SVOBODNA SLOVENIJA
ANO XXXVII (31) Štev. (No.) 38
ESLOVBNIA LIBRE
BUMNOS AIRES 21. septembra 1978
PROBLEMATIKA ŽENSKE ENAKOPRAVNOSTI ZA ŽELEZNO ZAVESO
„Potujoča univerza44 na Poljskem
OPOZICIONALNA REAKCIJA INTELEKTUALCEV
Aus privilegij in naša dolžnost
Dober mesec nas loči od 60. obletnice odločilnega dogodka polpretekle zgodovine našega slovenskega naroda, ko smo po več kot pol tisočletja trajajoči tuji nadvladi in zatiranju našega življa 29. oktobra 1918 spet zadihali svobodo.
Ne bomo ponavljali zgodovinskih dogodkov, ki so se odigravali desetletja prej, saj so našim bralcem v svobodnem svetu dobro znani. Hočemo osvetliti pot našega naroda skozi čas do omenjene zgodovinske prelomnice z vidika njegove politične strukture, ki je bila temeljnega pomena, da je do svoje osvoboditve sploh mogel priti.
Brez ljudske zavesti pripadnosti narodni skupnosti ni naroda. Slovenci smo se narodno zavedli in v svoji narodni zavesti rastli in se razvijali vzporedno z drugimi evropskimi narodi ter se nam je le-ta zlasti utrdila ob pomladi narodov leta 1848. Obenem z narodno zavestjo, iz katere izhaja narodna zavednost (ki je daleč od narodne fanatičnosti — ta je za narodno zavest pogubna), se je v nas utrjevala demokracija, toliko bolj, saj smo dejansko prvi evropski narod, ki si je na resnično demokratski način volil svoje kneze-vladarje. Demokratično sožitje med posamezniki je temelj politične demokracije v narodu. Po nepopačenem pojmovanju demokracija predpostavlja sožitje skupin ljudi z raznolikostjo pogledov na življenje, z različnimi ideološkimi variantami, zavzeti za različne družbene strukture in sisteme, a prežeti tolerance. Živi in pusti živeti je temelj demokracije. Iz take nastrojenosti posameznikov in skupin nastanejo politične stranke. Te so posledica demokratične zavesti posameznikov in naroda, ne obratno.
29.	oktober 1918 smo Slovenci doživeli v demokratično politično strukturiranem narodu. Prav zato, ker smo bili demokrati}, smp se osvobodili. Prva slovenska narodna vlada je bila sestavljena iz predstavnikov treh slovenskih demokratičnih strank: Slovenske ljudske stranke — krščanski svetovni nazor, Narodne napredne stranke ■— liberalni svetovni nazor in Jugoslovanske demokratske stranke — demokratski socializem. Slovenska KP je bila tako brezpomembna, da ni prišla v poštev — in po izkušnjah iz 2. svetovne vojne tudi takrat gotovo ne bi hotela sodelovati v demokraciji, ker je po svojem bistvu izključujoča in diktatorska.
Kakor v prvem trenutku svoje osvoboditve po 1. svetovni vojni smo Slovenci ohranili svojo demokratično politično strukturo vso' dobo prve Jugoslavije. Na demokratičen način — nikdar nasilno — smo se upirali in podirali diktatorske režime prve Jugoslavije in poskuse centralizacije jugoslovanskih narodov v brezličen „jugoslovanski narod“. Prav zaradi svoje averzije do nasilja smo ostajali konstruktiven narod.
Tu tiči glavni vzrok tako silovitega zagona mednarodnega (komunizma s svojimi slovenskimi Kardelji, Kidriči, Beblerji in drugimi, v razbitje demokratične strukture našega naroda z zanetitvijo državljanske vojne pod nacistično okupacijo med 2. svetovno vojno. In naša v stoletjih utrjena narodna in demokratična zavest in z njo združena averzija do nasilja, je spontano rodila odpor proti komunističnim revolucionarnim načrtom, ki je našel izraza najprej v Vaških stražah in nato v Domobranstvu na bojnem polju, na političnem pa na ilegalni ohranitvi treh demokratičnih strank, Slovenske ljudske stranke, liberalne in socialistične. Te so kot krono svoje demokratične zavesti in zavzetosti tudi v ilegali ustvarile 29. oktobra 1944 Narodni odbor za Slovenijo. Komunistična partija ne bi hotela sodelovati — zaradi svoje totalne averzije do demokracije in zato totalne predanosti revolucionarnemu nasilju.
Do zunanjega izraza in javnega nastopa je slovenska demokracija prišla na dan 3. maja 1945 na zasedanju slovenskega parlamenta na Taboru sre-
Mnoge in mnogi so že zaman skušali najti zadovoljivo ravnovesje v kompliciranem nihanju med dejavniki, ki so se začeli medsebojno problematično prepletati po tkim. osamosvojitvi ali emancipaciji žene. Brez dvoma bi bila v današnjem stanju življenjskega razvoja žena iz pretekle dobe povsem nemogoča. Danes, ko se velesile medsebojno obmetujejo s spoštovanjem in nespoštovanjem človekovih pravic, ko brsti napredek na vseh področjih, bi bila žena, izrinjena iz družbenih dogajanj in omejena na ozek delokrog družinskega okolja pravi nesmisel.
