m TT


Ib;":.: :> ,.;	•; .	* • - •
r
CENA IZVODU 10 DIN
EliBlIllElii
izdaja Časopisno založniško podjetje •Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — lisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani - Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni raCun uprave št. 602-»T«-84	— Telefoni:	uprava 21-281
uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) — Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din.
\ ;=iiinre
Osvojene medalje:
Zlate: Sovjetska zveza 3, Finska, Nem-? Sija, Italija ia ČŠR po 1.
Srebrne: Nemčija 2, Sovjetska zveza, Avstrija, Švica, Madžarska, Francija po 1.
Bronaste: Italija, Belgija, Poljska, Avstrija, Nemčija, ČSR In Madžarska po 1.
Evropsko moško veslaško prvenstvo je končano
Poštnina nlačana v gotovini
Leto XII. - Štev. 35.
V Ljubljani, 2. septembra 1956
V domačih vodah - praznih rek
Ruski veslači ekipni zmagovalci - Vlašič brez medalje - Presenetljiv uspeh osmerca CSR
Bled, 2. sept. — Po dvodnevnih predtekmovanjih so bila danes na blejskem jezeru na sporedu finalna srečanja 46. evropsikega prvenstva v veslanju za moške. Od stotih posadk- je za današnje finalne tekme ostalo le 42 čolnov, ki so se pomerili za naslove najboljših veslačev Evrope. V sedmih disciplinah je bilo razdeljenih 21 zlatih, srebrnih in bronastih medalj.
Vreme je bilo tokrat naklonjeno prirediteljem, saj si nihče ni" mogel zamisliti lepšega. — jezero je bilo popolnoma mirno in zato seveda kot nalašč za takšne tekme.
Žal je letošnje' evropsko prvenstvo v veslanju za moške precej izgubilo na zanimivosti za domače gledalce, ki so danes nekoliko bolj napolnili zanje pripravljene prostore, kajti v predtekmovanjih se je uvrstil v finale le Perica Vlašič, ki je edini rešil čast naših veslačev. Po slabem uspehu v predtekmovanjih pa smo danes doživeli razočaranje tudi v skiffu, torej v edini disciplini, kjer smo imeli svojega predstavnika v finalu. Vlašič je ostal praznih rok, kajti za četrto mesto ne podeljujejo nobenih medalj. V finale se je uvrstilo 15 držav z 42 posadkami. Le šestim državam ni uspelo, da bi uvrstile svoje predstavnike v finale.
Poleg številnih gledalcev so si današnjo veliko prireditev ogledali tudi častni gostje, med njimi zastopnik maršala Tita tov. Šilih, član Izvršnega sveta FLRJ dr. Marjan Brecelj, predsednik OLO Ljubljana dr. Marijan Dermastia, predsednik Zveze športov Slovenije Krese Leopold in številni predstavniki diplomatskega zbor. .
Po tekmovanju osmercev je bil slavnostni zaključek letošnjega 46.
Končni rezultati:
' Četverec s krmarjem: 1. Finska 6:49.2, 2. SZ 6:50.3, 3. Italija 6:50.9, 4. Danska 6:52.3, 5. Švedska 6:53.9, 6. Nemčija 6:56.4.
Dvojka brez krmarja: 1. SZ 7:10.5, 2. Avstrija 7:12.4, 3. Belgija 7:14.3, 4. Italija 7:18.3, 3. Danska 7:21.9.
Skiff: l. SZ (Ivanov) 7:24.5, 2. Nemčija (Ferscn) 7:28.7, 3. Poljska (Kočerka) 7:30.6, 4. Jugoslavija (Vlašič) 7:12.7, 5. Avstrija (Rabedcr) 7:34.4, 6. Romunija (Fcrcnzy) 7:43.5.
Dvojka s krmarjem: 1. Nemčija 7:48.1, 2. Švica 7:49.4, 3. Avstrija 7:49.9, 4. Finska 7:50.8, 5. Poljska 7:54.6, 6. Madžarska 8:96.1.
Četverec brez krmarja: 1. Italija 6:42.9, 2. Madžarska 6:45.0, 3. Nemčija 6:50.5,
4.	Poljska 6:51.7, 5. Francija 6:51.9, 6. SZ 7:00.4.
Dubh-scull:	1. SZ 7:05.0, 2. Nemčija
7:08.4, 3. CSR 7:13.5, 4. Švica 7:17.9,
5.	Belgija 7:18.9, 6. Francija 7:25.8. Osmerec: 1. CSR 6:17.5, 2. Francija
6:19.1, 3. Madžarska 6:20.9, 4. Italija 6:21.4, 5. SZ 6:21.8, 6. Nemčija 6:23.2.
evropskega prvenstva v veslanju za moške. Odigrali so jugoslovansko himno ter spustili z drogov zastavo Jugoslavi je in P ISA, ob zaključku pa je spregovoril tudi predsednik EISA g. Ga s ton Mullegg.
PRVA ZLATA ZA FINSKO
Kot že tolikokrat v športnih arenah, so tudi v veslanju Finci dosegli zavidljiv uspeh. V današnji prvi točki — četvercu s krmarjem — so ti skromni športniki dokazali, da v tej disciplini nimajo enakega v Evropi. Predsednik EISA g. Mul-legg jim je kot prvi posadki na letošnjem evropskem prvenstvu izročil zlato medal j o. Drugo mesto so osvojili sovjetski veslači, ki so bili ves čas na tem mestu. Danci, za katere so nekateri trdili, da se bodo uvrstili morda na drugo mesto, so se morati zadovoljiti s četrtim mestom, kajti prehitel jih je italijanski četverec »Motio Guzzis.
. . . DRUGA PA ZA RUSE
Prvi start v brez krmarja ni
disciplini dvojka uspel, ker je po-
sadka SZ napravila napako. V ponovnem startu sta najbolje začela Italijana, kmalu pa sta jih prehitela Avstrijca, ki sta nam že v predtekmovanju pripravila precejšnje presenečenje. Zanimivo je, da je v dvojki brez krmarja nastopilo le 5 posadk. Manjkala je Finska, za katero bi morala nastopiti veslača, ki sta pred pol ure osvojila zlato medaljo v posadki — četverec s krmarjem. Na sredini proge šo bile razlike zelo majhne, še vedno pa je bila v vodstvu Avstri ja. Pri 1500 m
pa sta sovjetska veslača že prehitela Avstrijce in z lepim finišem prišla v cilj s precejšnjim naskokom. Prav v zadnjih metrih so se Avstrijcema nevarno približali Belgijci, ki pa jih niso mogli prehiteti. S tem je Sovjetska zveza osvojila prvo zlato medaljo in ponovila uspeli iz lanskega leia v Gandu.
PERICA VLAŠIČ ČETRTI
Prav hitro se je približala točka, ki je bila pravzaprav višek današnje prireditve za številne domače gledalce, ki so upali na uspeli Vla-šiča. Njegovi nasprotniki so bili sicer resni in bivšega evropskega prvaka Perico.Vlašiča je čakala ostra, borba. Prišlo pa je še zadnje razočaranje! Vlašič je vodil do 750 m, potem pa ga je prehitel Kočerka. Pri 1000 m je bil Vlašič le za eno desetinko sekunde za Kočerko. Na 1200 m pa je pričel s finišem Ivanov, ki je kmalu prehitel najprej Vlašiča nato pa še Kočerko. Pri 1800 in smo imeli občutek, da je ruski skiffist šele sedel v čoln. Pričel je veslati s tako močjo, da je dobesedno šinil proti cilju.
18-letni mladenič Ivanov je torej dostojno nadaljeval s tradicijo Ču-kalova in Berkjitova. Svojim uspehom, ki jih je dosegol na letošnjih
tekmovanjih, je pridružil naj večjega — zlato medaljo na evropskem prvenstvu. Lanskoletni evropski prvak Kočerka je dobil tokrat le srebrno medaljo, našemu Vlašiču pa je Nemec Fersen odvzel bronasto. V domačih vodah smo torej ostali brez trofeje . . .
FINCEM V DRUGO NI ŠLO
V	tekmovanju dvojk s krmarjem so imeli največ upanja Finci, čeprav so Avstrijci včeraj dosegli dober čas. Za Fince so nastopili tekmovalci, ki so pred uro in pol osvojili prvo zlato medaljo, niso pa mogli ponoviti uspeha in so zasedli četrto mesto.
ITALIJANI PRESENETILI
V	četvercu brez krmarja lanskoletni prvalki Romuni niso nastopili, ker so izpadli že v predtekmovanju. Italijani se niso povsem držali svoje smeri in zalo smo morali nekoliko počakati na odločitev sodniškega zbora. Ta je odločil, da niso ovirali ostalih posadk in ker iso prvi prešli cilj, so bili proglašeni za zmagovalce. Srebrno kolajno so osvojili Madžari, bronasto pa Nemci. Za zadnje posadke je vrstni red določil šele filmski trak, kajti izenačenost je bila precejšnja. Madžari so bili precej časa v vodstvu, niso pa se mogli uspešneje upreti odločnemu finišu četverca »Mol to GuzziItalijani so tako vrsti zmag v tej disciplini na prejšnjih evropskih prvenstvih, pridružili še eno zlato medaljo.
BERKUTOV IN ČUKALOV -ZMAGOVALCA
V	double-scullu je na včerajšnjem predtekmovanju Belgija dosegla najboljši čas, kljub temu pa sta brez večjih težav zmagala sov-
Nemški skiffist Fersen je vse presenetil z odličnim drugim mestom in z zmago nad glavnim favoritom — Poljakom Kočerko
jetska tekmovalca Berkutov in Čuka lov. Na predtekmovanju sta namreč zmagala s tolikšno prednostjo, da je bilo težko podvomiti v njun uspeh.
Že po sio metrih je bil sovjetski čoln za tri dolžine pred švicarskim. Pri 5O0m pa sta sovjetska veslača še povečala razdal jo, in‘sicer še za eno dolžino čolna. Douible-scull je pokazal, da so sovjetski veslaški strokovnjaki zelo dobro ukrenili, ko so za skiff odločili 18-letn.cga Ivanova, ki je na letošnji sparta-kiadi premagal vse svoje nasprotnike. S tem so namreč pridobili odlično posadko za double-scull, saj Cukalov in Berkutov nista imela resnega nasprotnika. Tudi Čeli oslovaka sta se dobro odrezala. Osvojila sia bronasto medaljo. !a-ko se’ je CSR kot deseta pridružila državam, ki so danes osvojile medalje.
CSR - PRESENEČENJE V OSMERCU
Sovjetska posadka je že na zadnjih prvenstvih vedno osvojila prvo mesto v tej najlepši disciplini. Predtekmovanja pa- so pokazala, da so njihovi resni nasprotniki Italijani, Madžari in Prancozi medtem ko je finale pokazal drugače. To je bila res najlepša borba na 'letošnjem evropskem prvenstvu, saj so bite vse posadke ves čas zcio izenačene ter so se izmenjavale v vodstvu Zgodilo se je celo, da je bila posadka sedaj na prvem, čez nekaj časa pa že na zadnjem mestu.
Proti koncu proge so vodili Francozi, nastopilo pa je presenečenje,
(Nadaljevanje na 8. str.)
Zbor funkcionarjev Zveze »Partizan« Slovenije in okrajnih zvez
»Kliuie do uspehov imamo v lastnih rokah«
je dejal predsednik Zveze ,,Partizan" Slovenite tov. Mitia Ribičič
Društva naj vodijo perspektivno kadrovsko politiko — Utrditi moramo okrajna vodstva — Dejavnost »Partizana« bi bilo treba močneje usmeriti navzven
Kranjska gora, 2. sept. V petek popoldne so se v domu »Janeza Porente« v Kranjski gori zbrali vodilni funkcionarji partizanske organizacije v Sloveniji, da se pogovo rijo o dosedanjem delu in o pomembnih nalogah v prihodnosti. Prišlo je 89 funkcionarjev, članov Izvršnega odbora Zveze »Partizan« Slovenije in predstanikov vseh 11 okrajnih Zvez »Partizan«.
Zgori!j zmagoviti češki osmerec, spodaj pa je posnetek s predtekmovanj v dvojki s krmarjem
Delovni zbor je o tvoril predsednik Zveze »Partizan« Slovenije lov. Mitja Ribičič, ki je uvodoma naglasil, naj zbor premotri trenutno stanje na terenu in ugotovi, kako so se partizanska društva ter okrajne zveze znašle v našem druž-beno-političnem življenju, obenem pa naj nakaže jasno pot v prihodnjost. Nato je poročal o letošnjih tečajih prof. Janez Bergant. Ugotovitve, ki smo jih slišali v njegovem izčrpnem poročilu ln pozneje v razgovoru, pravzaprav niso nič novega. Skratka — spet smo izvedeli za vrsto starih »grehov«: v republiške tečaje prihajajo pogosto popolni začetniki s slabo fizično kondicijo, namesto že izurjeni telovadci, ki so v društvih vodili vsaj Vrste. Danes je pri Zvezi »Partizan« Slovenije registriranih 1700 prednjakov. To je že zadovoljivo število, a žal ima le 30 6/t prednjakov izpite za vodnika III. razreda. To dejstvo kaže, da večina vodnikov nima zadostnega znanja in strokovne vzposobljenosti. Rešitev tega perečega problema je samo ena: vsa društva bi morala uvesti redne prednjaške ure, predvsem pa bi morali v društvih začeti voditi perspektivno kadrovsko politiko in . že vnaprej predvideti mladince, ki so sposobni za vodniški poklic. Ce bodo društva delala tako, tedaj bodo okrajni in republiški tečaji res nadaljevalni, ne pa začetniški.
V petek zvečer je udeležencem zbora predaval Še sekretar CK LMS tov. Tone
Kropušek, *■» povedal mnogo zanimivega o življenju nove Kitajske in o telesni vzgoji v tej naj večji državi na svetu.
V soboto so bila na dnevnem redu poročila Okrajnih zvez, popoldne pa je načelnik tov. Tomaž Savnik analiziral letošnje okrajne zlete. V poročilih s terena smo slišali mnogo razveseljivega, pa tudi neprijetnega. Beseda je večidel tekla o problemih, ki jih že dolgo poznamo. Predvsem je bilo govora o nerazumevanju lokalnih člniteljev za »Partizana«, o materialnih težavah, o težkem položaju vodnikov, ki so marsikje zapostavljeni in slično. Materialne težave so ponekod tolikšne, da je neko društvo prosilo, naj mu.dovolijo odpreti gostilno, ki bi bila vir dohodkov. Prisluhnili pa smo tudi veselim vestem. Ponekod si je »Partizan« že priboril svoje mesto, zlasti tam, kjer so se partizanska društva tesno povezala z družbeno-polltičnlmi činitelji svojega kraja. Tako smo med drugim slišali zlasti vesele novice iz goriškega okraja, kjer je Okrajna zveza »Partizan« letos prejela od oblasti že 3 milijone dotacije, Svet za telesno vzgojo v Istem okraju pa G milijonov.
Po živahni debati, ki se ie sukala o poročilih s terena in analizi okrajnih zletov, je. izpregovoril predsednik tov. Ribičič Mitja, ki je dejal, da je razprava pokazala dokajšen napredek organizacije od lanskega leta in zato ne kaže preveč
tarnati. »Te stvari moramo razumeli«, je dejal tov. Ribičič, »in naše zaključke ter ugotovitve opreti na trenutno, realno stanje. Upoštevati moramo, da imamo še polno ostankov zaostalosti in nerazumevanja, razen tega pa je bilo doslej po vojni glavno naše prizadevanje usmerjeno na gospodarsko obnovo. Danes smo sredi revolucionarne preobrazbe našo družbe in telesna vzgoja je eden izmed pomembnih činiteljev te preobrazbe. Telesna vzgoja je sestavni del socialistične vzgoje naše družbe, česar se jasno zavedajo vsi naši politični voditelji in predvsem tovariš Tito. To dejstvo nam ne dopušča, da bi se vda j a1 i malodušju.«
V nadaljevanju svojega govora je tov. Ribičič poudaril, da imamo ključe do naših uspehov v lastnih rolcoh. Morali pa bomo še odpraviti nekatere slabosti, kajti družba bo ocenjevala »Partizana« po njegovih uspehih.
»Katere so te slabosti,« je nadaljeval tov. Ribičič. »Predvsem bomo morali okrepiti povezavo z družbenimi činitelji na terenu, saj smo v razpravi slišali, da Je razvoj partizanske organizacije počasen tam, kjer je slednja odtrgana od drui-beno-političnega dogazapja. Razen tega pa bi morali dejavnost »Partizana« močneje usmeriti navzven. N-iše delo bi moralo biti šir?e, morali bi prodreti v tovarne in norij o-ja ter VunkrU razpravljali, o !rorisV.v>Gii# tdeme vzgoje. Ne sme-nam biti vseeno ,kaj fiogfcja Izven našega kroga, naši	tl morajo biti r.a
tem področju aktiv - 5 ti. C7«pr&vitl m coni o vse, da bo delo pri ms ver, množično. Ne strinjam sc s tem, da ukinemo katerokoli slabo društvo, pa če so
(Nadaljevanje na 2. str.)
Predfekmovama na evropskem moškem veslaškem prvenstvu
Viašič edini jugoslovanski finalist - Finci junaki predtekmovanj -Nemci so se nevarno približali Rusom
BLED, 1. sept, — Veslaška evropska prvenstva so nam navadno prinesla lepe ali vsaj zadovoljive uspehe. Prenekatera posadka se je uvrstila v finale, tako da smo bili nekdaj v tej športni panogi med vidnimi državami. Razumljivo je, da smo letos pričakovali, da bodo naši ve-slači to potrdil ali celo dokazali, da lahko še resneje računamo na njihove uspehe.
Že predtekmovanja, ki so se za- sadka uvrstila v finale. Tokrat
izpadla' posadka Sovjetske zveze, ta-
čela v petek dopoldne po slovesni	nastopili v	isti skupini	kot naša	ko da imajo Rusi letos	od sedmih
otvoritvi 46. evropskega prvenstva	posadka in	na splošno	preseneče-	disciplin le šest svojih	posadk v
za_moške, pa so pokazala, da med	nje zmagali.	Naši šobili	tudi tokrat	finalu,
našimj veslači nimamo posadke, ki le tretji in na isto mesto so se uvr-	*Rrez finiša
bi jo lahko z dobrimi upi poslali stili tudi danes, tako da smo že v
drugo doživeli neprijetno razočaranje.
Predtekmovanje v petek
Četverci s krmarjem
I. skupina: Finska 6:41.3, Nemčija 6:47.5, Jugoslavija 6:54.1, Romunija, Turčija. — n. skupina: Danska 6:47.1, Francija 6:53.1, Grčija 6:55.4, Norveška. — III. skupina: Italija 6:40.6, SZ 6:45.9, Švedska 6:47.3, Švica, Madžarska.
DVOJKE BREZ KRMARJA
1.. skupina: Avstrija 7:13.2, Švica 7:20, Jugoslavija 7:25, Italija, Švedska. II. skupina: SZ 7:11.8, Madžarska 7:17.6, Poljska 7:18.9, Anglija, Francija. — III. sku-
Cetverci brez krmarja
I. skupina: Poljska 6:34.3 Danska 6:35.3. Švica 6:35.4, Norveška, Švedska — II. skupina: Italija 6:31.4, Francija 6:36.6, Nemčija 6:43,5, Belgija, Madžarska. — IfI' skupina: SZ 6:37.2, Romunija 6 39.4, JU' goslavija 6:39.9, Finska.
DOUBLE SCULLI
I. skupina: Nemčija 6:46,4, Švica 6:48-6» Belgija 6:56.5, Francija, Finska, Turčija« — II. skupina: SZ 6:39.3, CSR 6:57,. Madžarska 6:57.6, Jugoslavija (7:01.1), Danska«
OSMERCI
I. skupina: Madžarska 6:00.8, Francij3 6:01.4, Anglija 6:10.2, Finska, Švedska.
II.	skupina: Italija 6:02.3, ČSR 6:02.5» Švica 6:17, Jugoslavija (6:19.6), Danska.
III.	skupina: SZ 6:09.3, Nemčija 6:09:5» Nemčija 6:09,3, Grčija 6:26, Romunija.
na letošnje olimpijske igre v Melbournu. Včeraj, ko so bila na splo-redu predtekmovanja, ni uspelo niti enj naši posadki osvojiti prvega mesta in se s tem uvrstiti • v finale. Sele danes je bivšemu ev-
V-lašič v finalu
Disciplina, ki nam je leta 1952 prinesla "edino zlato medaljo, je bila za nas precejšnje upanje. Žal pa so naši veslači zasedli v obeh predtekmovanjih le tretje mesto.
Branik ima najboljše mladince
Maribor, 2. eeplembra. V soboto in nedelj0 Pina: Finska 7:10.5, Nemčija 7:11.1, Bel- je bilo na Ljudskem vrtu zaključno tekmova-glja 7:29.3, 'Danska.
