St r u k t u r n a fo r m u l a ATH . Fi gu r e 2. St r u ct u r e fo r m u l a o f ATH . ATH (Al (O H) 3 ) je krhek, bel , neto ksič en m aterial , to pen v m o č nih kisl inah in bazah, rel aDvno m ehek (trdno st po M o hsu je pribl iž no 3 ) in neabraziven. J e akDvni anDpireDk in eden izm ed najbo l j razš irjenih sam o ugasl jivih (pro Dvž ignih) do datko v o z. po l nil po - l im ero v in po l im ernih ko m po zito v. O bstaja več kri- stal nih o bl ik al um inijevega hidro ksida, a l e gibsit se upo rabl ja ko t pro Dvž igni do datek (Ro tho n, 2 003 ). Pril jubl jen je zaradi nizke c ene, do bre spo so b n o sD duš enja o gnja in neto ksič nega dim a (M o uritz & Gib- Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 V o vk, M . , Bel ič ič , A. , & Š ernek, M . : Co m po siDo n, pro perDes and appl ic aDo n o f Kerro c k 6 0 uč inko vit pri zm anjš evanju sto pnje spro š č anja to pl o - te, zaradi č esar upo č asnjuje piro l izo . N jego va priso t- no st v ko m po ziDh zm anjš a o ddano to pl o to za 15 do 4 0 % , o dvisno o d do vajane energije (Kam insky et al . , 2 004 ). Pri endo term nem razpadu po l nil o v po l im erni m atric i abso rbira nekaj več ko t po l o vic o energije, ki se spro š č a pri go renju, vendar pa o bstaja razl ika m ed abso rpc ijo energije pri trdni in pl inasD fazi m ineral nih po l nil (Hul l et al . , 2 011). Reakc ija razpada ATH im a več razl ič nih vpl ivo v na go renje po l im era v katerem se nahaja (M o uritz & Gibso n, 2 006 ): • abso rbira 1050 kJ /kg ATH, zaradi č esar se po l i- m er o hl aja, • nastal i Al 2 O 3 pri razpadu ATH o bl ikuje to pl o tno izo l ac ijo po l im era, • spro š č ena vo dna para redč i ko nc entrac ijo vnet- l jivih pl ino v in o bl ikuje nastanek pl inske za- š č itne pl asD. ATH je uč inko vit pro Dvž igni do datek za razl ič ne po l im ere: po l iester, epo ksi sm o l e, eDl en- pro pil en- dien- terpo l im er (EPDM ) (M o uritz & Gibso n, 2 006 ; Bal ac handran et al . , 2 012 ; Shi et al . , 2 012 ). V endar pa z do dajanjem ATH ne do sež em o nujno enake sto p- nje o dpo ra pro D o gnju, ki ga izkazujejo ž e po naravi o dpo rni po l im eri, ko t so feno l ne sm o l e (M o uritz & Gibso n, 2 006 ). Upo raba ATH ko t po l nil a in zaviral c a o gnja je m o ž na tudi v tako im eno vanih l esno - pl asDč - nih ko m po ziDh (W PC) (Garc ia et al . , 2 009). Tudi v Kerro c ku im a ATH nal o go po l nil a in pro D- vž ignega do datka (izbo l jš a to pl o tno stabil no st in pre- vo dno st), hkraD pa zm anjš a po rabo po l im era PM M A ter izbo l jš a diel ektrič ne l astno sD (Duggins, 197 4 b). O bič ajno vel ja, da im ajo po l nil a v o bl iki dro bnih del - c ev (prahu, kristal o v) po m em bno vl o go pri m ehanskih l astno sDh ko m po zita, saj izbo l jš ajo tl ač no in striž no trdno st ko m po zito v, zm anjš ajo pa natezno trdno st in po več ajo utrudl jivo st m aterial a. Po l eg vel iko sD del c ev, o bl ike, dim enzijskega razm erja, po razdel itve v po l i- m erni m atric i in el asDč nega m o dul a vseh sestavin l ahko na o bnaš anje sistem a (ko m po zita) s praš kasDm i po l nil i vpl ivajo tudi: m o č adhezivne vezi m ed po l i- m erno m atric o in po l nil o m ter po razdel itev in agl o - m erac ija del c ev. N a spl o š no vel ja, da se zaradi po l nil a vo l jno st m atric e zm anjš a in po stane bo l j krhka ter o d- visna o d vel iko sD del c ev (Basaran et al . , 2 008). Pri upo rabi al um inijevega hidro ksida ko t po l nil a je po trebno zago to viD njego vo ko m paDbil no st s po - l im ero m . Reš itev je v upo rabi o rgano - sil ano v, na ka- tere se ATH do bro o dziva in so do ber izbo r za m o di- fi kac ijo njego ve po l arne po vrš ine (Ro tho n, 2 003 ). Pro sta po vrš inska energija ATH znaš a 2 15, 2 2 m J /m 2 , o d tega znaš a disperzni del 4 2 , 59 m J /m 2 , po l arni pa 17 2 , 6 3 m J /m 2 (Bunker et al . , 2 008). Bunker in so de- l avc i (2 008) so izrač unal i del o adhezije v sistem u PM M A+ATH, ki je znaš al o 14 0 m J /m 2 , vendar pa je pri tem po trebno po udariD, da niso upo rabil i o pri- jem al nega sredstva, č igar vl o go o pisujem o v nasl ed- njem po gl avju. 4 SILAN 4 SILAN E Sil ani z nizko m o l ekul sko m aso , ki vsebujejo o r- ganske funkc io nal ne skupine z afi niteto za do l o č en po l im er , so o prijem al na sredstva, ki se jih upo rabl ja za o jač anje pl asto m ero v in duro m ero v s stekl enim i vl akni al i drugim i m ineral nim i po l nil i (Saec htl ing, 1995). Upo rabo sil ano v pri izdel avi Kerro c ku po do b- nih ko m po zitnih pl o š č o pisuje ž e O sbo rn s so del avc i (1981). V ko m po zitnih pl o š č ah Kerro c k je sil an vezni č l en m ed ATH in PM M A. Pri tem je po trebno zago - to viD, da se o rganska funkc io nal na skupina sil ana ujem a z m atric o po l im era, saj l e tako l ahko vzpo sta- vim o kem ijsko vez m ed tem a dvem a el em ento m a (Ro tho n, 2 003 ). Hidro l izirana sil ano l skupina reagira s hidro ksil nim i skupinam i na po vrš ini ano rganske ko m po nente in tako nastanejo vo diko ve vezi. Sl edi ko ndenzac ija, pri kateri se tvo rijo o ksanske vezi. N a- stanek o ksanskih in vo diko vih vezi je reverzibil na reakc ija (W al ker , 2 003 ). Substrat im a l ahko na m o l ekul arno strukturo depo niranega sil ana (M EM O ) kl juč en vpl iv. Pl asD depo n iranih m o l ekul sil ana so l ahko kem ijsko al i fi zi - kal no vezane (angl . » c hem iso rbed and physiso r- bed« ) na po vrš ini m ineral nih substrato v. Ko l ič ina kem ijsko in fi zikal no vezanih m o l ekul je o dvisna o d: (i) kem ijske funkc io nal no sD po vrš ine substrata, (ii) ko l ič ine depo niranega sil ana in (iii) pH o ko l ja, ki je o dvisen o d kisl o /bazič nih l astno sD substrata. Sto p- nja kem iso rpc ije je pri sil anu M EM O najviš ja na nev- tral nih substraDh, pri kisl ih al i bazič nih substraDh pa je bo l j o dvisna o d kem ijske funkc io nal no sD po vrš ine. Ko m erc ial no do sto pni sil ani im ajo o bič ajno al - ko ksi o sno vo in vsebujejo l e eno o rgansko skupino (O R), ki je vezana na sil ic ij: R – Si – (O R) 3 . R predstav - l ja hidro l izirajo č o skupino , ki reagira s hidro ksil nim i V o vk, M . , Bel ič ič , A. , & Š ernek, M . : Sestava, l astno sD, upo raba in rec ikl až a Kerro c ka Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 6 1 skupinam i na po vrš ini po l nil a. Skupina O R je po ve- zana preko hidro l iDč no stabil ne vezi m ed sil ic ijem in o gl jiko m . Lahko je inertna al i pa vsebuje reakDvne funkc io nal ne o rganske skupine, ko t so vinil na, am ino , akril na in tako naprej (Ro tho n, 2 003 ). Sil ani so l ahko uč inko viD tako , da jih predho dno nanesem o na substrat, al i pa jih do dajam o ko t adi- Dve raznim prem azo m . Do bra l astno st sil ano v je, da prepreč ujejo agl o m erac ijo del c ev, izbo l jš ajo o m o č e- nje, po več ajo hidro fo bno st, izbo l jš ajo ko ro zijsko o d- po rno st, el ektrič no prevo dno st v prevo dnih sistem ih in o dpo rno st na kisl ine, z m edsebo jno po vezavo pa tvo rijo ko m pl eksne tridim enzio nal ne m rež e (Ro t- ho n, 2 003 ; W al ker , 2 003 ). Pri upo rabi sil ano v v sis - tem ih s po l nil i se l ahko sprem eni tudi reo l o gija. Sil ani (predvsem am ino - sil ani) l ahko del ujejo ko t utrjeval c i al i po speš eval c i utrjevanja v epo ksidnih in uretanskih l epil ih, s tem pa tudi zm anjš ajo upo rabni č as m eš anic e (W al ker , 2 003 ). 5 K EM IJSK E OSN OVE SIN TEZ E K ERROC K A 5 C HEM IC AL B ASIS OF K ERROC K SYN THESIS Gl avni m ehanizem pri sintezi Kerro c ka je radi- kal ska po l im erizac ija M M A v PM M A. Po l im erizac ija s pro sDm i radikal i vkl juč uje nestabil ne kem ijske vrste (R – pro sD radikal i) s pro sDm i el ektro ni. Pro sD radikal i l ahko nastanejo s kem ijsko reakc ijo , npr . z razpado m o rganskih pero ksido v, ko t je benzo il - per - o ksid (Cardarel l i, 2 008). Radikal ska po l im erizac ija PM M A pri pro izvo dnji Kerro c ka sl edi trem ko rako m : 1.F aza inic iac ije H3 C CH3 I I H3 C- C- N =N - C- CH3 M o l ekul a inic iato rja razpade v radikal sko o bl iko : I → 2 R* (Sl ika 4 ). 2 .F aza pro pagac ije(rast verig) Radikal i inic iato rja akDvirajo m o l ekul o m o no - m era v radikal sko o bl iko : R* + M → RM * (Sl ika 5). Sl i k a 4. F az a i n i ci aci j e: m o l ek u l a i n i ci at o r j a az o -bi s - i s o bu :r o n i t r i l r az p ade v r adi k al s k o o bl i k o Fi gu r e 4. In i :a:o n p has e: di s i n t egr a:o n o f i n i :at o r m o l ecu l e az o -bi s -i s o bu :r o n i t r i l e Po akDvac iji se s hitro veriž no reakc ijo vel iko š tevil o o stal ih m o no m ernih eno t » pripne« na akD- vne m o l ekul e (adic ija), kar spro ž i rast verig (Sl ika 6 ). 3 .F aza term inac ije (prekinitev o z. zakl juč ek reakc ije) Reakc ija se zakl juč i, ko akDvno stni radikal iz- gine. To se l ahko zgo di z vezavo dveh radikal skih verig al i preno so m radikal skega m esta na neko drugo m o l ekul o . Sl i k a 5: F az a p r o p ag aci j e: r adi k al i i n i ci at o r j a ak :v i r a - j o m o l ek u l o m o n o m er a v r adi k al s k o o bl i k o Fi gu r e 5: Pr o p aga:o n p has e: i n i :at o r r adi cal s ac: - v a:n g t he m o n o m er m o l ecu l e i n t o t he r adi cal fo r m Sl i k a 6. Adi ci j a m o n o m er n i h en o t n a ak :v n e m o l ek u l e Fi gu r e 6. Addi :o n o f m o n o m er u n i t s o n ac:v e m o l ecu l es Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 V o vk, M . , Bel ič ič , A. , & Š ernek, M . : Co m po siDo n, pro perDes and appl ic aDo n o f Kerro c k 6 2 5.1 REAKC IJE SILAN A Z ATH IN M M A 5.1 REAC TION OF SILAN E W ITH ATH AN D M M A N ajprej je po trebno hidro l iziraD sil ansko sku- pino , sl edi vezava vo dika na po vrš ino (Sl ika 7 ), nato ko ndenzac ija in po l im erizac ija ter reakc ija s po l im e- ro m . Hidro l iza se l ahko o dvija na po vrš ini del c ev ATH o b priso tno sD vo de al i v razto pini pred upo rabo . V nevtral nih in rahl o kisl ih vo dnih razto pinah hidro - l iza po teka hitro , v o gl jiko vo diko vih to pil ih pa po č asi (W al ker , 2 003 ). Po hidro l izi sil ana se vzpo stavi kem ij- ska vez m ed njim in ATH, na drugi strani m o l ekul e sil ana pa im am o akril no vinil no skupino (O R), ki vsto pa v radikal sko reakc ijo m ed po l im erizac ijo M M A. Pri tem se tvo ri prim arna kem ijska vez m ed sil ano m in PM M A (J o ni et al . , 2 010). 5.2 D OD ATK I 5.2 AD D ITIVES V disperzijo Kerro c ka se do dajajo š e zam rež e- val c i, razni do datki, m ehč al a, Dkso tro pna sredstva, pigm enD, l o č il na sredstva, inhibito rji in katal izato rji. Upo raba do datko v in njiho v vpl iv na l astno sD PM M A/ ATH ko m po zito v je o pisana tudi v nekaterih patenDh, ko t so na prim er US 4 2 51 57 6 (O sbo rn et al . , 1981), US 4 916 17 2 (Hayashi & Kam eda, 1990), US 5 07 9 2 7 9 (Hayashi & Kam eda, 1992 ) in US 5 7 08 06 6 (O trem ba et al . , 1998). 6 LASTN OSTI IN UPORAB A K ERROC K A 6 C HARAC TERISTIC S AN D APPLIC ATION S OF K ERROC K N a spl o š no so m ehanske l astno sD po l im ernih ko m po zito v z ano rganskim i po l nil i m o č no o dvisne o d m o rfo l o gije sDč ne po vrš ine (o bl ika del c ev po l - nil a, njiho va vel iko st in po razdel itev) (J o ni et al . , 2 010) in sto pnje adhezije m ed po l im erno m atric o in po l nil o m . M o č nejš a adhezijska vez po vzro č a več jo ko nč no natezno trdno st m aterial a, a zm anjš a nje- go vo vo l jno st v prim erjavi z vo l jno stjo po l im erne m atric e sam e (Sl ika 8). N a drugi strani sl abitev adhe - zivne vezi m ed po l nil o m in m atric o zm anjš a ko nč no m o č m aterial a, a po več a njego vo vo l jno st (Basaran et al . , 2 008). Sl i k a 7. H i dr o l i z a i n k o n den z aci j a s i l an a t er n j ego v a v ez av a n a p o v r š i n o ATH ( p r i r ej en o p o Jo n i et al ., 20 10 ) Fi gu r e 7. H y dr o l y s i s an d co n den s a:o n o f s i l an e an d i t s r eac:o n w i t h ATH s u r face ( adap t ed fr o m Jo n i et al ., 20 10 ) Sl i k a 8. En o o s n e n at ez n e n ap et o s t n o -defo r m aci j s k e k r i v u l j e k o m p o z i t o v : A ( s p r o m o t o r j em adhez i j e) , B ( br ez do dat k o v ) i n C ( z o dbo j n i m p r o m o t o r j em ) p r i t em p er at u r ah 24 i n 75 ° C ( p r i r ej en o p o Bas ar an et al ., 20 0 8) Fi gu r e 8. U n i ax i al t en s i o n s t r es s -s t r ai n cu r v es fo r co m p o s i t es : A ( w i t h adhes i o n p r o m o :n g addi :v e) , B ( w i t ho u t addi :v es ) an d C ( w i t h debo n di n g p r o m o :n g addi :v e) at 24 an d 75 ° C ( Bas ar an et al ., 20 0 8) V o vk, M . , Bel ič ič , A. , & Š ernek, M . : Sestava, l astno sD, upo raba in rec ikl až a Kerro c ka Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 6 3 Pri ko m po ziDh z do danim pro m o to rjem adhezije v tl ač nem o bm o č ju ni o paziD degradac ije trdno sD, m edtem ko se pri ko m po zitu brez pro m o to rjev kaž e degradac ija tako v nateznem ko t v tl ač nem o bm o č ju. To je verjetno po sl edic a dejstva, da je v o bm o č ju na- tega PM M A m atric a prevzel a vse o brem enitve (in s tem tudi l astno sD m aterial a), saj se ATH o dl epi o d m atric e al i pa se prel o m i na intergranul arni ravni in nastanejo razpo ke. V tl ač nem o bm o č ju se te razpo ke zaprejo , vsi sestavni el em enD zo pet del ujejo ko t ko m - po zit, v po l nil u pa nastane tudi defo rm ac ija. Po sl e- dic a tega je nesim etrič na histerezna zanka (Sl ika 9 desno ), ki prikazuje o bnaš anje ko m po zita z o dbo jnim pro m o to rjem (Basaran et al . , 2 008). M ehanske l astno sD PM M A/ ATH ko m po zita so tudi o draz disperzije ATH del c ev, ki pa je ravno tako o dvisna o d interakc ije na sDč ni po vrš ini m ed ATH in PM M A. J o ni in so del avc i (2 010) so pro uč eval i vpl iv ko l ič ine sil ana na m ehanske l astno sD ko m po zita in ugo to vil i, da se je pri več jih ko nc entrac ijah sil ana (npr . 