Pravice in možnosti, s katerimi danes razpolaga, si je žena pridobila počasi, postopoma — in ne za nizko ceno. Z vstopom stroja v produkcijo in z nadaljnjim tehničnim razvojem je bilo ženi kot ceneni delovni sili „dovoljeno“ ponižno vstopiti v dotlej moško ustvarjalno področje. S tem je dobila temelj za osvajanje nadaljnjih možnosti in udejstvovanj v malome vseh poklicih, ki so si jih dotlej lastili izključno moški, najsi bo v gospodarstvu (obrt, trgovina, industrija, pisarna, tovarna), ali v samostojnih, intelektualnih poklicih, v politiki, umetnosti, športu in mnogo drugega.
S pridobivanjem pravic so se s časom začeli pojavljati znani problemi. V ognjevitem zagonu hotenj je težko najti pravo mer-:, je tudi težko predvideti posledice novonastajajočega stanja, če so moški žensko spočetka samo tolerirali med seboj, so jo v teku razvoja morali priznati ob sebi kot sodelavko, enakopravno in enakovredno. Problemi so se začeli pojavljati, ko se je izkazalo, da so ženske v nekem oziru dosegle enakopravnost z moškim, ne na moški z žensko, čeprav se na prvi pogled to čudno sliši. Zalet ženskega osvobajanja je zajelo kolesje hotenja po še in še, ne da bi mu znali dati pravšni zapik, o pravem času, v modri smeri.
BREMENA POKLICNO ZAPOSLENE ŽENE-MATERE
Takoimenovana enakopravnost je bila pojmovana preveč dobesedno, v absolutnem merilu, ne pa v relativnem, kar bi bilo bolj v skladu z danimi pogoji. Pozabili smo, da je ženska ženska in moški pač moški, vsak s svojimi urojenimi biološkimi in psihološkimi sestavi. Naravni in božji zakon veleva izkoristiti, ne pa pretiravati, zlorabljati ali celo zatreti dane talente. Vsako skrunjenje teh zakonov se maščuje na razne načine, tudi z izmaličenjem naravnih lastnosti.
Eden prvih problemov, ki se je z zaposlitvijo žene povsod pojavljal, je bil oskrbovanje doma, vzgoja in skrb za otroke. Ženi-materi ne preostaja druga alternativa: izbira med dvojno zaposlitvijo, v poklicu in doma, kar jo preobremenjuje z delom, utrujenostjo in z neizogibnim upadanjem delazmožnosti in vedrosti, ki je eden temeljev družinske sreče, ter med zanemarjanjem enega ali drugega, ali pa prepuščanje
di od nacistov okupirane Ljubljane, ko je Narodni odbor proglasil narodno državo Slovenijo.
Bil pa je to doslej zadnji javen nastop demokracije v Sloveniji. Zaradi zunanjih okoliščin, ki jim Slovenci nismo mogli kljubovati ali jih spreminjati, je demokracijo v Sloveniji zadušila komunistična partija. Zator demokracije s krvavim terorjem desettisočev pobitih in s prevzgojo mladega rodu v vero partijskega totalitarizma je povzročil apolitizacijo našega naroda v Sloveniji, da partija more gospodovati nad njim po mili volji.
Toda slovenska demokracija ni izgubljena. Dasi je sicer z narodnega stališča boleče, so krivične meje z odre-zom Koroške in dela Primorske od matične države rešile demokracijo v zamejskem delu našega naroda, čeprav v danih razmerah ni neomejena v svojem delovanju in nastopanju. Popolnoma svoboden del slovenskega naroda pa
otrok tujim vzgojiteljem, kateri jim morda vedo povedati več kot mati, ne morejo pa nadomestiti materinske ljubezni, ta nenadomestljivi faktor za formiranje značaja. V tem je enakopravnost žene že preobremenjena in presega moške dolžnosti, ki se kljub kakemu pobrisanemu, krožniku ali previti plenici še dolgo ne enačijo z ženskimi.
Drug težak problem predstavlja enakopravnost žene, kadar se razteza na vsakršne, prej samo moške poklice in dela, tudi take, ki ne upoštevajo ženske konstitucije in jo enačijo z moško.
V	zadnji izdaji našega tednika smo objavili pod naslovom Konferenca ZN v iBuenos Airesu zanimivo in poučno statistiko mozambiške delegacije o položaju ženske v današnjem, svetu. V njej beremo, da so polovica prebivalstva na svetu ženske in čeprav so le ena tretjina delovne sile na svetu, odpade nanje, dve tretjini svetovnih delovnih ur, a prejemajo samo eno desetino svetovnega dohodka in posedujejo manj kot stotinko svetovne lastnine, predstavljajo skupaj z otroki tri četrtine podhranjenega prebivalstva in tvorijo 80% šolsko neizobraženega prebivalstva med 6 in 16 letom starosti. Ta statistika se nanaša na svetovno merilo. Nas danes zanima bežen pogled samo na položaj žene v komunističnih državah.