V predtekmovanju v petek je naš ^
,	favorit skiffist Vlašič nastopil v žammivo je to, da so obakrat pre
ropskemu prvaku Vlašicu uspelo skupini s prvakom letošnje Sparta- ceJ časa vodili naši čolni, niso pa zmagati in si s tem zagotoviti na- kiade Ivanovom Bili smo prepri- mogli uspešneje zaključiti borb. stop med šestimi najboljšimi s-kif- £ani, da bo moral ruski skiffist na- , Tekmovalca TAMIŠA iz Pančeva, listi tvrope. Kes je sicer, da so stopiti še enkrat v predtekmova- „ sta nastopila v doublescullu, sta imele naše posadke, na katere smo nju> sa; je nag Perica vodil skoraj *e zel° mlada. Po mnenju strokovna jveč računali, smolo, ker so bile vso’ progo. Zadnjih 200 m, ko bi niakov lahko od njiju še precej izžrebane v najtežje skupine. Tudi mo-ral pričeti s finišem, pa je po- pričakujemo čeprav v predtekmo-udelezba je bila tokrat zelo števil- pustil ;n dovolil Ivanovu, da ga ie v',a"ju nlsta »'la uspesna in sta Da, saj so se iz predtekmovanj le 1 • ' ~	•	’	•- AKn,lr,"'t 0,0r'"rl 1 ^	™-
zmagovalci vsake skupine lahko uvrstili v finale. Pa poglejmo na kratko, kako so potekala predtekmovanja.
prehitel. S tem je seveda zapravil obakrat zasedla četrto mesto, en dan počitka.	—	..	. ,v
Danes je moral Vlašič ponovno	uti osmerec nic
nastopiti. V drugi skupini je zelo Precej smo si obetali od našega r, .	,	. . ..	. prepričevalno zmagal. Edini, ki bi osmerca, žal pa smo morali tudi v
, 1 P& beograjskih študentov je mu bil ]ahko nevaren nasprotnik, tej disciplini odstopiti v skupini nastopila v I skupini ir zasedla je ip] Nizozemec Van Maesdag, najboljših mesto drugim, ki so več tretje mesto. 1 remteli so jih rinci, vendar je ta tudi kmalu popustil, pokazali v predtekmovanjih.
L, =.„ r.nci^.1.	l = n, „	f e	Tako v domačih vodah nismo
Splitčani peti	mogli doseči več kot to, da se je
.	uvrstil v finale samo en čoln. Od
.	..	Posadka splitskega Mornarja je ostalih držav je treba omeniti Nem-
četvorec Sovjetske zveze. Zmago- v predtekmovanju dvojk s krmar- čijo, ki je v predtekmovanju do-valci_ poslednje skupine so bili jem prvega dne zasedla šele peto kazala, da je resen nasprotnik Sov-Danci. Naši veslač! v tej disciplini mesto v svoji skupini. Junaki so jetski zvezi. Prav tako kot Sov je t-tudi danes niso bili uspešni. P os a d- bili tokrat Finci in Avstrijci. Finci ska zveza ima tudi Nemčija 6 čol-ka je sicer pred Norveško in Tur- so zmagali v prvi skupini, in sicer nov v xfinalnih srečanjih, čijo zasedla drugo mesto, kar pa ni posadka, ki je že preje nastopila v Od več kot sto posadk je torej
SKIFFI
I. skupina: Nemčija 7:23.4, Italija 7:24*4, Holandska 7:29.6, Madžarska, Danska, Bolgarija. — II. skupina: SZ 7:19.8, Jugoslavija 7:23.1, CSR 7:44, Romunija, Francija, Finska. — III. skupina: Poljska 7:32.5,. Avstrija 7:36, Anglija 7:44.7, Grčija, Turčija.
DVOJKE S KRMARJEM
I. skupina: Finska 730.1, Nemčija 7.38.8 SZ 7:39, Poljska, Jugoslavija (7:52.2), Danska. — II. skupina: Avstrija 7:39.3, Belgija 7:49.4, Francija 7:58.2, Bolgarija, Turčija. — III. skupina: Švica: 7:40.4, Madžarska 7:43.5, Italija 7:50,4, Holandska Grčija	c
nje mladinskih ekip v odbojki za prvenstvo Slovenije. Nastopili so: Kropa, Fužinar, Kani' nik, Branik in Maribor. Po zreli igri so Bra-nikovi mladinci že tretjič po vrsti osvojil naslov republiškega prvaka. Ugajali so tudi borbeni igralci iz Krope, ki so že pokazali nekaj lepih taktičnih potez. Razočarala sta Fužinar in Maribor. Rezultati: Branik : Kr°* pa 2:0, Branik : Kamnik 2:0, Branik : Fužinar 2:0, Branik : Maribor 2:1, Kropa : Fužinar 2:1, Kropa : Kamnik 2:1, Kropa : Maribor 2:1, Kamnik : Fužinar 2:1, Kamnik : MarlH* 2:1, fužinar : Maribor 2:1. Vrstni red je na' slednji: Branik 8 točk, Kropa 6, Kamnik 4, Fužinar 2, in Maribor brez točke.
- ki so nastopili še lani v Gandu in s tem potrdili svoj lanski uspeh. Italijani so v II skupini presenetili in zelo prepričevalno premagali
zadoščalo za vstop v finale
Dvojka s krmarjem — uspeh za Avstrijo
Avstrijci še na nobenem povojnem evropskem moškem prvenstvu nrio uspeli, da bi se njihova po-
četvercu s krmarjem in dvojki brez krmarja. Dosti niso zaostajali Avstrijci, ki so zmagali v drugi skupini, čeprav so dopoldne že nastopili v dvojki brez krmarja. Tudi v repešažu so naši veslači dosegli slab uspeli, saj so bili zadnji v svoji skupini, V tej disciplini je
Mladinsko ekipno prvenstvo Slovenije v atletiki
Zaslro zsep Lilijane
Ljubljana, 2. sept. Danes dopoldne je bilo dosegel tudi nov rekord proge. Naj omenimo na stadionu v Šiški finalno tekmovanje ekip- t-e, da je med tednom štafeta mlajših inladin-nega prvenstva Slovenije za mlajše mladince, cev Ljubljane v postavi Hočevar, Korošec, V borbi za prvo mesto sta se tudi letos Polič in Lampe dosegla nov slovenski rekor-d merila predvsem Kladi var in Ljubljana. Sled- v balkanski štafeti z rezultatom 3:38.4. Na nja ekipa je bila bolj izenačena in je zaslu- današnjem tekmovanju pa so nastopili izven ženo osvojila naslov prvaka, kljub temu, da konkurence tekmovalci na 1000 m in je pri je bila njena štafeta diskvalificirana. V mo- tem dosegel Franc Hafner nov jugoslovanski za finalne borbe ostalo 42 ekip, in 5tvu prvaka so se najbolj odlikovali Korošec, rekord za starejše, mladince z rezultatom
Državno prvenstvo v plavanja
teiii upi Urnim
Koncilji se je za las izmuznil državni rekord
Split, 2. sept. — Letošnji; državno prvenstvo v plavanju je pomemben mejnik v razvoju plavanja. fa mejnik ni toliko pomemben zaradi izrednih rezultatov, temveč zaradi velikega števila mladih tekmovalcev, ki so se pojavili v vrstah plavalcev. Običaj je, da se na državnih prvenstvih zberejo najboljši, ki ž,e nekako naprej ocenijo svoje sile ter si »razdele mesta«. To pot pa se je pojavilo precej plaval
Rezultati —- 100 m prosto; Nikin (Prol) 58.8, Njeguš (Jadr) 58.9, Narti eli (Jadr) 5-9.6, 400 m prosto: Beš-lič (Mo'r) 4:54.5, Frankovič (oba
sicer od vsake discipline po šest najboljših, kar jih premore vsa Evropa.	M. G.
PRIHODNJE PRVENSTVO V NEMČIJI
V torek zjutraj se je na Bledu
začel v svečano okrašeni dvorani Kazine kongres mednarodne veslaške federacije — FISE. Na tem kongresu, ki ga je »tvoril njen. predsednik g. Gaston Mullegg, so bile navzoče skoraj vse članice oziroma države, ki so včlanjene v tej organizaciji. Med drugim je kongres sklenil, da bo prihodnje evropsko veslaško prvenstvo v Nemčiji, in sicer od 25. avgusta dalje v Duisburgu. najprej za ženske, potem pa za moške. Sprejeta je bila tudi kan-
cev, o katerih srno doslej kaj malo l-Mor) 2:39.0; 109 m prsno': Dorčie
slišali (n. pr. Sabolič, Miroševič in ,n“'--«-«“'” ^	’ ,XT '
tako dalje). Med one, ki so. presenetili, lahko uvrstimo tudi Kranjčanko Koncil je vo, ki ji je le za las ušel državni rekord na 100 m metuljček in ki je kot edina ženska plavala v delfinu,
Naš glavni olimpijski favorit Njegoš je moral kloniti pred mladim Ni kinom, ki je prvikrat plaval pod eno minuto. Slično se je pripetilo Cambyju, ki je moral prepustiti prvenstvo Volčanšku. Jeričevičeva m Jegra zaradi bolezni nismo videli na startu in končno tudi Ška-nata in Pandur nimata s svojimi rezultati dosti upanja na odhod v
Melbourne.
Mor) 4:55.3 Nikin (Pio!) 4:56.4, d i da tu ra Poljske, ki se je ponudila 1500 m prosto:	Djordjevič (Pari) ‘la bo organizirala evropsko pr ven-
19:53.5, Baraba (Prim) 19:56.5, Beš- sfv<> ,eia 1958 v Poznanju. EISA bo lic (Mor) 20:00.1, 200 m prsno: Pan- se proučila predlog ZDA, naj bi dur (Mor) 2:48.3, Miroševič (Primo- !,i!l> leta 1958 v Ameriki svetovno rac) 2:51.4, Bajs (Ml) 2:53.1, 200 m prvenstvo v veslanju. Oo zaključku metuljček: Volčanšek (Ml) 2:36.5, kongresa je bil za predsednika Mfafc. Camby (Jadr) 2:36.7, Trojanovič z burnim odobravanje ponovno iz
Vse od leta 1949, ko je ljubljanska Enotnost zadnjikrat dokaj odločno startala na državnem prvenstvu, pa do lani, so slovenski plavalci igrali nepomembno vlogo na državnih prvenstvih. Letošnji nastop pa je bil precej uspešnejši. Slovenci smo bili zastopani s Triglavom, /.PK Ljubljano in Branikom Že prvega dne smo dobili tri rekorde is potem se je »žetev« rekordov nadaljevala. Slovenski tekmovalci so izboljšali kar 19 republiških in 1 državni rekord in je to nedvomno edinstveni primer v zgodovini slovenskega plavalnega športa. Poleg rekordov pa ne'smemo pozabiti uspeha ostalih tekmovalcev. ki so dosegli celo vrsto osebnih rekordov.
(Primorje) 1:09.7, Šksnata (Mor) 1:11.0, Finci (Primorje) 1:11.8, 4 X X 200 m: Jadran 9:08.0, Mornar I. 9:20.0, Mornar II. 9:24.5. 4 X 100 m mešano: Jadran 4:39.1, Mornar 4:391, Mornar 4:39.8, Primorje 4:45.2, — ženske — ICO metrov prosto: Varga (Jadr) 1:09.4, Stapič (Mor) 1:11.0, Mežnar (Frol) 1:12.4. 400 m prosto: Stapič (Mor) 5:30.3. Ca j er (Jug) 5:37.6, Glavanič (Ml) 5:51.8 (v predtekmovanju : Koncilja (Tr) 5:50.0), 200 m prsno: Matekalo (Part) 3:06.9, Tominšek (Lj) ~:10.2 Tučan (Ml) 3:10... 100 m metuljček: K ra jtmajer (POSK) 1:23.2, Koncilja (Tr) 1:23.2, Horvat (Lj) 1:26.6,	100 m hrbtno:
Stapič (Mor) 1:20.7 Majcen 1:22.3, Varga (obe Jadr) t :22.8. 4 X100 m:
voljen Švicar g. Mullegg, medtem ko je bil v posvetovalno tehnično komisijo FISE iz vol jen naš strokovnjak Andrija Žezel j.
Ali ste že poravnal1 m m r® Inin©?
in Celovca bi tokrat kmalu odpadel, ker so Celovčani prišli v Ljubljano šele v zadnjem trenutku. Kljub temu pa so se kolesarji obeh reprezentanc kot običajno pomerili na včerajšnjem kriteriju okrog Tabora, danes pa na cestni dirki od Ljubljane do Razdrtega in nazaj. Čeprav javnost o tem dvoboju ni bila obveščena, se je na včerajšnjem kriteriju zbralo zadovoljno število gledalcev. Takoj v začetku je bilo videti, da ima Ljubljana
madne vzgoje in je zato treba dati pestrosti vadbenega programa v društvih večji poudarek. Isto velja tudi glede po-
LETO XII. Štev. 35.
Strnn 15
(Nadaljevanje s l.str.) težave in predsodki še tako težki, kajti Mornar 5:03.3, Tadran 5:06.8, lug to je že kapitulacija. Lahko pa začnemo
5-tUS 4 X Kilt m	|!,.1., to delo čisto skromno. Mislim,« je po-
5-iIi' pr«r	P 1 i	udaril tov. Ribičič, »da še vedno vse pre- vWJ°Prl okrajnih m občinskih ljudskih
Troleter 5:47.6.	več gibamo na nekakšna vzorna društva,	odborih. Najboljši partizanski delavci naj
Med	18 sodelujočimi klubi je	vzorne vadbene ure, vzorne tečaje itd.,	v teh svetih zavzamejo svoja mesta, da
plasma	naslednji: 1, Mornar 178. 2.	pri tem pa po-.arernmo in zanemarjamo	bl Pomagali pravilno usmerjati celotno
Jadran	154, 3. Primor ie 64, 4. Mia-	širino.«	telesno vzgojno dejavnost. Končal pa je
dost 44. 5. Proleter (Zrenja ni n) 43 V nadaljevanju svojega govora je pred-6.-7. Partizan (Beograd) — POŠK sednilc »Partizana« Sloveni is naglasil, da (Split) 3!, 8. Jug 23 9. ŽPK Ljub- 60 zat0 treba dati društvom mnogo več Liana 16, 10. Triglav (Kranj) 1L tl. samostojnosti in sploh prenesti težišče Primora c (Kotor) 8	12 Željezničar fleia na društva- istočasno pa bo treba
(Ka rl-ovac) 5 itd	'	organizacijsko, kadrovsko in strokovno
jy„ • i	V;	v,	utrditi Okrajne zveze, da bodo le-te lah-
n	51 ?^ord? ~' cla®,$ ko pomagale društvom, zlasti šibkim. Z
viO F S! C	\/l K Lj) 800 metrov prosto	administrativnimi ukrepi ne bomo do-
10:37.8	1000 m prosto 13:24,6. 1500 m	segli ničesar.
prosto 20:20.9, mladinci:	Brinovec Tov. Ribičič se je dotakni! tudi nasto-
(Tr) 800 m prosto 10:43.8,	1000 m pov in deial. da nastopi še niso vse na-
še delo. Nastop je le zunanja manifestacija našega dela. Te nastope bi morali nekoliko preoričn* irnti.	ne bi dru-
štva prišla z nastopi v javnost, v širši krog, ob raznih občinskih praznikih in sličnih ljudskih manifestacijah. Imamo veliko takšnih praznikov, ko stoje partizanska društva ob strani.
prosto J 3:30.0, 1500 m prosto 20:25.2, pionirji- Brinovec- (Tr) 100 m prosto: t :07.6. 209 m prosto 2:28.2 (rekord FLRI), članice in mladinke: Koncilja (Tr) 100 m prosto t: 15.8, 200 m prosto 2:51.8, 400 m prosto 5:50.0 109 m metuljček 1:23.2, 200 ni
svoja izvajanja z besedami, da med »Partizanom« in športnimi organizacijami ne more biti nobenih načelnih nasprotij in je zato potrebno medsebojno najiskrenejše sodelovanje. Porajajoče se probleme pa naj sproti rešuje praksa.
V soboto zvečer smo še poslušali zanimivo predavanje prof. Berganta o velikem telovadnem zletu v Lipskem (Leipzig). Najbolj zanimive podrobnosti o tem zletu bomo priobčili v prihodnjih številkah.
Danes dopoldne pa so delegati razpravljali o IV. republiškem zletu, ki bo leta 1957 v Ljubljani (glavni zletni dnevi od 23. junija do 1. julija). Predvidoma naj bl na zletu nastopilo 20.000 telovadcev. Čeprav se nam zdi ta številka visoka, jo
Tokrat je zmagal na kriteriju Za -noškar, za njim pa so se zvrstili do petega mesta še štirje Ljubljančani Proga *je bila dolga 42 km ali 50 krogov.
Današnja dirka na 140 km dolgi progi je po-tekala v precejšnji vročini, ki so jo močno občutili vsi dirkači. Toda tudi tokrat so Ljubljančani slavili zmago, kajti zasedli ,.s-o v končni razvrstitvi 6 prvih mest.
Na obeh prireditvah je nastopilo _ 24 kolesarjev, na cestni dirki pa je prispelo na cilj 23 dirkačev. Ljubljana je zmagala na kriteriju z rezultatom 167:118, na cestni dirki 197:105 tako, da se je končni rezultat glasil 364:223 v korist Ljubljane, ki ,je osvojila prehodni pokal.
Rezultati — kriterij: 1. Zanoškar 39 točk, 2. Rak 21, 3. Božnik 17, 4. Omcrzel 16, 5. Žirovnik 14 (vsi Lj.), 6. Reiner W; (Cel.) 14, 7. Dimnik (Lj.) 13 točk itd. Cestna dirka: 1. Žirovnik 3:25,20, 2. Zanoškar, 3. Flajs. 4. Rak, 5. Omerzel, 6. Stupar (vsi Lj.), 7. Wagner I, 8. Wagnef II vsi v času zmagovalca. 9. Dimnik 3:30.07, 10. Perne 3:35:07, tl. Božnik 3:39,00 (vsi Lj.). T. B.
Nogometno prvenstvo Anglije
ANGLIJA — 4. kolo: Arsenal : Wcsf Brom' wijk 4:1, Aston Villa : Blackpool 3:5, Bolton •* Tohenham 1:0, Burnley ; Birmingham 2:0. Leeds : Chclsea 0.0, Luton : Manchester C-3:2, Manchester U. : Portmouth 3:0, Prestoli :
' Cardiff 6:0, Sheffield : Nevvcastle 4:0, S m1' d eri a ml :	Charlton 8:1, VVolverhampton !
ki je izenačil slovenski in jugoslovanski m la- 2:31.5.
dinski rekord na 300 m, dalje Hočevar, Rojko, Rezultati — 100 m: Solarevič (S) 11.6, Ko-Lampe, Urh, Berglez, Polič in Špan. Drugo rošec (L) 11.8, Kovač (O) 11.9, Pilgram (S) mesto je pripadlo Kladivarju, ki je im el 12.0, 300 m: Korošec (L) 37.8, Bolko (B) 38.2, stebre ekipe v Naraksu, Bzirskcm in Kon- Pilgram (Slovenija) 3S,5 Keše (Odred) 38.5, čarni. V primeru z Ljubljano pa je imelo 1000 m:	Ingolič (Odred) 2:38.8, Hočevar
moštvo lanskih prvakov nekaj zelo slabih (Ljubljana) 2:42.6, Naraks (K) 2:42.4, Špan mest. Od redovi mladinci so letos tretji in to (L) 2:44.5, oišina: Rojko (L) 165, Lampe V) največ po zaslugi Kovača, Ingoliča, Kešeta in 160, Kočimik (B) 155, daljina: Bolko (B) 6.09, Poselila. Obe mariborski ekipi sta se - med Končan (K) 5.88, Solarevič (O) 5.84, krogla: seboj borili za naslednje mesto. Tudi tu smo Urh )L) 14.47, Rojko (L) 13.89, Bzirskv (K) videli nekaj zelo dobrih ^posameznikov kot 13.55, Berglez (L) 13.12, Hanc (B) 13.03, disk: Hauca, Bolka, Kruniča in druge. Svoboda se Bzirsky (Kladivar) 42,39, Hauc (B) 39.34, ni mogla uspešno meriti z ostalimi, ker ni Berglez (Ljubljana) 39 25, Krume (M) 39.98, nastopila kompletna in je imela na 1090 m le 4 X 100 m: Odred 47.7, Kladivar 48.1, Mari-enega tekača.	boi 48.4, končno stanje: Ljubljana 9S9S, Kla-
Vzporedno z mladinskim finalom je bilo dioar 921?, Odred S892, Branik 8563, Maribor tudi slovensko prvenstvo v malem maratonu 8538, Sohboda 7895, maraton 30 km: Lcssi/ža na 30 km. Startali so trije tekmovalci in je (L) 1:49.20, Marn (L) 2:15.00, 1000 m izven: prvo mesto pripadlo veteranu Lessizzi, ki je Hafner (L) 2:51.5, Molan (L) 2:55.4.
Kolesarski dvoboj Ljubljana : Celovec
Znatna prednost ijiiigffisl hiram
Lj"ublj;tna, 2. se-pt. — Napoveda- zelo izenačeno moštvo, ki je od ni dvoboj, med kolesarji Ljubljane kroga do kroga povečalo prednost.
nrsno-	TorrvnSpk	17FK	Ti)	Vin? ob zaključku svojega govora je tov.
pisno,	lom-nsek	|ZI \	l.j)	3 10.2.	Ribiei6 dejal, da bi se moral, teSneje pe-
n.omrke: 100 m prosto Čolnar Anka vezati z jla in zb. Dejal jo, fa v dru-( I nglav) 1.20.7,	št.v'b —malo gojimo elemente izvenar-
bo vendarle mogoče uresničiti, saj smo	Evcvton 2:1. Med tednom —	Aston Villa :
na zboiu slišali, da ima danes partizan-	VVcst Bromvich 0:0, Blackpool	: Everton 5:2»
ska organizacija 51.487 pripadnikov, ki	Bllreliv . Arsenal yt. VrUni	rti: Lulon 8,
K “ne°,Šegi Zbor™ B,ad;a°o1 7'	U. 7, Bu,nley_:.
bomo priobčili v naslednjih številkah.