5 in 2 5 ut. % ) T g prem aknil a v niž je tem peraturno o b- m o č je v prim erjavi s č isDm PM M A in o stal im i PM M A/ ATH ko m po ziD z razl ič no vsebno stjo sil ana. Zaradi o dveč nega sil ana se struktura sDč ne po vrš ine nam reč ni izbo l jš al a. Pri 0, 5 ut. % del ež u sil ana pa se je T g ko m po zita prem aknil a v rahl o viš je tem pera- turno o bm o č je, struktura in adhezija na sDč ni po vr- š ini pa se je izbo l jš al a. V pl iv sil ana na Ro c kwel l o vo trdno st in Yo ungo v m o dul je bil po do ben vpl ivu na dinam ič ne m ehanske l astno sD. Pri o pDm al ni ko l ič ini sil ana (1 ut. % pri 10 ut. % ATH v ko m po zitu) sta Ro c k- wel l o va trdno st in Yo ungo v m o dul kazal a najbo l jš e vredno sD, kar je po sl edic a interakc ije na sDč ni po vr- š ini m ed ATH in PM M A. Yo ungo v m o dul in Ro c kwel l - o va trdno st PM M A/ ATH ko m po zita sta to rej najbo l j o dvisna o d disperzije in l o č eno sD ATH del c ev v po l i- m erni m atric i PM M A (J o ni et al . , 2 010). El asDč ni m o dul m aterial a ko t je Kerro c k je o d- visen o d pro sto rninske vsebno sD ATH in tem pera- ture (Sl ika 10). Z naraš č ajo č o vsebno stjo ATH o d 3 3 do 4 9 vo l um enskih % se el asDč ni m o dul izbo l jš a za 3 5 % , o b naraš č ajo č i tem peraturi o d 0 do 94 ° C pa se zm anjš a za 6 0 % (Stapo untzi et al . , 2 009). Sl i k a 9. H i s t er ez n e z an k e s t r i ž n e n ap et o s : v o dv i s n o s : o d s t r i ž n e defo r m aci j e z a k o m p o z i t s p r o m o t o r j em adhez i j e ( l ev o ) i n o dbo j n i m p r o m o t o r j em ( des n o ) p r i 24 ° C i n am p l i t u di s t r i ž n e defo r m aci j e 0 ,6 % ( Bas ar an et al ., 20 0 8) Fi gu r e 9. St r es s -s t r ai n hy s t er es i s l o o p s fo r co m p o s i t e w i t h adhes i o n p r o m o :n g addi :v e ( l e)) an d co m p o s i t e w i t h debo n di n g p r o m o :n g addi :v e ( r i ght ) at di ff er en t t em p er at u r es ( Bas ar an et al ., 20 0 8) Sl i k a 10 . El as :č n i m o du l ATH -PM M A k o m p o z i t a v o dv i s n o s : o d v s ebn o s : ATH i n t em p er at u r e ( St ap - o u n t z i et al ., 20 0 9) Fi gu r e 10 . Fl ex u r al m o du l u s v s . fi l l er v o l u m e fr ac:o n fo r ATH -PM M A co m p o s i t es ( St ap o u n t z i et al ., 20 0 9) Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 V o vk, M . , Bel ič ič , A. , & Š ernek, M . : Co m po siDo n, pro perDes and appl ic aDo n o f Kerro c k 6 4 Utrudl jivo st, o ziro m a ž ivl jenjska do ba ko m po - zita je ravno tako o draz jako sD po vrš inske vezi m ed po l nil o m in m atric o . Prispevek del c ev ATH po l nil a k m ehanizm u prenaš anja sil v ko m po zitu brez pro m o - to rja je m anjš i ko t pri ko m po zitu z do danim pro m o - to rjem adhezije. Ta m ehanizem pa je o dvisen tudi o d jako sD vezi na sDč ni po vrš ini m ed po l nil o m in m a- tric o . Priso tno st del c ev po l nil a o č itno zm anjš a ž iv - l jenjsko do bo in po več a utrudl jivo st ko m po zita. Kl juč na razpo ka v ko m po zitu, ki po vzro č i njego vo pretrganje, nastane š el e takrat, ko razpade po l i- m erna m atric a, zato je ž ivl jenjska do ba ko m po zita o dvisna o d sto pnje napeto sD v sam i po l im erni m a- tric i (Basaran et al . , 2 008). 6.1 OB D ELAVA K ERROC K A 6.1 PROC ESSIN G OF K ERROC K Kerro c k je m aterial z zel o razno vrstno upo rabo . M o ž no ga je upo rabl jaD za kuhinjske pul te, ko pal ni- š ke el em ente (Duggins, 197 4 a in 197 4 b), po m ival na ko rita (Peters & Yo ung, 2 003 ), fasadne el em ente (M i- hel ič , 2 011), rekl am ne pano je, o prem o javnih in tako im eno vanih č isDh pro sto ro v (bo l nic , farm ac evtskih, m edic inskih ter o stal ih l abo rato rijev). N jego vo estet- sko vredno st po več ajo razni barvni in granitni uč inki (Buser et al . , 197 8; Buser et al . , 197 9). Lahko ga sko - bl jam o , brusim o , rezkam o , struž im o , vrtam o , term i- č no o bl ikujem o in l epim o . V si po sto pki o bdel ave so natanč no o pisani v navo dil ih pro izvajal c a, zato bi se v tem č l anku po sveDl i l e term ič nem u o bl iko vanju, o zi- ro m a tako im eno vanem u » term o fo rm iranju« . Term ič no o bl iko vanje Kerro c ka o m o go č a nje- go va vsebno st PM M A. Term o fo rm iranje po teka tako , da m aterial segrevam o in nato preo bl ikujem o . N a ta nač in je m o go č e izdel aD trajne tridim enzio - nal ne skl ede (um ival niki, po m ival na ko rita, tuš kadi ipd. ). Pred term o fo rm iranjem m o ram o zago to viD enako m erno segrevanje po vrš ine Kerro c k pl o š č e, da zm anjš am o o ziro m a izl o č im o vpl iv tem peraturnih gradiento v, ki l ahko po vzro č ijo po jav gub in razpo k (Peters & Yo ung, 2 003 ). Segrevam o jih l ahko v to - pl o zrač nih peč eh al i vro č ih sDskal nic ah z el ektrič nim i grel c i na tem peraturi 16 0 ± 10 ° C. Peters in Yo ung (2 003 ) pripo ro č ata tem peraturni razpo n m ed 13 5 in 17 0 ° C, vendar po udarjata, da je tem peratura o d- visna o d barve KP in del ež a ATH v njej. Pri segreva- nju je treba paziD, da tem peratura ne presež e m eje 17 0 ° C, saj l ahko po š ko duje po vrš ino pl o š č e, pri prenizki tem peraturi pa se l ahko m aterial o b term o - fo rm iranju zl o m i al i pa na m estu krivl jenja zbl edi (Peters & Yo ung, 2 003 ). Bel jenje m aterial a m ed term o fo rm iranjem je po sl edic a l o m l jenja in dezin- tegrac ije del c ev po l nil a. Pri vseh tem peraturah in sto pnjah term o fo rm iranja se sto pnja bel jenja več a z vsakim nasl ednjim c ikl o m term o fo rm iranja zaradi več je go sto te enDtet, ki l o m ijo svetl o bo . Pri term o - fo rm iranju pri niž jih tem peraturah je l o m l jenje del - c ev po l nil a gl avni m ehanizem defo rm ac ije, kar po vzro č a viš jo intenziteto bel jenja m aterial a ko t pri term o fo rm iranju pri viš jih tem peraturah. N ad T g PM M A je defo rm ac ija v po l im eru zm erna. V el ika m ikro - defo rm ac ijska o bm o č ja o ko l i agl o m erato v ATH nad 100 ° C pa po vzro č ajo dezintegrac ijo del c ev in ne njiho v l o m (Gunel & Basaran, 2 009). 7 REC IK LIRAN JE K ERROC K A 7 REC YC LIN G OF K ERROC K Kerro c k l ahko rec ikl iram o z depo l im erizac ijo al i piro l izo , vendar o bo je zahteva vel ik energijski vl o ž ek. Druga m o ž no st rec ikl až e je predel ava o dpadnih pro - dukto v z do dajanjem PM M A sm o l e, o ziro m a dru- gega pl asto m era in predel avo zam rež enih po l im ero v s po sebnim i do datki ter po no vnim tal jenjem o d- padka in preo bl iko vanjem (Ko č evar & Bel ič ič , 2 009). Piro l iza PM M A je sic er ž e ustal jen nač in prido bivanja m o no m era m eDl m etakril ata (M M A), saj je pri 4 50 ° C m o ž no prido biD kar 97 , 2 % M M A. S piro l izo ko m po - zita PM M A/ ATH pa je m o ž no prido biD l e 58 % m o - no m era M M A. Z zniž anjem tem perature na 4 00 ° C se rahl o po več a del ež prido bl jenega M M A na 6 5 % . Tako nizek del ež prido bl jenega M M A je po sl edic a vpl iva vo de, ki se spro š č a pri piro l izi ATH in kem ič nih stabil izato rjev v ko m po zitu (Kam insky et al . , 2 004 ). Ko č evar in Bel ič ič (2 009) sta razvil a drugač en po - sto pek rec ikl iranja ko m po zita. Ta tem el ji na po vezo - vanju upraš enega ko m po zitnega o dpadka PM M A/ ATH. Prim erno ko l ič ino o dpadnih praš nih del c ev al i del c ev do vel iko sD 1 c m x 1 c m je m o ž no sDskaD pri po viš ani tem peraturi (m ed 12 0 in 2 50 ° C). Pri takš nih po go jih se del c i po vež ejo v dim enzijsko stabil en, trden ko nč ni izdel ek s trdno in gl adko po vrš ino . Gl av - na predno st tega po sto pka je, da o m o go č a c eno vno sprejem l jivo rec ikl iranje vel ikih ko l ič in praš nega ko m - po zitnega o dpadka (Ko č evar & Bel ič ič , 2 009), vendar je zaradi estetskih in nekaterih m ehanskih ter fi zikal - nih l astno sD neprim eren za upo rabo v ko m erc ial ne nam ene. Tuš ar in so del avc i (2 011) so za o dpadne V o vk, M . , Bel ič ič , A. , & Š ernek, M . : Sestava, l astno sD, upo raba in rec ikl až a Kerro c ka Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 6 5 pro dukte Kerro c ka v o bl iki praš nih del c ev naš l i po po l - no m a drugač no reš itev in jih upo rabil i ko t po l nil o za asfal t. Kerro c k prah po zrnavo sD nam reč ustreza po l - nil u, ki je najm anjš a kam nita frakc ija v asfal tni zm esi, zato so z do dajanjem prahu izbo l jš al i o dpo rno st as- fal tne zm esi na tvo rjenje ko l esnic in na po kanje pri nizkih tem peraturah. V pretekl ih nekaj l eDh so po tekal e raziskave in razvo j no vih nač ino v rec ikl až e, o ziro m a po no vne upo - rabe o dpadnih in stranskih pro dukto v Kerro c ka. Skupni im eno val ec teh raziskav je bil a po vezava m ed Kerro c ko m in l eso m ter ideja o izbo l jš anju l astno sD l esno - pl asDč nih ko m po zito v, o ziro m a prido bitev no - vega ko m po zitnega sistem a, ki vkl juč uje Kerro c k in l es. Avto rji so pri tem pro uč eval i ko m paDbil no st Ker- ro c ka in l esa, o ziro m a vzpo stavl janje adhezije m ed Kerro c ko m in l eso m . Ugo to vl jeno je bil o , da je z l epil i, ki se najpo go steje upo rabl jajo v l esni industriji (urea- fo rm al dehid (UF ), m el am in- urea- fo rm al dehid (M UF ) in feno l - fo rm al dehid (F F )), Kerro c k m o go č e l epiD z l eso m in pri tem do seč i rel aDvno viso ke vredno sD striž ne trdno sD l epil nega spo ja (V o vk & Š ernek, 2 015). V teh raziskavah se je najbo l je o bnesl o M UF l epil o , pri katerem je po vpreč na striž na trdno st l epil - nega spo ja do segl a 14 , 7 2 N /m m 2 . V drugem č l anku avto rji po nudijo reš itev za izbo l jš anje striž ne trdno sD l epil nega spo ja m ed Kerro c ko m (PM M A/ ATH ko m po - zit) in l eso m z upo rabo l epil a za l es in sil ano v (V o vk et al . , 2 014 ). Predvidel i so , da je na po vrš ini Kerro c ka do vo l j o dprDh po vrš in ATH del c ev, kjer se nahajajo pro ste – O H skupine, na katere je m o ž no vezaD sil ane s prim ernim i funkc io nal nim i skupinam i in tako m o di- fi c iraD po vrš ino Kerro c ka. Po vpreč na striž na trdno st ko ntro l nih preizkuš anc ev pri tej raziskavi je bil a viš ja ko t v prejš nji, in sic er 16 , 5 N /m m 2 , m edtem ko so preizkuš anc i z m o difi c irano po vrš ino PM M A/ ATH do - segal i kar 2 0, 6 N /m m 2 po vpreč ne striž ne trdno sD l e- pil nih spo jev (V o vk et al . , 2 014 ). Z ž el jo po po več anju striž ne trdno sD l epil nega spo ja m ed PM M A/ ATH ko m po zito m in l eso m je skupina razisko val c ev pro u- č eval a vpl iv m o difi kac ije po vrš ine PM M A/ ATH pl o š č z zrač no pl azm o pred l epl jenjem z M UF l epil o m (V o vk et al . , 2 017 ). Rezul taD preizkuso v striž ne trdno sD v teh raziskavah niso po kazal i znač il nih razl ik m ed vzo rc i m o difi c iranim i s pl azm o in DsDm i brez po vrš in- ske m o difi kac ije. N a po dl agi teh raziskav je tudi nastal patent, v katerem avto rji predstavl jajo po sto pek za prido bivanje ko m po zitnega m aterial a iz o dpadnih pro dukto v PM M A/ ATH ko m po zita, vezanih z am ino - pl asDč nim i al i feno l nim i l epil i, kjer del ež l esa, o ziro m a l igno c el ul o znih m aterial o v, l ahko do sega 89 ut. % (V o vk et al . , 2 015). V nadal jnjih raziskavah je skupina razisko val c ev izvedl a po skuse nanaš anja o dpadnega PM M A/ ATH prahu na l esno po vrš ino s po m o č jo pl az - m e (W al l enho rst et al . , 2 015). Avto rjem v tem del u ni uspel o prido biD ho m o genega sl o ja, ugo to vil i pa so , da je pri pro c esu nanaš anja prahu na l esno po vrš ino priš l o do jedkanja PM M A na del c ih PM M A/ ATH prahu. Po sl edič no so se o dkril e no ve po vrš ine ATH del c ev, zaradi č esar se je po vrš inska energija PM M A/ ATH prahu po viš al a. Z idejo o prido bitvi ho m o genega sl o ja PM M A/ ATH prahu na l esni po vrš ini so razisko - val c i v po do bnem po sto pku nanaš anja prahu na po - vrš ino do dal i upraš eno feno l - fo rm al dehidno sm o l o (W al l enho rst et al . , 2 017 ). Ti rezul taD so po kazal i, da takš en » prem az« o ziro m a fi l m PM M A/ ATH prahu na l esni po vrš ini vzdrž i pribl iž no 2 000 abrazijskih c ikl o v, kar po m eni, da so znatno izbo l jš al i l astno sD nano sa. Takš en » prem az« im a tudi prakDč ni po tenc ial , saj je vo do o dpo ren in o gnjeo dpo ren, s č im er zago to vo l ah - ko razš iri upo rabno st l esa. 8 Z AK LJUČ EK 8 C ON C LUSION Kerro c k je trd ko m po zitni m aterial , upo raben v gradbeniš tvu in no tranjem o prem l janju. Sinergija PM M A in ATH, ki sta gl avni sestavini tega ko m po zita, o m o go č a eno stavno o bdel avo in term o fo rm iranje Kerro c ka. N jego ve m ehanske l astno sD so zel o o dvi- sne o d m o rfo l o gije sDč ne po vrš ine in adhezije na sD- č ni po vrš ini m ed po l nil o m in po l im erno m atric o ter o d disperzije ATH del c ev. N a strukturo sDč ne po vr- š ine je m o ž no vpl ivaD z razl ič nim i ko nc entrac ijam i sil ana, zato je po m em bno , da je l e- ta o pDm al na. N a el asDč ni m o dul ko m po zita najbo l j vpl ivata vsebno st ATH in tem peratura. Kerro c k je zaradi svo jih do brih m ehanskih l ast- no sD, trajno sD in eno stavne o bdel ave ter š iro ke pa- l ete razl ič nih barv in barvnih uč inko v zel o upo raben m aterial . V endar pa je na njego vo upo rabno st sm i- sel no gl edaD tudi iz drugega zo rnega ko ta: po no vne upo rabe, o ziro m a rec ikl iranja industrijskih o dpadko v in gradbenih el em ento v. Ko m po zitni prah, ki je na- jo bil nejš i o stanek pri pro izvo dnji Kerro c ka in nastane pri bruš enju ko m po zitnih pl o š č , je m o ž no do dajaD asfal tu al i pa iz njega narediD no v ko m po zitni m ate- rial z do datko m PM M A sm o l e, a so stro š ki pri sl ed- Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 V o vk, M . , Bel ič ič , A. , & Š ernek, M . : Co m po siDo n, pro perDes and appl ic aDo n o f Kerro c k 6 6 njem previso ki za sm o trno izdel avo upo rabnega m a- terial a. Zaradi po sebno sD tega ko m po zita so znani nač ini rec ikl iranja po vezani s previso kim i stro š ki al i prem ajhnim izko ristko m m aterial a. Rec ikl iranje Ker- ro c ka in njem u po do bnih m aterial o v zato o staja vel ik izziv, s katerim se je po trebno spo pasD. Gre nam r eč za kval iteten pro dukt z vel iko do dano vred- no stjo , ki ga je sm isel no v po po l no sD izko risDD. S tem nam eno m so razisko val c i v zadnjih l eDh iskal i reš itve v po vezo vanju o dpadnih pro dukto v Kerro c ka o z. PM M A/ ATH ko m po zita z l eso m in priš l i do ko rist - nih rezul tato v: o d nano sa prahu na l eseno po vrš ino do ko m po zita Kerro c k- l es (o z. PM M A/ ATH- l es). 