PRESENETLJIV ODSTOTEK ŽENSKE DELAVNE SILE
V	Sovjetski zvezi ima žena bolj kot na Zahodu dostop do vseh vrst dela, tudi do najtežjega. Tako opravljajo npr. cestna dela, v rudnikih, razkladajo vagone in ladje za pičlo mezdo itd., poleg vsega drugega pač delajo tudi v intelektualnih poklicih, le sovodstvo v državnih zadevah jim je nedostopno. V ZSSR predstavljajo 51.6% delovne sile in to od 16 do 55 leta starosti, pri čemer ni upoštevana pomoč v poljedelstvu, ki je tudi pogosta. Možje se doma skoroda ne udejstvujejo. Ko so moskovski otroci morali v šoli narisati očeta pri domačih delih, ga je ogromna večina zgovorno pokazala ležečega na zofi ali pred televizorjem, le par otrok ga je narisalo s smetišnim košem v rokah ali pri pomivanju posode.
- V Bolgariji so polovica vseh na-stavljencev ženske, bodisi v poljedelstvu, v tekstilni industriji, zdravstvu in šolstvu. Imajo pa izredne dopuste in država forsira nakup že pripravljenih jedil, da ni treba ženi doma kuhati.
Bač pa so Romunke prevzgojile svoje može in jih pripravile do tega, da jim pomagajo" pri domačih delih, predvsem pri nakupih. Vendar v Romuniji priznavajo, da žena še vedno ni povsem enakopravna v socialističnem in gospodarskem življenju zaradi zaostalih miselnosti nekaterih. Začenjajo pa uvajati 45 urno tedensko delo predvsem v podjetjih, kjer so zaposlene prvenstveno ženske.
Bolje je postlano Madžarkam. V svojih možeh imajo doma pridne po-
stao slovenski politični izseljenci, ki nam nihče ne ovira ohranjati in gojiti slovenske politične demokracije v polnem pomenu besede.
Kontinuiteto svojih demokratičnih strank lahko ohranjamo in vzdržujemo brez ovir. Vse je samo od nas samih odvisno. Kontinuiteto Narodnega odbora za Slovenijo lahko ohranjamo in vzdržujemo brez ovir. Spet je samo od nas samih odvisno. Demokratično politično strukturo slovenske družbe ;in s tem slovenskega naroda ohranjamo brez ovir, v popolni svobodi. To ni samo naš privilegij, to je naša dolžnost.
Slovenska politična emigracija, ki smo v danih okoliščinah edini del slovenskega naroda, kateremu je dana možnost politične demokracije, ne bomo prepustili razpadu. Zaradi nas samih in zaradi naših rojakov v domovini, ne bomo nikdar obupali, da je vse izgubljeno.
P. F.
Velika pariška poljska revija Kultura prinaša v svoji štev. 5/368 letos pod naslovom „Potujoča univerza“ program II. semestra privatnih predavanj take univerze, ki nima svoje stavbe nikjer, temveč hodi s svojimi strokovnimi predavanji od mesta do mesta. Najboljši profesorji drugih poljskih u-niverz predavajo na privatnih stanovanjih poslušalcem o predmetih, ki se na uradnih univerzah ne predavajo in je prepovedana svobodna diskusija o njih. Je to neke vrste „paralelna univerza“ ob drugih državnih univerzah, rekli bi, nekaki privatni univerzitetni tečaji, kjer predavajo profesorji, katere slušatelji naprosijo, da jim predavajo o najnovejših pojavih, ki nimajo še mesta na rednih programih vseučilišč. Policija sicer dela ovire tem tečajem — tako je večini profesorjem odvzela potne liste — pa jih še ne preganja, temveč samo kaznuje lastnike stanovanj, kjer se tečaji vrše, „Vlada pač čuti, da ima spričo drugih težav na drugih poljih še vedno večjo korist, če se za sedaj nasilno rie dotakne teh predavanj, kar bi znalo povzročiti še nove težave.“ Eden teh profesorjev se je izrazil, da tudi oni — profesorji ■— nimajo drugega namena, kakor „od spodaj gor, od ljudstva in slušateljstva prisiliti vlado, da dovoli na rednih univerzah širšo in svobodnejšo diskusijo o dogodkih iz novejše poljske zgodovine in ekonomije. Leta 1976, ko so nastali nemiri zaradi visokih cen in je vlada morala popustiti, tako zdaj upajo, da bo tudi v tem vprašanju vlada ugodila in razširila učni program in svobodo na univerzah.“ Je to torej neke vrste umer. jena opozicionalna reakcija intelektualcev proti vladajočim režimom na vseučiliščih ter neke vrste del disidentstva poljskih kulturnih delavcev.
Nekaj iz programa II. semestra teh „poltajnih“ predavanj navajamo po Kulturi in so naslednja: Socialne in politične ideologije od francoske revolucije do II. svetovne vojne (prof. Jed-licki), Pregled velikih diskusij v prvih petnajstih letih povojne Poljske (Str-zelecki), Iz politične zgodovine Ljudske Poljske (prof. Michnik, znani disident, ki je bil že osemkrat zaprt od policije, pa vendarle izpuščen na svobodo), Gospodarska zgodovina sodobne Poljske (Kowalik), Družbeno vzgojni problemi (Stanowski), Idejno obličje poljskega kina (Werner) itd. Tudi o književnosti kot izraz družbene zavesti (Burek) in Izbrana poglavja iz svobode ruske literature (Woroszylski) itd. Iz teh naslovov predavanj, katerim je v Kulturi dodanih še 5 strani delitev predavanj v nadrobna poglavja, je jasno videti, da ti profesorji čutijo potrebo pojasnjevati najnovejše dogodke iz so-
močnike. Zaposlene so predvsem v šolstvu in zdravstvu. 60% študirajoče mladine so ženske.