Prešern Igor
Sheffield f>, Tottcnham 5, Birmingham 5, Ar* scnal 5, Leeds 5, Aston Villa 5, Bolton 5.
©in zpdiie ob robu
velike prireditve
Kdor je te dni, vsaj za kratek ps, obiskal novi hangar v Za ki, je 'aliko hitro opazil, s kolikšno skrbjo tekmovalci in spremljevalci negujejo svoje čolne. Po vsakem treningu ga skrbno obrišejo' in pregledajo, ce se ni kaj poškodoval. To je se-'eda popolnoma razumljivo, saj stane tekmovalni čoln celo premoženje.	’ ’ .
, Vsako evropsko prvenstvo je pre-•zkušnja tudi za čolne, če ne za čolne, pa vsaj za lastnike raznih tvrdk, ki hočejo zmage posameznih posadk, ki so veslala v zmagovalnih •Volilih, izkoristiti zase kot ugodno reklamo. Vsi tekmovalci vžhodno-
Zanimiva je bila tudi pot finske reprezentance. Potovali so z avtobusom najprej 1500 km do Kopen-hagna, kjer so kupili nove čolne. Nato so prevozili še 1500 km, da so prišli na cilj. Vsega skupaj so opravili torej 3000 km v 4 dneh. Tudi svojevrsten rekord in najbrž ga nobena reprezentanca, ki so pripotovale na Bled, ni prekosilal
Ko smo že pri Fincih, je treba omeniti še eno posebnost. Za moško prvenstvo je prispelo vsega le 12 tekmovalcev, ki bodo nastopili v sedmih disciplinah! Nekaj podobnega torej kot lani v Gandu.
Ves! danskega četverca so se morale zadovoljiti z zadnjim mestom
evropskih držav so na letošnjem evropskem prvenstvu nastopili v čolnih vzhodnonemške znamke »Pirsclt«. 2ato seveda ni nič čudnega, če je tudi lastnik te velike tovarne prišel Qa to pomembno prireditev. Menda lahko verjamemo, da je bil vsake zmage v svojem čolnu bolj vesel kot sami tekmovalci. Ko so zmagovalci priveslali v pristanišče v Zaki, je vsakemu posebej čestital. Ni pa pozabil svojih proizvodov ponuditi tudi našim veslačem...
Kaže, da se je izkazalo kol naj boljše prevozno sredstvo za veslače [n čolne avlo. Večina reprezentanc jc namreč pripotovala z avtomobili in avtobus:, na strehah pa so imele zložene čolne. Vsi so bili skrbno zaščiteni pred soncem in dežjem. Nekateri čolni so bili shranjeni celo o lesenih zabojih, večina pa o platnenih vrečah različnih kvalitet. Kljub skrbnosti, pa se je Dancem pripetila precejšnja neprijetnost. Ko so potovali čez Alpe, jih je dobila huda nevihta s točo, ki je tako trdo udarjala Po čolnih, da so bili na več mestih počeni. K sreči pa ni bilo tako hudo, da bi jih ne mogli' popraviti.
Precej nepreračunljivi so bili Nemci, ki so hoteli priti z avtomobili s prikolicami, naloženimi s čolni, na Bled čez ljubeljski prelaz. Že v Prvih serpentinah so se morali ustaviti, kajti zaradi velike dolžine čolnov niso mogli naprej. Hočeš nočeš so se morali vrniti in šele čez Dravograd so lahko pripeljali svoj dragoceni tovor.
Posebnost med svojimi vrstniki je vzbujal nizozemski ženski četverec, ki je imel ob boku napisano ime >ftlargriet<, Poleg njega pa je bilo narisanih precej črt treh različnih barv, ki pomenijo uspehe, dosežene na tekmah. Vsi čolni sicer nimajo svojih imen. bilo pa je opazili tudi precej lakih. Čoln 18-letnega ruskega •'ktffista Ivanova je n. pr. nosil gan-‘!ioo ime sZuezdočkat. Double-scull ■'nanih ruskih skiffistov Čukalova in Perkutova, ki letos nastopata o nouble-scullu, pa nosi napis >Vihart.
Na zadnjih olimpijskih igrah v Helsinkih so Tinski veslači- vzbudili splošno pozornost. Čeprav do ta-’Krai še nepoznani kot športniki .te vrsie, so se odlično uveljavili. Lani v Gandu pa so dosegli se več. Ista posadka je v četveren z in brez krmarja v finalu obakrat osvojila bronasto medaljo. Finske tekmovalke so letos prvič nastopile na e,ropskem prvenstvu. Čeprav so Popotovale šele dopoldne na dan tekem, so v predtekmovanju odlič-bo vozile. Kot že v tolikih drugih »portnih disciplinah, so bile tokrat toplo pozdravljene.
Čeprav je bilo letos na sporedu najprej žensko prvenstvo, se je le ena reprezentanca lahko postavila s samimi ženskami. Danska ekipa je bila namreč stoodstotno žehska, saj so bile razen tekmovalk ženske tudi vodje in trenerji.
Romunke so imele v svojih vrstah precej mladih tekmovalk, ki jim je
Dva tekmovalca, ki ju
pozna ves veslaški svet: Rusa Čukalov in Berku tov
bilo letošnje evropsko prvenstvo prva mednarodna regata. Tudi tisti opazovalec, ki ne pozna vseh znanih reprezentantk, je lahko' dobro razločil mlajše od tistih, ki so že kdaj zastopale Romunijo na veslaških tekmah. Pri njih je namreč v navadi, da vsako tekmovalko, ki prvič nastopi za državno reprezentanco, »krstijo«. To napravijo tako, da jo ob prvi priložnosti trikrat po-tunkajo v vodo. Ker se to zgodi nenadoma, nihče ne vpraša, kako je tekmovalka napravljena. Ta šala je torej pripomogla, da je lahko marsikdo spoznal, katera romunska tekmovalka prvič zastopa svojo državo.
Pa še ena o kopanju, tudi neprostovoljna! Letos je Sovjetsko zvezo zastopal d skiffu komaj 18-letni Moskovčan Ivanov. Na Spartakiadi je ta mladi delavec premagal oba znana skiffista Čukalova in Berkutooa za dve dolžini. J7esla tri, tekmuje pa dve teti. Že prvi dan, ko je prišel na Bled, je pričel s treningom. Zaveslal pa je mimo pontonskih naprav na startu za ženske in se zataknil o vrv, s katero so zasidrani pontoni. Kljub deževnemu vremenu se je rad ali nerad okopal. Naši mornarji so čoln in njega naložili na motorni čoln ter ga pripeljali k hangarju v pristanišče. Ivanova ta nezgoda ni prav nič motila in je takoj zopet sedel v čoln ter nadaljevat s treningom.
Težko. je. H.&ph.&damti
w talilnih pes@iih
V tejle zgodbici pa je govoru o praženih jetrcah, čeprav te nimajo prav nič opraviti z evropskim prvenstvom. Pri »Lovcu« je nekdo večerjal pražena jetrca. K mizi je prisedel športnik v trenerki, na kateri so bile kratike DDR (Deutsche de-mokratische Republik). Tudi on si j c- zaželel podobno večerjo. Vendar mu je natakar odgovoril, da je nimajo. Očitno začuden je Nemec pokazal na sosedov krožnik. Natakar pa mu je odgovoril, da je nemški zdravnik strogo prepovedal servirati nemškim tekmovalcem kakšna druga jedila, kot jih on predpiše. Šele ko je mož v trenerki pojasnil, da ni tekmovalec, ampak trener, je dobil zaželeno večerjo...
Tudi >morska bolezen« je razsajala na blejskem jezeru. Tribuna za častne goste, delegate FIS A in novinarje je bila zgrajena na podtonih. To deio so odlično opravili naši vojaki-pon-tonirci. Po vsaki vožnji so mornarji odpeljali na stari mednarodne sodnike, ki so nato spremljali tekmo. Čolni so vozili mimo častne tribune s precejšnjo hitrostjo in seveda povzročili dokaj velike valove. Čeprav je bila tribuna precej velika, se je pričeta zibati. To pa je bilo vzrok, da so jo morali nekateri zapustiti, čeprav so lahko z nje odlično opazovali tekme.
Organizatorji na Bledu so se letos zares izkazali, vse je teklo kot po maslu. Posebno zadovoljni so bili novinarji, za katere je bilo res odlično poskrbljeno. Nikakor pa ne moremo mirno tega, da je bil slovenski jezik pri napovedovanju tak pastorek. Vse mogoče jezike smo slišali pri napovedovanju — od francoščine, angleščine in .nemščine — le slovenščino smo zelo poredkoma slišali, in še to običajno prav na koncu, kakor da bi bili med gledalci sami Angleži, Francozi in Nemci, ne pa Slovenci. Pri vseli velikih športnih prireditvah v inozemstvu je navada,, da se najprej napoveduje v domačem jeziku in včasih še v kakšnem drugem. Italijani so n. pr. v Gortini brez sramu najprej napovedovali v italijanščini, in tako je tudi na ostalih prireditvah. Mnenja
Hokejisti na kotalkah U Nove Gorice so med ljubitelji tega športa dobro poznani, saj so si lani priborili naslov državnega prvaka. Tudi letos se bodo močno potrudili, da si ta častni naslov ponovno obdržijo. 'Večer za večerom je pod prižganimi žarometi na igrišču hokejskega kluba ŽSD Železničar vse živo. kajti igralci se resno pripravljajo na bližnje državno prvenstvo, ki bo od 28. do 30. septembra v Novi Gorici. Pred kratkim je ta športni kolektiv obiskal naš sodelavec in v pogovoru s tov. Križmanom in ostalimi funkcionarji Izvedel marsikai zanimivega.
Društvo šteje danes 60 članov in ima dve hokejski moštvi, dekleta in otroci pa goje umetno drsanje. Več:nn članstva so delavci, le mlaj-
ničarjj iz društva. Pač pa vsi drsalci in hokejisti obžalujejo, da tovarna »ELAN« ne izdeluje več kotalk, kajti »ELANOVE« kotalke so bile zelo dobre in uidi v ceni primerne. O njih kvaliteti so se prepričali na svetovnem prvenstvu, ko ni bilo nikakršnih defektov. Če hi imeli več kotalk, bj se tudi dvignilo število članstva.
Goriški športniki pa so v nadaljnjem razgovoru razkrili nov problem, ki jih že precej dolgo žuli. Ta problem je — pomanjkanje nasprotnikov. Kot vemo. je ta panoga razvita pravzaprav le v Puli in še v Ljubljani. Tako tekmujejo vedno samo z enimi in istimi nasprotniki, s Pulo in Ljubljano. Goričani imajo kot prebivalci obmejnih krajev
Moštvo Nove Gorice n a svetovnem prvenstvu
ši so dijaki. Zelo pohvalno je dejstvo. da je društvo leta 1949 zgradili) del svojega betonskega drsališča s prostovoljnim delom, in to v eni sami noči. Leta 1954 je bilo drsališče podaljšano, tako da lahko seda: na njem prirejajo tudi medita rodne prireditve. Spočetka so si palice za hokej izdelovali kar sami, sedaj pa imajo v Solkanu športno delavnico. Če se temu ali onemu igralcu drsalka kaj pokvari, mu jo hitro brezplačno popravijo ki j tiča v-
sedaj po Videmskem sporazumu možnost s prepustnicami večkrat obiskati Gorico ali Trst, kjer bi si lahko poiskali močnejše nasprotnike, vendar jim Hokejska zveza Slovenije tega n c dovoli. Razumljivo je, da je v takšnih pogojih težko napredovati, kajti tekmo z vedno istimi nasprotniki, ki se med seboj poznajo že do zadnje podrobnosti, postajajo nezanimive. Skratka, brez tekem z močnejšimi nasprotniki ne bo šla kvaliteta navzgor. P. T.
smo, da je bila tokrat priznana slovenska skromnost vendarle nekoliko pretirana.
Marjan Gogala
Staco- (ntoda,
vse igra danes

TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA
..ELAN"
V BEGUNJAH
llijs plavalni bazen piijelje?
Plavalni šport v Murski Soboti ima lepo tradicijo, saj se je plavanje gojilo že pred vojno. Sedanji plavalni klub »Panonija«, ki šteje okoli 100 članov, skuša uspešno nadaljevali nekdanje tradicije. Letos je klub priredil plavalni tečaj in naučil vseh 30 pionirjev plavati, mnogi od njih pa že trenirajo v klubu. Deset pionirjev sc je plasiralo v finale republiškega prvenstva, pa tudi mladinci so imeli lepe izglede na republiških tekmah. Toda žal ie moral klub vsa prvenstva od-povedati in pokopati vse upe na uspeli. Zakaj? Klub je namreč pred kratkim zašel v občutne težave. Komunalno podjetje, ki upravlja tudi plavalni Fazen, je namreč lepega dne prepovedalo plavalcem vstop na kopališče, češ da so se »kopali tta kredit«. Res je sicer, da plavalci do sedaj še niso mog'; plačati članarine, toda ne moremo rezumeti,-da tukajšnji čini tel ji mečejo vse v en koš — navadne kopalce in pa plavalce — aktivne športnike. Koli-
kor vemo, takšne prakse ne poznajo nikjer drugje! V Ljubljani n. pr. na Kolezi.ji plačujejo -aktivni pla-valei-športniki vstopnino 50 din, kopalci pa 900 din, Tu v Murski Soboti pa so »vsi enaki pred cesarjem« — kopalci iti plavalci — vsak mora plačati enako vsoto 200 din. Vemo tudi to, da plavalci v Ljubljani trenirajo od 17. ure dalje in jim čas ni omejen, d očim moramo v Murski Soboti zaključiti s treningom že ob 18. uri. In če je vreme slabo, kopališkemu osebju ni ljubo, da prihajajo plavalci trenirat, kajti osebje bi rado počivalo. Po vsem tem se človek ne more znebiti vtisa, da hočejo tukajšnji činitelji iztisniti profite iz vseh virov, ne glede na to, kakšni so — naj bo to tovarna. trgovina, gostilna ali pa — športni objekt — plavalni bazen. Takšno naziranje se nam zdi precej čudno in radovedni smo, kaj pravijo k temu naši športni forumi, kot Plavalna zveza Slovenije in Športna zveza Slovenije.
V zvezi s soboškim bazenom pa je treba omeniti še nekaj. Pred vojno, ko je bil bazen dograjen, je bil ponos Murske Sobote. Danes pa je bazen pravi »magazin« alg in verjetno tudi skladišče kužnih klic. Stene, ki so bile nekoč bele, so da-nčs umazano zelene. Vodo sicer menjajo vsak teden, toda alge jo kmalu izpremene v močvirju podobno mlakužo. Klorovo apno uporabi jajo zelo redko, kajti za komunalno podjet je je to sredstvo »luksuzen izdaje k«. Čudno se nam zdi, da teh sivari še ni opazila sanitarna inšpekcija. Seveda, kadar gre za denar in za profite, takrat tudi higiena ni. važna stvar. Čas bi že bil, da odgovorni ljudje te stvari uvidijo in uredijo tako, kot bi bilo prav,
J. K.
LETO XII.
Štev. 35. Stran 5
PLAVANJE- kranjski šport št. 1
Naklonjenost oblasti Seveda pa Triglav s samo široko kadrovsko politiko ne bi prišel do uspehov, ki jih je dosegel letos. Veliko zaslug pri teh uspehih imajo tudi sami plavalci, ki so res marljivi in vestni. Veliko pomoč ima klub tudi v vodilnih predstavnikih ljudske oblasti v Kranju, ki kažejo za potrebe športa polno razumevanje. In slednjič je treba pohvaliti tudi kolektiv tovarne »Inteks«, ki daje svoj bazen s toplo vodo v uporabo plavalcem. Tako se Kranjčani lahko preselijo iz telovadnice v bazen s toplo vodo že konec aprila, ali v prvih dnevih maja, čim postane ozračje dovolj toplo.
KDO SO OLIMPIJSKI FAVORITI <89
mo
igra
Preplavati i500 m prosto v času 28:41.4 — to še za odraslega plavalca mačje solze. Od 14-letnegu pionirja Vladika Brinovca, ki nas je s tem odličnim rezultatom razveselil na nedavnem mladinskem državnem prvenstvu v Zagrebu, lahko torej še mnogo pričakujemo
Ce zaviješ iz Kranja po glavni cesti proti Jezerskemu, boš po dobrih 10 minutah hoje prispel do mosta, ki drži čez Kokro. Tik pred mostom se na levo odcepi kratka pot do modernega, 50 m dolgega plavalnega bazena. Okolica bazena je naravnost idealna: lične kabine, lepo urejen vrt, naokoli travniki, na vse strani pa se razprostirajo širna polja. Cesta je daleč odmaknjena, da prah ne more motiti kopalcev. In tam blizu Tržiča, Preddvora in Cerkelj se Vzpenjajo proti oblakom skalnati očaki Storžič, Kočna, Grin-tavec in drugi, ki se tl vidijo tako bližnji, da bi jih skoraj lahko dosegel z nekaj koraki. K temu lepemu bazenu se hodijo hladit v vročih poletnih dnevih prebivalci »gorenjske metropole«, tukaj pa najde čez poletje svoj »drugi dom« tudi plavalna družina kranjskega Triglava, ki se je letos s svojimi uspehi prebila prav na 01ymp slovenskega plavalnega Športa ...
Široka kadrovska politika
Le kako so se letos Kranjčani dokopali do tako pomembnih uspehov? Saj vendar pred vojno v Kranju sploh ni bilo nikakršne plavalne dejavnosti, letos pa je ta žilavi in marljivi kranjski kolektiv najboljši v Sloveniji? Katere so tiste sile, ki so jih letos spravile na prestol v »zgornjem domu« slovenskega plavanja? Takšna in podobna vprašanju so mi rojila po glavi, ko sem pred nedavnim obiskal plavalce Triglava.
Bilo je še razmeroma zgodaj, toda jutranje sonce je že močno pripekalo. Voda v bazenu je bila čista kot biser, svetlozelena in vabljiva. Kdo ve, če je tudi njena temperatura tako vabljiva, sem pomislil. Pet a 1 i šest najbolj vnetih plavalcev je že treniralo in z enakomernimi gibi rok rezalo kot olje mirno vodno gladino.
Ravno sem hotel vprašati po trenerju Dušanu Brozoviču, ko sva skoraj trčila skupaj. Takoj sva se zapletla v pogovor in zastavil sem mu nekaj vprašanj, o katerih sem med potoma tuhtal.
; Mislim,« je odvrnil brez dolgega pomišljanja, »da se nam je letos zelo dobro obrestovala tako imenovana široka kadrovska politika, ki jo vodimo že več let, V klubu imamo okoli 80 tekmovalcev, ki so aktivpi celo 'leto, poleti v bazenu, pozimi pa v telovadnici. Letos smo uspešno organizirali tudi plavalno šolo s 128 udeleženci. Nad 80% obiskovalcev te šole smo naučili plavanja, najbolj nadarjene pa smo pritegnili v klub«.
»Plavalne družine«
Trener Brozovič je medtem stopil k bazenu in se sklonil k mlademu plavalcu, ki je ravnokar odplaval svoj prvi »obrok« treninga in čakal na naslednjega. Bil je to znani plavalec^ prsnega sloga Vladko Zrimšek, lani se Kamničan, letos pa že kranj-ski rojak, ker obiskuje v Kranju Tekstilno šolo in se bodo tudi njegovi starši preselili v Kranj. »Vladko, sedaj pa še dve sto metrov noge, potem pa počakaj,« je dejal trener. Nato je še nekaj povedal, česar pa nisem razumel.
Ko se je tov. Brozovič spet vrnil k meni, sem ga poprosil, naj mi pokaže vse kranjske »plavalne kanone«,.^ seveda tudi tiste, ki še ne zaslužijo tega naziva. Ko mi je pričel naštevati ime za imenom in pokazal zdaj na tega, zdaj na onega
plavalca, sem kmalu ugotovil, da je moštvo kranjskega Triglava sestavljeno iz cele vrste »plavalnih družin«. Tako ima znani mladinski prvak Vladko . Brinovec še dva brata: starejši Slavko je vratar »vaterpolo moštva, mlajši, komaj 12-letni Peter pa se že tudi uspešno poskuša v cravvlu. Njegov, dve leti starejši brat Vlado mu je seveda pri tem velik vzornik. Potem so tu še Čolnarji, Andrej in Peter, oba crawlista-sprinterju, in njuna sestra Anka. Purgarja sta prav tako dva —- Albin in Nuša. Morda je še kakšen primer Takšne »plavalne družine«, kdo ve? In še nekaj mi je pozneje v razgovoru zaupal marljivi funkcionar kranjskega Triglava, tov. Božo Trefalt. Med plavalci je namreč močno razvito tovarištvo, v klubu so večje ali manjše skupine, v katerih so posamezniki tako navezani drug na drugega, da ločeno skoraj ne morejo živeti. To je seveda klubu v prid, kajti takšne medsebojne tovariške vezi so trdnejše kakor še taka disciplina ali avtoriteta trenerja.