9 POVZ ETEK 9 SUM M ARY Kerro c k is the c o m m erc ial nam e fo r the hard c o m po site m aterial pro duc ed by Ko l pa, d. d. F ro m M etl ika (Sl o venia). It c an be c l assifi ed as a hybrid, o rganic - ino rganic m aterial , as it c o ntains 4 0% by weight o f po l ym ethyl m ethac ryl ate (PM M A, o rganic c o m po nent) and 6 0% by weight o f al um inium hy- dro xide (ATH, an ino rganic c o m po nent), al o ng with addiDves fo r ac hieving spec ifi c pro perDes. A c hem i- c al bo nd via sil ane with a m ethac ryl ic func Do nal gro up is establ ished between the o rganic and ino r- ganic c o m po nents. Kerro c k is m anufac tured in the fo rm o f c o m po site panel s o f vario us dim ensio ns, c o - l o urs and struc tures that c an be used fo r indo o r equipm ent and faç ade el em ents. Suc h a m aterial c an be c o m bined with m any o thers, inc l uding wo o d, as it has m any pro perDes sim il ar to it. In the arDc l e we present the pro perDes o f Kerro c k c o nsDtuents, their m utual interac Do ns and the c hem ic al basis o f its pro duc Do n. Desc ripDo ns o f the pro perDes and uses o f this c o m po site m aterial , the po ssibil ity o f re- c yc l ing and reuse o f waste pro duc ts, and a desc rip- Do n o f Kerro c k's c o m paDbil ity with wo o d have al so been presented. The PM M A m ac ro m o l ec ul e was synthesized fo r the fi rst Dm e in 193 1, and is c l assifi ed as a po l yad- diDo n resin based o n a m ethyl m ethac ryl ate m o no - m er (M M A). PM M A is a transparent, rigid and so l id therm o pl ast, resistant to atm o spheric infl uenc es and UV radiaDo n. The upper tem perature at whic h the PM M A is used fo r pro c essing is 90 ° C, whil e the gl ass transiDo n tem perature (Tg) is abo ut 105 ° C. PM M A is wel l to l erated in al iphaDc hydro c arbo ns, no n- po l ar so l vents, aqueo us so l uDo ns o f ac ids and bases, fats and al c o ho l s (up to 3 0% ). Ho wever , it is no t resistant to po l ar so l vents (c hl o rinated hydro - c arbo ns), al c o ho l s (o ver 3 0% ), benzene- c o ntaining gaso l ine, spirits, nitro ac ids and nitro sil ic ates, c o n- c entrated ac ids and c ertain pl asDc izers. PM M A is physio l o gic al l y no n- hazardo us o r no n- to xic . It c an be sprayed, extruded, therm o fo rm ed, gl ued, wel - ded, sanded and dril l ed. In the c o nstruc Do n indu- stry, PM M A is used fo r gl azing ro o fs, parDDo n wal l s fo r greenho uses and winter gardens, sanitary instal - l aDo ns, bath tubs, sho wer tubs, swim m ing po o l s, sho wer stal l s, sanitary c el l s, transparent pipel ines, and so o n. ATH (Al (O H) 3 ) is a fragil e, white, no n- to xic m a- terial so l ubl e in stro ng ac ids and bases, rel aDvel y so / (M o hs strength is abo ut 3 ) and no n- abrasive. It is an ac Dve anDpyreDc and o ne o f the m o st widel y used sel f- exDnguishing fi l l ers fo r po l ym ers and po - l ym er c o m po sites. It is po pul ar due to its l o w pric e, go o d dam ping abil ity and no n- to xic sm o ke, avail a- bil ity in a wide range o f sizes and shapes and the po ssibil ity o f surfac e treatm ent. It is o /en nec essary to add 50% o r m o re o f the fi l l er, whic h sho ul d be evenl y distributed in the po l ym er m atrix to pro vide a go o d resistanc e to fi re. At c o m busDo n, ATH is ac - Dve bo th in so l id and po wder fo rm and is therefo re very eff ec Dve in suppressing fi re and sm o ke. The o nset o f therm al dec o m po siDo n o f ATH is between 180 and 2 00 ° C when water starts to fo rm and the al um ina is fo rm ed (EquaDo n 2 ). F urther dec o m po - siDo n c o nDnues between 2 2 0 and 4 4 0 ° C. In c o m - pl ete dec o m po siDo n ATH l o ses 3 4 . 6 % o f water and its rec rystal l izaDo n tem perature is 2 000 ° C. 2 Al (O H) 3 → Al 2 O 3 + 3 H 2 O . . . (2 ) The dec o m po siDo n reac Do n ATH has several diff erent eff ec ts o n the burning o f the po l ym er in whic h it is l o c ated, as fo l l o ws: • It abso rbs 1050 kJ /kg o f ATH, whic h m akes the po l ym er c o o l do wn, • the resul Dng Al 2 O 3 in the dec o m po siDo n o f ATH fo rm s the therm al insul aDo n o f the po l y- m er , • rel axed water vapo r dil utes the c o nc entraDo n o f fl am m abl e gases and fo rm s a gas pro tec Dve l ayer . V o vk, M . , Bel ič ič , A. , & Š ernek, M . : Sestava, l astno sD, upo raba in rec ikl až a Kerro c ka Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 6 7 W hen using al um inium hydro xide as fi l l er it is nec essary to ensure its c o m paDbil ity with the po l y- m er . The so l uDo n is to use o rgano - sil anes, to whic h ATH respo nds wel l , and these are a go o d c ho ic e fo r m o difying its po l ar surfac e. Lo w m o l ec ul ar weight sil anes c o ntaining o rganic func Do nal gro ups with af- fi nity fo r a parDc ul ar po l ym er are c o upl ing agents used to strengthen therm o pl asts and therm o sets with gl ass fi bres o r o ther m ineral fi l l ers. In Kerro c k, sil ane is a stro ng l ink between ATH and PM M A be- c ause the o rganic func Do nal gro up o f the sil ane m atc hes the m atrix o f the po l ym er and establ ishes a c hem ic al bo nd between these two el em ents. Co m m erc ial l y avail abl e sil anes usual l y have an al - ko xy base and c o ntain o ne o rganic gro up (O R) whic h is bo nded to sil ic o n: R - Si - (O R) 3 . R represents a hy- dro l ysing gro up that reac ts with hydro xyl gro ups o n the surfac e o f the fi l l er . The O R gro up is l inked thro ugh a hydro l yDc al l y stabl e bo nd between sil ic o n and c arbo n. It m ay be inert o r it c o ntains reac Dve func Do nal o rganic gro ups suc h as vinyl , am ino , ac ry- l ic and so o n. The m ain m ec hanism fo r the Kerro c k synthesis is the radic al po l ym erizaDo n o f M M A to PM M A. F ree radic al po l ym erizaDo n inc l udes unstabl e c he- m ic al types (R - free radic al s) with free el ec tro ns. F ree radic al s c an be fo rm ed by a c hem ic al reac Do n, e. g. with the breakdo wn o f o rganic pero xides. The radic al po l ym erizaDo n o f PM M A in Kerro c k pro duc - Do n fo l l o ws three steps: an iniDaDo n phase, pro pa- gaDo n phase (c hain gro wth) and term inaDo n phase (interrupDo n o r c o m pl eDo n o f the reac Do n). The m ec hanic al pro perDes o f po l ym eric c o m - po sites with ino rganic fi l l ers stro ngl y depend o n the m o rpho l o gy o f the c o ntac t surfac e (the shape o f the fi l l er parDc l es, their size and distribuDo n) and the adhesio n rate between the po l ym er m atrix and the fi l l er . A stro nger adhesio n bo nd pro duc es a higher fi nal tensil e strength o f the m aterial , but reduc es its el asDc ity c o m pared to the po l ym er m atrix itsel f. O n the o ther hand, the weakening o f the adhesive bo nd between the fi l l er and m atrix reduc es the fi nal strength o f the m aterial , but inc reases its fl exibil ity. The m ec hanic al pro perDes o f the PM M A/ ATH c o m - po site are al so a refl ec Do n o f the dispersio n o f ATH parDc l es, whic h is al so dependent o n the interac Do n o n the c o ntac t surfac e between ATH and PM M A. The am o unt o f sil ane al so aff ec ts m ec hanic al pro - perDes. Thus, at a higher sil ane c o ntent (e. g. , 5 and 2 5% by weight), Tg c an m o ve to a l o wer tem pera- ture range c o m pared to pure PM M A and PM M A/ ATH c o m po sites with a l o wer sil ane c o ntent. The Yo ung’ s m o dul us and the Ro c kwel l strength o f the PM M A/ ATH c o m po site are m o st dependent o n the distribuDo n o f the ATH parDc l es in the po l ym er m a- trix. The el asDc m o dul us o f m aterial s suc h as Ker- ro c k depends o n the vo l um e c o ntent o f ATH and the tem perature. W ith an inc reasing vo l um e o f ATH fro m 3 3 to 4 9% , the el asDc m o dul us is im pro ved by 3 5% and dec reases by 6 0% as the tem perature fro m 0 to 94 ° C. Kerro c k is a m aterial with a very diverse range o f appl ic aDo ns. It is po ssibl e to use it fo r kitc hen wo rkto ps, bathro o m el em ents, sinks, faç ade el e- m ents, bil l bo ards, publ ic equipm ent and so - c al l ed c l ean ro o m s (as seen in ho spital s, pharm ac euDc al , m edic al and o ther l abo rato ries). Its aestheDc val ue is enhanc ed by vario us c o l o ur and granite eff ec ts that c an be ac hieved. It c an al so be pl aned, sanded, m il l ed, turned, dril l ed, therm o fo rm ed and gl ued. Kerro c k c an be rec yc l ed by depo l ym erizaDo n o r pyro l ysis, but bo th require a l arge energy input. PM M A pyro l ysis is al ready a c o nvenDo nal m etho d fo r the pro duc Do n o f m ethyl m ethac ryl ate (M M A), as it is po ssibl e to o btain as m uc h as 97 . 2 % M M A at 4 50 ° C. W ith the pyro l ysis o f the PM M A / ATH c o m - po site, o nl y 58% o f the M M A m o no m er c an be o b- tained. By l o wering the tem perature to 4 00 ° C, the pro po rDo n o f M M A o btained is inc reased to 6 5% by weight. Ano ther po ssibil ity fo r rec yc l ing is based o n the c o nnec Do n o f po wdered c o m po site waste PM M A/ ATH at an el evated tem perature (between 12 0 and 2 50 ° C), whereby the parDc l es c o nnec t in a dim ensio nal l y stabl e, so l id end pro duc t with a so l id and sm o o th surfac e. O ther researc hers fo und a c o m - pl etel y diff erent appl ic aDo n fo r po wdered PM M A/ ATH, and used it as a fi l l er fo r asphal t, whic h im pro - ved the resistanc e o f the asphal t m ixture to dam age due to wheel s and c rac ks at l o w tem peratures. In the past few years the researc h and devel o p- m ent o f new m etho ds o f rec yc l ing o r re- use o f Ker- ro c k waste and by- pro duc ts have been c arried o ut. The c o m m o n deno m inato r o f these studies is the c o nnec Do n between Kerro c k and wo o d, and the idea o f im pro ving the pro perDes o f so - c al l ed wo o d- pl asDc c o m po sites, o r the ac quisiDo n o f a new c o m po site system that c o m bines Kerro c k and wo o d. The aut- ho rs studied the c o m paDbil ity o f Kerro c k and wo o d Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 V o vk, M . , Bel ič ič , A. , & Š ernek, M . : Co m po siDo n, pro perDes and appl ic aDo n o f Kerro c k 6 8 by studying the adhesio n between them . It has been fo und that the adhesives that are m o st c o m m o nl y used in the wo o d industry (urea- fo rm al dehyde (UF ), m el am ine urea- fo rm al dehyde (M UF ) and pheno l - fo r- m al dehyde (F F )) c an pro vide go o d bo nd strength (ap- pro xim atel y 15 N /m m 2 ) between Kerro c k and wo o d. This adhesive bo nd c an be im pro ved using sil anes (average shear strength o f the adhesive system reac - hed 2 0 N /m m 2 ), whil e the resul ts o f aEem pts to im - pro ve the adhesive c o m po und by pre- treatm ent o f the PM M A/ ATH c o m po site with air pl asm a are no t signifi c antl y diff erent fro m tho se o f c o ntro l tests. O n the basis o f these invesDgaDo ns, a patent was c rea- ted in whic h the autho rs presented a pro c ess fo r the pro duc Do n o f a c o m po site m aterial fro m waste pro - duc ts o f the PM M A/ ATH c o m po site bo nded with am ino pl asDc o r pheno l ic adhesives, where the pro - po rDo n o f wo o d o r l igno c el l ul o sic m aterial s c an reac h 89 weight% . In further researc h, a team o f researc - hers c arried o ut experim ents o n the appl ic aDo n o f waste PM M A/ ATH po wder o nto a wo o d surfac e using pl asm a. The autho rs did no t m anage to o btain a ho - m o geneo us l ayer , but in further studies they added a po wdered F F resin, whic h signifi c antl y im pro ved the c o aDng. Z AHVALA AC K N OW LED GEM EN TS Prispevek je nastal v o kviru pro jekta KRO P Ko l - pa d. d. - 0004 7 7 , ki ga so fi nanc irajo M inistrstvo za go - spo darski razvo j in tehno l o gijo (M GRT), Evro pska unija ter po djetje Ko l pa, pro izvo dnja in predel ava pl a- sDč nih m as, d. d. , M etl ika in v o kviru razisko val nega pro gram a » Les in l igno c el ul o zni ko m po ziD« . Razisko - val ni pro gram š t. P4 - 0015 je so fi nanc iral a J avna agen- c ija za razisko val no dejavno st Republ ike Sl o venije iz drž avnega pro rač una. LITERATURA IN VIRI LITERATURE Bal ac handran, N . A. , Kurian, P. , & J o seph, R. (2 012 ). Eff ec t o f al u- m inium hydro xide, c hl o rinated po l yethyl ene, dec abro m o bip- henyl o xide and expanded graphite o n therm al , m ec hanic al and so rpDo n pro perDes o f o il - extended ethyl ene- pro pyl ene- diene terpo l ym er rubber . M aterial s and design, 4 0: 80 – 89. Basaran, C. , N ie, S. , Hutc hins, C. S. , & Ergun, H. (2 008). Infl uenc e o f interfac ial bo nd strength o n faDgue l ife and therm o - m ec hanic al behavio r o f a parDc ul ate c o m po sites: an experim ental study. InternaDo nal jo urnal o f dam age m ec hanic s, 17 : 12 3 – 14 7 . Bunker , S. P. , Al sina, M . F . , M undra, M . K. , & Guerra, S. (2 008). In- vesDgaDo n o f c rac king behavio r o f hal o gen free fl am e retardant system s. InternaDo nal wire & c abl e sym po sium : pro c eedings o f the 57 th IW CS. hEp: //iwc s. o m nibo o kso nl ine. c o m /data/pa- pers/2 008/4 _2 . pdf (O kto ber 2 012 ). Buser , K. R. , Ro edel , M . J . , & V assil io u, E. (197 8). Sim ul ated granite and its preparaDo n. United states patent US 4 085 2 4 6 : 18 str . Buser , K. R. , Ro edel , M . J . , & V assil io u, E. (197 9). Sim ul ated granite and its preparaDo n. United states patent US 4 159 3 01: 17 str . Cam ino , G. , M aff ezzo l i, A. , Bragl ia, M . , de Lazzaro , M . , & Zam m a- rano , M . (2 001). Eff ec t o f hydro xides and hydro xyc arbo nate struc ture o n fi re retardant eff ec Dveness and m ec hanic al pro - perDes in ethyl ene- vinyl ac etate c o po l ym er . Po l ym er degrada- Do n and stabil ity, 7 4 : 4 57 – 4 6 4 . Cardarel l i, F . (2 008). Po l ym ers and el asto m ers. V : M aterial s hand- bo o k. Lo ndo n, Springer: 6 91 – 7 50. Chibo wski, E. , O nDvero s- O rtega, A. , & Perea Carpio , R. (2 002 ). O n the interpretaDo n o f c o ntac t angl e hydteresis. J o urnal o f adhe- sio n sc ienc e and tec hno l o gy, 16 : 13 6 7 – 14 04 . Duggins, R. B. , F o rd, C. , & M il l er , H. C. (197 4 a). F il l ed po l ym ethyl m ethac ryl ate arDc l e and a pro c ess fo r its m anufac ture. United states patent US 3 82 7 93 3 : 5 str . Duggins, R. B. , & F o rd, C. (197 4 b). Use o f al um ina trihydrate in a po l ym ethyl m ethac ryl ate arDc l e. United states patent US 3 84 7 86 5: 6 str . F errio l , M . , GenDl ho m m e, A. , Co c hez, M . , O get, N . , & M iel o szynski, J . L. (2 003 ). Therm al degradaDo n o f po l y(m ethyl m ethac ryl ate) (PM M A): m o del l ing o f DTG and TG c urves. Po l ym er degrada- Do n and stabil ity, 7 9: 2 7 1 – 2 81. F o rrest, M . J . (2 002 ). Anal ysis o f pl asDc s. Shrewsbury, Sm ithers Rapra: 158 str . Garc ia, M . , Hidal go , J . , Garm endia, I. , & Garc ia- J ac a, J . (2 009). W o o d- pl asDc c o m po sites with beEer fi re retardanc y and dura- bil ity perfo rm anc e. Co m po sites: Part A, 4 0: 17 7 2 – 17 7 6 . Gunel , E. M . , & Basaran, C. (2 009). M ic ro - defo rm aDo n m ec hanism s in therm o fo rm ed al um ina trihydrate reinfo rc ed po l y(m ethyl m ethac ryl ate). M aterial s sc ienc e and engineering A, 52 3 : 16 0 – 17 2 . Hayashi, T. , & Kaam eda, K. (1990). Reac Do n c urabl e c o m po siDo n and arDfi c ial m arbl e. United states patent US 4 916 17 2 : 7 str . Hayashi, T. , & Kaam eda, K. (1992 ). Reac Do n c urabl e resin c o m - po siDo n and arDfi c ial m arbl e. United states patent US 5 07 9 2 7 9: 8 str . Ho l ysz, L. , Chibo wski, E. , & Terpil o wski, K. (2 008). Infl uenc e o f am - bient hum idity o n the apparent surfac e free energy o f po l y(m ethyl m ethac ryl ate) (PM M A). V : Co ntac t angl e, weEabi- l ity and adhesio n, vo l . 