V Vzhodni Nemčiji se žene močno pritožujejo čez svoje može, češ, da so kot hišni pomočniki vse premalo učljivi in kot taki redke izjeme. 87% žena v delovni starosti so zaposlene ali se za to usposabljajo.
Poljska državna podjetja zaposlujejo 46.4% žensk za svoje nameščence. Možje se še nekako pobrigajo za pomoč pri vzgoji otrok, ne pa, da bi olajšali ženi hišna dela. Povsem ji tudi prepuščajo oskrbovanje manjših kmetij. Zato pa vodijo družinsko blagajno po večini žene, ki odmerjajo možem denar za osebne izdatke.
48% vse delovne sile na češkoslovaškem so ženske, to je skoro toliko, kolikor žensk premorejo, in tudi domačo oskrbo prepuščajo možje svoji boljši polovici. Pač pa ima v poklicu zaposlena ženska primeren družabni status.
Čeprav je uspelo možem pridobiti ženo kot koristno delavko in sodelavko, jo obremeniti z novimi deli, ne da bi bila razbremenjena s prejšnjimi in ne da bi bilo treba možem kaj prida žrtvovati od svojega časa za delo zunaj poklicnega, jih opisano stanje vendarle ne osrečuje. V iSovjetiji je časopis Li-
dobne kulturne zgodovine in da predvsem slušatelji hočejo znanstvenih ugotovitev s kateder takih vprašanj, kakor je Katynski poboj poljskih oficirjev, ali potek varšavskega upora 1. 1944, ko ruska rdeča armada, pa tudi nje poljski oddelki Lubinske vlade, iriso hoteli pomagati poljski vojski v domovini proti okupatorju.
ŽARIŠČE PROTI PARTIJSKEMU INTELEKTUALNEMU APARATU
Tadeusz Mazowiecki, izdajatelj katoliške revije Wiež (Stolp, zvonik) pravi: „Prvič se v teh predavanjih odpira svobodna diskusija o teh, dozdaj še vedno prepovedanih temah na univerzah. .. Ta Potujoča univerza pomeni urejajoči element v razlaganju sodobnosti in je nekako nadaljevanje takih tajnih predavanj, kakor so jih imeli rodoljubi v XVIII. stoletju ob prvi razdelitvi Poljske med Prusijo, Rusijo in Avstrijo...“ Ali — dodajamo mi —, tudi kakor so jih imeli profesorji med drugo svetovno vojno, kakor jih je imel veliki prijatelj Slovencev, pisec razprave o dialektih slovenske Istre, prof. Ma-lecki, ki pa se je zaradi tega moral po vojni pred novim režimom opravičevati... Mazowiecki tudi poudarja: „Danes je ta potujoča univerza velik problem za komunistično partijo, ker predstavlja opozicionalno žarišče proti intelektualnemu aparatu KP, ki je bil doslej ključni elementi partijske kontrole dežele in mladine.“
Kot predhodnico te univerze je že v januarju 1978 79 intelektualcev ustanovilo Društvo za vzgojne tečaje, z namenom „dopolnjevati in bogatiti znanje študentov in mladih intelektualcev“. Iz tega je izšla ta „Potujoča univerza“, pri kateri sodeluje kakih 30 vseučiliških profesorjev in je imela v prvem semestru 120 konferenc in 700 slušateljev. „Tudi je k svojim predavanjem redno pridruževala malo spremljajočo knjižnico neuradnih revij in knjig z zapad-njaškimi teksti, ki so prišli v državo na tajen način.“
Poročamo o tem najnovejšem kulturnem odporu na Poljskem kot pomembnem izrazu težnje po svobodni debati o sodobnih problemih in predvsem polpreteklih (saj mladina ne ve nič o njih) na javnih vseučiličih, pa mislimo pri tem na razmere doma, ki so prav po kongresu kulturnikov ob letošnjem Prešernovem dnevu prišle v težnjo naj večjega zatora vsakega svobodnega ustvarjanja v sedanjosti, posebej pa še zanikavanja slednje kulturne vrednosti v polpreteklosti, zlasti pa nje interpretacije.
td
teraturnaja Gazeta pozval svoje bravce, naj se izjavijo o temi moderne ženske. Večina gleda kritično na obstoječe razmere. Tako npr. „Moderna ženska je v SZ sicer pridobila pravico do dela, izgubila pa je pravico do svobode“. Drugi bravci so spet mnenja: „Naše ženske so se pomožatile. O ženskosti, nežnosti, dobroti, taktu, obzirnosti ni več govora.“ Neki Kopeljev pa pravi: „Potem ko je opravila svojo dolžnost v službi, pride žena domov. A „dolžnost“ je bila čezmerna. Nima več moči, da bi v družini ustvarila moralno-psiho-loško vzdušje, včasih tudi ne volje za to. Morda bi morali ženo osvoboditi njene emancipacije in ji dati možnost biti spet ženska.“
Tako v komunističnih državah. A tudi v svobodnem svetu problematika ženske in družine ni zadovoljivo rešena, čeprav njena podoba ne sovpada povsem z ono za železno zaveso. Družina ostaja slej ko prej osnovna celica človeške družbe in bo smotrna ureditev družinskega življenja postajala čezda-Ije večja nuja. čas bo vsilil tudi to rešitev in dal ženi poleg družabnih in družbenih pravic tudi pravico — ostati ženska v. vsej svoji naravni svojskosti. A dotlej? Kaj žena? Kaj otroci ?