M nogo obetajoča mladina
Tov. Brozovič je spet stopil k bazenu in dajal napotke za trening. Sedaj so bili tu že zbrani vsi najboljši, torej elita prvega moštva, in pa tisti mlajši, ki se trudijo, da si bodo sčasoma priborili vstop v prvo ekipo. Tu so bili Brinovec, Košnik, oba Golnarja, Kobi, Zrimšek, Chwatal, Vukičeva, Marnova, Konciljeva in še cela vrsta drugih, ki res ne potrebujejo predstavljanja in reklame, kajti plavalno občinstvo iz vseh krajev Slovenije jih prav dobro pozna. To so člani moštva, ki je letos osvojilo celo vrsto republiških prvenstev:	prvenstvo
pri članih in mladincih, prvenstvo v hrvatsko-slo venski in republiški plavalni ligi, prvenstvo na mladinskem tekmovanju v »vaterpolu itd. Opazil sem, da so mladi pla»ralci pozorno poslušali srojega trenerja in vsako nalogo izpolnili brez kakršnegakoli ugovarjanja. To je danes pra\rzaprav bolj redek pojav, saj poznamo ne samo v plavanju, ampak tudi v drugih športih, številne primere, da so tekmovalci na treningih neresni in se pustijo' od trenerjev malo manj kot prositi. In še nekaj je, s čemer se lahko Kranjčani ponašajo: pravzaprav so vsi plavalci zelo mladi, komaj na začetku ali v sredini svojega razvoja, in imajo zato še velike možnosti napredka. Brinovec, ki je veliko odkritje letošnje sezone, ima šele 14 let, Vukičeva in Končilje\m 17 let, prav toliko jih ima Čolnar Andrej, Marnova^ 16. Purgarjeva in Čolnarja ra sfefeta komaj 13 pomladi ..
Ne samo šport in tekme ...
Pred odhodom iz Kranja sem napravil še »telegrafski« obisk pri odborniku Božu Trefaltu, ki mi je še marsikaj povedal o delu svojega kluba. »Mislim, da je k. uspehom kluba precej pripomogel tudi naš odbor,« je med drugim poudaril tov. Trefalt, »ki je zares agilen in skrbi za vsako malenkost. Močno pa smo tudi zadovoljni z našim trenerjem Dušanom. Morda on nima tako visokih strokovnih sposobnosti, kakor kakšen inozemski trener, zato pa je znal ustvariti čvrst klubski kolektiv, 'lo pa je za nas važnejše, kakor še lako dobri rezultati posameznih plavalcev.« v. Ob koncu pa je vredno zapisati še nekaj. Tov. Trefalt je povedal, da klubski odbor ne skrbi samo za športni napredek posameznih plavalcev, marveč se zanima tudi za uspehe tekmovalcev v šoli, pri delu in sploh za njihovo življenje izven kluba. Plavalci, ki izhajajo iz revnejših rodbin, prejemajo v času ' ostrega treninga tu in tam izdatnejše malice, da se ne bi preveč izčrpali. Seveda odbor budno spremlja tudi šolske uspehe. Večina dijakov in nekaj študentov prav dobro izpolnjuje svoje šolske obveznosti in le sem pa tja se kakšnemu plavalcu nekoliko »zatakne«. Takrat priskoči takšnemu »nesrečniku« odbor na pomoč, bodisi z inštruktorjem, bodisi z boljšim dijakom iz kluba, ki poskrbi, da je popravni izpit uspešno opravljen in da tak »spodrsljaj« nima težjih posledic. Tudi takšna prizadevanja kažejo, da je plavalni klub Triglav res vzoren športni kolektiv -in smo na letošn jega republiškega prvaka lahko vsi ponosni.
Prešern Igor
Jugoslovani start na olimpijskih = -h na 200 m prsno za ženske, saj bomo po vsej verjetnosti imeli v tej disciplini svojo predstavnico. Vinka Jeričevič je na svojih nastopih v začetku sezone izpolnila olimpijsko normo, istočasno pa na mednarodnih mitingih v Trstu in Zagrebu pustila za seboj nekaj nevarnih nasprotnic, s katerimi se bo gotovo srečala v Melbournu. Trenutno Vinka nekoliko boleha in zato ni mogla nastopiti na mednarodnem mitingu v Budimpešti. Upajmo, da bo do konca sezone njeno zdravstveno stanje boljše, in da bo lahko z uspehom startala na olimpijskih igrah.
_ Kdo so njeni najresnejši tekmeci? Na 200 m prsno za ženske bo imela glavno besedo Evrope. Trenutno vodi na svetovni lestvici evropska prvakinja Nemka Happe, ki je dosegla rezultat 2:51.0, v olimpijskem bazenu pa 2:56.1. Nemci, tako vzhodni, kakor zahodni, imajo še vrsto tekmovalk, ki redno dosežejo rezultate pod tri minute. To so Wolff (2:55.6), Urselmann (2:56.9), Voigt (2:57.4), Schubert (2:57.8) itd. Poleg Nemk ne smemo prezreti uspehov Nizozemk de Haanove (2:53.8) in kroonove (2:56.6), dalje Madžark Kiilermanove (2:54.7) in Karpatije-ve ■ (2:58.5), Dank Kristensenove (2:54.8) in Hansenove (2:56.8) ter Belgijske Goosensove (2:57.6). S tem seznamom bi bila verjetno izčrpana vsa evropska elita, če k njim prištejemo še našo Jeričevičevo (2:57.2), s katero lahko računamo na plasma v Melbournu. Od vseh plavalk izven Evrope lahko med tekmece, ki se bodo potegovali za finale, uvrstimo le Američanko Sea'rs (2:58.2), ki je na izbirnem tekmovanju za Melbourne kot prva Američanka dosegla rezultat pod tri minute. Olimpijska zmagovalka iz Helsinkov Eva Szekelv je, kot vse kaže, opustila prsni slog in jo zato ne bomo srečali to pot med najboljšimi svetovnimi plavalkami prsnega sloga. Njen olimpijski rekord, ki znaša 2:51.7, bo težko izboljšati, kajti malo je verjetno, da bo katerikoli plavalki uspelo doseči tak rezultat. Seveda pa bo treba za vstop v finale krepko potegniti pod tri minute, saj so že v Llelsinkih morale vse finalistke doseči to normo.
Kot pri moških, se tudi v ženskih disciplinah letos prvikrat uvaja v program proga 100 m metuljček. Vse do zadnjih tednov smo bili prepričani, da svetovni rekorderki Atie
Smuk - v vodo!
Smučarji so »pogruntali« nekaj novega! Tg novica se je zelo hitro razširila po Ljubljani in na Špici, kjer je nova smučarska naprava — skakalnica — je bilo prav kmalu veliko število radovednežev. Zares, ta zamisel je izvrstna, tako so ugotavljali tisti, ki jim je pri srcu razvoj slovenskega smučanja.
Tov. inž. Bloudek in tov. Šramel sta sesta»'ila železno konstrukcijo, ki je podobna pravemu naletu smučarske skakalnice. Skakalnico sta med prvimi preizkusila Pribošek in Bine Rogelj. In kako deluje ta naprava? Skakalec se po naletu spušča na smučeh, ki so na koleščkih. Skakalnica ima popolnoma iste lastnosti kot ona na snegu — velika je okrog 30 m — le da skakalec seveda ne more imeti take možnosti še za odskok, kakor na pravi zimski skakalnici. Skoki dopuščajo dolžino do 18 m in služijo skakalcem predvsem zato, da se bodo lahko tudi v poletnih mesecih priučili pravilnega odriva.
Te naprave imajo že na Finskem, kjer je smučarski skakalni šport najboljši na svetu. Gradnjo skakalnice na Ljubljanici so omogočili
Mirjana Vukičeva je ena naših najboljših plavalk metuljčka
Skakalec se poganja po strmini. Seveda ni v svoji običajni srnučar-- ski opremi, temveč v kopalnih hlačkah in z nekoliko drugačnimi smučmi, kot običajno. Toda drža je prav enaka oni na pravih skakalnicah na snegu
funkcionarji BD »Cvetko Močnik«, ki so takoj priskočili našim smučarjem na pomoč. Lep primer skupnega sodelovanja I
Tudi za alpske smučarje je poskrbljeno. Na Zbiljskem jezeru pri Med»’odab so začeli z no»ro panogo, s smučanjem na vodi. Kakor skakalnica pri Ljubljani, tako bo tudi to smučanje lahko mnogo pripomoglo za poletne priprave alpskih smučarjev. Smučarska zveza Slovenije je torej ti dve no»rosti spretno izkoristila tako, da bi naši smučarji tudi v poletni vročini lahko mnogo pridobili za dvig strokovnega znanja.
Zanimivo je, da si je skakalnico ogledal tudi avstrijski zvezni kapetan g. Hosner in je bil navdušen nad no»dm izumom. Sklenil, je, da si bodo to omislili tudi Avstrijci, še prej pa je prosil naše smučarske funkcionarje, če sprejmejo za nekaj dni na vadbo še avstrijske reprezentante.
Voorbij ne bo mogla nobena tekmovalka konkurirati. Njen svetovni rekord 1:11.9 je bil tako presenetljiv, da ga zdaleč ni mogla ogrožati nobena plavalka, saj je tak rezultat že uspeh za marsikaterega moškega plavalca. Izločilne tekme ameriških plavalk pa so pokazale, da ne moremo za nikogar z gotovostjo računati, da je nepremagljiv. Bivša svetovna rekorderka na tej progi Shelley Mann se je ponovna vpisala v listo svetovnih rekorderk, dosegla je rezultat 1:11.8 in to celo v bazenu olimpijskih dimenzij! S tem je postala ponovno favorit št. 1 na tej progi. Amerika ima poleg Mannove še celo vrsto odličnih tekmovalk v tem slogu. Med najboljše spadata Sears (1:13.3) in Mullen (1:14.6). Madžari »groze« z Littome-rickyjeyo, ki je doslej premagala vse svoje nasprotnice v Evropi in ima najboljši rezultat 1:13.6. Poleg Littomerickyjeve imajo Madžari še R Szekelyjevo (1:15.7) in Gyonge (1:16.9). Tudi Nizozemci imajo poleg Voorbijeve še dve tekmovalki svetovne vrednosti. To sta Kok (1:14.6) in Van Alphen (1:15.6), Vprašanje pa je, če bosta omenjeni tekmovalki nastopili v tej disciplini, kajti K okovi bolj odgovarja proga 400 m prosto, Van Alphenovi pa 100 m hrbtno. Ce k vsem tem tekmovalkam prištejemo še evropsko prvakinjo iz Turina in bivšo svetovno rekorderko, Nemko Jutto Langenau (1:15.5). potem je seznani najboljših tekmovalk zaključen. Olimpijske rekorde v tej disciplini še nimamo. Zelo verjetno pa je, da še bo prvi olimpijski rekord v tej disciplini, ki bo postavljen v Melbournu, sukal okoli 1:12:0. Za vstop v finale pa bo treba plavati okoli 1:16.0.
Tovarna nogavic v Polzeli ima med delovnim časom vsak dan pol ure odmora. V tem se vsi ■ delavci zbero na svojih športnih prostorih ob tovarni, kjer se razgibavajo s telovadbo in odbojko. Pravijo, da se je storilnost dela po tem aktivnem odmoru znatno dvignila.
Znani atletski delavec inž. Na-prudnik Milan, ki je pred leti uspešno vodil atlete Odreda, jo nedavno prevzel vodstvo ženske ekipe A D Kladivar.
Preteklo nedeljo so v Celju gostovali boksarji Maribora in Zre-njanina. Mariborčani so bili precej boljši in so zmagali s 13:7.
Atleti Kladivarja so dobili po daljšem času. pristanek za nastop na Dunaju. To bo po 10 letih delovanja A D Kladivar šele drugi nastop tega športnega kolektiva v - zamejstvu. AD Kladivar bo 15. in 16. septembra nastopil proti ASKO na Dunaju.
Celjski kolesarji se pritožujejo, da nimajo društva, ki bi jih vzelo pod svoje okrilje, čeprav so že pred vojno imeli v Celju svoj kolesarski klub. Nekateri boljši kolesarji so se včlanili v ljubljanska društva, drugi pa še čakajo, če se bo v Celju našel človek, ki bi tudi te športnike organiziral v domačem klubu.
Mladi celjski športniki bodo 16. in 17. t. m. sodelovali na mladinskih športnih igrah v Tuzli, kjer bodo nastopile reprezentance Tuzle, Celja, Zrenjanina -in Osijeka. Celjani bodo sodelovali v atletiki, odbojki, malem rokometu, košarki in vajah na orodju.
V Žalcu končujejo dela na atletski stezi, ki bo dograjena poleg doma »Partizana«. Pri gradnji se je najbolj izkazal celjski atlet Kovač Vili, doma iz Žaloa, ki že precej časa navdušuje mladino svojega kraja za atletiko.
Jug Karel
»Smučar« je pravkar odskočil skakalnice. Smuči spusti z nog, sae pa se požene v vodo


IV. E D DVEIV/X SVETCVNIv A NOGC IV ET N IVA PRVENSTVOMA
ŠVICA začetek nove dobe
Angleška šola zastarela — Madžari, Rusi, Jugoslovani in Južnoamerikanci pobudniki novega načina igre
Razvoj nogometa na svetu se je precej odmaknil staremu načinu igranja. V nogometnem športu je nastala skorajda prava revolucija. Igra je hitrejša, ostrejša in učinkovitejša; vsi oni, ki se tega niso lotili, v zadnjem času v nogometu zaostajajo.
V zvezi s tem razvojem v nogometu je znani novinar Ljubomir Vukadinovič napisal za »Polet« serijo sestavkov, v katerih razglablja to zanimivo temo s posebnim ozirom na naše nogometaše in njihove priprave za olimpiado v Melbournu ter svetovno prvenstvo na Švedskem. Poglejmo torej, kaj piše.
ta. Madžari so skoraj do vrhunca otnjelali_ igro napada predvsem po
Svetovna nogometna prvenstva so Zamenjala olimpijske nogometne tor-nirje, s tem pa nadaljujejo ira-
'Jimirje, s tem pa nadaljujejo tra- krilih. Zlasti dokler je igral Hideg- Angležih, fizično pripravljenost pa točijo, da se na skupnem tekmova- kuti, je bil njihov napad pravi stroj so pridobili z intervalnimi treningi.
hitrostjo, okretnostjo ter z igro z glavo, toda zašli so v skrajnost — v žonglerstvo.
Nemci so se fizično pripravili tako, kot si nihče ni mogel niti zamisliti. Njihova fizična pripravljenost je takorekoč umetnost, toda pokazalo se je, da je k njej treba dodati še precejšnjo mero kondicije.
Sovjetski nogometaši so šli še dalje. Združili so tehniko in kondicijo. Vzgled za tehniko so vzeli pri
aju srečajo najboljša moštva na Svetu. Svetovno prvenstvo bi lahko Primerjali z nekakšnim velesejmom, ali kakšno razstavo najboljših vzorcev. Na tej »razstavi' se pridobivalo nove izkušnje, zato imajo svetovna prvenstva velik vpliv na razvoj nogometnega, športa na svetu.
ZAČETEK NOVE DOBE Pod to perspektivo je treba gledati tudi zadnje svetovno prvenstvo, ki je bilo v Švici. To prvenstvo Je jasno pokazalo, da se poraja v Nogometnem športu nova doba. kajti igra se je precej izpremenila,
za doseganje golov. Njihova odlika so bile enostavne akcije, kj so bile neverjetno zanesljive v svojem
Piše Ljubiša Vukadinovič
končnem položaju. Takšnemu napadu se tudi najboljša obramba ne more upirati.
Jugoslovani so pokazali, da je treba sodobni nogomet igrati z zadostno duhovitostjo, pri. tem pa je prišel do izraza individualizem pri P igra se je precej izpremenila, posameznih kombinacijah. Tako sp kar se opaža na nogometnih igriščih postali gospodarji na sredini terena nn v c nm Svetu. Novosti v nogo- in naravnost mojstrsko pripravljali
Po vsem svetu. Novosti v ftictu so prinesli s seboj v Švico Madžari, Jugoslovani, Južnoameri-kane; in Nemci. Ti so se na svojstven način odmaknili od klasičnega Hacina igranja, zato so pobudniki novega nogometa, ki prihaja na po-zornico. Njim lahko pridružimo tudi Sovjetsko zvezo, ki pa' v Švici ni sodelovala. Toda sovjetski nogomet je v zadnjih dveh letih mnogo pridobil na ugledu. To pa predvsem 7aio. ker so se tudi sovjetski nogometaši prilagodili novemu načinu igranja, ki se razvija s hitrim tem-Dom
ANGLEŠKA ŠOLA V ZATONU
Svetovno prvenstvo je odločno pokazalo, da je angleška nogometna sola zasta!re]a, čeprav je v času Oied obema svetovnima vojnama dvignila nogomet na visoko raven. f(i dokazujejo tudi neuspehi Britancev skoraj v vseh srečanjih. Seveda ,'tna.jo Angleži celo vrsto šolanih nogometašev izrednih sposobnosti in Verjetno največje število moštev visoke kvalitetne ravni. Toda prišli so v zastoj prav zaradi tega. ker so konservativni in zapirajo oči Prod napredkom.
V CEM SO NOVOSTI?
Nogomet se je začel razvijati povsem v novo smer. Nekdanji »W< sistem je odigral svojo vlogo. Defenzivna igra kot njegova osnova ie takorekoč zamrla. Prešli smo Povsem v drugo smer: nogomet postaja ofenziven, kajti sedaj težimo, da bi moštva dosegla čiinveč golov 'n na ta način onemogočila 'svoje nasprotnike. Seveda jo treba poudariti naslednje novosti: prodornost, hitro nsvajan je terena, streljanje ta gol. individualno igro, toda to *z’k1 j n e n o v korist kolektivne igre. jo so glavne osnove pri novem na-činu igranja. S tem oa mora seveda nogometaš postati pravi atlet, pri čemer se kondicija in tehnika n reji v, i ta g povsem harmonično celoto. Dobili smo torei nov tip nogometnega igralca.
Zanimivo ie pogledati, kaj s.0 prispevali narodi, ki jih prištevamo tned pobornike modernega nogome-
napad. žal pa ta ni učinkovit pri streljanju na gol.
Južnoamerikanci so obogateli nogometno igro z virtuozno tehniko,
Manjka jim seveda duhovitosti in globljega spoznavanja nogometne igre. Ko bodo pridobili to, se bodo močno približali nogometu, ki sedaj prihaja.
DRAGOCENE IZKUŠNJE
Svetovno prvenstvo v Švici predstavlja pravo zakladnico izkušenj za strokovnjake in poznavalce nogometa. Odšli smo precej naprej in to v pravilno smer. Prav gotovo bo nogomet na svetovnem prvenstvu na Švedskem prišel povsem do izraza tak, kot je sedaj. Uspeh bodo imela samo tista moštva, ki se bodo novemu načinu igre prilagodila. Zatorej ne smemo stagnirati, temveč hiteti za napredkom in izkoristiti ves čas do pričetka prvenstva leta 1958 za skrbne priprave in izpopolnjevanje nogometne igre.
Tudi v ¥xh©dni Sloveniji
bodo stopili no plan ...
Prihodnjo nedeljo se bo tudi na področju mariborske im celjske nogometne jredzveze začelo prvenstveno nogometno tekmovanje in sicer v področni varaždinsko-mariborsko-celjski ligi ter v medpodzvez-mi maribvrsko-celjski skupini. Seveda bodo istočasno stopili na plan tudi mladinci in pionirji.
Največje zanimanje vlada pač za mariborsko-varaždinsko-celjsko ligo, kjer razen šestih hrvatskih sodeluje še šest slovenskih enajsteric, iz te lige sta lani izpadla Nafta iz Lendave ter Bratstvo iz Hrastnika', novi člani pa so postali Proletarec iz Zagorja, Sloga iz Čakovca ter mariborski Branik, ki je izpadel iz I. conske lige. Tako bodo letos nastopali v tej ligi naslednji Slovenci: Maribor in Branilk iz Maribora, celjski Kladivar, trboveljski Rudar, Sobota iz Murske Sobote ter Proletarec iz Zagorja, od Hrvatov pa Sloboda iz Varaždina, Sloga ter Jedinstvo iz Čakovca, Mladost iz Zaboka, Zagovac iz Krapine ter Tekstilae iz Oroslavlja.
Tudi maribo-rsko-celjska skupina bo štela 12 članov'. Igrali bodo iz mariborske podzveze Nafta, ptujska Drava, Kovinar iz Maribora, Aluminij iz Kidričevega ter Fužinar iz Raven, iz celjske podzveze pa ŽŠD Celje, Kovinar iz Štor, Usnjar iz Šoštanja, velenjski Rudar, Brežice, Bratstvo iz Hrastnika ter Svoboda iz Trbovelj.
Težko je dajati pred začetkom tekmovanja prognoze, zlasti še, ker r tj moštva do tekmovanja precej
izpremenila. Odgovor pa nam bodo dale verjetno že tekme v prvih kolih. Naše bralce pa bo nedvomno zanimal razpored tekmovanja, ki ga objavljamo.