5. M iEal , K. L. (ed). Zeist, V ST: 95 – 111. ISO 197 12 . (2 007 ). Pl asDc s - dec o raDve so l id surfac ing m aterial s – determ inaDo n o f pro perDes- sheet go o ds: 4 2 str . J agger , R. G. , & O kdeh, A. (1995). Therm o fo rm ing po l ym ethyl m et- hac ryl ate. The jo urnal o f pro stheDc denDstry, 7 4 : 54 2 – 54 5. V o vk, M . , Bel ič ič , A. , & Š ernek, M . : Sestava, l astno sD, upo raba in rec ikl až a Kerro c ka Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 6 9 J o ni, I. M . , N ishiwaki, T. , O kuyam a, K. , Iso i, S. , & Kuribayashi. R. (2 010). Enhanc em ent o f the therm al stabil ity and m ec hanic al pro perDes o f PM M A/ al um inum trihydro xide c o m po site synt- hesized via bead m il l ing. Po wder tec hno l o gy, 2 04 : 14 5 – 153 . Kam insky, W . , Predel , M . , & Sadiki, A. (2 004 ). F eedsto c k rec yc l ing o f po l ym ers by pyro l ysis in a fl uidised bed. Po l ym er degrada- Do n and stabil ity, 85: 104 5 – 1050. Kashiwagi, T. , Inaba, A. , Bro wn, J . E. , Hatada, K. , Kitayam a , T. , & M a- suda, E. (1986 ). Eff ec ts o f weak l inkages o n the therm al and o xidaDve degradaDo n o f po l y(m ethyl m ethac ryl ates). M ac ro - m o l ec ul es, 19: 2 16 0 – 2 16 8. Deanin, R. D. , & M ead, J . L. (2 007 ). SyntheDc resins and pl asDc s. V : Kent and Riegel 's handbo o k o f industrial c hem istry and bio - tec hno l o gy. Kent, J . A. (ed. ). N ew Yo rk, Springer: 6 2 3 – 6 88. Ko č evar, G. , & Bel ič ič , A. (2 009). Po sto pek za izdel avo sDsnjene pl o š č e iz prahu ko m po zita po l im eDl m etakril ata in al um inijevega hidro ksida. Patent SI 2 2 995: 10 str . Lao uDd, F . , Bo nnaud, L. , Al exandre, M . , Lo pez- Cuesta, J . M . , & Du- bo is, P. (2 009). N ew pro spec ts in fl am e retardant po l ym er m a- terial s: F ro m fundam ental s to nano c o m po sites. M aterial s sc ienc e and engineering R, 6 3 : 100 – 12 5. M ihel ič , M . (2 011). Um etni ko m po zitni m aterial kerro c k in njego va upo raba v gradbeniš tvu. Dipl o m ska nal o ga. Ljubl jana, F akul teta za gradbeniš tvo in geo dezijo , O ddel ek za gradbeniš tvo , O pera- Dvna sm er: 7 3 str . M o uritz, A. P. , & Gibso n, A. G. (2 006 ). F l am e retardant c o m po sites. V : F ire pro perDes o f po l ym er c o m po site m aterial s. Do rdrec ht, Springer: 2 3 7 – 2 86 . N avo dnik, J . , & Ko pč ič , M . (1998). Pl asDk- o ro djar . V el enje, N avo d- nik: 57 4 str . O sbo rn, P. G. , O sm o nd, D. W . J . , & Tho rpe, B. J . (1981). Ino rganic reinfo rc ing phase dispersed and bo nded to po l ym er m atrix. United states patent US 4 2 51 57 6 : 2 3 str . O trem ba, E. D. , F risc ia, R. M . , & M c Bride, E. F . (1998). Reac Do n c u- rabl e c o m po siDo n and so l id surfac e m aterial . United states pa- tent US 5 7 08 06 6 : 4 str . Peters, C. R. , & Yo ung, J . E. (2 003 ). Pro c ess fo r m aking bo wl s c o m - prising ac ryl ic pl asDc fi l l ed with al um ina trihydrate. United sta- tes patent US 6 554 94 4 b1: 17 str . Peterso n, J . D. , V yazo vkin, S. , & W ight, C. A. (1999). Stabil izing eff ec t o f o xygen o n therm al degradaDo n o f po l y(m ethyl m ethac ry- l ate). M ac ro m o l ec ul ar rapid c o m m unic aDo ns, 2 0: 4 80 – 4 83 . Piel ic ho wski, K. , & N juguna, J . (2 005). Therm al degradaDo n o f po - l ym eric m aterial s. Shrewsbury, Sm ithers Rapra: 3 2 0 str . Radel c zuk, H. , Ho l ysz, L. , & Chibo wski, E. (2 002 ). Co m pariso n o f the Lifshitz- V an der W aal s/ ac id- base and c o ntac t angl e hysteresis appro ac hes fo r determ inaDo n o f so l id surfac e free energy. J o ur- nal o f adhesio n sc ienc e & tec hno l o gy, 16 : 154 7 – 156 8. Ro tho n, R. (2 003 ). ParDc ul ate- fi l l ed po l ym er c o m po sites (2 nd edi- Do n). Shrewsbury, Sm ithers Rapra: 56 0 str . Saec htl ing, H. (1995). InternaDo nal pl asDc s handbo o k fo r the tec h- no l o gist, engineer and user . 3 rd ediDo n. N ew Yo rk, Hanser Gardner publ ic aDo ns: 595 str . Shi, Z. , F u, R. , Agatho po ul o s, S. , Gu, X . , & Zhao , W . (2 012 ). Therm al c o nduc Dvity and fi re resistanc e o f epo xy m o l ding c o m po unds fi l l ed with SI3 N 4 and Al (O H)3 . M aterial s and design, 3 4 : 82 0 – 82 4 . Stapo untzi, O . A. , Charal am bides, M . N . , & W il l iam s, J . G. (2 009). M ic ro m ec hanic al m o del s fo r sDff ness predic Do n o f al um ina tri- hydrate (ATH) reinfo rc ed po l y (m ethyl m ethac ryl ate) (PM M A): Eff ec t o f fi l l er vo l um e frac Do n and tem perature. Co m po sites sc ienc e and tec hno l o gy, 6 9: 2 015 – 2 02 3 . Tuš ar, M . , Bel ič ič , A. , & Preš eren, M . (2 011). Asfal t z do danim PM M A/ ATH: Patentna prijava: P- 2 01100092 . Ljubl jana, Urad re- publ ike Sl o venije za intel ektual no l astnino . 6 str . V o vk, M . , Bel ič ič , A. , & Š ernek, M . (2 014 ). Združ l jivo st l esa s ko m - po zito m iz po l im eDl m etakril ata in al um inijevega hidro ksida. Znanstveno sreč anje Go zd in l es. V o vk, M . , & Š ernek, M . (2 015). Lepl jenje l esa in Kerro c ka. Pedago - š ka o bzo rja 2 (4 ): 58. V o vk, M . , Š ernek, M . , & Bel ič ič , A. (2 015). Po sto pek za prido bivanje ko m po zitnega m aterial a iz o dpadnih pro dukto v PM M A/ ATH ko m po zita, vezanih z am ino pl asDč nim i al i feno l nim i l epil i. Pa- tent SI 2 4 7 05 A: 10 str . W al l enho rst, L. M . , Dahl e, S. , V o vk, M . , W url itzer , L. , Lo ewenthal , L. , M ainusc h, N . , … & V iö l , W . (2 015). Charac terisaDo n o f PM M A/ ATH l ayers by m eans o f atm o spheric pressure pl asm a po wder depo siDo n. Advanc es in Co ndensed M aEer Physic s, 2 015, 12 str . W al l enho rst, L. M . , Reric h, R. , V o vk, M . , Dahl e, S. , M il itz, H. , O hm s, G. , & V iö l , W . (2 017 ). Enhanc ing the abrasio n resistanc e o f PM M A/ ATH l ayers real ised by m eans o f atm o spheric pressure pl asm a po wder depo siDo n o n wo o d. Predstavitev pl akata na 11. M ednaro dni ko nferenc i W o o d sc ienc e and engineering in the third m il l ennium , ICW SE 2 017 2 . - 4 . N o vem ber 2 017 , Bra- so v, Ro m unija. W al ker , P. (2 003 ). Sil ane and o ther adhesio n pro m o ters in adhesive tec hno l o gy. V : handbo o k o f adhesive tec hno l o gy. Sec o nd edi- Do n. Pizzi, A. , & M iEal , K. L. (eds. ). N ew Yo rk, M arc el Dekker , inc . : 2 09- 2 2 5. Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 7 0 Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 7 1 V o l . 6 6 , N o . 2 , 7 1- 84 DO I: hEps: //do i. o rg/10. 2 6 6 14 /l es- wo o d. 2 017 . v6 6 n02 a07 M OŽ N OSTI UPORAB E LESA V D OD AJALN IH TEHN OLOGIJAH ( 3D -TISK AN JU) POSSIB LE USES OF W OOD IN AD D ITIVE TEC HN OLOGIES ( 3D PRIN TIN G) M irko Kariž 1 , M il an Š ernek 1 , M anja Kitek Kuzm an 1* I z v l e č e k / A b s t r a c t I z v l e č e k : Do daj al n e t ehn o l o gi j e s o v z adn j em des et l et j u do s egl e v el i k r az v o j n a p o dr o č j u s am e t ehn i k e k o t t u di m at e- r i al o v z a :s k an j e. Po s eben p o u dar ek j e n a r az v o j u m at er i al o v , k i bi bi l i cen ej š i , i z n ar av n i h v i r o v , br ez i z p u s t o v š k o dl j i v i h s n o v i m ed p o s t o p k o m i z del av e, z m o ž n o s t j o u p o r abe o dp adn i h s u r o v i n t er m o ž n o s t j o r eci k l až e p o o ds l u ž en j u . Les o z i - r o m a l es n i o s t an k i s o en a o d m o ž n i h s u r o v i n , k i bi l ahk o bi l e u p o r abl j en e z a 3D-:s k an j e v k o m bi n aci j i z n ar av n i m i i n s i n t e:č n i m i p o l i m er i . Pr edv i dev am o , da s e bo v r az v o j u do daj al n i h t ehn o l o gi j z u p o r abo l es a š i r i l t u di s p ek t er n j i ho v e u p o r abe n a gr adben em p o dr o č j u , r eci m o t u di p r i gr adn j i m o n t až n i h hi š . N ar ej en j e p r egl ed o bj av n a t em o 3D-:s k an j a v p o v ez av i z n ar av n i m i s u r o v i n am i , s p o u dar k o m n a l es n i m as i t er p o s t o p k i h, k j er j e m o ž n a u p o r aba l es n i h del cev . K l j u č n e b e s e d e : 3D-:s k an j e, do daj al n e t ehn o l o gi j e, l es , l es n i o s t an k i , l es n o -p l as :č n i k o m p o z i : A b s t r a c t : Addi :v e m an u fact u r i n g t echn o l o gi es hav e dev el o p ed gr eat l y o v er t he l as t decade i n t er m s o f t echn o l o gy an d p r i n :n g m at er i al s . Sp eci al em p has i s i s p l aced o n t he dev el o p m en t o f cheap er m at er i al s t hat ar e der i v ed fr o m n at u r al s o u r ces , w i t ho u t t he r el eas e o f har m fu l s u bs t an ces du r i n g t he m an u fact u r i n g p r o ces s , w i t h t he p o s s i bi l i t y o f u s i n g w as t e m at er i al s an d r ecy cl i n g a)er s er v i ce l i fe. W o o d o r w o o d r es i du es ar e am o n g t he p o t en :al r aw m at er i al s t hat co u l d be u s ed fo r 3D p r i n :n g i n co m bi n a:o n s w i t h n at u r al an d s y n t he:c p o l y m er s . It i s an :ci p at ed t hat , w i t h t he dev el o p m en t o f addi :v e t echn o l o gi es , t he u s e o f w o o d w i l l al s o ex p an d t o t he ar ea o f s t r u ct u r al el em en t s , s u ch as i n t he co n s t r u c:o n o f p r efabr i cat ed ho u s es . A r ev i ew o f p u bl i ca:o n s o n t he t o p i c o f 3D p r i n :n g w i t h n at u r al r aw m at er i al s w i t h an em p has i s o n w o o d bi o m as s an d t echn o l o gi es , w her e t he u s e o f w o o d p ar :cl es i s p o s s i bl e, w as m ade. K e y w o r d s : 3D p r i n :n g, addi :v e t echn o l o gy , w o o d, w o o d r es i du es , w o o d-p l as :c co m p o s i t es niku pril ago jeni izdel ki. V el iko razvo ja je bil o nareje- nega na sam ih tehnikah ko t tudi m aterial ih. O b ni- ž anju c en 3 D- Dskal niko v na trgu so l e- D po stal i do sto pnejš i tudi za vsakdanjo do m ač o upo rabo D- skanja. Ž e š tevil o iskanj term ina » 3 D prinDng« na Go o gl e po kaž e izrazit po rast: o d l eta 2 007 do 2 015 se je š tevil o iskanj tega term ina 2 5- krat po več al o (W im m er et al . , 2 015). O sno vni princ ip do dajal nih tehno l o gij je grajenje izdel ka po pl asteh al i sl o jih, z do dajanjem m aterial a v sl o jih, za razl iko o d kl asič nih o bdel o val nih tehnik, kjer izdel ek o bič ajno izdel am o z o dvzem anjem m a - terial a (o drezo val ne tehnike), preo bl iko vanjem m a - terial a (npr . l itje, ko vanje) al i pa po vezo vanjem (varjenje, pritrjevanje) (Co nner et al . , 2 014 ). Izdel ava m o del o v s 3 D- Dskanjem je razm ero m a eno stavna, saj digital nem u m o del u izdel ka z ustreznim pro gram o m o m o go č im o razrez STL/ AM F /O BJ dato tek na Dskal ne pl asD, ki do l o č ijo 3 D- Dskal niku po t, ki jo m o ra o praviD do c el o vitega ko nč nega izdel ka. Pri izdel o vanju z o dv- zem anjem m aterial a o ro dje vedno po trebuje pro sto 1 UVOD 1 IN TROD UC TION Do dajal ne tehno l o gije (ang. addiDve tec hno l o - gies) je izraz za vrsto razl ič nih tehnik izdel ave, kate- rim je skupno grajenje izdel ka po pl asteh/sl o jih. Po go vo rno se te tehno l o gije po go sto im enuje kar 3 D- Dskanje, kar izhaja iz ene prvih tehnik, kjer je bil o vezivo nanaš ano na po do ben nač in ko t pri o bič aj- nem 2 D- Dskanju – brizganje teko č ine iz po sebnih kartuš (v prim eru 3 D- Dska – brizganje teko č ega ve- ziva na pl ast praš kastega m aterial a). N eko č po go st izraz je bil tudi hitro pro to Dpiranje (ang. Rapid pro - to typing), č em ur je bil a ta tehnika prvo tno nam e- njena - hitri izdel avi pro to Dpo v, vendar se ta izraz vse m anj upo rabl ja, saj tudi izdel ki niso več sam o pro to Dpi, am pak l ahko sl už ijo tudi ko t pravi izdel ki, unikatni, m al o serijski, al i pa individual no po sam ez- 1 Univerza v Ljubl jani, Bio tehniš ka fakul teta, O ddel ek za l e- sarstvo , J am nikarjeva 101, 1000 Ljubl jana, Sl o venija * e- po š ta: m anja. kitekkuzm an@ bf. uni- l j. si UDK 6 55. 3 . 06 6 . 51: 6 7 6 . 15 Pregl edni znanstveni č l anek / Review sc ienDfi c arDc l e Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Kariž , M . , Š ernek, M . , & Kitek Kuzm an, M : Po ssibl e uses o f wo o d in addiDve tec hno l o gies (3 D prinDng) 7 2 po t do vseh po dro č ij o dvzem anja m aterial a (W arnier , 2 014 ), č em ur m o ram o pril ago diD o bl iko izdel ka. Pri 3 D- Dskanju tega pro bl em a ni, saj im am o zaradi sl o - jevite gradnje (zač asen) do sto p do vseh po vrš in – tudi npr . kasnejš ih no tranjih pl o skev. Zaradi tega je m o ž no ustvariD o bl ike, ki jih je z drugim i tehnikam i prakDč no nem o go č e brez izdel ave raznih kal upo v, sestavl janja po sam eznih del o v itd. Tehno l o gija 3 D- Dskanja se je razvil a po l . 1980, ko so vl o ž il i prve patentne zahtevke za hitro pro to - Dpiranje (dr . Ko dam a, J apo nska) ter stereo l ito grafi jo (Chuc k Hul l , 1986 ). Sl edil je razvo j tehnike ekstrudi- ranja – m o del iranja s spajanjem sl o jev (F used depo - siDo n m o del l ing F DM ), tej pa razvo j o stal ih tehnik, npr . SLS tehno l o gije (sel ekDvno l asersko sintranje), tehno l o gije LO M (nal aganje kro jenih pl asD) in po jav prvih Dskal niko v na trgu (po vzeto po Gl avič ić , 2 014 ter The F ree Beginner’ s Guide, 2 017 ). Po javil e so se tudi razl ič ne upo rabe o d m edic ine (Dsk l edvic ), m eto de bio - Dskanja in 3 D- Dskanja z ž i- vim i c el ic am i, izdel ana je bil a pro teza no ge z vsem i gibl jivim i del i (po vzeto po Gl avič ić , 2 014 ter The F ree Pr egl edn i ca 1. R az v r s :t ev p o s t o p k o v do daj al n i h t ehn o l o gi j p o ASTM s t an dar du F2792 ( p r i r . p o G ao et al ., 20 15.) Tabl e 1. Cl as s i fi ca:o n o f addi :v e t echn o l o gi es acco r di n g t o ASTM s t an dar d F2792 ( m o di fi ed by G ao et al ., 20 15) K a t e g o r i j a Te h n o l o g i j a M a t e r i a l Vi r e n e r g i j e Pr e d n o s ti / s l a b o s ti Ve z a l n i p r o c e s i Spajanje sl o jev praš kastega m aterial a Sel ekDvno l asersko sintranje - Sel ec Dve l aser sintering (SLS) Po l iam idi/po l im eri Laser + V iso ka natanč no st + V iso ka trdno st in to go st -Po dpo rna struktura + Del i po l ne go sto te N epo sredno l asersko sintranje ko vin - Direc t m etal l aser sintering (DM LS) Praš ki ko vin, keram ič ni praš ki Sel ekDvno l asersko tal jenje - Sel ec Dve l aser m el Dng (SLM ) Tal jenje z el ektro nskim sno po m - El ec tro n beam m el Dng (EBM ) El ektro nski ž arek Po l im erizac ija v kadi Stereo l ito grafi ja – Stereo l ito graphy (SLA) F o to po l im eri, keram ika (al um ina, Zirc o nia, PZT) UV svetl o ba + V iso ka hitro st izdel ave + Do bra reso l uc ija izdel ka -V iso ka c ena m aterial o v Brizganje veziva Kapl jič no nanaš anje al i brizganje veziva - Indirec t inkjet prinDng (3 DP) Po l im eri v prahu (m avec , sm o l e), keram ič ni praš ki, ko vinski prah To pl o ta + Barvno Dskanje + Š iro ka izbira m aterial o v -Po o bdel ava- im pregnac ija s sm o l o -Po ro zno st izdel ko v Lam inac ija pl asD N al aganje kro jenih pl asD - Lam inated o bjec t m anufac turing (LO M ) Pl asDč ne fo l ije, pl o č evine, keram ič ni trako vi Laser + N izki stro š ki m aterial a, stro jev, po sto pka -Tež avno o dstranjevanje o stanka m aterial a D o d a j a l n i p r o c e s i Ekstrudiranje m aterial a M o del iranje s spajanjem sl o jev/ Cil jno nal aganje - F used depo siDo n m o del l ing (F DM ) Term o pl asDč ni po l im eri, gl ina, paste, ko vinske paste To pl o ta + Po c eni Dskal niki + Hkratno Dskanje z več m aterial i -O m ejena reso l uc ija -Sl aba kako vo st po vrš ine Ekstrudiranje m aterial a - Co nto ur c ra/ing Brizganje m aterial a Brizganje veziva - Po l yjet/inkjet Dskanje F o to po l im eri, vo sek To pl o ta/UV svetl o ba + Hkratno Dskanje z več m aterial i + V iso ka kako vo st po vrš ine -N izka trdno st izdel ko v Lasersko navarjanje Lasersko navarjanje - Laser enginered net shaping (LEN S) Stal jen ko vinski prah Laser + Po pravil o unič enih/izrabl jenih del o v + Prim erno za funkc io nal no upo rabo -Po trebna po o bdel ava N avarjanje z el ektro nskim sno po m - El ec tro nic beam wel ding (EBW ) Kariž , M . , Š ernek, M . , & Kitek Kuzm an, M : M o ž no sD upo rabe l esa v do dajal nih tehno l o gijah (3 D- Dskanju) Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 7 3 Beginner’ s Guide, 2 017 ). Upo raba se je razš iril a tudi na po dro č ja aero navDč ne industrije (Kro l l & Artzi, 2 011), avto m o bil ske industrije, arhitekture (W o ng & Hernandez, 2 012 ), na um etniš ka po dro č ja, po dro č ja po uč evanja, restavriranja (Sho rt, 2 015), ter o stal e niš ne apl ikac ije (gl asbene apl ikac ije- zvo č niki, gl as- bil a … ). Leta 2 014 je N ASA na kro vu m ednaro dne ve- so l jske po staje 3 D naDsnil a prvi predm et, kitajsko po djetje pa v 2 4 urah uspeš no naDsnil o 10 hiš iz c e- no vno ugo dnega gradbenega m aterial a, m eš anic e o stanko v drugih gradbenih pro c eso v in c em enta (po vzeto po Gl avič ić , 2 014 ter The F ree Beginner’ s Guide, 2 017 ). Po m em ben m ejnik je bil tudi razvo j 3 D- Dskal - nika na Univerzi Bath v V el iki Britaniji, ki je spo so ben naDsniD sestavne del e za no v 3 D- Dskal nik. O b tem je nastal o dprto ko dni pro jekt RepRap, ki spo dbuja ino vato rje po c el em svetu v nadal jnji razvo j te teh- no l o gije. Danes je na o sno vi RepRap Dskal nika na- stal o več ko t 2 50 vrst 3 D- Dskal niko v, ki so jih razvil i č l ani skupno sD, in tako predstavl ja resno ko nku- renc o ko m erc ial nim pro izvajal c em (po vzeto po Gl a- vič ić , 2 014 ter The F ree Beginner’ s Guide, 2 017 ). O kro g l . 