[■«■■•■■■■■■■■■■■■■■■■O“*
DOGOVOR V CAMP DAVIDU
No hay derecho a sentirse cansado
Al pasar a retiro y dej ar su cargo de Comandante en Jefe de la Armada, el almirante Emilio Eduardo Massera dirigió un mensaje al pais, en cuya parte final expresa:
“Ha llegado la hora de rechazar y decir basta a las antinomias del pasado y a los minùsculos y mezquinos intereses sectoriales.
Debemos apasionarnos del futuro, de ese futuro urgente que tenemos por delante. El pasado, por cercano que sea, ya forma parte de nuestra historia. Desde ese coire de memorias rescataremos sólo aquello que no postergue, otra vez, nues-tro destino.
Resuelto qué queremos hacer con està Nación, todo se irà ordenando en consecuencia.
No olviden tampoco el dolor que hemos atravesado. No se olviden del llanto que se ha derramado. No se olviden de los que murieron y de los que sintieron en su carne la mutilación y la sangre. Lo hicieron por nosotros, por los que quedamos de este lado de la vida.
Por eso tenemos un compromiso grave. Hacia atràs, con los màrtires; hacia adelante, con la gente joven. También tenemos un compromiso con nosotros mismos. IO no es eierto que queremos vivir y vivir pienamente ?
Hoy, en la Argentina, no hay derecho a sentirse cansado ni ajeno a lo que
pasa.
IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
Po trinajstdnevni vrhunski konferenci, na katero sta se na pobudo severnoameriškega predsednika Carterja sestala v njegovi rezidenci Camp David v ZDA egiptovski predsednik Sadat in izraelski predsednik Begin, vsak s svojim strokovnim spremstvom, se je Carterju posrečilo oba nasprotnika pripraviti do tega, da sta podpisala dogovor o nujnosti mirovne pogodbe med Egiptom in Izraelom.
Sadat in Begin sta se sporazumela, da bosta poskušala podpisati mirovno pogodbo v teku treh mesecev, začenši od nedelje, 17. t. m. Najtežji bo problem izraelskih naselbin na Sinajskem polotoku, kjer so jih Izraelci gradili ves čas po zadnjem arabsko-izraelskem vojnem spopadu.
■Sadat in Begin sta sestavila dokument, ki nosi naslov: „Okvir za mir na Bližnjem vzhodu“. V tem dokumentu sta se sporazumela o nujnosti rešitve problema področja ob zahodni jordanski obali ter zadeve Palestincev in sicer v prihodnjih petih letih.
Podpisala sta še drugi dokument z naslovom: „Okvir za sklenitev mirovne pogodbe med Egiptom in Izraelom.“
Oba dokumenta sta Sadat in Begin podpisala na nedeljskem večernem sprejemu v Beli hiši v Washingtonu, ki sta se ga udeležila poleg drugih Carterjevih svetovalcev tudi Zbignew Brzezinski in zunanji minister Vance.
Drugi dokument obsega naslednje določbe:
Po komaj 17 dnevih na oblasti, nova portugalska vlada, ki ji je predsedoval politično neopredeljeni 55-letni Nobre da Costa, v parlamentu ni dobila zaupnice, ko je predstavila v odobritev svoj delovni program.
Predsednik države Eanes je obdržal da Costo in njegovo vlado še naprej, dokler se portugalske stranke ne bodo sporazumele o sestavi nove vlade.
Pravkar padla portugalska vlada je bila že deveta, odkar je bilo na Portugalskem konec Salazarjeve avtoritarne vlade leta 1974. Pred njo je Portugalcem vladala koalicijska vlada konservativcev in socialistov, ki pa je tudi trajala samo šest mesecev, ko sta se stranki letos julija razšli.
Da Gostovo vlado so z združenimi glasovi vrgli konservativci, socialisti, en marksistični in osem neodvisnih poslancev, z izgovorom, da je državni predsednik Eanes šel predaleč, ko je poveril neopredeljenemu da Costi sestavo nove vlade brez predhodnega posvetovanja s strankami. V resnici pa se stranke od julija do konca avgusta niso mogle sporazumeti glede nove vlade ter je bil Eanes prisiljen napraviti konec dva meseca trajajoči vladni krizi tako, da je imenoval da Costo za vladnega predsednika.
Portugalski socialisti in konservativci se sedaj spet trudijo najti pot iz nove vladne krize. Eni in drugi so v svo-
1.	Izrael potrjuje svojo pripravljenost vrniti Egiptu suverenost nad vsem Sinajem, Egipt pa svojo pripravljenost podpisati mirovno pogodbo in vzpostaviti normalne odnose z Izraelom.
2.	V pogajanjih za mirovno pogodbo se bodo začrtale varnostne cone na Si-naju in določile meje oboroženim silam in njihovi opremi.
3.	Mirovna pogodba bo vsebovala določila o postopnem umiku izraelskih sil s Sinaja in o vrnitvi izraelskih letališč na Sinaju egiptovski civilni kontroli.
4.	Prvi večji izraelski umik bo izvršen v treh mesecih po podpisu mirovne pogodbe, ko bodo tudi vzpostavljeni normalni odnosi med Egiptom in Izraelom.