RAZPORED TEKEM MARIBORSKO-VARAŽDINSKE LIGE
I,	kolo — 9. septembra:
Sloga : Branik Kladivar : Proletarec Mladost : Zagorac Sloboda : Sobota Rudar : Tekstilae Maribor : jedinstvo
II.	kolo — 16. septembra:
Branik : Jedinstvo Tekstilae : Maribor Sobota : Rudar Zagorac : Sloboda Proletarec : Mladost.
‘ Sloga : Kladivar
III.	kolo — 23. septembra: Kladivar : Branik Mladost : Sloga Sloboda : Proletarec Rudar : Zagorac Maribor : Sobota Jedinstvo : Tekstilae
IV.	kolo — 30. septembra:
Branik : Tekstilae Sloboda : Jedinstvo Zagorac : Maribor Proletarec : Rudar Sloga : Sloboda Kladivar : Mladost
Melbourne se je približal..
Kdo nas bo lahko uspešno zastopal?
Iz dneva v dan smo vedno bliže največjemu športnemu dogodku leta 1936 — XVI. olimpijskim igram v Melbournu. Kljub ogromnim stroškom bo tudi Jugoslavija še dokaj številno zastopana na olimpijskih igrah. Kakšno bo skupno število jugoslovanskih športnikov, približno že vemo. Kakih 40 jugoslovanskih športnikov najrazličnejših panog bo predstavljalo našo državo v Avstraliji. Prvotni »razdelilnik« olimpijskega komiteja je bil sestavljen nekako takole: 18 nogometašev, 12 (vaterpolistov (oboje skupaj z vodstvom) in 10 do 12 tekmovalcev vseh ostalih športnih panog.
Niti tri mesece ni več do začetka iger, rok za dokončne prijave pa je seveda še mnogo krajši. Zato lahko že danes pogledamo, kateri športniki so si že nekako zagotovili vozno karto v Avstralijo. O nogometaših in (vaterpolistih ni treba izgubljati besed. Čeprav bodo nogometaši nastopili z nekakšno mlado reprezentanco, bodo ob razmeroma skromni udeležbi na olimpijskem turnirju med favoriti, in če ne bo smole pri žrebu, ki bi nas pripeljala že v prvih kolih- na Ruse ali Madžare, nam skoraj ne more uiti vsaj bronasta medalja. Še z večjimi ujti gredo v Melbourne naši vaterpolisti, ki so enakovredni najboljšim na svetu, kar lahko pomeni ali zlato ali kakšno drugačno medaljo, čeprav tudi ni izključeno, da se vrnejo brez, če ne bodo prav v Avstraliji v popolni formi in če ne bomo imeli že kar tradicionalne smole s sodniki in žrebom.
Ostane nam torej še kakih deset mest zn atlete, plavalce, strelce, veslače in predstavnike ostalih športov. Kot prvi bodo sami odločali o svoji »usodi« veslači, ki bodo že danes na Bledu odgovorili na vprašanje: Melbourne, da ali ne. Atletika
V. kolo — 7. oktobra:
Mladost : Branik Sloboda : Kladivar Rudar : Sloga Maribor : Proletarec Tekstilae : Sobota Jedinstvo : Zagorac
VIII.	kolo — 28. oktobra: Branik : Zagorac Proletarec : Sobota Sloga : Tekstilae Kladivar : Jedinstvo Mladost : Maribor Sloboda : Rudar
VI.	kolo — 14. oktobra:
Branik : Sobota Zagorac : Tekstilae Proletarec : Jedinstvo Sloga : Maribor Kladivar : Rudar Sloboda : Mladost
VII,	kolo — 21. oktobra:
Branik : Sloboda Rudar : Mladost Kladivar : Maribor Jedinstvo : Sloga Tekstilae : Proletarec Sobota : Zagorac
in plavanje sta dva športa, kjer merimo storitve z uro in metrom, in je zato tudi primerjanje rezultatov naših tekmovalcev in inozemskih lažje kol v mnogih drugih športih. Obe Zvezi sta tudi določili orientacijske norme za svoje tekmovalce. V atletiki imamo trenutno" sedem resnih kandidatov za Melbourne. To so Mihalič, Mugoša, Lorger, Račič, Bezjak, Usenikova in Kotluškova, S svojimi letošnjimi rezultati imaje vsi našteti tekmovalci možnost, da se uvrstijo med prvih deset, ali pa celo v finale, t. j. med prvih šest, Mihalič je še veliko vprašanje. Morda bo v Melbournu najboljši Jugoslovan, ali pa se bomo naknadno spraševali, zakaj je sploh potoval na olimpijske igre. Maraton ja namreč disciplina, kjer so primerjave zelo težke in šele po koncu tekmovati ja bomo najbrž vedeli, pri čem smo. Mugoša je dosegel letos »velike« rezultate. Toda, prav v njegovih disciplinah je še mnogo atletov, ki so še boljši. Zato ne smemo od našega reikorderja pričakovati preveč. Zdi pa se nam, da si je odhod v Avstralijo že dokončno priboril. Lorger še ni dal vsega, kar letos pričakujemo od njega. To tudi ni nujno. Saj je mnogo boljše, če bo v polni formi čez dva meseca. Z rezultatom 14.2 mu bo nastop v finalu bolj ali manj zagotovljen in s takšnim rezultatom bi ga vseku--kor morali na igre tudi postati. Oba metalca kladiva nas stavljata pred vprašanje: ali je umestno poslati dva tekmovalca v Isti disciplini? Na to vprašanje lahko odgovorimo samo pritrdilno, seveda s pristavkom, če oba s svojimi rezultati to tudi zaslužita. Njuni dosedanji letošnji rezultati še ne opravičujejo dokončne določitve v olimpijsko ekipo. Ustaliti bi se morala na rezultatih med 61 in 62 m. Podoben problem nastopa tudi pri obeh predstavnicah ženske atletike Usenikov! in Kotluškovi. Tudi tu lahko velja isto kot pri metalcih kladiva, to je, gresta naj obe, če bosta imeli po svojih rezultatih možnosti za ugoden plasma. Že z dosedanjimi rezultati bi jii lahko videli v finalu (vsaj eno). Vsekakor pa bo še boljše, če sč bosta popravili še za kakih 30 cm, kajti v tem primeru razen Rusinj in Nemk ne bi imeli več enakovrednih nasprotnic. Kot vidimo, računajo atleti na precejšnje število mest v letalu, ki bo odpeljalo jugoslovanske športnike v Melbourne.
Plavalci imajo zaenkrat le dva kandidata. Njeguš je bil na hekaj tekmovanjih odličen in kazalo je, da mu Avstralija ne more uiti. V Budimpešti pa ni bil več tako briljanten, zato bo moral ponovno dokazati svoje zmožnosti, fsto velja tudi za plavalko Jeričevič, ki je letos zabeležila pomembne uspehe In rezultate, ki pa le še ne zagotavljajo vstopa med prvih osem.
Predstavniki ostalih športov so pokazali doslej zelo malo. Strelci so s svojimi rezultati na državnem
(Nadaljevanje na 6. strani)
IX.	kolo — 4. novembra:
Rudar : Branik Maribor : Sloboda Jedinstvo : Mladost Tekstilae : Kladivar Sobota : Sloga Zagorac : Proletarec
X.	kolo — 11. novembra
Branilk : Proletarec Sloga : Zagorac
Kladivar : Sobota Mladost : Tekstilae Sloboda : Jedinstvo Rudar : Maribor
XI.	kolo — 18. novembra
Maribor : Branik Jedinstvo : Rudar Tekstilae : Sloboda Sobota : Mladost Zagorac : Kladivar Proletarec : Sloga
TONI SAILER
POI DO TRIKRATNE OLIMPIJSKE ZMAGE
Najlepša tekmovanja v tisti zimi pa sem doživel v francoskih hribih. Štirje smučarji iz Kitzbiihela bi morali ',‘astopiti v Megevu: Ferdi Pravda, Hinterseer, Osanne in laz. Francozi pa so to pot povabili samo dvojico. Seveda bi “ii moral ihisel na potovanje v Francijo brž opustiti, samo Ce bi bil Pravda, ki je med nami veljal za najuspešnejšega tokmovaica, rekel: »Dečko, ostal boš doma!«. S svojimi sedemnajstimi leti in tremi meseci sem bil res najmlajši kandidat za to turnejo. Toda Pravda je urno rešil situacijo. ^ roke je vzel štiri vžigalice, dve krajši in dve daljši. (Dolgi bodo potovali v Francijo, kratki pa ostanejo doma«, 1® rekel iri nam nastavil vžigalice, da smo videli samo glavice.
~ Prvi sem moral vleči jaz, zakaj, tega še danes ne vem. '-daj se bo pokazalo, sem si rekel, če beseda o »otroku Nedelje«, ki jo je moja mati tako rada izrekla, resnično vtoja. Moja sreča je visela na tanki vžigalici. Pa sem po-ptokel in — izvlekel dolgo! Za menoj je poizkusil srečo trnst Hinterseer. Povlekel je kratko. Potem še Fritz Osanna 17" dolgo. Tako je Pravdi, ne da bi vlekel, ostala kratka. ,0rej pojdeva na turnejo v francoske hribe z Ossano, sem 81 rekel.
promotorji našega smučar-rešitvijo docela zadovoljni.
Zvečer so se zbrali špor kega kluba in bili s Pravdi
Samo nekaj je bilo še treba storiti: mojo rojstno letnico 1935 je bilo treba premakniti za dve leti nazaj. Drugače seveda ne bi šlo. Komu bi le moglo priti na misel, da bi Avstrija pošiljala šestnajstletnega dečka na tako težaven start v tujino, v Megeve, koder se je nekaj dni pozneje zbrala vsa francoska smučarska elita in se zarotila, da bo avstrijske prišlece vrgla v koš ter se tako maščevala za poraze v minulih sezonah. Naj naštejem samo nekaj imen: Oreiller, Goutlet, Lacroix, De Huerlas, Baud, Duvillard. Skratka, cela vrsta tekmovalcev, ki naj bi po mnenju Francozov nastopili nekaj tednov pozneje na zimskih olimpijskih igrah v Oslu.
Ta vožnja v Francijo pa je pomenila za nas Avstrijce zmagoslavje, ki mu je mogoče le redko najti para. Francozi šobili, priznajmo odkrito, sijajni. Čimbolj sva si z Osanno prizadevala, da bi jih premagala, tem bolj silovito so se upirali najinim poizkusom. Le kako naj si pomagava, sva se izpraševala. Iz Megeve so naju povabili v Morzine, od tod pa še v L’Alpe-d’Huez. Tamkaj pa so najo seveda čakala spet nova povabila. To je šlo tako daleč, da se je slednjič vse skupaj zdelo mojemu očetu že preneumno in je odj>o-toval v Morzine, da bi -tamkaj poiskal in svojega »izgubljenega sina« spet odpeljal domov.
Na*jbolj dragoceno in častno darilo za celo vrsto tekmovanj je bil seveda »Coupe Emile Allais«, najbolj Originalno pa sem Robil v Morcine. Med raznovrstnimi trofejami, ki so jih Francozi pripravili še pred tekmovanjem, je bilo mogoče videti tudi velik zaboj, nekakšno belo ple-skano omaro. Sprva mi seveda ni bilo jasno, zakaj pravzaprav so določili tako velik predmet za prvo nagrado. In ker je bil krog in krog zaprt, nisem mogel vedeti, kaj naj bi bilo notri. Moja francoščina pa se je omejevala
samo na nekaj besed, tako da od svojili francoskih tovari-. šev nisem mogel ničesar izvedeti.
Pripel sem si dilce na noge in se odpeljal na start. Prejšnji dan smo vozili po svežem snegu. Bil je tako visok, da sem moral upognjen voziti skozi vratca z zastavicami. Veleslalom pa so zaradi neugodjih snežnih razmer preložili na drugo progo. Tamkaj sem se počutil kakor doma! Na belo lakirano omaro pa sem že zdavnaj pozabil, saj pri startu nisem nikoli mislil na nagrade, ampak le na tekmovanje. Krepko sva se z Osanno spoprijela š francoskimi smučarji. Omaro so kot nagrado določili zmagovalcu, za zmagovalca pa so sodniki proglasili mene. Sprva sem razmišljal, čemu vendar služi ia neokretna skrinja in če se jo sploh splača vzeti s seboj domov. Potem pa sem izvedel vse: bil je — hladilnik. Toda kdo naj bi pozimi mislil na hladilnik.
Francozi pa so uvidevni in ustrežljivi kot malokdo. Zato so sami preskrbeli za prevoz. In ko sem se z očetom po končani turneji spet vrnil domov, sem doživel. veliko presenečenje: hladilnik iz Mercina je bil že v Kitzbiichelu, v Bichelstrasse H), v naši kuhinji... Mati je vsa sijala od navdušenja. Slednjič je naša hiša le nekaj imela od mojih zmag, nekaj, kar ni bilo vedno treba čistiti samo s Sidolom«. Bila je ponosna nanj, prvič, ker.sem si ga s smukom pošteno prislužil, drugič pa, ker je pomenil veliko dragocenost. Sosedje so prihajali z leve in desne k naju in ga-občudovali. Oče jta je vzel v roke orodje ter pridno dolbel v zid in ga tako umaknil, da nam ni delal napote. Na tem mestu stoji to nepozabno darilo Francozov iz leta 1952 še danes...
Za menoj je bila že cela vrsta tekmovanj... Kaj mi neki bo prinesla prihodu jost, sem se pogosto "izpraševal?
(Dalje)
Pred državnim prvenstvom posameznikov v atletiki
1 ežko je govoriti o favoritih
Prihodnjo soboto in nedeljo se bodo na stadionu Dinama v Maksimira v Zagrebu zbrali najboljši atleti In atletinje Jugoslavije na XII. povojnem državnem prvenstvu. Letošnje prvenstvo bo verjetno zopet bolj kvalitetno in zanimivejše kot je bilo to tekmovanje lani v Sarajevu, ko mnogi najboljši niso prišli na start. Tokrat se bodo morali javiti starterju vsi tisti, ki hočejo priti v državno reprezentanco za dvoboj s Poljsko, ki bo 14 dni
Zenske — 100 m: Šikovee (KI) 12.3, Babovič (Ml) 12.5, Unterreiter (Mor)
12.6,	Grubič (CZ) 12.6, Rajkov (Vojv)
12.7,	Stamejčič (Odr) 12.7, .Lane (Mlad) 12.7, 200 m: Šikovee (Kij 25.6, Stamejčič (Odr)__26.2, Babovič (Mlad)
Grubič
Usenikova in Kotluškova na 14. in 15. mestu na svetu
26.2,
(CZ) 26.6, Petauer (Kij
po državnem prvenstvu prav tako v Zagrebu Državno prvenstvo 26.7, Knez (Odr) 26.7, 800 m: Siam-
Iv	tl n rtt 1*00	I 11 'V 1 I ,1	111 *a	Irnn/\tnv»i.	1 r	1	•'.1,1	„	4	1- —— ,, —. —	t _	__ . -	. .	—■ —-	.	.
bo namreč služilo zveznemu kapetanu kot izbirno tekmovanje za sesiavo izbranega moštva.
Letos bo tudi udeležba slovenskih atletov zanesljivo mnogo večja kot lani in tudi nekaj uspehov lahko pričakujemo. Pri moških računamo na Lorgerja, Vipotnika, Puca, Kopitarja in morda še Zupančiča, Vazica, Mateta, Penka in Pokorna, vseh itak ne moremo omeniti, pri atletinjah pa bi morale imeti po letošnjih rezultatih slovenske predstavnice v mnogih disciplinah glavno besedo. To bodo naši bralci lahko tudi sami presodili iz pregleda najboljših letošnjih rezultatov, ki ga objavljamo na koncu našega sestavka. Zanimivost letošnjega prvenstva pa bo tudi nova disciplina, ki je bila doslej v Jugoslaviji le redkokdaj na sporedu tekmovanj. Tokrat se bodo atletinje namreč lahko pomerile ne samo v svojih običajnih disciplinah, ampak tudi v teku na 400 m.
V letošnjem letu so dosegli jugoslovanski atleti in atletinje že mnogo dobrih rezultatov, tokrat jih objavljamo po šest v vsaki disciplini, ki je na sporedu prvenstva, saj bomo med temi šestimi zanesljivo našli tudi bodoče prvake in tudi večino finalistov. Moški — 1(10 m: Lorger (KI) 10.6, Ben jak (Vojv) 10.7, Pecelj (CZ) 10.7, Unger (Vojv) 10.§, Dragaševič (P) 10.8, Petrovič (CZ) 10.8;	200 ni:	Benisk (Vojv) 21.8,
Lorger (Kladivar) 21.9, Pecelj (CZ) 22.1, Petrovič (CZ) 22.2, LTnger (Vojvodina) 22.3, Grujič (Vojv) 22.5, Oslakovič (Ml) 22.5, Dragaševič (P) 22.5, 400 m: Radišič (CZ) '49.6, Alinv pijevič (P) 49.7, Sabolovič (P) 49.9, Dovijanič (CZ) 49.9, Zupančič (KI)
50.0,	Radulovič (P) 50.0, 800 m: Vi-
potnik (KI) 1:50.0, Radišič (C) 1:50.2, Šarič (P) 1:52.2, Murat (Din) 1:52.4, Hočevar (P) 1:55.0, Nalovič (P) 1:53.4, 1500 m: Mugoša (CZ) 3:44.0, Murat (Din) 3:46.8, Vipotnik (KI) 3:48.4, Cular (Din) 3:50.0, Radiišič (CZ) 3:50.2, Šarič (P) 3:50.8, 5000m: Mugoša (CZ) 13:58.8, Štritof (P) 14:18.0, Mihalič (P)	14:18.8, Murat (Din)
14:28.0, Pavlovič (P) 14:47.2, Cetinjic (P)	14:56.6, 10.000 m: Štritof (P)
29:53.8, Mihalič (P). 29:56.2, Cetinič (P) 30:54.2, Jovanovič (CZ) 31:00.4, Žu vela (Ml) 31:27.8, Toldi (Sp) 31:48.6, 110 m ovire: Lorger (KI) 14.3, Puc (I-j) 15.0, Petrušič (Sar) 15.0. Vucelič (Ml) 15.1, Kovač (KI) 15.3, Rukavina (P) 15.5, 400 m ovire: Puc (Lj) 54.8, Zupančič (KI) 54.8, Radulovič (P)
55.0,	Kopitar (KI) 55.3, Sabati (Tak) 55.7, Petrušič (Sar) 55.8, 3000 m zapreke: Štritof (P) 9:03.0, Šegedin (P) 9:09.0, Jeremič (CZ) 9:11.8, Silaški (Vojv) 9:31.2, Hafner (Lj) 9:36.0, Male (KI) 9:38.4, višina: Marjanovič (P) 198, Šepa (CZ) 190, Spiridonovič (ASK) 188, Gvozdenovič (Sar) 185, Ivanovič (CZ) 185, Nikolič (CZ) 185, Boškovič (P) 185, Kavčič (CZ) 185,
se je približal...
( Nadaljevanje s 5. strani) prvenstvu že skoro pokopali svoje upe na olimpiado. Morda je med kandidati tudi še kak rokoborec, ki
Zečevič (Sar) 185, daljina: Savič (CZ) 7,32, Radovanovič (CZ) 7.15, Kušec (CZ) 7.06, Radonjič (Seula) 7.05, Miler (Mlad) 6.99, Pokorn (Odr) 6.96, troskok: Milovanovič (P) 14.83, Radovanovič (CZ) 14.72, Jocič (P) 14.59, Kuzmanič (ŽK) 14.47, Simjanovski (CZ) 14.23, Nenadič (Sar) 14.18, palica: Milakov (CZ) 4.20, Miler (Mlad)
nik (KI) 2:14.1, Knez (Odr) 2:14.7, Šafer (Mlad) 2:25.3, Bela; (KI) 2:25.7, Kovač (Odr) 2:26.8, Tomaša (ASK) 2:26.1, 80 m ovire: Babovič (Mlad) 11.4, Stamejčič (Odr) 11.8, Bajželj (Odr) 12.3, Petauer (KI) 12.3, Panič (Senta) 12.8, Zrnjevič (CZ) 12.8, Ostrovška (B) 12.8, višina: Lepošavič (CZ) 156, Panič (Senta) . 150, Jovanovič (CZ) 150, Mati jek (Din) 148, Izela (Sar) 147, Kožar (N. M.) 146,
4.12, Lešek (KI) 4.11, Lukman (CZ) daljina: Grubič (ČŽ) 5.23, Bajželj 4.11, Skupek (P) 4.10, Kuzmanovič (Odr) Panič (Senta) 5.18, Šta-
(CZ) 4.01, krogla: Skiljevfč (P) 16.04, mejčtč (Odr) 5.17, Rečnik (KI) 5.14, Radoševič (Stir) 15.43, Penko (Lj) Škrjanec (Odr) 5.08, krogla: Usenik
Kapi
15.38, Bojič (Vojv) 15.26, Gavrilovič <CZ) 14.88 Pavlica (Spar) 4.89, disk; Radoševič (Sar) 50.84, Krivokap
(CZ) 50.19, " *........ ' '
terka (KI)
Golc (KI) 40.42, kopje 71.58, Kopitar (KI) 67.39, Miletič (P) 65.12, Pavlovič (P) 65.06, Kastelic (Odr) 63.67, Grabovac (ASK) 61.90, kladivo i Bezjak (Din) 61.39, Gajič (CZ) 61.24, Račič (ŽK) 60,94, Gufii-jan (P) 53.75, Kostrič (KI) 52.90, Sekulič (CZ) 52.8f), 4X100 m: Crvena zvezda 42.3, Partizan 43.0, Kladivar 43.6, Vojvodina 43.7, Mladost 43.f, Ljubljana 43.8.