2 009 je po stal 3 D- Dsk do sto pen š irš i jav- no sD – pred tem so bil i Dskal niki dragi, nam enjeni predvsem razvo ju, pro to Dpo m in raziskavam : po dje- tje M akerbo t je zač el o pro dajaD ko m pl ete za sestavo hiš nih 3 D- Dskal niko v. Tem u je sl edil nagel razvo j in po rast pro daje no vih 3 D Dskal niko v (po vzeto po Gl a- vič ić , 2 014 ter The F ree Beginner’ s Guide, 2 017 ). 3 D- Dskanje nekateri o znač ujejo ko t del č etrte industrijske revo l uc ije. 3 D- Dskanje naj bi sprem enil o do jem anje digital nega in fi zič nega sveta in sprem e- nil o ustal jene pro izvo dne in transpo rtne po D. Digi- tal ne m o del e je m o go č e eno stavneje in hitreje po š il jaD po c el em svetu in izdel aD na sam em m estu upo rabe, o dpade transpo rt fi zič nih predm eto v, m anjš a je o m ejeno st z o bl iko izdel ko v, m o ž ne so in- dividual izac ije vsakega izdel ka kupc u. Digital ni m o del je nam reč m o ž no hitro sprem eniD v prim er- javi z npr . sprem em bo kal upa za brizganje izdel ko v (N igro , 2 017 ). Sam i izdel ki so l ahko narejeni na m estu upo rabe, s tem pa o dpade zunanje izvajanje dejavno sD. Prav tako ni o drezko v in s tem o dpadko v, kar l ahko vo di v pro izvo dnjo brez o dpadko v (Ber- m an, 2 012 ), ki po l eg zm anjš anega transpo rta vo di k pro izvo dnji z zm anjš anim o gl jič nim o dDso m . O c enjujejo (N igro , 2 016 ), da bo del ež 3 D- Dska- nja naraš č al s 3 0 % l etno rastjo in do segel vredno st 18 m il ijard do l arjev do 2 02 1, kar pa je š e vedno m al o v c el o tni pro izvo dni industriji. M ed po sto pki 3 D- Dskanja sic er o bstaja prec ej ra- zl ik, vendar jih l ahko razdel im o na pro c ese, ki m ate- rial pri po sto pku vež ejo m ed sebo j (vezal ni pro c esi), ter po sto pke, kjer m aterial o dl agam o (o dl agal ni po - sto pki) (Pregl ednic a 1). Predno st vezal nih pro c eso v je v tem , da pri Dskanju v pro sto r Dskanja nanesem o c el o ten sl o j m aterial a, ki ga utrdim o (po vež em o ) sam o na ž el enih m esDh. Preo stal i m aterial (neutrjen) pa sl už i tudi ko t po dpo ra v fazi Dskanja ter ga po ko n- č anem Dsku eno stavno o dstranim o (o dc ejanje sm o l e, stresanje praš kastega m aterial a) in upo rabim o pri na- sl ednjem Dskanju. Pri o dl agal nih pro c esih pa m aterial o dl agam o na to č no do l o č ena m esta v vsakem sl o ju, pri zahtevnejš ih izdel kih (npr . previsi na izdel ku) pa m o ram o isto č asno gradiD po dpo rno strukturo , ki jo m o ram o na ko nc u fi zič no o dstraniD. 2 PREGLED 3D -TEHN IK TISK AN JA V POVEZ AVI Z N ARAVN IM I SUROVIN AM I 2 REVIEW OF 3D -PRIN TIN G TEC HN IQUES USIN G N ATURAL RAW M ATERIALS Zaradi vse več jih zahtev trga po vedno no vih in bo l j zanim ivih izdel kih se razvijajo no ve tehno l o gije 3 D- Dskanja, so č asno pa se razvijajo tudi o ko l ju pri- jazni, (ter tudi c eno vno ugo dni) m aterial i, nam en - jeni 3 D- Dskanju. N a trgu o bstajajo š tevil ni m aterial i, ki o m o go č ajo razl ič ne ko nč ne izdel ke – l ahko gre sam o za pro to Dpe, ki so sam o za vizual no predstavo in ne prenesejo več jih o brem enitev al i pa izdel ke, ki so po l no funkc io nal ni in nam enjeni dejanski rabi. Eno o d po dro č ij razvo ja m aterial o v je tudi upo raba m aterial o v naravnega izvo ra ko t je npr . l es. Lesni o stanki iz l esno predel o val ne industrije o ziro m a c el o bio m asa iz l igno c el ul o znih rastl in se l ahko z ustrezno predel avo upo rabijo pri razl ič nih tehnikah 3 D- Dska- nja. Lesne o stanke se o bič ajno zm el je v ustrezno ve- l iko st del c ev/vl aken in nato upo rabi ko t po l nil o al i pa o jač itveno sestavino m aterial a. Razl ič na vl akna (stekl ena, karbo nska) in del c i (prah, tudi nano del c i) se ž e vkl juč ujejo v m aterial e za Dskanje, upo rabne pri razl ič nih tehnikah. V teh tehnikah bi l ahko upo - rabil i tudi l esni prah (ustrezne vel iko sD del c ev), o zi- ro m a l esna vl akna al i pa š e m anjš e gradnike l esa: c el ul o zo , l ignin, nano c el ul o zo . Po l eg o stal ih do brih l astno sD pa je l es tudi naj- c enejš i m ed vsem i, tudi bo l j tradic io nal nim i po l nil i. Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Kariž , M . , Š ernek, M . , & Kitek Kuzm an, M : Po ssibl e uses o f wo o d in addiDve tec hno l o gies (3 D prinDng) 7 4 N a sl iki 1 so prikazane c ene za kil o gram razl ič nih po l - nil (Hanč ič , 2 006 ). V el ik po tenc ial upo rabe l esa v so do bnih pro iz- vo dnih tehno l o gijah predstavl jajo : (1) stereo l ito - grafi ja, (2 ) inkjet praš no Dskanje (3 DP)/kapl jič no nanaš anje/brizganje veziva, (3 ) nal aganje kro jenih pl asD, (4 ) m o del iranje s spajanjem sl o jev (F DM ) in (5) ekstrudiranje – brizganje m aterial a. 2.1 STEREOLITOGRAFIJA ( SLA) 2.1 STEREOLITHOGRAPHY ( SLA) Tehnika SLA del uje na po dl agi strjevanja teko - č ega fo to po l im era s po m o č jo zunanjega vira svet- l o be. Del o vna pl o š č a se po m ika navpič no v kad s te- ko č im po l im ero m , tako da se na njej ustvari tanek sl o j po l im era. V ir svetl o be nad gl adino po l im era s po - m o č jo o pDč nih sistem o v o svetl i po vrš ino teko č ega po l im era na to č no do l o č enih m esDh (prerezu izdel ka) in s tem utrdi prerez izdel ka v trenutnem sl o ju. Sl edi spuš č anje del o vne pl o š č e za debel ino sl o ja, teko č i po - l im er prepl avi no vo pl ast in sl edi o svetl jevanje/utrje- vanje in sprijem anje sl o ja s predho dnim (Sl ika 2 ). Ko je izdel ek v c el o D zgrajen, se pl o š č a dvigne iz po l im era in o dc edi o dveč en neutrjen po l im er . Predm et je po trebno o bič ajno š e do datno o bdel aD, o č isDD in utrdiD (M uc k & Križ ano vskij, 2 015). Po l i- m eru je m o ž no do dajaD tudi razl ič na vl akna za o ja- č anje strukture, npr . do datek kratkih stekl enih vl aken izbo l jš a to go st in natezno trdno st izdel ko v (Cheah et al . , 1999; Karal ekas & Anto nio u, 2 004 ). V l akna sic er bl o kirajo del svetl o be in je zato po treb - no utrjevanje z več jo m o č jo o ziro m a dal jš im č aso m , vendar so m ehanske l astno sD bo l jš e in krč enje iz- del ka po utrjevanju m anjš e. 2.2 K APLJIČ N O N AN AŠ AN JE ALI B RIZ GAN JE VEZ IVA - IN K JET PRAŠ N O TISK AN JE ( 3D P) 2.2 IN D IREC T IN K JET PRIN TIN G ( 3D P) Kapl jič no nanaš anje al i brizganje veziva tem el ji na kapl jič nem nanaš anju veziva na praš kast m aterial . Tiskal nik je sestavl jen iz kartuš e z vezivo m , del o vne pl aCo rm e, sistem a za nanaš anje sl o ja praš kastega m aterial a v ustrezni debel ini sl o ja ter zal o go vnika praš kastega m aterial a. Po dajal nik (val j) nanese ustre- Sl i k a 2. Os n o v n i p r i n ci p gr adn j e i z del k a s s t er eo l i t o gr afi j o ( Ki m et al ., 20 16 – l ev o ) i n p r i m er :s k al n i k a z o br n j en o gr adn j o i z del k a – p l a9o r m a s e p o m i k a i z baz en a s m o l e – des n o ( Lar ge bu i l d v o l u m e So l i dat o r … , 20 13) Fi gu r e 2. Le): t he p r i n ci p l e o f bu i l di n g a p r o du ct w i t h s t er eo l i t ho gr ap hy ( Ki m et al ., 20 16) . R i ght : t he ex am p l e o f a r ev er s ed bu i l di n g-p r i n :n g p l a9o r m m o v i n g u p w ar ds fr o m a r es i n ( Lar ge bu i l d v o l u m e So l i dat o r … , 20 13) Sl i k a 1. Cen e p o l n i l v p o l i m er n i h k o m p o z i :h v $/k g ( H an č i č , 20 0 6) Fi gu r e 1. Pr i ces o f fi l l er s i n p o l y m er co m p o s i t es ( H an č i č , 20 0 6) Kariž , M . , Š ernek, M . , & Kitek Kuzm an, M : M o ž no sD upo rabe l esa v do dajal nih tehno l o gijah (3 D- Dskanju) Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 7 5 zno debel ino sl o ja praš kastega m aterial a iz zal o go v- nika. Gl ava z vezivo m kapl jič no nanese vezivo na ustrezna m esta in s tem po vež e/utrdi m aterial . Sl edi spuš č anje del o vne pl aCo rm e, nano s no vega sl o ja praš kastega m aterial a in brizganje veziva (Sl ika 3 ). Tiskal nik l ahko vsebuje tudi več kartuš z razl ič no o barvanim vezivo m in s tem o m o go č a barvno Dska- nje, na po do ben nač in ko t pri o bič ajnem 2 D- Dsku. O dveč en, neutrjen m aterial , ki m ed Dskanjem sl už i tudi ko t po dpo ra pri Dskanju predm eto v s previsi, se po Dskanju o dstrani, naDsnjen predm et pa je treba im pregniraD s teko č o sm o l o , da zapo l nim o po re in utrdim o po vrš ino (M uc k & Križ ano vskij, 2 015). Upo - rabl jajo se praš kasD m aterial i razl ič ne sestave npr . Z - Co rp Dskal niki upo rabl jajo m eš anic o m avc a (50 % – 95 % ), vinil po l ym era (2 % – 2 0 % ) in sul fatne so l i (do 5 % ) ter ustreznega veziva. Upo rabl jajo se tudi m e- š anic e naravnih sestavin npr . ko ruznega š kro ba, dek- strana, ž el aDne (Lam et al . , 2 002 ), kal c ijevega fo sfata (Inzana et al . , 2 014 ), l esnega prahu, fi no zm l etega prahu iz l upin raznih o reš č ko v, ko m binac ije l esnega prahu in ko m erc ial nih praš kasDh m aterial o v (W ahab et al . , 2 009). Lesni prah o ziro m a iveri so ena o d m o ž - no sD, v ko m binac iji z razl ič nim i vezivi (Sl ika 4 ). Lesni prah je l ahko tudi po m eš an z ustreznim vezivo m (npr . m avec ), ki ga nanaš am o v sl o jih, ter nato na ustreznih m esDh brizgam o z vezivo m /vo do , o dvisno o d sestave praš kaste faze (Sl ika 5). M o del e, narejene s takim po sto pko m , je seveda treba ustrezno o bdel aD, saj je po vrš ina po ro zna, za- radi č esar im a sl abš e m ehanske l astno sD. O bič ajno se im pregnira s sm o l am i ustrezne visko zno sD in nato utrdi. Henke & Trem l (2 013 ) sta v zač etni raziskavi upo rabil a l esne iveri, nam enjene za izdel avo ivernih pl o š č , ki sta jih zm eš al a z m avc em , c em ento m al i m eDl c el ul o zo in nasul a v po sam eznih sl o jih, ki sta jih po prš il a z vo do z do datki (akDvato rji), da sta po v- zro č il a utrditev m avc a/ c em enta. Trdno st je bil a sic er nizka, v rangu izo l ac ijskih pl o š č iz l esnih vl aken. W ahab et al . (2 009) pa so ugo to vil i, da do datek l esnega prahu (do 50 % ) ko m erc ial ni m eš anic i za D- skanje (m eš anic a m avc a, po l im era in so l i) izbo l jš a natezne l astno sD izdel ka. Sl i k a 4. Pr i m er i i z del k a o r gan s k e o bl i k e – 3D-:s k an j e z l es n i m p r aho m ( Fr eedo m Of Cr ea:o n … , 20 11) – l ev o , r ep l i k a m as k e, :s k an a s k o m bi n aci j o l es n ega p r ahu i n k o m er ci al n i h p r aš k as :h m at er i al o v ( W o o dn ’ t Yo u … , 20 11) – des n o . Fi gu r e 4. Ex am p l e p r o du ct s . Le): 3D p r i n :n g w i t h w o o d du s t ( Fr eedo m Of Cr ea:o n … , 20 11) . R i ght : r ep l i ca m as k p r i n t ed w i t h a co m bi n a:o n o f w o o d du s t an d co m m er ci al p o w der m at er i al s ( W o o dn ’ t Yo u … , 20 11) Sl i k a 3. Pr i n ci p del o v an j a k ap l j i č n ega n an aš an j a v ez i v a n a p r aš k as t m at er i al ( Ki m et al ., 20 16) . Fi gu r e 3. Pr i n ci p l e o f i n j ec:o n p r i n :n g o f t he bi n der t o t he p o w der m at er i al ( Ki m et al ., 20 16) Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Kariž , M . , Š ernek, M . , & Kitek Kuzm an, M : Po ssibl e uses o f wo o d in addiDve tec hno l o gies (3 D prinDng) 7 6 Z do dajanjem l esnega prahu se prec ej po več a hrapavo st po vrš ine in trdno st m o del a, zm anjš a pa se dim enzijska natanč no st Dskanja in dim enzijska stabil no st m o del a, katerem u je vzro k suš enje in krč enje l esnega prahu po o bdel avi o z. Dsku. 2.3 N ALAGAN JE K ROJEN IH PLASTI ( LOM ) 2.3 LAM IN ATED OB JEC T M AN UFAC TURIN G ( LOM ) Pri tehniki nal aganja kro jnih pl asD m aterial re- ž em o v pl asteh in ga sestavim o v c el o ten izdel ek. Teh prim ernih m aterial o v ni vel iko na vo l jo ; gre predvsem za c eno vno ugo dne fo l ije iz um etnih m as, papirja, l e- penke, fo l ij na o sno vi c el ul o znih vl aken. Pri gradnji m o del a se pl ast m aterial a po l o ž i na del o vno pl o š č o , se ustrezno spo ji s predho dnim sl o jem (l epil a al i pa tal jenje z o greval nim val jem ) ter o drež e sl o jno o bl iko . M o del se po m akne navzdo l za debel ino sl o ja in do da se no v sl o j. V es o dveč ni m aterial se po ko nc u o dstrani in se ga o bič ajno zavrž e. M aterial se rež e z rezil o m al i z l aserskim ž arko m , o dvisno o d naprave in m aterial a, ki ga upo rabl jam o (Sl ika 6 ). N aDsnjeni o bjekD so sic er trdni, s po vrš ino , po do bno preč nem u prerezu vezane pl o š č e, vendar so upo rabni predvsem za vizual ne pro to Dpe (W arnier , 2 014 ). Tehnika je po do bna neko č prec ej upo rabl jeni izdel avi arhitekturnih m aket – re- l iefo v iz tankih sl o jev l esa, ki so se m ed sebo j l epil i, tako da o bstaja tudi m o ž no st upo rabe furnirjev za gradnjo izdel ka. Sl i k a 5. 3D-:s k an j e z l es o m s t ehn i k o p r aš k as t e faz e i n br i z gan j a v ez i v a ( H en k e & Tr em l , 20 13) Fi gu r e 5. 