5.	Mirovna pogodba bo podpisana v treh mesecih po slovesnosti v Beli hiši
17.	t. m. Končni izraelski umik bo izvršen v dveh do treh letih po podpisu mirovne pogodbe.
Carter in njegovi svetovalci so se zaenkrat oddahnili, kakor se je oddahnil tudi ves svobodni svet. Dogovor, dosežen v Camp Davidu seveda ni po volji Moskvi, palestinskim teroristom in drugim arabskim ekstremističnim režimom in organizacijam. Utrditev miru na Bližnjem vzhodu bi namreč Moskvi prekrižala račune in načrte nadaljnjih zavojevanj, ki jih ima pripravljene ali v izvedbi na Bližnjem vzhodu, v Afriki in Iranu.
ji trdovratnosti popustili v toliko, da so objavili, da novi predsednik sicer nujno ne mora biti član ene ali druge stranke, temveč je lahko neopredeljen strokovnjak, le da bo smel Eanes postaviti za vladnega predsednika samo tisto osebo, na katero bosta prej pristali obe stranki.
Portugalska se še po štirih letih „prakticiranja demokracije' ne znajde v svoji „politični svobodi“, po kateri da so, kakor je svoječasno glasno propagiral zahodnoevropski marksizem z Moskvo vred, Portugalci tako hrepeneli. Zaradi štiriletne vladne nestabilnosti je Portugal medtem zabredel tudi v hudo gospodarsko krizo in se država nahaja v velikih dolgovih, ki se bližajo desetim milijardam dolarjev. Za trdo in vztrajno delo pa Portugalci niso preveč navdušeni.
V INNSBRUCKU se je zbralo na petdnevni kongres 600 znanstvenikov, na katerem razpravljajo o vprašanju človeškega življenja po smrti. Zbrani so zdravniki, teologi in psihiatri iz Zahodne Evrope in iz ZDA. Zborovanje je organiziral katoliški duhovnik in profesor psihologije na rimski univerzi dr. Andrej Resch. Sedanji kongres je že šesti tovrstni kongres organizacije Imago Mundi (Slika sveta), ki proučuje psihološke in parapsihološke pojave.
MEDNARODNI TEDEN
IRANSKA KP je pripravila in poskušala izvesti državni udar v Iranu, ko je prejšnji teden sprožila skoro po vsej državi izgrede, ki so zahtevali več smrtnih žrtev. Iranskla vlada je proglasila obsedno stanje v enajstih iranskih mestih, vključno v prestolnici Teheranu. Prevratniški načrt iranske KP je vseboval 19 točk ter je imela zagotovljeno vso moralno podporo zahodnoevropskih komunističnih partij. Med izgredi v Iranu so francoski komunisti organizirali v Parizu demonstracije proti iranskemu šahu Pahlevi in njegovi vladi, dasi je za prihodnji junij napovedala svobodne volitve in uvedbo več politične svobode v državi. Iranska KP noče svobodnih volitev, ker nima izgle-dov na uspeh.
BOJ ZA NIKARAGUA), odn. za tisti kos Srednje Amerike, ki se imenuje Nikaragua, se dejansko ne bije med Somozovim diktatorskim režimom in marksističnimi Sandinisti, temveč med ZDA in ZSSR, odn. med svobodnim in komunističnim svetom. Moskva si hoče ob Panami zagotoviti novo postojanko na ameriški celini, ker ji je načrt okoli Paname izpodletel, ko je Carterju uspelo skleniti s Panamo dogovor o izročitvi panamskega prekopa Panami leta 2000. V že skoro dva tedna trajajočih bojih med marksističnimi gverilci sandinisti, ki so sestavljeni iz različnih narodnosti (Kubanci, Vzhodni Nemci in drugi, poleg domačinov) se je Somozovi tkim. narodni straži posrečilo uničiti izgrednike skoro po vseh večjih krajih, dasi so imeli med prebivalstvom, zaradi Somozove diktature, precej zaslombe. V državljansko vojno v Nikaragui so se vmešale Venezuela, sosednja Kosta Rika in še druge ameriške države, ki nameravajo zadevo spraviti v debato v Medameriški organizaciji, nekatere tudi v ZN. V Washingtonu se trudijo, da se ne bi Nikaragua spremenila v novo Kubo.
V MÜNCHENU je umrl 80-letni dr. Willy Messerschmitt, nemški letalski pionir, čigar Hitlerjeva lovska letala Messerschmitt so bila med 2. svetovno vojno najhitrejša letala te vrste. Po vojni je bil Messerschmitt pred sodiščem v Augsburgu razrešen kolaboracije s Hitlerjem, češ da je bil „proti svoji volji prisiljen graditi vojna letala za naciste.“ Od leta 1958 je njegovo podjetje znova začelo graditi vojna letala, sedaj za Zahodno Nemčijo odn. za NATO.
HUD POTRES je minulo soboto zvečer v Iranu uničil mestece Tebas, kjer je izgubilo življenje nad 18.000 ljudi. V Tebasu so bili pri potresu pobiti tudi vsi zdravniki, s čemer je bilo prebivalstvo še toliko huje prizadeto. Zadnji hud potres v Iranu je bil leta 1962, ko je na istem področju izgubilo življenje 13.000 ljudi. Najhujši potres tega stoletja je bil doslej v kitajski provinci Tangšan, kjer je 1. 1976 izgubilo življenje 700.000 ljudi. V Iranu je bilo v tem stoletju že 20.000 potresov, od teh 20 močnih, ki so skupaj zahtevali 60.000 smrtnih žrtev.