(Odr) 14.50, Kotlušek (Odr) 14.49, Borovec (Var) 12.40, Perovič (Senta) 12.34, Hudobivnik (Odr) 12.17, Če-lešnik (KI) 11.73, disk: Borovec (Var) 46.25, Kotlušek (Odr) 46.11, Matej (Vojv) 43.88, Komolja (Mlad) 42.03, Celešnik (KI) 41.98, Hudobivnik (Odr) 41.78, kopje: Kaluševič (CŽ) 46.79, Kotlušek (Odr) 42.76, Perbvič (Senta) 41.40, Koška (Vojv) 49.33, Januškovski (Mlad) 35.95, Kekič (Din) 35.92, 4 X 100 m: Kladivar 91.5, Mladost 51.9, Odred 52.0, Crvena zv. 52.9, Vojvodina 534, Maribor 53.7.
R. M.
V zadnji številki »Poleta« smo že precej napisali o novem rekordu v metu krogle, ki ga je preteklo soboto dosegla Od redova atletinja Milena Usenik. Po odličnih rezultatih Usenikove in Kotluškove v letošnji sezoni, se nam zdi prav, da pogledamo,
18.	14.44 Roth (Rom) 1956
19.	14.43 fonomareva (SZ) 1955
20.	14.41 Logi na (SZ) 1955
To bi bila torej dvajsetorica najboljših metalk krogle vseh časov.in kot vidimo, najdemo v tem spisku samo metalke petih
kakšno je mesto obeh naših atle- držav. Razen 12 predstavnic So-
tinj na absolutni svetovni lestvici. Ta razvrstitev je naslednja:
L 16.67 Zibina (SZ) 1955
2.	16.22 Tiske vič "(SZ) 1956
3.	15.82 Dojnikova (SZ) 1955
4.	15.67 Werner (Nem) 1956
5.	15.92 Kuznecova (SZ) 1955
6.	15.09 Točenova (SZ) 1952
7.	15.06 Sevtjukova (SZ) 1948
8.	15.02 Andrejeva (SZ) 1950
9.	15.01 Tewg (Vzh. N) 1956
10.	15.00 Ltittge (Vzh. N) 1955
11.	14.82 Zdanova (SZ) 1956
12.	14.66 Mjarimjaje (SZ) 1955 19. 14.61 Schliiter (Nem) 1952
14.	14.90 Usenik (Jug) 1956
15.	14.49 Kotlušek (Jug) 1956
16.	14.45 Tišfarova (OSR) 1955 lt. 14.44 Kalačova (SZ) 1955
vjetske ' zveze so v lestvici še 4 Nemke, dve Jugoslovanki ter no ena atletinja ČSR in Romunije. Vsekakor je to zelo visok plasma naših atletinj. V ilustracijo pa bomo našteli še nekaj boljših državnih rekorderjev v metu krogle za ženske:
1425 Btranner (Avstrija), 14.23 Feher (Madž), 14.13 Klima (Polj), 14.02 MacDonald (Kan), 14.00 Au-day (VB). 13.96 \Villiams (N. Zel), 13.96 Asenova (Btlg), 13.79 OsteT-mayer (Fr), 13.71 Brown (ZDA), 13.96 Asenova (Bolg), 13.79 Oster-nepoel (Juž. Afr), 13.29 Olsson (Šved), 13.27, Joshida (Jap), 13.12 Oestergard (Danska), 13,02 Saari (Finska).
T,
Strelstvo v Jugoslaviji
je naredilo velik vzpon
Slovenci so izpolnili pričakovanja - Kdo bo šel v Melbourne
o nam govori nov državni r$r kord v streljanju z vojaško puško, ki ga je dosegel hrvatski mladinec Anič iz Zagreba, mimo tega nov rekord pištolarjev, ki ga je dosegla ekipa Slovenije in še rekordi mladincev z malokalibrsko puško ter žensk in pionirjev z istim orožjem.
Vse kaže, da so se strelci na letošnje državno prvenstvo resno, ih dobro pripravljali, razveseljivo presenečenje pa je, da so najboljše rezultate dosegli po večini mladi, perspektivni strelci,
V zvezi s tem prvenstvom smo se obrnili na elana Organizacijskega odbora in takorekoc »glavnega šefa« biltena tov. Milana Kranjca, ki nam je povedal nekaj zanimivosti.
»Za vzpon pri vseh uspehih, doseženih na državnem prvenstvu, ie bilo odločilnih nekaj činiteljev«, je pričel svoje pripovedovanje tov,
Kranjc. »Ti činitelji so bili pred- , ,	.	,	"	.	,	, .
vsem množično razširjanje Strel- tekmovanja in vse to je rodilo lokalibrsko puško je dosegel se stva pri nas, zadavoljiva širina pri	Pohvaliti je treba predvsem ga uspeha je prišel zlasti na račun
izbiri kandidatov za Melbourne v MeJhVška m Umeka, ki sta dopri- naslov mladinskega prvaka. Do te-nemali meri pa tudi izboljšana kva- ne,sfa vekk delež, k doseženemu re- svoje žilave volje in vztrajnega liteta domačega streliva. To vse je zultatu. Letos slovenska ekipa m ' da smo lahko z uspe- kl,a kot običajno, odvisna od nekdanjega državnega prvaka
Teden dni je ctl tega, kar so utihnili streli na ljubljanskem strelišču. Strelsko prvenstvo, ki je trajalo ves teden, pa bo močno odjeknilo med pripadniki strelske organizacije in tudi v javnosti. Morda boste vprašali, zakaj? Odgovor je jasen. Na letošnjem prvenstvu so bili doseženi takšni rezultati — da ne govorimo o številnih rekordih — ki jih marsikdo ni pričakoval. V raznih disciplinah so strelci iz vseh republik, predvsem pa Iz Hrvatske, Srbije in Slovenije, dosegli tako odlične rezultate, da lahko mirno trdimo, da je strelski šport pri nas naredil velik korak naprej in v kvaliteti mnogo napredoval.
pripomoglo, cTa smo lahko z uspehom letošnjega prvenstva povsem zadovoljni, v mnogih primerih pa celo presenečni, ker so bili doseženi celo boljši rezultati, kot smo pričakovali. To velja zlasti za disciplino streljanja z malokalibrsko puško, kjer so takorekoč dominirali mladinci, čeprav je ta disciplina bolj »domača« starejšim, bolj izkušenim strelcem.
Državni rekord s >03 krogi, ki ga je dosegel Anič, je rezultat svetovne vrednosti, še posebej zato, ker so naše puške in strelivo slabše kvalitete kot v inozemstvu. Toda takšen rezultat je težko doseči tudi z inozemskimi puškami. Seveda ne smemo jemati za merilo ta rekord, temveč tudi nad vse zadovoljive
Delo-
renza. To pa je tudi prav, kajti moštvo, ki tekmuje, ne sme takorekoč »viseti« na rezultatih enega posamenzika.«
»Kaj pa žene in pionirji?«
»Oboji so dosegli pričakovane rezultate. Nadvse dobro se je izkazala Stražiščarjeva, ki tekmuje sicer šele dve leti. Imela pa je letos zelo resen trening in dokazala, kako se da na ta način marsikaj doseči, V tekmovanju-za značko je dosegla -prvo mesto in celo prehitela Mileno Dimičevo. Seveda pa ne gre zanikati uspeha tudi ostalih tekmovalk.
Drugo mesto pionirjev je pravzaprav uspeh, ker je bilo v ekipi več
ekipi v raznih disciplinah. D opri-nesili so k uspehom takšen dele L ki ga ni nihče pričakoval. To za oba brata Juana, za Mejav&h in pionirja Decjftaoa. Kot kdze, imajo v Celju dobro organizacij'1? in kvalitetne trenerje. Na dni9' ftrani pa Sipo močfte občutili Od; sotndst Mariborčanov, ki so Sili pravzaprav pionirji našega strelstva. Pri njih pa je osnovni problem strelišče, ki ga nimajo. Tpja kot vemo, bodo tudi to v kratkem rešili.
Mimogrede naj še omenim, da §6 strelci, vsaj na tihem, precej raž; previjali o. ustanovitvi sekcij pri žilave volje in vztrajnega posameznih disciplinah. Množično^ treninga. Njegova najboljša last- naj bi razvijale na"|p orgahiz'aČi|?> nost je izredna borbenost, katere strokovni del Izboljševanja kval-i-bi se morali pri njem učiti tudi -mi, tete pa naj bi omogočile prav te starejši strelci.	sekcije, kot n. pr. pištoljarska, sek-
Ce pogledamo torej vse te dose- c'ja za streljanje z malokalibrsko, žene uspehe, lahko rečemo, da so z vojaško puško m podobno. Vse se slovenski strelci letos vsekakor Bolj se kaže potreba po specialni dobro izkazali, mnogokrat celo	~~	" ~l	L'
na bo moral na večiih tekmovaniih 5,ezul,tate v streljanju z vojaško pu- mladih moči brez potrebnih izku-kt bodo v kratkcTim spo^edn ščle ^ ker je večina strelcev dosegla Senj. Morda bi ob boljših. pripr
dokazati, da spada zares med svetovno elito. Kot vidimo, kandidatov jii veliko, toda še vedno preveč za prvotno določeno število. V našem olimpijskem odboru si bodo najbrž morali še precej beliti glavo, da bodo nazadnje poslali res najboljše. Kakršnokoli določanje tekmovalcev kar po športih, n. pr. 4 atleti, 2 plavalca itd,, bi bilo povsem zgrešeno, in upajmo, da se bodo tudi posamezne zveze tega zavedale in ne bodo za vsako ceno »rinila« svojih tekmovalcev v olimpijsko ekipo. Čez dober mesec nam bo vse skupaj že bolj jasno in takrat bomo lahko v naših »predlogih«, če jih
nad 450 krogov, kar se dosilej še m ni zgodilo.«
uspeh Sloven-
smemo tako imenovati, bolj konkretni.
lahko že
OGREVANJE S. PET J EM
Najbrž še ne veste, kako so se »ogrevali« mehiški teniški igralci pred srečanjem z ZDA za Davisov pokal. Pol ure pred tekmovanjem so se zbrali v bližini igrišča in si s peljem dajali pogum. Pri tem seveda tudi ni manjkalo lepe seno rite, ki je Igrala na kitaro. Pri vsem tem so kar pozabili na težko srečanje in vrhovni sodnik jih je oral' šele 'poiskati in »odvleči«. od lepe senorite in milega petja k resnemu »delu« — zastopanju svoje države v tenisu.
»Kako gledaš na cev?«
»Če smo že pri tem orožju, naj povem, da je slovenska ekipa dosegla drugo mesto predvsem zaradi tega, ker strelci niso bili izenačeni. Zlasti Planinc je bil trenutno v slabi formi in je dosegel zanj zelo slab rezultat. Zanimivo pa je, da so Planinca prekosili prav tisti mladinci, ki jih jfe on vzgajal, n. pr. Jež, Vrbinc, Rems in Mikolič. Kljub temu pa lahko trdimo, da je slovenska ekipa dosegla uspeh, saj je potolkla prejšnji ekipni državni rekord.«
»V streljanju • z vojaško pištolo ste se zelo izkazali. Kaj praviš k temu?
vah — čeprav so se trenerji močno trudili — dosegli še lepši uspeh. Poznala pa se je odsotnost lanskega prvaka Rebolja, ki je letos prešel med mladince.«
k uspehu Vrbin-
»Slovenska ekipa pištolo dosegla nov in dala z Mejavškom novega držav-
ic z vojaško državni rekord
»In kaj praviš ca?«
»V uvodu moram poudariti, da je bilo sproženih precej ugibanj glede streljanja z malokalibrsko puško za člane. Ta najpopularnejša disciplina med mojstri — strelci je bila pomembna še posebej zato, ker je bila hkrati namenjena tudi za izbirno tekmovanje za Melburne. Favoriti Mašek, Bončič in Jež so bili dobro pripravljeni. Tekmovanje pa je vse prognoze postavilo na glavo. Nenadoma se je znašel na čelu vseh slovenski mladinec Vrbinc -in postal prvak v tej disciplini. S tem pa je postavil Strelsko zvezo Jugoslavije v kočljiv položaj zaradi izbire strelcev za Melbourne. Jugoslovani bo-do namreč
nega, prvaka. To smo tudi pričako- olimpiadi nastopili le v tej disci-vali. Zadnja tri leta so slovenski	a-1-*1--1-	t-~
pištolarji res izgubili; precej na veljavi. To pa predvsem zaradi nesistematičnih treningov. Letos pa se položaj	bistveno izpfemenil.
Strelci so dobiti novo, kvalitetno orožje, mimo tega so bili organizirani razni, treningi in kontrolirana
plini, po prvotnih določbah pa bosta sodelovala le dva ati trije strelci. Računati je torej treba -tudi na Vrbinca!
Sicer pa je on tudi najuspešnejši slovenski strelec na letošnjem prvenstvu. Mimo tega, da je prekrižal račune članom v streljanju z ma-
proti pričakovanju.«
»In slabe strani?«
»Jasno je, da moramo pogledati tudi na napake, ki smo jih opazili pri naših strelcih. Precejšnja pomanjkljivost je v tem, da premalo gledamo na individualno pomoč strelcem pri tekmovanju. Pri Hrvatih smo opazili, da so strelci drug drugemu pomagali kot sekundanti, kar je ravno pri našem športu zelo važno. Strelec naj bi se ukvarjal samo z orožjem, sekundant pa naj bi mu pomagal z gledanjem skzi daljnogled in z raznimi nasveti. Mimo tega je večina slovenskih strelcev v času tekmovanja opravljala celo svoje delo na službenih mestih. Nekateri pa so bili še bolj obremenjeni, saj so se morati ukvarjati celo z organizacijo tekmovanja. Prav zaradi tega so imeli strelci drugih republik veliko prednost,. ker so izkoristili svoj prosti čas za počitek. Zato je uspeh Slovencev še tembolj pomemben.«
»In kako je potekala organizacija?«
»Poudariti moram, da je bila brezhibna. Tako glede samega tekmovanja kot tudi glede računanja rezultatov in podobno. Zatorej ni čudno, da je organizacijo pohvalil tudi predsednik ZSJ polkovnik Teodorovič. Nasploh pa je znano, da SZJ zelo rada prireja prvenstva v Ljubljani, ker je naše strelišče naravnost idealno po legi in napravah. in je bilo na njem doseženih največ rekordov po vojni. Izredno dobro so opravili svoje delo pokazatelji v rovih, pripadniki JLA. S tem je Armija naredila strelcem ogromno uslugo, ker je to delo pravzaprav osnovni pogoj za brezhiben potek tekmovanja.«
»Predvsem moram pohvaliti Celjane, ki so nastopali v slovenski
vzgoji najboljših strelcev, zlasti za; to,-da bodo lahko reprezentatirali kvaliteto našega strelstva doma in v inozemstvu. Jasno pa je, da k temu spadajo materialna pomoč, strokovna vzgoja, sistematični zdrav; niški pregledi in drugo. Poudariti pa moramf da tu ne gre za klube strelcev, ki so nekdaj obstajali in so propadih, gre predvsem za to, da bi posamezniki dosegli tisti vzpon, ki je kvalitetno pri njih mogoč. Vse to nam je pokazalo letošnje državno prvenstvo, iti če bomo uvedli prava načela v delu, bomo želi še boljše uspehe.«
T. B.
DRŽAVNI STRELSKI PRVAKI
Vojaška puška - Titova tarčni Hrvafska 2389, Anič (H) 503.
Vojaška pištola: Slovenija 2368, Mejavšek (SL) 492.
Vojaška puška, mladinci: Ilrvat-
ska 1093, Stojanovič (Sr) 236.
Malokalibrska puška, mladinci: Slovenija 2765, Vrbinc (Sl) 565.
Malokalibrska puška, pionirji:
Srbija 1412, Šmit (BiH) 290.
Malokalibrska puška, žene: Srbija 2777, Markovičeva (Sr) 565.
Malokalibrska precizna puška, člani: Vrbinc (Sl) 1158.
Velikokalibrska precizna puška, člani: N. Markovič (Sr) (182
Olimpijska precizna pištola:
Umek (Sl) >37.
Vojaška puška, veterani: Cestnik (Sr) 482.
Vojaška puška hitro streljanj68
Srbija 49/347, Prinčič (Sr) 10/91.
»Crappovcr bo plavala
1*02.0 in 4:40.0«
MEONARC
Poročali smo že o odličnih novih svetovnih Akordih, ki sta jih nedavno dosegli avstral-8ki plavalki Dawn Fraser in Lorrainc Crapp.
^ poročilu o rekordih nuj povemo še to, bo rezultat Fraserjeve na 110 y 1:03.3 po Vsej verjetnosti priznan kot nov svetovni re-k°td na 100 m, ker znaša dosedanji rekord 1:04.0 in je 110 y več kot za pol metra od 1Q0 m. Po izjavah trenerja avstralskih plavalk Pfanka Guthrieja pa njegove varovanke še ^avoo niso dosegle svojih meja. Avstralski trener je med drugim izjavil, da pričakuje od Crappove rezultata okoli 1:02.0 na 100 m in *;40.0 na 400 m. To naj bi ta odlična pla-valka dosegla na olimpijskih igrah v Melbo-Ur'nu. Na kratko še nekaj podatkov o obeh n°vih rekorderkah. Lorraine Crapp je stara 1^ let, nameščenka, meri 170 cm in tehta
kg. Plava že sedem let, svoj prvi svetovni rc‘kord pa je dosegla junija 1934. Dawn ^raser je leto dni starejša, visoka je 172 cm, ^'hta 59 kg, s plavanjem pa sc ukvarja že ®smo leto. Trenutno je zaposlena kot prodajalka. Svoj prvi svetovni rekord je dosegla
februarja letos.
V prvih disciplinah prvenstva Skandinavije. v plavanju, ki se je pričelo v Kopenhagnu, imeli največ uspeha švedski plavalci. Do-s*lpj so bili doseženi naslednji pomembnejši * rc7-ultati: 400 m: tlemlin (Šved) 4:44.9, 200 m Pf-ho: Junefeldt (Šved) 2:43.8, 400 m mešano: Christian<cn (D) 5:45.8, 4 X 100 m mešano:
SVedska 4:42.2.
F Linzu je plavalna reprezentanca CSR Premagala Avstrijo s 134.5 : 107.5 točke.
Francoska plavalka je v Alžiru dosegla na *b0 m nov francoski rekord na 400 ni s 5:02.6, Potem ko je z vmesnim Časom 2:25.4 na 200 m ,lidi izenačila francoski rekord.
Svstoifna boksarska
lestvica
Znana ameriška boksarska revija Ring je °bjavila listo svetovnih-prvakov in najboljših boksarjev v posameznih kategorijah. Razvrstitve so naslednje: iežka kategorija: brez prvaka, 1 Moore, 2. Patterson, 3. Jackson (vsi ZDA), poltežka: prvak Moore (ZDA), b Heclit (Nem), 2. Pompev (Trinidad), b Stretz (Nem), srednja: prvak Robinson: b Fullmer, 2. Boyd, 3. Jones (vsi ZDA), Keller: prvak Saxton, 1. 'Basilio, 2. De Marco (vsi ZDA), 3. Logart (Kuba), lahka: prvak Rrown (ZDA), 1. Loi (It), 2. Andrade (DSA),
3.	Smith (ZDA), peresna:	prvak Saddler
(ZDA), 1. Bassey (Nigerija), 2. Galiana (Špan),
3. Hamia (Fr), bantam: prvak D’Agata (It),
1.	Mareias (Mehika), 2. Pcacocks (ZDA),
3 Espinosa (Filipini), mušja: prvak Perez (Argen), 1. Diez (Mehika), 2. Dower (VB),
3. Martin (Špan). Za boljšega boksarja preteklega meseca so izbrali Joca Browna, ki je odvzel naslov svetovnega prvaka lahke kategorije svojemu rojaku Smithu.
8. oktobra se bosta v Bologni pomerila trenutno verjetno najmočnejša boksarja težke kategorije v Evropi. Evropski prvak Italijan Franco Cavicchi se bo srečal s Švedom Inge-marom Johanssonom.
S slanega jezera v bližini Bonncvilla zopet prihajajo rekordne vesti. Tokrat rekorderji niso več nemški motoristi na strojih znamke NSU, ampak Novozelandci. Novozelandska dirkača Russell Wright in Robert Burns poskušata namreč ponovno priti v posest absolutnega svetovnega rekorda za motorna kolesa. Prvi poskus Wrighta s strojem Vincent HRD 1000 ccm ni uspel, toda s 320 km na uro je kljub temu dosegel odličen povpreček. Več uspeha je imel Burns, ki je na motorju s prikolico dosegel nov absolutni rekord z 283.859 km na uro. Dosedanji rekord je imel Nemec Noll s strojem BMW 500 ccm s točno 280 km.
V	Brookhjnu je bilo pred nekaj dnevi zaključeno prvenstvo ZDA v tenisu za dvojice. Tokrat je bilo prvenstvo odprto in je na njem nastopalo tudi večje število inozemskih igralcev. Prvo mesto sta osvojila Avstralka Hoad in Rosevvall, ki sta v finalu premagala Amerikanca Seixasa in Richardsona s 6:2, 6:2, 3:6, 6:4.