3D p r i n :n g w i t h w o o d p o w der an d bi n der i n j ec:o n ( H en k e & Tr em l , 20 13) Sl i k a 6. Pr i n ci p del o v an j a n al agan j a k r o j en i h p l as : ( Cu s t o m p ar t n et , p o v z et o p o Ž ak el j , 20 16) – l ev o , i z gl ed k o n cep t u al n ega i z del k a – des n o ( To p 7 M et ho ds … , 20 15) Fi gu r e 6. Le): p r i n ci p l es o f l am i n at ed o bj ect m an u fact u r i n g t echn o l o gy ( Cu s t o m p ar t n et , adap t ed by Ž ak el j , 20 16) . R i ght : i m age o f t he co n cep t u al p r o du ct ( To p 7 M et ho ds … , 20 15) Kariž , M . , Š ernek, M . , & Kitek Kuzm an, M : M o ž no sD upo rabe l esa v do dajal nih tehno l o gijah (3 D- Dskanju) Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 7 7 2.4 M OD ELIRAN JE S SPAJAN JEM SLOJEV/ C ILJN O N ALAGAN JE ( FD M ) 2.4 FUSED D EPOSITION M OD ELIN G ( FD M ) Tehno l o gija ekstrudiranja term o pl asto v je raz- m ero m a eno stavna tehnika in se najpo go steje upo - rabl ja predvsem pri o dprto ko dnih in c enejš ih Dskal - nikih. M aterial se do vaja v ekstrudirno gl avo , kjer se stal i in sko zi š o bo nanese na del o vno po vrš ino o z. sl o j in tam utrdi. Pri predm eDh zahtevnejš ih o bl ik je po - trebno gradiD tudi po dpo rno strukturo , ki jo po Dska- nju fi zič no o dstranim o . Po vsakem no vo nanesenem sl o ju se del o vna pl o š č a (al i pa ekstrudirna gl ava, o d- visno o d Dpa Dskal nika) o dm akne za debel ino sl o ja in po no vno z ekstrudiranjem zapo l nim o sl o j m o del a. Stal jen po l im er pa se o prim e predho dnega sl o ja in s tem se gradi izdel ek (M uc k & Križ ano vskij, 2 015). Upo raba l esa v ko m binac iji s term o pl astnim i po l im eri je ž e do bro znana s po dro č ja l esno - pl asD- č nih ko m po zito v. Lesno - pl asDč ni ko m po ziD so ko m - po ziD, narejeni iz rec ikl iranega o ziro m a no vega po l im era in l esnih del c ev. Upo rabl jajo se term o pl a- sDč ni po l im eri, ki se v ekstrudo rju stal ijo in zm eš ajo z l esnim i del c i ter izDsnejo v razl ič ne o bl ike pro fi l o v in pl o š č . Pri tehniki brizganja v m o del o ziro m a izD- sko vanja sko zi m atric o sm o o m ejeni z o bl iko , m ed- tem ko pri 3 D- Dskanju l ahko izdel am o po l jubno o bl iko brez upo rabe kal upo v al i m atric pri ekstrudi- ranju. Izdel ki iz l esno - pl asDč nih ko m po zito v so na- m enjeni upo rabi za zunanje tal ne o bl o ge, o graje, fasadne o bl o ge, o bro be, vratne in o kenske pro fi l e, zunanje in no tranje po hiš tvo , v zadnjem č asu tudi v avto m o bil ski industriji ko t no tranje o bl o ge, del i ar- m aturnih pl o š č in v navDki. Lesni del c i so l ahko do - dani ko t po l nil o in s tem zniž ajo c eno ko m po zita, saj so l esni o stanki c enejš i ko t po l im er , al i pa ko t o jač it- vena ko m po nenta, ki izbo l jš a m ehanske l astno sD po l im era. S pravo ko m binac ijo po l im era, del ež ev po - sam eznih ko m po nent, do datki, vrsto in o bl iko l esnih del c ev (do l ž ino ) l ahko izdel am o ko m po zite z zel o ra- zl ič nim i m aterial i in l astno stm i (Kim & Pal , 2 010; O l akanm i & Strydo m , 2 016 ). Lesno - pl asDč ni ko m po ziD seveda o bdrž ijo del l astno sD l esa ko t je higro sko pno st in s tem po vezane dim enzijske sprem em be, do vzetno st za gl ivni napad … To l ahko o m il im o z ustreznim i do datki ter zado s- tnim del ež em po l im era, ki prekrije po vrš ine l esnih del c ev in jih s tem neko l iko zaš č iDm o pred vl až e- njem . Za do seganje do brega o bl epl janja l esa s po l i- m eri ter s tem tudi bo l jš e m ehanske l astno sD ko m po zita je treba upo rabiD do datke, saj se o bič aj - no po l im eri zaradi svo je hidro fo bne po vrš ine sl abo o prijem ajo na hidro fi l no po vrš ino l esnih del c ev (Ad- hikary et al . , 2 008; Kim & Pal , 2 010). Dim enzijske sprem em be zaradi sprem injanja vl až no sD l ahko tudi funkc io nal no upo rabim o npr . za izdel avo pam etnih m aterial o v, ki pri sprem em bi kl im e sprem injajo o bl iko (Le Duigo u et al . , 2 016 ) (Sl ika 7 ). El em enD, naDsnjeni s sl o ji z razl ič nim i de- l ež i l esa, se pri sprem injanju vl až no sD o ko l ic e ukri- vl jajo in bi l ahko sl už il i ko t akDvne ko m po nente npr . za no sil c e so nč nih c el ic , l o pute prezrač evanja itd. (Rü ggeberg & Burgert, 2 015; Le Duigo u et al . , 2 016 ). Sl i k a 7. U k r i v l j an j e 3D-:s k an ega el em en t a z l es n i m i del ci s s l o j i z r az l i č n o s t r u k t u r o p r i s p r em em bi k l i m e – l ev o i n p r i m er u p o r abe z a » p r ez r ač ev al n o o dp r :n o « – des n o ( Co r r ea et al ., 20 15) . Fi gu r e 7. R i ght : ben di n g o f a 3D-p r i n t ed el em en t m ade o f w o o d p ar :cl es du e t o a chan ge i n cl i m at e. Le): ex am p l e o f u s i n g o f t hi s feat u r e fo r a v en :l a:o n o p en i n g ( Co r r ea et al ., 20 15) . Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Kariž , M . , Š ernek, M . , & Kitek Kuzm an, M : Po ssibl e uses o f wo o d in addiDve tec hno l o gies (3 D prinDng) 7 8 M ed razl ič nim i 3 D- tehnikam i je l es najbo l j upo - raben pri F DM tehniki (Tao et al . , 2 017 ). N a trgu so fi l am enD razl ič nih pro izvajal c ev z razl ič nim i del ež i l esa (npr . Laywo o - d3 ). Les je v tem prim eru najpo go - steje po l nil o , saj je prim eš an term o pl asDč nem u po - l im eru v fazi izdel ave fi l am enta, vendar tudi del no sprem eni l astno sD izdel ko v (Tao et al . , 2 017 ). Zaradi znač il no sD tehnike - izDskanja sko zi š o bo , m o rajo biD del c i l esa v fi l am entu ustrezne vel iko sD (prah), da ne pride do m aš enja š o be (prem er o dprDne š o be je o bič ajno 0, 2 m m – 0, 8 m m ). V eč ino m a je v fi l am en- Dh do 4 0 % l esa, več ji del ež i ž e predstavl jajo m o ž - no st m aš enja š o b, stal jeni po l im eri z več jim del ež em im ajo previso ko visko zno st za ekstrudiranje na o b- sto ječ ih 3 D- Dskal nikih in fi l am enD z več jim del ež em l esa so bo l j krhki (Sl ika 8). F DM tehnika je z ustrezno o prem o prim erna tudi za Dsk več jih izdel ko v. Ho rta et al . , (2 017 ) so na ro bo t- sko ro ko pritrdil i prirejen ekstrudo r , ki z m eš anic o o d- padnega HDPE in ž ago vine l ahko Dska tudi več je izdel ke. Po do bni sistem i z razl ič nim i tehnikam i Dska in krm il jenja Dskal ne gl ave npr . Dskanje s po l iuretansko peno (BarneE & Go ssel in, 2 015) s po sebno ekstrudirno gl avo , o beš eno in krm il jeno preko kabl o v (ang. c abl e driven ro bo t), Dskanje keram ike, gl ine, m eš anic e be- to na (Kho shnevis, 2 004 ), nakazujejo tudi m o ž ne upo - rabe v gradbeniš tvu o ziro m a za gradnjo več jih izdel ko v, npr . m anjš ih bival nih eno t, gradnjo zač asnih bival iš č po naravnih katastro fah, c el o m o ž no sD gradnje o bjekto v na no vih pl aneDh, ko t npr . ko nc ept pro jekta Buil ding l unar base, ki je bil po trjen s strani Euro pean Spac e Agenc y (Buil ding a l unar base with 3 D prinDng, 2 013 ). Sl i k a 8. Lay w o o -d3 fi l am en t s 40 % l es a ( W hat M at er i al … , 20 14) – l ev o i n v i dez » l et n i c« l es a p r i u p o r abi l es n o -p l as :č n i h fi l am en t o v i n v ar i i r an j u t em p er at u r e p r i :s k an j u ( Shades o f br o w n … , 20 12) – des n o . Fi gu r e 8. Le): Lay w o o -d3 fi l am en t w i t h 40 % w o o d ( W hat M at er i al … , 20 14) . R i ght : t he “ w o o d t ex t u r e” ap p ear an ce o f a p r o du ct m ade fr o m w o o d-p l as :c fi l am en t s an d t he u s e o f t em p er at u r e v ar i a:o n s du r i n g p r i n :n g ( Shades o f Br o w n … , 20 12) . Sl i k a 9. FDM t ehn i k a 3D-:s k an j a s PLA fi l am en : z do 40 % l es n ega p r ahu ( fo t o : Kar i ž M .) Fi gu r e 9. FDM 3D-p r i n :n g t echn i q u e w i t h PLA fi l am en t s w i t h u p t o 40 % w o o d du s t ( p ho t o : Kar i ž M .) Kariž , M . , Š ernek, M . , & Kitek Kuzm an, M : M o ž no sD upo rabe l esa v do dajal nih tehno l o gijah (3 D- Dskanju) Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 7 9 Upo raba l esa tudi o m ejuje upo rabo po l im ero v, l e- D m o rajo biD ko m paDbil ni z l eso m , upo rabni so po l im eri z niž jim tal iš č em , saj sic er pri viš jih tem pe- raturah pri Dskanju prihaja do o barvanja l esne ko m - po nente. Zaradi ustrezne tem perature Dskanja (c c a m ed 2 00 ° C in 2 3 0 ° C, pripo ro č a se 195 ° C) se zato največ upo rabl ja PLA po l im er . Z variiranjem tem pe- rature l ahko sic er tudi vpl ivam o na sprem em bo barve l esa in do sež em o vizual en izgl ed » l etnic « l esa (Sl ika 9). Po vrš ina izdel ko v, narejenih s fi l am enD z vseb - no stjo l esnega prahu, je hrapava, po do bna vl aknenim pl o š č am in o bič ajno po trebuje o bdel avo – bruš enje. Pri več jih del ež ih l esa l ahko pride do m aš enja š o be in neenako m ernega/prekinjenega ekstrudiranja in s tem po ro zne po vrš ine (Sl ika 10). 2.5 EK STRUD IRAN JE M ATERIALA 2.5 M ATERIAL EXTRUSION V svetu se je najprej razvil a predvsem industrija ekstrudiranja po l im ero v, m edtem ko je bil a tehno - l o gija ekstrudiranja bio po l im ero v zaradi raznih tež av zapo stavl jena, kar pa se v zadnjih l eDh sprem inja. Ekstrudiranje al i izDsko vanje m aterial a je v o sno vi zel o po do bno tehniki F DM Dskanja – pri o beh teh- nikah se m aterial ekstrudira sko zi š o bo na del o vno po vrš ino sl o j za sl o jem . Razl ika je v m aterial ih ter sam i tehniki ekstrudiranja, predvsem tu ni tal jenja po l im era, am pak gre za ekstrudiranje m eš anic z vis - ko zno stjo , po do bno pastam . Po trebno sil o za ekstru- diranje zago tavl jam o s priDsko m zraka al i s po m o č jo priDsnega bata za m aterial o m . Upo rabl jeni so m a- terial i ustrezne visko zno sD, ki se z l ahko to pl asDč no preo bl ikujejo in nato utrdijo s po m o č jo zraka, suš e- nja al i pa po viš ane tem perature (Sl ika 11). Le s -PLA fi l a m e n t (del ež l esa 0 % ) Le s -PLA fi l a m e n t (del ež l esa 10 % ) Le s -PLA fi l a m e n t (del ež l esa 2 0 % ) Le s -PLA fi l a m e n t (del ež l esa 3 0 % ) Le s -PLA fi l a m e n t (del ež l esa 4 0 % ) Le s -PLA fi l a m e n t (del ež l esa 50 % ) Sl i k a 10 . Vi dez p o v r š i n e i z del k a, :s k an ega s fi l am en : z r az l i č n i m i del ež i l es a ( 20 -k r at n a p o v eč av a) ( fo t o : Ž i go n , J.) Fi gu r e 10 . Ap p ear an ce o f t he s u r face o f t he p r o du ct p r i n t ed w i t h fi l am en t s w i t h di ff er en t w o o d co n t en t s ( 20 x m agn i fi ca:o n ) ( p ho t o : Ž i go n , J.) Sl i k a 11. Shem a s i s t em a n a o s n o v i ek s t r u di r an j a: a) ek s t r u di r an j e p r ek o p r i :s k a z r ak a ( In i :al ex t r u der … , 20 13) , b) o z i r o m a p r ek o ek s t r u di r n e gl av e z v i j ač n i m t r an s p o r t er j em ( W ASP … , 20 15) Fi gu r e 11. Schem a:c o f an ex t r u s i o n -bas ed s y s t em : a) w i t h ai r p r es s u r e dr i v en ex t r u s i o n ( In i :al ex t r u der … , 20 13) , b) w i t h an ex t r u der head an d s cr ew co n v ey o r ( W ASP … , 20 15) ab Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Kariž , M . , Š ernek, M . , & Kitek Kuzm an, M : Po ssibl e uses o f wo o d in addiDve tec hno l o gies (3 D prinDng) 80 Tiskanje z m eš anic o l esnega prahu in teko č ega po l im era o z. l epil a je po do bna 3 D- Dskanju keram ike al i gl ine in po do bnih past, npr . č o ko l ade v prehra- njeval ni industriji (Kariž et al . , 2 016 ; PiE et al . , 2 017 ). Tehnika bi sic er o m o go č al a eno stavnejš o upo rabo o stanko v- npr . sam o m l etje, o ziro m a c el o upo raba direktnih o stanko v ž ago vine, brusnega prahu, ki bi se v Dskal ni gl avi zm eš al i z l epil o m , vendar je zaradi po č asnejš ega utrjevanja teko č ih sm o l tudi po č as- nejš a. Pred nanaš anjem nasl ednjega sl o ja m o ra biD predho dni sl o j do vo l j utrjen, sic er pride o d po seda- nja strukture (Sl ika 12 ). Tudi po sam ezne ko m po nente l esa predstavl jajo zanim ivo o pc ijo za 3 D- Dskanje, vendar je po trebno več o bdel ave l esnih o stanko v in upo raba pril ago je- nih m eto d Dskanja. N pr . izdel ki, naDsnjeni z ac eta- to m c el ul o ze, razto pl jenim v ac eto nu, ki po Dskanju izhl api, so po kazal i upo gibno trdno st prim erl jivo z izdel ki, Dskanim i iz ABS po l im era (sic er s F DM teh- no l o gijo ) (PaFnso n & Hart, 2 017 ). Š e bo l j o betajo č a je upo raba nano c el ul o ze ko t o jač itvenega do datka k ž e znanim tehnikam in m aterial o m . Kum ar et al . , (2 012 ) so ž e s prim eš anim 5 % do datko m c el ul o znih nano kristal o v o pDč no utrjujo č im sm o l am za stereo - l ito grafi jo do segl i izbo l jš anje m o dul a el asDč no sD in natezne trdno sD v trdnem stanju za 57 % , ne da bi vpl ival i na sam nač in upo rabe sm o l e. 3 0 % do datek nano c el ul o znih fi bril je tako za 3 , 6 - krat izbo l jš al m o dul el asDč no sD PLA m aterial a, ki se vel iko upo - rabl ja v F DM tehniki Dskanja (Ž epič et al . , 2 016 ), D- skanje pa je m o go č e tudi s nano c el ul o znim i hidro gel i (Pino m aa 2 016 ; Leppiniem i et al . , 2 017 ). 