Z vidika političnega razvoja današnjega in bodočega ustroja argentinske družbe je dvoje dogodkov preteklega tedna dovolj važnih, da jih upoštevamo in proučimo. To sta odhod dosedanjega glavnega poveljnika mornarice iz aktivne vojaške službe, in pa napoved političnega načrta s strani predsednika države generala Videle.
Naj se človek strinja ali ne z delom sedanje vojaške vlade, priznati mora, da ima ta svojstvene oblike in pojave, ki so važne za bodoči razvoj, in ki bodo ostale vidne še potem, ko bo kolo časa že spremenilo položaj in bodo na vodilnih mestih morda stali že drugi ljudje. Dve leti in pol, doba kar traja vlada oboroženih sil, je dovolj, da je pečat, ki ga vlada vtisuje v življenje naroda, jasno viden, in bo ostal viden še v bodočih letih. In v tem svojstvenem pojavu jasno izstopa dvoje oseb, ki sta obe tesno povezani z dogodki marca 1976 in z dosedanjim razvojem. To sta bivši poveljnik vojske (in še sedanji predsednik države) general Videla, ter sedaj že bivši poveljnik mornarice, admiral Massera.
Dolgo se že piše po časopisih in se javno razpravlja o „političnem poklicu“ moža, ki je pred par dnevi zapustil krmilo argentinske vojne mornarice. Človek jasnih idej, jasne besede, ki ne dvomi niti kadar je treba priznati napake ali kritizirati delo vlade, katero sestavlja. To je dalo včasih videz nekoliko demagoških potez, ki so jih drugi kritizirali. Odločno je posegal v urejevanje razdejanega argentinskega življenja, in večkrat je bilo govora o različnih gledanjih na posamezne probleme.
Bilandžić ne bo izročen
Še predno je ustavno sodišče zavzelo stališče do pritožbe hrvaškega emigranta v Nemčiji Stjepana Bilandžića (o njegovem primeru smo že ponovno poročali), je nemška zvezna vlada v sredo 13. t. m. nepričakovano sklenila, da Bilandžića ne bo izročila jugoslovanskim oblastem. Sojen bo pred nemškim sodiščem. Utemeljitev zvezne vlade ni povsem jasna. Zato je več kot dvomljivo, da bi Jugoslavija izročila štiri nemške teroriste, ki jih ima v zaporu.
Admiral Massera je počasi pričel predstavljati človeka določene politične tendence. Govorijo o njem kot o predstavniku tkim. „skrajne sredine“, nov izraz ki se vedno bolj popularizira. In mnogi politični opazovalci smatrajo, da bo po zapustu vojaške funkcije aktivno posegal v politično življenje.
Zamenjava v mornarici se je izvedla v trenutku, ko se vedno bolj pogosto slišijo zahteve po obnovitvi politične dejavnosti. Sedaj je slično izjavo podal tudi nadškof iz Santa Fe, mons. Zazpe. In skoraj istočasno je predsednik, general Videla izjavil v Cordobi, da so dani pogoji, da vojaška vlada pripravi, objavi in pričenja izpe-ljavati politični načrt.
Kakšen naj bo ta politični načrt, zaenkrat ni znano. Napoveduje se postopno sodelovanje civilistov v vladi (kar je že stara stvar). Potrjujejo cilje, ki so bili izrečeni že ob samem nastopu vojaške vlade (da je treba pripraviti temelje za močno in stabilno demokracijo itd.); a resnično novega doslej ni nič. Bomo videli v prihodnjih tednih, če bo vlada malo bolj razjasnila to, doslej precej megleno zadevo.
Prav tako bo v prihodnjih tednih malo bolj jasno, kako se bo zaobrnil problem razmejitve južnih predelov med Argentino in Čilom. Nevarnost vojne je bila res velika, pa je, hvala Bogu, že nekoliko pojenjala. Preteklo sredo
13.	septembra sta argentinska in čilska Cerkev skupno izdali dokument, v katerem pozivata k miru in bratski rešitvi problema.
Ponovno smo te dni lahko slišali slične pozive, in omenjanje spomenika Kristusa Rešitelja, ki stoji vrh Andov, na meji med obema državama. Na tem spomeniku stoji zapisano, da naj se prej podro te gore, predno bi se prelila kri bratskih narodov.
A tudi sredi te kampanje pozivanja k miru in bratstvu je bilo lahko slišati glasove, da je treba problem rešiti na katerikoli način. Da je treba, ohraniti nedotaknjeno državno suverenost s pravom ali z orožjem. In kar je najhujše, ta gesla naj bi zlasti posredovali mladini, tudi v srednjih šolah. Da bi prevladala prava pamet, in bi strah vojne zbledel v deželah, ki tako krvavo potrebujejo miru in dela v mirnem okolju!