Na tradicionalnem tekmovanju v hitri hoji od Prage do Podjebradov je zmagal v novem rekordnem času Italijan Pamich. Rezultati:
1. Pamich (I) 4:12.54, Dolcžal (ČSR) 4:15.34,
3. Skront (CSR) 4:16.20, 4. Moc (CSR) 4:18.16,
5. Ljunggren (Šved) 4:20.38.
Belgijski atlet \Valter Hcrssens je v Bruslju dosegel s skokom 15.81 m nov rekord Belgije v troskoku. Rezultat Herssensa je zaenkrat četrti najboljši rezultat na svetu v letošnjem letu.
V	Sontliofenu na Bavarskem je dosegla me- -talka kopja Brommcl z rezultatom 52.08 m nov rekord Nemčije v tej disciplini. Rezultat nemške metalke spada med najboljše na svetu in doslej je le šest atletinj vrglo kopje dalj od Brbmmlove..
French svetovni prvak
V	nadaljevanju svetovnega prvenstva v kolesarstvu v Kopenhagnu je zopet prišlo do presenečenja. V vožnji profesionalcev z motornim vodstvom je namreč zmagal Avstralec French, ki ga niso šteli med favorite. French je za 80 m premagal lanskega prvaka Timo-nerja (Špan), za 120 m Švicarja Bucherja in za 210 m Belgijca Vcrschuercna. V sprintu za profesionalce so v četrtfinalnih borbah zmagali: Maspes (It) nad Pcacockom (VB), Harris (VB) nad Van Vlietom (Niz), Plattncr (Švica) nad Morettinijem (It) in Potzernheim (Nem) nad Dcrksenom (Niz).
Na plavalnem prvenstvu Italije, ki je bilo v Neaplju, je bil najuspešnejši bivši evropski prvak Romani, ki je preplaval 400 m v času 4:41.2.
Prčetsk svetovnega prvenstva v oiojki
V	četrtek zvečer je bilo v Parizu svečano odprto svetoMio prvenstvo. Vseka skupaj nastopa 24 moških in 17 ženskih repiezentanc. Moške reprezentance so razdeljene v 10 skupin, ženske pa v 5. Jugoslavija nastopa tokrat samo v moški konkurenci in naši odbojkarji tekmujejo v 9. skupini skupaj z Zahodno Nemčijo in Portugalsko. Prve tekme prvenstva so dalo naslednje rezultate: moški: Koreja : Turčija 3:2, Bazilija : Indija 3:2, Portugalska : Nemčija -3:0; ženske: Sovjetska zveza : Luksemburg 3:0, Kitajska : Avstrija 3.0, Poljska : Nemčija 3:0, CSR : Belgija 3:0, Koreja : Brazilija 3:1, ZDA : Izrael 3:0.
Na svetovnem prvenstvu v odbojki, ki ga igrajo od četrta v Parizu, so bila zaključena predtekmovanja. Naši odbojkarji so brez večjih težav premagali v prvi tekmi Zah. Nemčijo s 3:0, v drugi pa z istim rezultatom Portugalsko. Na ta način so se uvrstili v finalno tekmovanje, kjer bodo razen Jugoslavije igrali še Sovj. zveza, CSR, Romunija, Bolgarija, ZDA, Poljska, Madžarska, Francija in Kitajska. V finalu ženskih ekip bodo igrale: SZ, ZDA, Poljska, Kitajska, CSR, Nizozemska, Bolgarija, Indija, Romunija in Koreja.
Svetovno telovadno prvenstvo lio leta 1958 v Moskvi
Mednarodna telovadna zveza je sklenila, da bo svetovno telovadno prvenstvo leta 1958 v Moskvi, evropsko prvenstvo za moške bo avgusta 1957 v Ziirichu, kraja za žensko evropsko prvenstvo pa še niso določili.
Sekretariat mednarodne nogometne zveze je Piejel brzojavko madžarskega komiteja za Šport in telesno vzgojo, ki v njej sporočajo, da se nogometna reprezentanca Madžarske ne bo udeležila olimpijskega nogometnega turnirja v Avstraliji. S tem je zopet odpadel eden izmed favoritov tega turnirja in tako so dejansko ostali kot edini favorit ruski nogometaši, ki bodo nastopili v Avstraliji z najmočnejšim moštvom. Z odstopom Madžarov
SPORT-OPREMS
/ W)Q »-O	\
Ljubljana
Viirrere
Izdelujemo odlične žogice za badminton šport iz uvoženega materiala
Kvaliteta naših žogic je enako vtcdna najboljšim inozemskim izdelkom, vendar so domače žogice mnogo cenejše
so se seveda povečale tudi stvarne možnosti naše nogometne reprezentance za soliden plasma. Število držav, ki nameravajo sodelovati na olimpijskem nogometnem turnirju, je vedno manjše in veliko vprašanje je, če jib bo sploh 16, kar je biloNprvotno določeno za maksimalno kvoto. Na madžarsko odločitev v zvezi z nastopom njihove reprezentance na olimpijskem nogometnem turnirju, sta vplivali verjetno dve stvari, ki jih je tudi že pred časom omenil novi >šef< madžarskega nogometa Martou Bukovi. Prvič Madžari nočejo tvegati, da bi bili na olimpijskem turnirju poraženi od Rusov, in svoje- zlate medalje iz Helsinkov raje sploh ne bodo branili. Drugič pa smatrajo, da je olimpijski turnir kvalitetno tako šibak, da tudni osvojitev prvega mesta ne bi pomenila nobenega posebnega uspeha in zato so se odločili, da pošljejo na olimpijske igre namesto nogometašev, raje več ostalih športnikov in kot prvi, ki bodo verjetno zasedli mesta nogometašev, bodo veslači, ki so trenutno na Bledu.
Olimpijski odbor Luksemburga je določil ekipo, ki bo malo kneževino zastopala na olimpijskih igrah. V Melbourne bodo potovali atleti Hammer (100 m), Resquin (400 m) in Barthel (1500 m), sabljači Gretsch, Laischcn in Theisen, plavalca Kobn in Baldauf ter telovadce Stoffel.
Nogometna prvenstva evropskih držav
ŠVICA — /. kolo: Grassboppcrs : Young Fello-.vs 2:2, Servette : Lugano 2:2, Bellin-
323®322M?i%Z8$
Med 3270 udeleženci nagradnega natečaja z odrezkom št. 4 imata 11 pravilnih rešitev:
1. Standehcr Avgust, Ljubljana, Černetova št. 17, 2. Veber Božo, Ljubljana, Rimska cesta 23. Vsak prejme po 5000 din.
SVETOVNO PRVENSTVO
za Baldiniia in Romseauia
V MEIBSIIRNBI
zona : Lausanc 0.0, Chaux du Fontls • VVin-terthur 0:2, Cliutso : Urania 3:1, Basel : Ziirieh 3 0, Schuffhuusen : Voung Royš 2:6.
NEMČIJA — Južna liga — 11. ko:o: Offenbach :	Frankfurter SV 1:1, Regensburg :
Aschaffenburg 2:0, Eintracht : Karlsruhe 1:2, Frviburg : Baycrn 2:1, Augsburg : Mannhcim 1:3, Schtvcinfurt : Kickers 2:1 VfB Stuttgart : Fiirth 4:2, Niirnberg : Schwabcn 5:0.
AVSTRIJA - 1. kolo: Rapid : Simmering 1:1, Sturm : Sportklub 3:1, .Krcms : Admira 1:1, Stadiau : Wacker 0:2, Vicnna : Kapfen-Lerg 5:2, Austria (S) : GAK 3:1, Austria (D) : VVAG 3:2.
FRANCIJA — 11. kolo: Rennes : Valcncien-nes 3:0, Nancy : Lyon 2:2, St. Eticnne : Marseille 6:3, Monaco : Metz 2:1, Lcns : Strasbourg 0:2, Nimes : Toulouse 0:1, Reims : Nice 3:1, Scdan : Sochaux 1:0, Racing : Angers 6:2.
V svojem zadnjem srečanju v Južni Ameriki je doživela nogometna reprezentanca CSR svoj najtežji poraz. V Santiagu je izgubila proti izbranemu moštvu Čila z 0:3 (0:2). Golc za domačine sta dosegla Robledo 2 in Hormazabal.	•
2e v ponedeljek se je na dirkališču Ordrup v Kopenhagnu začelo letošnje svetovno prvenstvo v kolesarstvu na dirkališču. Prve tri dni so bile na sporedu discipline amaterjev. Ce trdimo, da je v zasledovalni vožnji zmaga Italijana Ercola Baldinija bila več ali manj pričakovana, so bili najbrž le redki, ki so prisodili Francozu Michelu Rousseauju toliko hitrosti, da bi lahko zmagal v sprintu. Kako so potekale končne borbe? V sprintu za amaterje je v polfinalu Argentinec Batiz najprej izločil Avstralca Tressiderja, v drugi skupini pa jc Rousseau odpravil favoriziranega Itali-
h atletskega sveta
V	Karlsruhe sta se srečali atletski reprezentanci Nemčije in Švice. Zmaga jc pripadla Nemcem z rezultatom 135:84. Pomembnejši rezultati — 100 m: Germar (N) 10.3, 400 m: Haas (N) 47.5, 800 m: Stacke (N) 1:50.3, 400 m ovire: Bonah (N) 53.4, steeple: Thumm (N) 8:56.8, Laufer (N) 8:56.8, daljina: Richter (N) 7.33, disk: Oveger (N) 50.13, 4 X 100 m: Nemčija 4l.6, 4 X 400 m: Nemčija 3:11.8.
Na isti dan se je druga izbrana ekipa Zahodne Nemčije merila z Dartsko. Tu so Nemci zmagali s 129:81. Nekaj rezultatov — 800 m: Nielsen (D) 1:50.3, 1500 m: Nielsen (D) 3:48.8, 5000 m: Scliade (N) 14:15.8, 400 m ovire: *Janz (N) 53.1, krogla: NVagmann (N) 16.94, disk: Noack (N) 50.74, kopje: VVill (N) 70.52.
Madžarski tekači na srednje proge so v Budimpešti poskušali doseči nov svetovni re-korg v teku na 1 miljo. V odsotnosti Iharosa poskus sicer ni uspel, toda svetovni rekorder v teku na 1500 m Istvan Rozsavolgy /č pretekel 1 miljo kot deseti človek pod 4 minutami. S svojim rezultatom 3:59.0, ki jc točno za 1 sekundo slabši od svetovnega rekorda Avstralca Lundyja, se je uvrstil na četrto do šesto mesto lestvice najboljših vseh časov. Na drugo mesto sc je plasiral Tabori s 4:05.0, tretji pa je bil dolgoprogaš Kovacs s 4:09.2.
Trenutno najboljši švedski tekač Dan Wacrn nadaljuje z dosezanjem odličnih rezultatov. Pred dnevi je posegel še nov švedski rekord na 800 m, po tem, ko si je že priboril rekorda na 1000 in 1500 m. Rekord na- 800 m je dosegel na tekmovanju v Karlstadu v borbi z Norvežanom Boyscnom, ki je tekel 1:48.3, dočim je znašal čas NVaerna 1:48.9.
V	zelo neugodnih vremenskih razmerah je
bilo pretekli teden prvenstvo Finske v Lah-tiju. Kljub dežju in mrazu so bili doseženi solidni rezultati — 100 m: Rekola 10.9, 200 m: Hcllstcn 21.5, 400 m:	Hellstcn 47.6, 800 m:
Vejaja 1:52.3, 1500 m: Vuorisalu 3:44.6, Sulsola 3:45.4, 5u00 m: Taipalc 14:28.8, 10.000 m Tou-mala 50:07.0, 1W m ovire: Tamcnpaa 15.1, 400 m ovire: Lindbcrg 54.3, steeple: Rintenpiia 8 53.0, višina: Simclius 190, daljina: Valkama 7.35, troskok: Lehto 15.19, palica: Landslriim 4.30, krogla: Ujas 15.87, disk: Ilvonen 48.40, kopje: Kauhancu 77.35, Nikkincu 70.75, kla-dioo: Nostaja 56.43.
V	IVashinglonu so bile izbirne tekme ameriških atletinj za nastop na olimpijskih igrah v Melbournu. Tokrat so bili v večini disciplin doseženi še boljši rezultati kot na prvenstvu ZDA. Najboljše so bile naslednje atletinje: 100 m: Daniels 12.0, 200 m: Faggs 24.2, Ru-dolph 24.2, 80 m ovire: Miillcr 11.9, višina: McDanicl 162.5, daljina: Matthcws 6.03, krogla: Brown 14.26, disk: Bi;own 44.31, kopje: Andcr-sou 46.76. Vsega skupaj bo v okviru olimpijske ekipe ZDA potovalo v Avstralijo 17 atletinj.
Tudi Kanada je že določila svoje olimpijsko zastopstvo v atletiki. Na pot bo šlo 12 atletov in 7 atletinj. Podrobnosti bomo objavili v eni prihodnjih Številk.
Italijanski atleti so dosegli na tekmovanjih v Cremoni in Padovi nekaj zelo dobrih rezultatov. 400 m: Paolctti 48.4, 800 m: Baraldi 1:21.9, 110 m ovire: Massardi 14.7, troskok: Cavalli 15.24* (rekord), disk: Consolini 51.16, kopje: Lievore 71.00 (rekord).
1.	Spartak : Sarajevo
2.	Zagreb : Crvena zvezda
3.	Vojvodina : Lokomotiva
4.	BSK : RadniČki
5.	Hajduk : Vardar
6.	Velež : Dinamo
7.	Partizan : Budučnost
8.	Olimpija : Crvena zvezda
9.	Prolctcr (K) : Ljubljana
10.	Mladost : Partizan
11.	Montažno : Prolcter |Z)
12 Radnički : Lokomotiva
Poletov nagradni natečaj
ODKEZEK 61 6
1. Odred ; Turbina	
2. Crafičar : Ljubljana	
3. Reka : Trešnjcvka	
4. Split : Tekstilac	
3. Šibenik : Jadran	
6. Mctalac : Uljanik	
7. Nova Gorica : Krim	
8. Slovan : Tržič	
9. Branik : Mladost	
10. Rudar : Tekstilac (Or)	
11. Maribor : Jcdinstvo (Čak)	
12. Kladivar : Proletarce	
Toren naslov pošiljatelja: Priimek:
Ime:
Kraj:
IJlira in hišna številka:
jana Fesentija. V borbi za zlato medaljo so bile potrebne tri vožnje. Prvič je namreč zmagal Batiz, potem pa je dvakrat zaporedoma Rousseau prvi prešel ciljno črto. V borbi za tretje mesto je Pesenti v dveh vožnjah premagal Tressiderja. V finalu zasledovalne vožnje na 4000 m sta se pomerila dva Italijana. Baldini je v polfinalu izločil Angleža Geddesa, Faggin pa je odpravil prav tako Angleža Gambrilla. Finalno srečanje je prineslo zmago Baldinija v času 5:04.8, pred Fagguiom 5:06.6. V borbi za bronasto medaljo jc Geddse odpravil Gambrilla. Za amaterji so se pojavili na dirkališču profesionalci. V zasledovalni vožnji na 5000 m so bili doseženi naslednji rezultati: I. skupina: An-quetil (Fr) 6:21.0, Wirth (švi) 6:31.3, II. skupina: Nielsen (D) 6:31.1, Brun (Fr) 6:41.1,
III.	— Strchlcr (Švi) 6:30.3, Piazza (I) 6:37.4,
IV.	— Messina (I) 6:24.4, De Grood (Niz) 6-29.2. Za četrtfinalne vožnje profesionalcev v sprintu so se neposredno iz predtekov kvalificirali Italijana Maspes in Morettini, Anglež Harris, Švicar Plattncr, Nizozemec Dark-sen in Nemce Potzernheim. Preko tolažilnih tekmovanj .pa sta sc tej šcstorici pridružila še Nizozemec Van Vliet in Danec Nielsen.
V I. kolu Jugoslovani : ZDA
Znani so pari za prvo kolo olimpijskega nogometnega turnirja, v Melbournu. Otvoritvena tekma turnirja bo 24 novembra, ki se bosta v njej pomerili izbrani moštvi Jugoslavije in ZDA. V ostalih srečanjih se bodo srečali: Bolgarija ; Egipt, Kitajska : Turčija, Nemčija : Sovjetska zveza, Vietnam : Indonezija, Siam : Velika Britanija, Avstralija ; Japonska. Indija je v prvem kolu prosta.
Naši atleti v Atenah
Na mednarodnem tekmovanju v Atenah je sodelovala tudi skupina jugoslovanskih atletov. Pomembnejši rezultati prvega dne — 100 m 1. skupina. Ccorgopulos (Grč) 10.8, 11. skupina: Banjak (Jug) 10.9, 400 in: Cor-malis (Grč) 49.0, Alimpijevič (Jug) 50.5, HO m: ovire: Campndelis (Grč) 14.8, Puc (Jug) 15.4, 1500 m: Mugoša (Jug) 3:51.4, krogla: Fedorov (Bolg) 15.86, Skiljcxič (Jug) 15.33.
Avstralski atlet Porter je'dosegel s skokom 204 cm nov avstralski rekord v skoku v višino.
V atletskem dvoboju med Poljsko in Norveško v Oslu so bili zmagoviti Poljaki z rezultatom 114:98. V metu kopju je Norvežan Duniclscn premagal Poljaka Kop>to in Sidla. Rezultati: 79.88, 77.81 in 75.19.
ODLIČNI REZUL TATI NA 800 M V CELJU
Med tednom so imeli atleti AD Kladivarja interno tekmovanje, ki so na njem dosegli zlasti na 800 m odlično rezultate. Zmagal je Kralj z 1:55.9 pred Cajhnom' 1:56.1, Va-zičem 1:56.2 in Kopitarjem 1:58.4. Ob teli odličnih rezultatih dajemo deseiorico najboljših v Sloveniji po osvoboditvi v teku na 800 m: 1:50.0 Vipotnik (KI) 1956, 1:53.7 Hanc (KI) 1950, 1:54.8 Kralj (KI) 1955, 1:55.2 Gajšek (KI) 1955,	1:55.2 Mlakar
(Maribor) 1955,	1:55.4 Kopitar
(KI) 1955, 1:56.1 Cajhcn (KI) 1956, 1:56.2 Vazic (KI) 1956, 1:56.5 Hafner (Lj) 1956, 1:56.7 Belšak (O) 1953.
ICNAZiflS®!!
Opomba: L—6. conska nogometna liga, 7. do 9. ljubljunsko-primorska nogometna liga, 10.—12. varaždinsko - mariborska nogometna liga.
Ibenikova in Kotluškova
si pripravljala potni list za Melbourne
Ljubi jansko-primorska nogometna liga
Presenečenja že v prvem startu
Ljubljana, 2. sept. — Menda letos-ni bilo tekmovanja v Ljubljani, ki nam ne bi prineslo odličnega rezultata ali Nade Kotlušek ali Milene Usenik ali pa kar obeh. Tako je bilo tuda na tekmovanjih AK Odred v soboto. V metu krogle je Usenikova desetič in enajstič sunila 4 kg težko orodje dalj od 14 m in je torej ponovno presegla olimpijsko normo. Kotluškovi krogla nikakor ni šla, zato pa se je »razjezila« pri disku in posledica je bil nov državni rekord! 47.86 m, to je le 14 ■centimetrov manj od prve olimpijske norme, zato pa mnogo več od druge, ki znaša 46.50 m. Po našem mnenju sta si obe Odredovi metalki že priborili vozovnici za Melbourne, Usenikova s svojo veliko stalnostjo, Kotluškova pa zlasti zato, ke'■ je »uporabna« v dveh disciplinah- Novi državni rekord v metu diska je za 77 cm boljši od prej-šnega, ki ga je imela Matejeva. Ta rezultat tudi v mednarodnem merilu marsikaj pomeni in zanimivo je, da bi Kotluškova s tem rezultatom osvojila srebrno medaljo tako na olimpijskih igrah v Helsinkih kakor tudi na evropskem prvenstvu v Bernu. Letos so le metalke
POE3AZ
Olimpije in Ljubljane
V	nadaljevanju ženske zvezne odbojkarske
lige sta ljubljanski ekipi doživeli dva pora/ti. Ljubljana je nastopila v Mariboru proti Braniku, Olimpija pa v Zagrebu proti domači Mladosti. Branik je premagal Ljubljano s 3:1 (13:13, 15:10, 15:1 L 15:11). Ljubljana je nastopila brez Flisove, Branik pa br$z Staubcrjeve. Ig- i to bila slaba, pač pa borbena. Mladost-ja »'Vrnila Olimpijo s 3:2 (15:10, 9:15, 15:7, t:1	- >:6)a
iv : Proletarec 118:69 (57:29)
Maribor, 2. septembra. V sobotnem prvenstvenem košarkarskem srečanju republiške lige je domači Branik isoko porazil požrtvovalne, toda tehnično precej slabe goste. Najboljši igralec je bil Danev, ki je dosegel kar 48 košev 1
Kolesarska dirka v Cerkljah
Cerklje, 2. sept. Danes je organiziral delovni kolektiv mehanične delavnice Ilirije iz Ljubljane propagandno kolesarsko prireditev za turiste, ki niso člani športnih društev. Nastopili so člani, članice in pionirji. Vsega je bilo na tekmovanju okrog 50 kolesarjev. Pri članih je zmagal Sitar, pri članicah Novakova in pri pionirjih Stare
KRATKE IZ CELJA
Celje, 2. sept. — Danes so celjski košarkarji utrpeli dva težka poraza. Mariborčani so bili znatno boljši in so zmagali 84:41 (38:20), košarkarice Maribora pa so bile uspešne z 60:48 (19:5).