3 Z AK LJUČ K I 3 C ON C LUSION S Do dajal ne tehno l o gije im ajo seveda tudi neka- tere po m anjkl jivo sD, ki so o dvisne o d tehnike in iz- branega m aterial a. Predvsem so izdel ki trenutno o m ejeni z vel iko stjo Dskanja, saj so na trgu pred- vsem ko m erc ial ni Dskal niki, ki o m o go č ajo Dskanje predm eto v vel iko st pribl iž no 2 0 c m × 2 0 c m × 2 0 c m . Pri izdel kih, kjer ž el im o več jo reso l uc ijo Dska in s tem bo l jš o po vrš ino , m o ram o DskaD v tanjš ih sl o jih, kar po m eni po č asno in s tem tudi draž jo izdel avo . Po vr- š ina izdel ko v o bič ajno po trebuje š e do datno o bde- l avo , o dvisno o d izbrane reso l uc ije Dska in tehnike Dskanja (npr . kitanje, bruš enje, po vrš inski prem azi, im pregnac ija s sm o l o … ). Industrijski 3 D- Dskal niki pa ž e l ahko Dskajo m o - del e v vel iko sD nekaj m etro v in vse do m o del o v ve- l iko sD hiš e. N izo zem ski arhitekD so tako npr . zač el i z gradnjo 3 D o bjekta Canal Hause v Am sterdam u (hEp: //3 dprintc anal ho use. c o m /). Ti Dskal niki o m o - go č ajo Dskanje izdel ko v v zel o vel iki reso l uc iji, kval i- Sl i k a 12. U p o r aba t ehn i k e ek s t r u di r an j a m eš an i ce l es a i n v ez i v a p as t o z n e v i s k o z n o s :. U s m er j en a v l ak n a v ek s t r u di r an em m at er i al u – l ev o ( Co m p t o n & Lew i s , 20 14) - l ev o , i n ek s t r u di r an j e ( Kar i ž et al ., 20 16) – des n o . Fi gu r e 12. U s e o f t he ex t r u s i o n t echn i q u e fo r a v i s co u s p as t e m i x t u r e o f w o o d an d bi n der Le): di r ec:o n al fi br es i n ex t r u ded m at er i al ( Co m p t o n an d Lew i s , 20 14) . R i ght : t he ex t r u s i o n p r o ces s ( Kar i ž et al ., 20 16) Kariž , M . , Š ernek, M . , & Kitek Kuzm an, M : M o ž no sD upo rabe l esa v do dajal nih tehno l o gijah (3 D- Dskanju) Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 81 teD po vrš ine in upo rabl jajo zel o o bsto jne m aterial e - npr . beto n (Sl ika 13 ). Po m em bno je po znaD tudi o m ejitve do dajal nih tehno l o gij. Zaradi sl o jevite gradnje je tudi trdno st izdel k o v m anjš a. Izredno je po m em bna kako vo st zl ep l jeno sD po sam eznih sl o jev, sic er l ahko pri o bre- m enitvi pride do razsl o jevanja. Zato so po m em bni param etri Dskanja in l astno sD m aterial o v. M aterial m o ra pred nano so m nasl ednjega sl o ja do vo l j utrdiD, da ne pride do po sedanja m aterial a o b o brem enitvi z m aso nasl ednjega sl o ja, vendar hkraD o staD do vo l j l epl jiv, da se zl epi z no vim sl o jem . M ed sl o ji l ahko nastanejo tudi do l o č ene napeto sD zaradi krč enja/ nabrekanja sl o jev o b utrjevanju, npr . napeto sD pri o hl ajanju stal jenih po l im ero v pri F DM tehniki in s tem krivl jenje izdel ko v. Upo raba l esnih o stanko v z ustrezno predel avo v po sto pkih 3 D- Dskanja predstavl ja eno o d m o ž no sD upo rabe l esnih o stanko v in do dajanja vredno sD tem o stanko m . Za o pDm al ne l astno sD ko nč nih izdel ko v m o ram o l esne o stanke ustrezno o bdel aD in po rabiD na prim ernih tehno l o gijah in m esDh upo rabe, da bi do segl i o pDm al ne rezul tate. N a tem po dro č ju je po - trebnih š e prec ej raziskav, da bi l ahko po rabil i več je ko l ič ine l esa in razvil i no va po dro č ja upo rabe v npr . arhitekturi, aero navDki . . . V el iko m o ž no sD o bstaja tudi pri upo rabi rec ikl iranega l esa, gradbenih o stan- ko v v po vezavi z o dpadno pl asDko . Po trebno je najD m eto de, kako upo rabiD npr . o dpadne m aterial e o zi- ro m a rec ikl iraD o dpadke/ o stanke, kjer bi z m ajhnim i vl o ž ki do bil i funkc io nal ne izdel ke. Trenutno bi bil o m o go č e 3 D- Dskanje upo rabiD npr . za izdel avo po sa- m ezniku pril ago jenih, perso nal iziranih, ko m pl eks- nejš ih izdel ko v z viš jo sto pnjo funkc io nal no sD in o bl iko val skim presež ko m . N pr . individual no pril ago - jena em bal až a po sebnih o bl ik, ko t o sno va po hiš tva o rganskih o bl ik, ki je npr . š e tapec irano , za izdel avo kal upo v, š abl o n pri izdel avi po hiš tva, ko t o sno vo , ki se jo po tem o pl aš č a z bo l j o dpo rnim i m aterial i itd. , vendar je treba š e razviD ustrezno pro izvo dno teh- no l o gijo . S 3 D- Dskanjem je m o go č e izdel aD spo jnike, s katerim i bi spo jil i o bič ajne l esene el em ente v po - hiš tvo (Grujo vic et al . , 2 017 ). 3 D- Dskanje pa se uve- l javl ja tudi ko t al ternaDva izdel avi m o ntaž nih hiš . M o ž no sD 3 D- Dska in njego ve predno sD je po trebno predstaviD ko nč nem u upo rabniku. Sm isel no bi bil o tudi vl agaD v nadal jnje raziskave no vih bio po l im ernih m aterial o v, ki bi po svo jih strukturnih zm o gl jivo sDh bil i c el o prim erl jivi z viso ko trdno stnim i ko m po ziD iz stekl enih vl aken. 4 POVZ ETEK 4 SUM M ARY AddiDve m anufac turing has seen rapid deve- l o pm ent in the l ast few years and been appl ied in m any areas, with its use inc reasing in bo th industrial m anufac turing and am o ng ho bbyists. In parDc ul ar , the fi el d ho m e 3 D prinDng is evo l ving with the em ergenc e o f m o re aff o rdabl e and qual ity printers. Beside printers and prinDng tec hno l o gies, ano ther im po rtant area is m aterial devel o pm ent. Current re- ab Sl i k a 13. Pr i m er i 3D-n a:s n j en i h o bj ek t o v : a) U r ban Cabi n ( Ko s l o w , 20 17) , b) » Offi ce o f t he Fu t u r e” Du baj ( Au gu r , 20 16) . Fi gu r e 13. Ex am p l es o f 3D p r i n t ed bu i l di n gs : a) U r ban Cabi n ( Ko s l o w , 20 17) , b) “ Offi ce o f t he Fu t u r e” Du bai ( Au gu r , 20 16) . Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Kariž , M . , Š ernek, M . , & Kitek Kuzm an, M : Po ssibl e uses o f wo o d in addiDve tec hno l o gies (3 D prinDng) 82 searc h is aim ed at pro duc ing new m aterial s with beEer perfo rm anc e, but al so l o wer pric e, witho ut the use o f harm ful substanc es and with the use o f rec yc l ed and natural m aterial s, and with a l o w c ar- bo n fo o tprint. W o o d has po tenDal fo r use in vario us 3 D- prin- Dng m aterial s. W o o d and its residues c an be used in several fo rm s, fro m sawdust o r parDc l es o f diff e- rent sizes, to el em ents that are further m ac hined, suc h as fi bres, c el l ul o se, and nano c el l ul o se, o r even just parDal c o m po nents, l ike l ignin. Depending o n the parDc l e size, fo rm fac to r and type o f c o m po site, wo o d c an be used as a fi l l er o r reinfo rc em ent with sel ec ted po l ym ers to fo rm wo o d pl asDc c o m po site prinDng m aterial s. Several addiDve m anufac turing tec hno l o gies are avail abl e and c o m m erc ial l y used, but no t al l are appro priate to use with wo o d parDc l es. The m o st suitabl e are stereo l itho graphy (SLA), indirec t inkjet prinDng (3 DP), l am inated o bjec t m anufac turing (LO M ), fused depo siDo n m o del l ing (F DM ), and m aterial extrusio n/ c o nto ur c ra/ing, with wo o d o r sim il ar parDc l es al ready being used with these ap- pro ac hes. In stereo l itho graphy, wo o d parDc l es o r fi bres c an be added to UV /l aser c uring l iquid po l ym er to reinfo rc e the c ured m aterial and im pro ve the m o - dul us o f el asDc ity and tensil e strength. F o r indirec t inkjet prinDng (3 DP), wo o d parDc l es/po wder c an be added to o r even used to repl ac e c o m m erc ial po w- der prinDng m aterial (usual l y a m ixture o f pl aster , vinyl po l ym er and sul phate sal t). Liquid binder, whic h is injec ted o n a l ayer o f po wder prinDng m a- terial during prinDng, m ust be m o difi ed to bo nd wo o d parDc l es and o ther c o m po nents o f the m ate- rial , whil e veneer c o ul d be used in l am inated o bjec t m anufac turing, sim il ar to the m etho d used with c ur- rent po l ym er fo il s. M o reo ver , wo o d po wder o r sm al l parDc l es c an be m ixed with c o m m erc ial l iquid ad- hesives/resins to fo rm pastes whic h c an then be used with m aterial extrusio n/ c o nto ur c ra/ing tec h- niques to 3 D print o bjec ts. M o st wo o d is no w used in the fo rm o f F DM . W o o d po wder c an be m ixed with sel ec ted po l ym ers (ABS, PLA) and extruded in the fo rm o f fi l am ents, and the resul Dng 3 D prinDng fi l am ents c an then be used in F DM 3 D printers, where the fi l am ent m el ts in the ho t printer head, extrudes thro ugh the prinDng no z- zl e and depo sits o n sel ec ted areas in eac h l ayer . Co m - m erc ial fi l am ents with diff erent po l ym ers and raDo s o f wo o d are no w avail abl e o n the m arket. W o o d in c o m binaDo n with po l ym ers c an be used to 3 D print perso nal ized item s and sm al l series, unique pro duc ts, as wel l as to m ake o rganic shapes fo r use in furniture, m o ul ds, and c o nnec to rs fo r fur- niture, o r even in the c o nstruc Do n industry to pro - duc e wo o den ho uses. The wo o d in these wo o d- pl asDc c o m po sites re- tains so m e o f its o riginal pro perDes, inc l uding hy- gro sc o pic ity and asso c iated dim ensio nal c hanges, and these sho ul d be c o nsidered when designing 3 D- printed parts. M o reo ver , these weaknesses c an be al so used as advantages when designing el em ents that c hange shape in diff erent c l im ate c o ndiDo ns, thus pro duc ing so - c al l ed sm art m aterial s (fo r use in venDl aDo n o penings and the l ike). O veral l , wo o d is a pro m ising m aterial fo r use in 3 D prinDng, but further researc h needs to be do ne to im pro ve exisDng tec hno l o gies and m aterial s to inc rease its use and the added val ue o f wo o d resi- dues. The future ho l ds great pro m ise fo r 3 D prinDng as a tec hno l o gy, and fo r the end users o f the rel ated pro duc ts. Z AHVALA AC K N OW LED GEM EN TS Prispevek je pripravl jen v o kviru del a pro gram - ske skupine P4 - 0015, ki jo fi nanc ira J avna agenc ija za razisko val no dejavno st republ ike Sl o venije (ARRS) in bil ateral nega pro jekta BI- BA- J R /2 015/4 7 (2 016 /2 017 ) Lastno sD l esnih m aterial o v in l epil za 3 D- tehno l o gijo Dskanja / Pro perDes o f wo o d m ate- rial s and adhesives fo r 3 D prinDng tec hno l o gy, ki ga fi nanc ira ARRS. LITERATURA IN VIRI LITERATURE Adhikary, K. B. , Pang, S. , & Staiger , M . P. (2 008). Dim ensio nal stabi- l ity and m ec hanic al behavio ur o f wo o d– pl asDc c o m po sites based o n rec yc l ed and virgin high- density po l yethyl ene (HDPE). Co m po sites Part B: Engineering, 3 9(5), 807 - 815. Augur , H. (2 016 ). 3 D Printed O ffi c e Buil ding Unveil ed in Dubai. Re- trieved fro m : hEps: //al l 3 dp. c o m /3 d- printed- o ffi c e- buil ding (1. 9. 2 017 ). BarneE, E. , & Go ssel in, C. (2 015). Large- sc al e 3 D prinDng with a c abl e- suspended ro bo t. AddiDve M anufac turing, 7 , 2 7 - 4 4 . Kariž , M . , Š ernek, M . , & Kitek Kuzm an, M : M o ž no sD upo rabe l esa v do dajal nih tehno l o gijah (3 D- Dskanju) Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 83 Berm an, B. (2 012 ). 3 - D prinDng: The new industrial revo l uDo n. Bu- siness Ho rizo ns, 5, 155- 16 2 . Buil ding a l unar base with 3 D prinDng (2 013 ). Euro pean spac e agenc y. Retrieved fro m : hEp: //www. esa. int/O ur_Ac DviDes/ Spac e_Engineering_Tec hno l o gy/ Buil ding_a_l unar_base_with_ 3 D_prinDng (18. 9. 2 017 ). Co m pto n, B. G. , & Lewis, J . A. (2 014 ). 3 D- prinDng o f l ightweight c el - l ul ar c o m po sites. Advanc ed m aterial s, 2 6 (3 4 ), 593 0- 593 5. Co nner , B. P. , M ano gharan, G. P. , M arto f A. N . , Ro do m sky, L. M . , Ro - do m sky, C. M . , J o rdan, D. C. , & Lim pero s, J . W . (2 014 ). M aking sense o f 3 - D prinDng: c reaDng a m ap o f addiDve m anufac turing pro duc ts and servic es. AddiDve M anufac turing, 1- 4 , 6 4 - 7 6 . Co rrea, D. , Papado po ul o u, A. , Guberan, C. , J haveri, N . , Reic hert, S. , M enges, A. , & Tibbits, S. (2 015). 3 D- Printed W o o d: Pro gram - m ing Hygro sc o pic M aterial Transfo rm aDo ns. 3 D PrinDng and AddiDve M anufac turing, 2 (3 ), 106 - 116 . Cheah, C. M . , F uh, J . Y. H. , N ee, A. Y. C. , & Lu, L. (1999). M ec hanic al c harac terisDc s o f fi ber- fi l l ed pho to - po l ym er used in stereo l it- ho graphy. Rapid Pro to typing J o urnal , 5(3 ), 112 - 119. F reedo m O f CreaDo n devel o ps Tree- D PrinDng in W o o d. (2 011). Re- trieved fro m : hEps: //www. 3 Dsystem s. c o m /bl o g/fo c /freedo m - o f- c reaDo n- devel o ps- tree- d- prinDng (1. 9. 2 017 ). Gl avič ić , A. (2 014 ). Zgo do vina 3 D Dska. Ljubl jana. Univerza v Lju- bl jani, N aravo sl o vno tehnič na fakul teta, O ddel ek za teksDl stvo . Grujo vic , N . , Zivic , F . , Zivko vic , M . , Sl jivic , M . , Rado vano vic , A. , Bu- kvic , L. , . . . & Sindjel ic , A. (2 017 ). Custo m design o f furniture el e- m ents by fused fi l am ent fabric aDo n. Pro c eedings o f the InsDtuDo n o f M ec hanic al Engineers, Part C: J o urnal o f M ec ha- nic al Engineering Sc ienc e 2 3 1(1), 88- 95. Gao , W . , Zhang, Y. , Ram anujan, D. , Ram ani, K. , Chen, Y. , W il l iam s, C. B. , . . . & ZavaFeri, P. D. (2 015). The status, c hal l enges, and future o f addiDve m anufac turing in engineering. Co m puter- Aided Design, 6 9, 6 5- 89. Go o gl e Insights fo r Searc h » 3 D prinDng« term , hEps: //trends. go o - gl e. c o m /trends/ expl o re?q=3 D% 2 0prinDng Hanč ič , A. (2 006 ). Brizganje bio po l im ernih ko m po zito v. Pl astF o rm a, 11(1), 2 4 - 2 6 . Henke, K. , & Trem l , S. (2 013 ). W o o d based bul k m aterial in 3 D prin- Dng pro c esses fo r appl ic aDo ns in c o nstruc Do n. Euro pean J o ur- nal o f W o o d and W o o d Pro duc ts, 7 1(1), 13 9- 14 1. Ho rta, J . F . , Sim õ es, F . J . P. , & M ateus, A. (2 017 ). Large sc al e addiDve m anufac turing o f ec o - c o m po sites. InternaDo nal J o urnal o f M a- terial F o rm ing, 1- 6 . IniDal Extruder Design (2 013 ). University o f N o tre Dam e . Retrieved fro m : hEps: //sites. nd. edu/3 dp/2 013 /08/12 /iniDal - extruder- design/ (1. 9. 2 017 ). Inzana, J . A. , O l vera, D. , F ul l er, S. M . , Kel l y, J . P. , Graeve, O . A. , Sc hwarz, E. M . , . . . & Awad, H. A. (2 014 ). 3 D prinDng o f c o m po - site c al c ium pho sphate and c o l l agen sc aff o l ds fo r bo ne regene- raDo n. Bio m aterial s, 3 5(13 ), 4 02 6 - 4 03 4 . Kariž , M . , Š ernek, M . , & Kuzm an, Kitek M . (2 016 ). Use o f wo o d po w- der and adhesive as a m ixture fo r 3 D prinDng. Euro pean jo urnal o f wo o d and wo o d pro duc ts, 7 4 (1), 12 3 - 12 6 . Karal ekas, D. , & Anto nio u, K. (2 004 ). Co m po site rapid pro to typing: o verc o m ing the drawbac k o f po o r m ec hanic al pro perDes. J o ur- nal o f m aterial s pro c essing tec hno l o gy, 153 , 52 6 - 53 0. Kum ar , S. , Ho fm ann, M . , Steinm ann, B. , F o ster , E. J . , & W eder , C. (2 012 ). Reinfo rc em ent o f stereo l itho graphic resins fo r rapid pro to typing with c el l ul o se nano c rystal s. ACS appl ied m aterial s & interfac es, 4 (10), 53 99- 54 07 . Kro l l , E. , & Artzi, D. (2 011). Enhanc ing aero spac e engineering stu- dents' l earning with 3 D prinDng wind- tunnel m o del s. Rapid Pro to typ J , 17 (5)3 93 - 4 02 . Kim , J . K. , & Pal , K. (2 010). Rec ent advanc es in the pro c essing o f wo o d- pl asDc c o m po sites. Springer Sc ienc e & Business M edia. Kim , G. B. , Lee, S. , Kim , H. , Yang, D. H. , Kim , Y. H. , Kyung, Y. S. , . . . & Kwo n, S. U. (2 016 ). Three- dim ensio nal prinDng: basic princ ipl es and appl ic aDo ns in m edic ine and radio l o gy. Ko rean jo urnal o f radio l o gy, 17 (2 ), 182 - 197 . Kho shnevis, B. (2 004 ). Auto m ated c o nstruc Do n by c o nto ur c raf- Dng— rel ated ro bo Dc s and info rm aDo n tec hno l o gies. Auto m a- Do n in c o nstruc Do n, 13 (1), 5- 19. Ko sl o w, T. (2 017 ). 3 D Printed Ho use – W o rl d’ s 3 5 Greatest 3 D Prin- ted Struc tures. Retrieved fro m : hEps: // al l 3 dp. c o m /1/3 d- prin- ted- ho use- ho m es- buil dings- 3 d- prinDng- c o nstruc Do n/ #urban- c abin (1. 9. 2 017 ). Lam , C. X . F . , M o , X . M . , Teo h, S. H. , & Hutm ac her, D. W . (2 002 ). Sc aff o l d devel o pm ent using 3 D prinDng with a starc h- based po - l ym er . M aterial s Sc ienc e and Engineering: C, 2 0(1), 4 9- 56 . Large buil d vo l um e So l idato r DLP deskto p 3 D printer unveil ed o n Kic kstarter (2 013 ). Retrieved fro m : hEp: //www. 3 Ders. o rg/ ar- Dc l es/2 013 12 10- l arge- buil d- vo l um e- so l idato r- dl p- deskto p- 3 D- printer- unveil ed- o n- kic kstarter . htm l (1. 9. 2 017 ). Leppiniem i, J . , LahDnen, P. , Paajanen, A. , M ahl berg, R. , M etsä- Ko r- tel ainen, S. , Pino m aa, T. , . . . & Hyto ̈nen, V. P. (2 017 ). 3 D- Printa- bl e Bio ac Dvated N ano c el l ul o se– Al ginate Hydro gel s. ACS Appl ied M aterial s & Interfac es, 9(2 6 ), 2 1959- 2 197 0. Le Duigo u, A. , Castro , M . , Bevan, R. , & M arDn, N . (2 016 ). 3 D prinDng o f wo o d fi bre bio c o m po sites: fro m m ec hanic al to ac tuaDo n func Do nal ity. M aterial s & Design, 96 , 106 - 114 . M uc k, D. , & Križ ano vskij, I. (2 015). 3 D- Dsk. Pasadena. N igro , S. , (2 016 ). Three W ays To Reinvent F o r The F o urth Industrial Revo l uDo n. F o rbes. Retrieved fro m : hEps: //www. fo rbes. c o m / sites/hpinc /2 016 /12 /07 /three- ways- to - reinvent- fo r- the- fo urth- industrial - revo l uDo n/#3 52 8c 58a2 091 (2 . 9. 2 017 ) N igro , S, (2 017 ). The F o urth Industrial Revo l uDo n and yo u. Retrieved fro m : hEps: //newsbl o g. ext. hp. c o m /t5/HP- newsro o m - bl o g/The- F o urth- Industrial - Revo l uDo n- and- yo u/ba- p/7 7 5 (1. 9. 2 017 ). O l akanm i, E. O . , & Strydo m , M . J . (2 016 ). CriDc al m aterial s and pro - c essing c hal l enges aff ec Dng the interfac e and func Do nal per- fo rm anc e o f wo o d po l ym er c o m po sites (W PCs). M aterial s Chem istry and Physic s, 17 1: 2 90- 3 02 . PaFnso n, S. W . , & Hart, A. J . (2 017 ). AddiDve m anufac turing o f c el - l ul o sic m aterial s with ro bust m ec hanic s and anDm ic ro bial func - Do nal ity. Advanc ed M aterial s Tec hno l o gies, 2 (4 ). Pino m aa, T. (2 016 ). M o del l ing the 3 D prinDng o f nano c el l ul o se hy- dro gel s. V TT Tec hnic al Researc h Centre o f F inl and. Retrieved Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 Kariž , M . , Š ernek, M . , & Kitek Kuzm an, M : Po ssibl e uses o f wo o d in addiDve tec hno l o gies (3 D prinDng) 84 fro m : hEp: //www. vEresearc h. c o m /Do c um ents/F ac to ry% 2 0o f % 2 0 the% 2 0future/3 D% 2 0prinDng/3 Pino m aa_Sl ides. pdf (1. 9. 2 017 ). PiE, K. , Lo pez- Bo tel l o , O . , Laff erty, A. D. , To dd, I. , & M um taz, K. (2 017 ). InvesDgaDo n into the m aterial pro perDes o f wo o den c o m po site struc tures with in- situ fi bre reinfo rc em ent using ad- diDve m anufac turing. Co m po sites Sc ienc e and Tec hno l o gy, 13 8, 3 2 - 3 9. Rü ggeberg, M . , & Burgert, I. (2 015). Bio - inspired wo o den ac tuato rs fo r l arge sc al e appl ic aDo ns. Pl o S o ne, 10(4 ), e012 07 18. Shades o f bro wn with wo o d fi l am ent, via varying tem perature. (2 012 ). Retrieved fro m : hEp: //www. tridim ake. c o m /2 012 /10/ shades- o f- bro wn- with- wo o d- fi l am ent- via. htm l (1. 9. 2 017 ). Sho rt, D. B. (2 015). Use o f 3 D prinDng by m useum s: educ aDo nal ex- hibits, arDfac t educ aDo n, and arDfac t resto raDo n. 3 D Print Addit M anuf. , 2 (4 ): 2 09e15. Tao , Y. , W ang, H. , Li, Z. , et al . , (2 017 ). Devel o pm ent and Appl ic aDo n o f W o o d F l o ur- F il l ed Po l yl ac Dc Ac id Co m po site F il am ent fo r 3 D PrinDng. M aterial s, 10(4 ), 3 3 9. To p 7 M etho ds F o r M aking 3 D Rapid Pro to types (2 015). Star Rapid. Retrieved fro m : hEps: //www. starrapid. c o m /bl o g/to p- 7 - m et- ho ds- fo r- m aking- 3 d- rapid- pro to types/ (1. 9. 2 017 ) The F ree Beginner’ s Guide (2 017 ). 3 D prinDng industry. Retrieved fro m : hEps: //3 DprinDngindustry. c o m /3 D- prinDng- basic s- free- beginners- guide#02 - histo ry (14 . 9. 17 ) W ahab, M . S. , W agim an, A. , & Zuki, N . M . (2 009). Rapid pro to typing o f wo o d- based m aterial . In: Pro c eedings o f M UCEET2 009 M a- l aysian Tec hnic al UniversiDes Co nferenc e o n Engineering and Tec hno l o gy, J une 2 0- 2 2 , 2 009, M S Garden, Kuantan, Pahang, M al aysia. W arnier , C. (2 014 ). PrinDng Things. V isio ns and EssnDal s fo r 3 D Prin- Dng. Berl in. Gestal ten: 2 56 p. W ang, X . , J iang, M . , Zho u, Z. , Go u, J . , & Hui, D. (2 017 ). 3 D prinDng o f po l ym er m atrix c o m po sites: A review and pro spec Dve. Co m - po sites Part B: Engineering, 110, 4 4 2 - 4 58. W ASP Unveil s Ro taDng Extruder (2 015). Retrieved fro m : hEps: // www. 3 printr . c o m /wasp- unveil s- ro taDng- extruder- 502 7 813 / (1. 9. 2 017 ). W hat M aterial Sho ul d I Use F o r 3 D PrinDng? – Advanc ed M aterial s Review #1 – BendLay, Laywo o - D3 and LayBric k (2 014 ). Retrie- ved fro m : hEp: //3 DprinDngfo rbeginners. c o m /3 D- prinDng- m a- terial s- bendl ay- l aywo o d- l aybric k/ (1. 9. 2 017 ). W im m er , R. , Steyrer , B. , W o ess, J . , Ko ddenberg, T. , & M undigl er , N . (2 015). 3 D prinDng and wo o d. Pro Ligno , 11(4 ), 14 4 - 14 9. W o o dn’ t Yo u Kno w It – 3 DP in wo o d (2 011). Retrieved fro m : hEps://depts. wash ingto n. edu/o pen3 Dp/2 011/04 /wo o dnt- yo u- kno w- it- 3 Dp- in- wo o d/ (1. 9. 2 017 ). W o ng, K. V. , & Hernandez, A. (2 012 ). A review o f addiDve m anufac - turing. ISRN M ec hnic al Engineering, 1- 10. do i: hEps: //do i. o rg/ 10. 54 02 /2 012 /2 087 6 0 Ž epič , V. , Po l janš ek, I. , O ven, P. , & Č o p, M . (2 016 ). CO ST- F P1105: Pro perDes o f PLA fi l m s reinfo rc ed with unm o difi ed and ac ety- l ated freeze dried nano fi bril l ated c el l ul o se. Ho l zfo rsc hung, 7 0(12 ), 112 5- 113 4 . Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 85 S p r o j e k t o m APPLAUSE o d p r e p o z n a v e d o š i r š e u p o r a b e i n v a z i v n i h r a s t l i n z v k l j u č e v a n j e m p r e b i v a l c e v Izr . pro f. dr . M aks M erel a in Denis Pl avč ak, m l adi razisko val ec Bio tehniš ka fakul teta, O ddel ek za l esarstvo O c enjena vredno st pro jekta APPLAUSE je o ko l i 5, 2 m io EUR, so fi nanc iranje iz EU sredstev znaš a nekaj več ko t 4 , 1 m io EUR. Pro jekt bo trajal 3 l eta in sic er o d 1. no vem bra 2 017 do 3 1. o kto bra 2 02 0. Pro jekt v skl o pu kro ž nega go spo darstva izpo sta- vl ja nereš ena vpraš anja gl ede ravnanja z invazivnim i tujero dnim i rastl inam i v sm isl u zero - waste pristo pa. V pil o tnem pro jektu predel ave japo nskega dresnika v papir so ž e do kazal i, da je to vrstno suro vino m o - go č e izko riš č aD vel iko bo l j rac io nal no ko t zgo l j za sež ig. Tako se v o kviru pro jekta predl aga sistem rav- nanja s tujero dnim i invazivnim i rastl inam i, ki tem el ji na izo braž evanju in so del o vanju prebival c ev Lju- bl jane po treh princ ipih del o vanja: » N aredi sam « , » Predel aj z nam i« in » O ddaj v zbirnem c entru« . Po l eg prijavitel ja (M estne o bč ine Ljubl jana) in Bio tehniš ke fakul tete (O ddel ek za l esarstvo , O dd. za bio l o gijo , O dd. za agro no m ijo in O dd. za go zdarstvo ) so del ujejo š e F akul teta za kem ijo in kem ijsko tehno - l o gijo ; N aravo sl o vno tehniš ka fakul teta, Kem ijski in- š Dtut, javno po djetje Snaga, InsDtut J o ž ef Stefan, Inš Dtut za c el ul o zo in papir, Tisa d. o . o . , GDi GIS- DATA d. o . o . , druš tvo Trajna, Zavo d Dpo Renesansa in Center o dl ič no sD V eso l je, znano st in tehno l o gije. O ddel ek za l esarstvo im a kl juč no vl o go pri raz - iskavah zgradbe in rel evantnih l astno sD o l esenel ih tujero dnih rastl in, so del uje pri razvo ju, pro jekDranju in trž enju no vih izdel ko v, izdel o vanju pro to Dpo v in ko nč nih izdel ko v ter razvo ju no vih pil o tnih pro duk- to v iz o stanko v v l esno predel o val ni verigi. O ddel ek s po djetjem Snaga so del uje tudi pri pro jekDranju in pripravi l esno o bdel o val ne (m izarske) del avnic e. Cel o ten pro jekt je v o sno vi o bl iko van in zasta- vl jen zel eno in ino vaDvno , kar po m eni, da bo m o del preno sl jiv na no va m ednaro dna o bm o č ja o ziro m a o ko l ja, pri č em er bo do o m o go č ena no va del o vna m esta, no va znanja in vkl juč evanje tež je zapo sl jivih l judi z raznim i o virano stm i. V c entrih po no vne upo - rabe bi se izvajal e razl ič ne spretno stne in ro ko del ske del avnic e s c il jem o hranjaD in razvijaD tradic io nal no o brt, kul turno dediš č ino ter znanje. ● Pro jekt APPLAUSE (Al i en PLAn t Sp Eci es - fr o m har m fu l t o u s efu l w i t h ci :z en s ' l ed ac:v i :es / o d š k o dl j i v i h do u p o r abn i h t u j er o dn i h r as t l i n z ak :v n i m v k l j u č ev an j em p r ebi v al cev ), je bil izbran na evro p- skem razpisu po bude Urban Inno vaDve Ac Do n (UIA). Skupno enajst partnerjev je zasno val o m o del pro jekta APPLAUSE za c el o vit pregl ed l astno sD in prim erno upo rabo invazivnih rastl in, ki so č edal je bo l j priso tne v naš em o ko l ju in nam izpo drivajo av- to hto no rastje. N a razpis UIA je prispel o skupno 2 06 pro jektnih prijav iz 2 1 razl ič nih drž av Evro pske unije, za fi nanc iranje pa je bil o izbranih 16 pro jekto v. Ev- ro pska ko m isija UIA po dpira ino vaDvne pil o tske pro - jekte na po dro č ju trajno stnega urbanega razvo ja, zato je v ta nam en iz Evro pskega skl ada za regio nal ni razvo j nam enil a del sredstev l o kal nim o bl astem , ki bo do na no v nač in iskal e reš itve dane tem aDke. Ko - m isija je na izbo ru upo š teval a sto pnjo ino vaDvno sD, kval iteto partnerstva, m erl jivo st rezul tato v, m o ž no st š iritve reš itve na druga urbana o bm o č ja in kako vo st del o vnega nač rta pro jekta. Le s / W o o d N o v i c e / N e w s Sl i k a 1. Vel i k i p aj es en ( Ai l an t hu s al :s s i m a) k o t p o go s t a i n v az i v n a r as t l i n a Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 86 Sr e č a n j e ALUM N I k l u b a Od d e l k a z a l e s a r s t v o Katarina Č ufar , V o dja ALUM N I kl uba Bo š tjan Lesar , Predsednik Druš tva l esarjev Sl o venije in 1997 . Al enka Š ivic je predstavil a po djetje, kjer sta z brato m so ustano vitel ja in so l astnika. M atjaž Š ivic je predstavil svo jo knjigo z nasl o vo m The Go l den Tree, ki je izš l a v no vem bru 2 017 . Z nam i je del il gl a- vna spo ro č il a knjige, kjer je o pisal svo jo stro ko vno po t in kako uspeD v po sl u, po vezanim z l eso m . N a sreč anju so se predstavil e tudi generac ije l e- sarjev, ki so dipl o m iral i pred 4 0, 3 0, 2 0 in 10 l eD. Ge- nerac ijo 197 7 je predstavil Bine Kl adnik, univ. dipl . inž . l es. Generac ijo 1982 - 1987 je zasto pal o kar 15 udel ež enc ev, ki so o budil i spo m in na do go divš č ine, ki so jih do ž ivel i ko t š tudenD pred več ko t 3 0 l eD in predstavil i svo jo po kl ic no po t. N ato so se nam pred- stavil e š e skupine DsDh, ki so dipl o m iral i pred 2 0 in 10 l eD. Druš tvo l esarjev Sl o venije je po del il o prizna- nja pro f. dr . Katarini Č ufar , To m až u V il arju, univ. dipl . inž . l es. in š po rtnem u druš tvu » Bul do ž erji« Rudno . N a O ddel ku za l esarstvo sm o im el i 16 . 11. 2 017 ž e 10. sreč anje ALUM N I kl uba. Sreč anja se je udel e- ž il o preko 12 0 udel ež enc ev. Po zbo ru na o ddel ku, o gl edu l abo rato rijev in kul turnem pro gram u z na- sto po m zbo ra Barje, kjer po jeta 2 č l ana naš ega kl uba, se je zač el uradni pro gram . Udel ež enc e so na- go vo ril i dekan Bio tehniš ke fakul tete pro f. dr . M iha Hum ar, pro dekan O ddel ka za l esarstvo pro f. dr . M il an Š ernek, predsednik Druš tva l esarjev Sl o venije do c . dr . Bo š tjan Lesar in vo dja ALUM N I kl uba pro f. dr . Katarina Č ufar . Leto š nji spo nzo r sreč anja je bil o druž insko po djetje SILV AAPIS d. o . o . , ki im a kar š Dri č l ane ALUM N I kl uba. Sil vana in F ranc Š ivic sta dipl o - m anta 11. in 13 . generac ije go zdarjev / l esarjev, sin in hč i M atjaž Š ivic , univ. dipl . ing. l es. , m ag. eko no - m ije in Al enka Š ivic , univ. dipl . ing. l es. pa sta dipl o - m iral a na univerzitetnem š tudiju l esarstva l eta 1995 Al en k a, M at j až , Si l v an a i n Fr an c Š i v i c i z dr u ž i n s k ega p o dj et j a SILVAAPIS d.o .o ., k i j e bi l o l et o š n j i s p o n z o r s r eč an j a, s o v s i č l an i ALU M N I k l u ba Oddel k a z a l es ar s t v o . M at j až Š i v i c j e p r eds t av i l s v o j o n o v o k n j i go The G o l den Tr ee ( z go r aj ) . U del ež en ci s o z v es el j em p r i s l u hn i l i p r eds t av i t v am :s :h, k i s o di p l o m i r al i p r ed 40 l e: ( s p o daj l ev o ) . G en er aci j a 1982-87 j e bi l a n aj bo l j e z as t o p an a i n n as j e z o bu j an j em š t u den t s k i h do go di v š č i n p o p el j al a v č as p r ed 30 l e: ( s p o daj des n o ) ( fo t o : Pr i m o ž H abj an ) . Le s / W o o d N o v i c e / N e w s Les/W o o d, V o l . 6 6 , N o . 2 , N o vem ber 2 017 87 To m až V il ar je udel ež enc e po vabil na 7 . vel esl al o m l esarjev, Bo rut Krič ej pa je predstavil Druš tvo za za- š č ito l esa. Uradnem u del u je sl edil o druž enje o b po go sD- tvi. Tu so se naš l i stari prijatel ji, skl epal a so se no va po znanstva in po sl i, vse pa je po tekal o v prijatel j- skem vzduš ju, ki je zaš č itni znak to vrstnih sreč anj. N a razl ič nih pro gram ih in sto pnjah je š tudij do - sl ej zakl juč il o 2 057 dipl o m anto v. V si so nefo rm al no č l ani ALUM N I kl uba in so do bro do š l i na vseh akDv- no sDh. V se, ki tega š e niste sto ril i, vabim o , da h kl ubu fo rm al no pristo pite in se vč l anite v Druš tvo l e- sarjev Sl o venije. ALUM N I kl ub nam reč del uje ko t sekc ija Druš tva l esarjev Sl o venije. Pristo pnic o naj- dete na spl etni strani www. ditl es. si. Sreč anje je o rganiziral a vel ika ekipa zapo sl enih na O ddel ku za l esarstvo . V esel i sm o bil i po hval in za- do vo l jstva udel ež enc ev. Priprave na 11. sreč anje, ki bo predvido m a v no vem bru 2 018, so se ž e zač el e. V abl jeni ž e sedaj. ● Druš tvo inž enirjev in tehniko v l esarstva Ljubl jana se je preim eno val o v D r u š t v o l e s a r j e v Sl o v e n i j e ( D LS) š ega druš tva. N aš e druš tvo je najbo l j akDvno l e- sarsko druš tvo v Sl o veniji. Č l ani in po dpo rniki druš tva prihajajo iz vseh ko nc ev Sl o venije in ne zgo l j iz o srednje Sl o venije. Im e druš tva so izbiral i č l ani v dveh kro gih spl etnega gl aso vanja in izbral i D r u š t v o l es ar j ev S l o v en i j e. V si, ki se na kakrš en- ko l i nač in ukvarjate z l eso m , vabl jeni, da se vč l a- nite. V se info rm ac ije najdete na spl etni strani www. ditl es. si. ● N a Zbo ru č l ano v 2 016 Druš tva inž enirjev in tehniko v l esarstva Ljubl jana so č l ani prepo znal i po trebo po po so do bitvi im ena in l o go Dpa dru- š tva. Za sprem em bo im ena Druš tva inž enirjev in tehniko v l esarstva Ljubl jana sm o se o dl o č il i, ker je bil o staro im e o m ejujo č e z vidika izo brazbe in geo grafsko . Pri sprem em bi im ena nas je vo dil a ideja, da bi se l ahko vsakdo , ki se ukvarja z l eso m o ziro m a del uje v l esarstvu, videl tudi ko t č l an na- Le s / W o o d N o v i c e / N e w s Re c e n z e n ti č l a n k o v / p r i s p e v k o v r e v i j e Le s / W o o d v l e t u 2017 ● M arko Petrič ● Denis Pl avč ak ● Ida Po l janš ek ● Igo r Po to č nik ● Bo gdan Š ega ● N ejc Thal er ● J el ena Trajko vić ● J anja Zul e ● Ž el jko Go riš ek ● Petra Gro š el j ● Prim o ž Habjan ● M atej J o š t ● M irko Kariž ● M anja Kitek Kuzm an ● Bo š tjan Lesar ● M iran M erhar ● Leo n O bl ak ● V l etu 2 017 so pri rec enzijah č l anko v za o bjavo v reviji Les/W o o d (l etnik 6 6 , š tevil ki 1 in 2 ) so de- l o val i š tevil ni rec enzenD. V sem se iskreno zahval jujem o za hiter o dziv ter po gl o bl jene in kako vo stne rec enzije, ki so bil e v vel iko po m o č tako uredniš tvu ko t avto rjem č l anko v. Ž el im o si, da bi se to so del o vanje nadal jeval o tudi v priho dnje.