V	vzhodnoslovenski odbojkarski ligi sta se• danes pomerili moštvi Betona in Hoč, slednji ^o zmagali s 3:2. Zenske Betona pa so izgubile proti Aluminiju iz Kidričevega s 3;0.
Nogometaši ŽšD Celje so danes za dušeno premagali novega člana m >":borsko-ce1jske lige Fužinarja iz Raven s 5:2 (2:2).
Delavsko športno društvo Olimp, k, ima svoj sedež v industrijskem delu mesta Celja, je danes svečano zaključilo svoi športni teden. Bilo je več športnih tekmovanj, na katerem je tekmovalo preko300 šport-nikov-delavcev. V odbojki je naslonilo 10 ekip. V fin a,lu je pri moških zmagalo moštvo Betona nad Grafičarjem s 3:2. pri ženskah pa tovarna »Metka« nad Betonom z 2:0, V namiznem tenisu je nastopilo 1,3 ekip. Finalno srečanje med Fmajlirko in novinarji se je končalo s 5:4 za Ema jlirko. Tudi v kegljanju je bila množična udeležba Nastopilo je 12 ekip Za presenečen i e je preskrbela ekipa Cinkarne ki je premagala Beton, slede pa Elektro-Šempeter, Bolnica in Tajništvo za notranje zadeve.
V	nogometu je nastopilo 6 moštev. Oba finalista Grafičar in Tovarna tehtnic sta se danes borila za pokal prireditelja, katerega je prejel Grafičar z zmago 4:1 (2:1). Včeraj so športniki Olimpa z ostalimi športniki mesta Celja izvedli povorko, v kateri, je sodelovalo preko 250 športnikov. Danes popoldne so na igrišču Olimpa bile ‘la zaključek tedna nogometne tekme in so pionirji Olimpa premagaj Kladrvarja s 4:2 (2:1). mlado moštvo TCladivatja pa Olimp s 6:0 (4:01. V glavni tekmi pa je Kovinar (Mrb) visoko porazil domače s 6:2 (6:0). Na 2000m dolgi progi se je med kolesarji najbolj uveljavil Šum er iz Ljubečne.
4 držav dosegle boljše rezultate: Sovjetska zveza 5, ČSR 3, Nemčija 2 in Japonska 1, skupaj le 11.
Rezultati — 100 m: Borštnar (L) 11.0, Pokorn (O) 11.1, Udovič (S) 11.2; 400 m: Seliškar (O) 52.1, Stamejčič (O) 52.7; daljina: Pokorn (O) 6.71, Borštnar (L) 6.31; kopje: Plut (O) 56.58; ženske — 100 m: Sta-
mejčič (O) 12.7, Pristavec (Podpeč) 13.6, Škrjanec (O) 13.7; 200 m: Stamejčič (O) 27.2; daljina: Stamejčič (O) 5.27, Škrjanec (O) 4.84; krogla: Usenik (O) 14.44, Kotlušek (O) 13.67, Stamejčič (O) 10.95; krogla 3 kg: Turk (Podpeč) 11.16; disk; Kotlušek (O) 47.86, Hudobivnik (O) 38.68, Usenik (O) 38.40.	R.M.
Tri zastreljene enajmetrovke
MARIBOR : BRANIK 2:2 (1:2)
Maribor, 2. septembra. Za pokalno tekmo mestnih rivalov Branika in Maribora je vladalo precejšnje zanimanje. V precej živahni igri se je pokazalo nepripravljenost nekaterih igralcev. Opazili smo negotovost branilcev Branika (Slana, Petek, Železinger), pa tudi krilska vrsta' Maribora nam je ostala precej dolžna. Obe moštvi sta se borili in trudili, včasih celo preveč. Igra je bila izenačena, čeprav bi Branik lahko dosegel še kakšen gol. Pohvaliti moramo odličnega vratarja Maribora, ki je v drugem polčasu rešil svoje moštvo poraza. Zanimivo je, da so na tej tekmi zastreljali kar tri enajstmetrovke: dve napadalci Branika in eno Mariborčani. S to t°kmo je Branik osvojil prehodni pokal, ker je pied meseci porazil moštvo Maribora s 3:1.
Pionirji — Maribor : Branik 0:2 (0:t)
Mladinci — Maribor : Branik 1:2 (0:1)
ŠPORT V TRBOVLJAH
Trbovlje, 2. sept. V prijateljski tekmi v velikem rokometu sta se srečali danes moštvi Celjanov in domačega Rudarja. Zmagali so Celjani 14:11 (7:3), ki so od pomladanskega prvenstva kvalitetno precej napredovali. Celje je bilo#boljše v prvem polčasu, v drugem pa je bila igra izenačena. Domači so grešili v podajanju žoge in bili neodločni pri streljanju.
Tudi Zasavski pionirji so začeli danes svoje prvenstvo v nogometu. Nastopilo je 8 moštev. Rezultati pa so naslednji: Sloga -(Trb) : Svoboda (Irb) 1:1 (1:0), Rudar II. : Proletarec (Zag) 3:1 (1:1), Rudar I : Bratstvo (lir) 7:2 (4.0), Rudar III : Svoboda Kisovec 0:3 (0:1).
Lepa telovadba v Kranju
Kranj, 2. septembru. V okviru športnih prireditev, v počastitev 20-letuice tekstilnih stavk v Kranju, je bila v soboto zvečer v domu »Partizane Stražišče, telovadna prireditev. Nastopili so telovadci tovarne Iskra iz Kranja in jeseniške Železarne. Zmagali so Jeseničani in sicer pri moških s 172.1 točk, Iskra t.0.6, pri ženskah pa s 156.5 točk in Iskra 154.8. Pri ženskah je zmagala Rozmanova s 39.2 pred Smolnikarjevo 38 (ob Jesenice) in Bernikovo (Iskra) 35 točk. Pri moških pa je bil najboljši Suhic (Jes) 38.2 pred Sotclškom (I) 37.8 ir. Trr™..,-Vm (Jes) 35.5 točk.
Zvezna nogometna liga
Danes se je začelo prvo kolo jesenskega prvenstva v ljubi jansko-primorski ligi, pri čemer je- središče pozornosti veljalo ljubljanskemu derfbyju med Krimom in Grafičarjem. Grafičar je tokrat krepko klonil, saj ga je Krim porazil z visokim rezultatom. Zanimiv je tudi izid dvoboja v Tržiču, kjer je kranjski Triglav premagal domače moštvo, prav tako z visokim rezultatom. Najbolj presenetljiva pa sta vsekakor poraza Nove Gorice, ki je klonila v Izoli proti domači enajsterici, in Branika, ki ga je premagala Ilirija na njegovem lastnem igrišču.
Krim : Grafičar 5:1 (1:1)
Ljubljana, 2. sept. — Za današnje srečanje med lanskim prvakom .te lige Grafičarjem in Krimom je vladalo veliko zanimanje, saj se je zbralo na igrišču okrog 1060 gle-
dalcev. Krim se je krepko maščeval za spomladanski poraz in slavil visoko zmago, čeprav tekma ni bila tehnično zadovoljiva, je Krim pokazal, da je mnogo boljše moštvo, kar se je zlasti videlo v drugem delu igre, ko je gostom tz Bežigrada povsem pošla sapa. Grafičar se oči vidno na to prvenstvo letos ni dovolj resno pripravljal,
Branik : Ilirija 2:5 Mladost : Slovan 1:1 Tržič : Triglav 1:5 (lil)
Izola i Nova Gorica 4:2
Triglav
Krim
Ilirija
Izola
Slovan
Mladost
Nova Gorica
Branik
Grafičar
Tržič
Sli
9:2
412
lil
lil
2!4
2:5
M5
l:s
Crv. zvezda : Vojvodina 4:0 (0:0)
Beograd, 2. sept. Gledalci so danes pričakovali lepo igro mod gornjima moštvoma. Toda bili so razočarani, ker je bila igra nervozna in sta se moštvi »tipali« med seboj. Že rezultat kaže, da je imela tekma dva dela. V drugem delu je bil Crvena zvezda boljša v polju, kakor tudi s streli na gol. Gole za Crveno zvezdo so dosegli v 50. min. Popovič, Tasič v 54. min. (iz 11 in), Rud inski v 64. in Kostič v 75. minuti. Najboljši igralec pri Crveni zvezdi je bil V. Popovič, pri Vojvo-dini pa Veselinovič.
Dinamo : Partizan 4:3 (2:1)
Zagreb, 2. sept. Gledalcev- okrog 20.000, strelci za Dinamo v 10. min. Benko, v 34. in 73. Matuš. v 77. Lackovič, za Partizan pa Bobek v 20. min, Hercog v 70. in Zebec v 71. min	__
Današnje derby srečanje med Dinamom in Partizanom je bilo vredno tega naslova, ker sta nastopila dva velika nasprotnika. Igra je bila zelo živahna, žoga pa je z veliko hitrostjo prehajala od enih do drugih vrat. Gledalci so bili priča mnogih lepih strelov, videli pa so tudi 7 zelo učinkovitih golov'. Zmaga Dinama je vsekakor -zaslužena, toda tudi Partizan ni zapustil slabega vtisa, zlasti pa je treba pohvaliti napada obeh moštev.
Radnlčki : Hajduk 0:5 (0:4)
Beograd, 2. sept. Hajduk je danes popolnoma zasluženo in lahko zmagal nad beograjskim Radničkim. Tako visokemu rezultatu v prvem polčasu se ima Hajduk zahvaliti svojemu dobro vigranemu napadu in pa strelcem, ki so streljali z vseh pozicij na vrata. Zelo slaba je bila obramba Radničkega, posebno levi branilec, ki je dal sam sebi dva autogola, Tudi v drugem polčasu je imel Hajduk igro v svojih rokah in dosegel še en gol. Gole za Hajduk so dosegli: Papec
v 16., Vidoševič v 25. in 29. min. in Pavlovič dva autogola v 31. in 65. minuti.
Lokomotiva : BSK 1:2 (1:0)
Zagreb, 2. sept. Tekma je bila odigrana včeraj na stadionu Dinama pred 5000 gledalci. Tekma ni bila dobra in tudi gledalci niso prišli na svoj račun. Prvi gol za Zagrebčane je dosegel v 28. minuli Medle. V drugem polčasu se je BSK popravil in je v 8. min. Jocič izenačil. Po izenačenju je Lokomotiva popustila in je v 17. min. ČSK dosegel drugi gol in končni rezultat. Do konca tekme sta imeli obe moštvi še nekaj priložnosti za dosego gola, katerih pa nista znali izkoristiti.
Sarajevo : Buclučnost 1:0 (1:0)
Sarajevo, 2. sept. Pred ?000 gledalci je da-nes enajstorica Sarajeva premagala titograj-.sko BuduČnost z najmanjšo možno zmago, ki pa ne prikazuje stvarnega stanja ua igrišču. Tekma je bila ves čas zelo živahna in zanimiva, čeprav je vladala velika vročina. Sarajevčani so bili boljši od začetka do konca tekme, medtem ko so se igralci Budtičnosti zlasti v drugem polčasu samo branili. Na-
Hajduk	6	4	2	0	15:3	10
Crv. zvezda	6	5	0	1	17:4	10
Vojvodina	6	4	0	2	18:11	8
Spartak	6	3	1	2	14:5	7
Velež	6	2	3	1	8:6	7
Dinamo	6	3	i	2	15:15	7
Partizan	6	2	1	3	15:13	5
Budučnost	6	2	1	3	7:10	5
Vardar	6	2	1	3	5:11	5
Zagreb	6	2	1	3	6:12	5
Sarajevo	6	2	0	4	8:15	4
Lokomotiva	6	2	0	4	7:12	4
Radnlčki	6	2	0	4	5:16	4
BSK	6	l	1	4	5:12	5
Odred : Rudar 5:2 (5:1)
V včerajšnji tekmi sta se srečali moštvi Odreda in trboveljskega Rudarja, pri čemer se je Odred zadovoljivo izkazal, zlasti v prvem polčasu. Njegov napad je funkcioniral brezhibno in si je zagotovil
Zvezni moška košarkarska liga
7 sploh ul Mici a nevaren - nasprotnik..
■ - vendar tudi Liubllmna ni y formi
Ljubljana, 2. sept. Ljubljani je že šlo za nohte. Dva poraza, drug za drugim, sta ji omajala trdna tla na sredini lestvice. Zato je bila tekma z Mladostjo odločilnega po-
Ljubljana : Mladost 76:54 (38:36)
Sele zadnje minute so prinesle domačinom tolikšno prednost, da se je odvalil kamen od srca maloštevilnim gledalcem in tehničnemu vodstvu. Na dlani je, da Ljubljana ni v formi. Posamezniki so sicer tudi danes mojstri (Šerbec, Kumer), so pa tudi nekateri (Bru-
men, Kapelj, Zupančič), ki že nekaj časa ne n k) rejo razviti svoje sposobnosti do takšne mere, ki je običajno navdušila. Taktičnih odlik pravzaprav ne vidimo več, kar je velika pomanjkljivost moštva. Vzemimo za primer prav tekmo z Mladostjo. Ljubljana je 3 minute pred koncem prvega polčasa vodila s 13 koši razlike. Človek bi pričakoval, da bo tehnično vodstvo svetovalo moštvu, naj žogo zadržuje in tako do konca polčasa obdrži dragoceno prednost. Toda to se ni zgodilo in rezultat ob polčasu je vlil igralcem precejšnjo mero slabega razpoloženja. Nasprotno pa je
lorger spet 14.4
Celje, 2. sept. — Atletsko društvo Kladi var je včeraj izvedlo atletski miting, na katerem so poleg domačih atletov nastopili tudi atleti »Partizana« Kočevja in Maribora. Vreme je bilo zelo vetrovno in je močno oviralo tekače. Največ zanimanja je bilo za Stanka Lorgerja. Do devete ovire je tekel Lorger odlično., tam pa je zrušil zapreko in izgubil dragocene desetinke sekund. toda potrdil je zopet, da je s časom 14,4 resen kandidat za olimpijske igre v Melbourneu, Tehnični rezultati — 110 m ovire: 1 .Lorger (K) 14.4. 2. Kovač (K) 15.6, 3. Zupančič (K) 15.7; 100 m 1. Lorger (K) 10,8, 2. Lešek (K) 11,6 3. Kovač (K) 11.6; 1500 m: L Važič (K) 4:00,0, 2. Gajšek (K) 4:00.0, 3. Kralj (K) 4:13,2; -200 m: L Lorger 22,2 2. Vučer (K) 23.9; 100 m: 1. Zupančič (K) 50,8, 2. Kopitar 51.0, 3. Kralj,
51,8. 4. Cajheu 51,9, (vsi K); met kopja: I. Kopitar J. (K) 58,02, 2. Rojc (K) 55.18, 3, Kač (K) 55,41; daljina: 1. Torkar (Kočevje) 6.52, 2. Gogič (K) .6.26. 3. Urbajs (K) 6.13; met diska: 1. Peterka (K) 45,20; met krogle: — 1. Čiha! (Kočevje)
12.74,	2 Polutnik (K) 12,65; skok s palico: 1. Vehovar (K) 3,69. 2. Adamič (Koč) 3.50; višina: 1. Pucelj (Koč) 1.70, 2, Cinal (Koč) 1,65.
Zenske — SO m ovire: 1. Osi ruška (B) 12,5, 2. Ocvirk (K) 13.9; 100 m: 1 Sikovec (K) 13,3, 2. Slamnik (K) 13,4; 209 m: 1. Slamnik (K) 27,1, 2. Sikovec 27, 2; met kopja: 1. Ocvirk
32.75,	2. Škodnik (K) 31,95; daljina: 1. Rečnik 4.80, 2. Jager 4.57, 5. Leban 4.25 (vse KI); met diska: t. Ce-lešnik (K) 42,86 . 2. Kač (K) 37,78; višina: t. Bela j (K) 132, 2. Železnik (K) 128.
Ljubljana, očividno po nasvetu tehnične^ vodje, zadrževala žogo v II. polčasu, ko je imela minimalno prednost 4 točk, kar še ztlfi-leč rti ustrezalo pravilni taktiki včerajšnjega srečanja. Tudi menjave igralcev po našem mnenju niso bile vedno posrečeno izbrane. Skoraj je minila tekma, da se je na igrišču pojavila petorka, ki je bila kos svoji nalogi. To je pomanjkljivost tehničnega vodstva oziroma trenerja, ki mora vendarle poznati svoje igralce, kaj lahko nudijo ob vsaki priložnosti. In igralcii1 Precej napak je opaziti. Oprijela se jih je nekakšna negotovost, kar pa ne more biti nič drugega, kot posledica slabega treninga. Torej, več truda in temeljitega študija, pa bodo tudi rezultati razveseljiv ejši!
Zmaga Ljubljane je sicer zaslužena, ker Mladost sploh ni bila niti nevaren nasprotnik. Najboljši Ljubljančan je bil Šerbec, ki je, bil odličen v obrambi in napadu. Sodila sta z avtoriteto Klojčnik in Steiner.
Mladost• Orlovič, Blaško vič 11, Špiljak 11, Mijač 12, Brkljačič 10, B jogo vič 6, Cerovac 2, Šuljič 2.
Ljubljana: Brumen 9, Kapelj 21, Kumer 1, Šerbec 15, Zupančič 29, Vranič 1.	L. M.
C. zvezda : Montažno 69:58 (33:32) Partizan : Radr.ički 81:44 (42:22) Lokomotiva : Proieter 59:59
odločno zmago. Kot strelec se je zelo izkazal Virant, ki je dosegel 3 gole, vse gole v korist domačega moštva pa je »pripravil« tokrat zelo razpoloženi Hočevar. V drugem polčasu je bila igra precej nezanimiva.
Ljubljana : Orient 9:1 (4:0)
Danes so se predstavili ljubljanskemu občinstvu nogometaši roškega Orienta, ki pa pravzaprav niso predstavljali nobene ovire za moštvo Ljubljane. Ljubljančani so jim namreč kljub dokaj ležerni igri, krepko »pretipali obisti«, glavni delež za visok poraz pa nosita oba vratarja gostov. Ljubljana je nastopila' v precej pomlajeni postavi, predvsem v napadu.
Svetovno odbojkarsko prvenstvo
CSR : JUGOSLAVIJA 3:1
Ze tretjič zaporedoma messina
Letošnje svetovno kolesarsko prvenstvo v Kopenhagnu se bliža koncu. Kot ena zadnjih disciplin je bil na sporedu finale zasledovalne vožnje profesionalcev na 5000 m. V finalu sta se pomerila Ita-lijan Messina, ki je v polfinalu izločil Švicarja Strehlerja in Francoz AnquetH z zmago nad Dancem Nielsenom. Borba v finalu je bila huda, končno pa je bil Italijan hitrejši in je že tretje leto zaporedoma osvojil svetovno prvenstvo. V borbi za tretje mesto je Nielsen premagal Strehlerja.
V DOMAČIH VODAH — PRAZNIH ROK
(Nadaljevan je s 1. str.)
203
po-
itt
Svoboda	: Olimpija 46:46					
Proieter	12	10	1	1	834:688	21
Partizan	12	8	2	2	838:725	18
Crv. zvezda	12	?	2	3	809:757	16
Olimpija	n	6	2	4	718:674	tl
Montažno	12	6	0	6	794:776	12
Ljubljana	12	4	3	5	765:741	It
Lokomotiva	12	5	1	6	776:829	lt
Sioboda	12	4	1	7	885:621	9
Mladost	12	2	3	7	726:823	7
Radnlčki	12	0	1	11	685 ;8S6	i
ki ga je malokdo pričakoval, metrov pred ciljem je češka s a d k a odločno prešla v vodstvo •-dosegla naj večji uspeh — zlato m c 4*aljo v najzanimiveje disciplini, i a zmaga je za češke veslače velik uspe.i. Na letošnjem prvenstvu so nastopili v finalu z dvema čolnoma ter osvojili eno zlato in eno bronasto medaljo. Gledalci so topi® pozdravili uspeh ekipe in z navrb*? šen im ploskanjem sprejeli pode! -tev naj večjega priznanja iz rok predsednika EISA.
Ob zaključku so še odigrali jugo; slovansko d'ržavno himno, spustih zastave in s tem je bilo zaključeno letošnje 46. evropsko veslaško prvenstvo za moške.
Marjan Gogala ,
Polom Vojvodine v Beogradu
pati Sarajeva je zamudil mnogo ugodnih priložnosti za dosego gola, veliko zaslug za minimalen poraz svojega moštva pa ima vratar.
Spartak : Zagreb 0:0
Subotica, 2. sept. Gostje so se predstavili kot solidna in tehnično izenačena ekipa, toda pred vrati so bili neiznajdljivi. Prav tako tudi domači niso igrali borbeno, končni rezultat pa je najboljša slika celotne tekme/ Pri Zagrebu sta bila najboljša Mantula i° Bubanj, pri domačih pa edino Stefanovič.
Vardar : Velež 0:0
VISOKI ZMAGI
ljubljanskih liaašev