Portugalska vladna kriza
iaBBaaaBaaBaBBBBBaaaBaaaaaBaBBBBaaaaaBBBaBBaBaBaBBBaaBaaaaBBBaaaBBBaaBBaBBBaaaaBaaBBBBBflaBaBaaBBaaBBaaBaaaaBa:i*aaaBaaaaaaBBBaaBaBaBBBBaaaaBaBBaaBBaBBBBaBBaaBBBBBBBBaBaaaaBaaaaaasBBaa:*BaBaaBaaaBBaBBBaaBBaBBBaBBaaBaaaaai|Haa«aaci
Tine Debeljak	(72)
Med knjigami in revijami
STANKO JANEŽIČ: RAVNOVESJE
Stanko Janežič, štajerski rojak, se je pojavil kot pripovednik že v Domu in svetu tik pred drugo svetovno vojno z lepimi podobami iz vinogradniških krajev, s Spomini na otroška leta. Tedaj je bil bogoslovec v Ljubljani in kakor se spominjam, je pripravljal za prvo svojo knjižno izdajo prav te, s svežim prleškim koloritom pisane otroške zgodbice. Gotovo iz domotožja po svetu svoje mladosti, od katerega je bil tedaj ločen po okupacijskih razmerah. Potem je živel mnogo let v emigraciji predvsem v Rimu, kjer je študiral v Vzhodnem kolegiju kot duhovnik vzhodnega obreda. Kot tak je vidno sodeloval pri odlični reviji Kraljestvo božje. Pozneje je služboval v Trstu. Kakor je prej sodeloval predvsem v Zbornikih Svobodne Slovenije, je v Trstu vidno delal pri tamkajšnjih revijah in je bil nekaterim celo sourednik. Izdal je več knjig v emigraciji, kakor so Romar s kitaro, Moja podoba, Tihe stopinje... Nato se je vrnil v domovino, izdal še pesmi v prozi Iz oči v oči in postal tudi sourednik Nove Mladike v založbi celjske Mohorjeve družbe. Lani je izdal (1977) v Mariboru v samozaložbi lepo opremljeno pesniško zbirko
(opremil Peter Vernik) Ravnovesje, ki smo jo dobili zdaj v roke. Obsega 35 pesmi na 90 straneh.
Ne vem, zakaj sem imel vedno vtis, da bi bil Janežič boljši pripovednik kot pesnik; mogoče prav zaradi prvega vtisa, ki ga je napravil name, ko sem bral njegove prozne začetke iz otroških doživljajev v domačem prostoru in med domačimi obredi. Pa se je vendar uveljavil predvsem kot pesnik begunske čustvenosti in svečeniške refleksije. Res, kot „romar s kitaro“, ki pa doživetje večkrat v resnici spremeni bolj v prozaično izpoved kot pa v pesniško skrivnostno besedo. Iz teh emigracijskih pesniških zbirk, ki jih poznam, me je najbolj prijela zbirka proze Moja podoba, ki je zares zbirka — pesmi v prozi. Z njo se je poslavljal od Rima in vsega, kar je z njim v zvezi. (Ob tej priložnosti se mi ponuja misel: ali bi ne bila lepa snov za kakšnega v Rimu bivajočega bogoslovca Slovenika obdelati nalogo: Rimska poezija v delih slovenskih pesnikov-duhovnikov, kjer bi bila razbrana in po karakteristiki in literarni vrednoti ocenjena rimska poezija A. Ušeničnika, M. Opeka, S. Sar-denka... pa R. Vodeba, V. Kosa, S.
Janežiča in še koga!)
Ko sem zdaj prejel to novo pesniško zbirko, ki mi jo je poslal prijatelj s prošnjo za oceno, sem po prečitanju kar obstal: Kakšen napredek! Ta zbirka je v resnici zrelo delo njegovega svojskega umetniškega izraza: njegove refleksije, njegove srčne čustvenosti, pa tudi njegove najboljše realistične kmečke opisnosti. Je to pesniška beležnica ravnovesja med mislijo in čustvom, pa med atomsko internacionalnostjo in povezanostjo na dom, med vojno in mirom, med srcem (erotiko) in odpovedjo, med kmečkim realizmom ter posmrtno duhovnostjo. Med preteklostjo, sodobnostjo in prihodnostjo.
Zbirka je namreč razdeljena v pet delov. Prvi del — Samotni klic — vsebuje njegove meditacije, refleksije iz svoje samote. Med temi je npr. taka pesem o Ponikalnici: „Ni me / nisem. — Bil sem / in me ne bo. — Bom / in me ne bo. — Večna J ponikalnica.“ Morda najlepša pesem je njegovo doživljanje Gozda pred zimo, v kateri so verzi z Gregorčičevsko pesniško — ne teološko — poanto iz človeka nikar: „Zaril se bom J v to prhko / postelji-šče, / gnil / vso zimo / pod toplino / snežnih / krp J in morda / na spro-tiletje J tik ob brezi / bo priklila / nova zvrst J pokončnika / samotilega klicarja / jutra, / gnezdišč / in svetle / zelenine.“ Drugi ciklus — Daljni odmevi — opeva motive s spominom na
daljno ljubezen, ki kljub temu, da „nikdar / se ne bova / srečala / v krogu /“ — vendar le očiščujoče vpliva nanj na vse življenje: „Jaz sem temna / ti si svetal. / Noč sem / in ti si dan. — / Presij me / s svojo svetlobo / — da bova jutro ./ in praznik življenja.“ In konec naslednje pesmi: „Vse poti / se stekajo / na Goro / večnosti. / Tam / se bova srečala.“ — Tretji ciklus — Skupna iskanja — so pesniško dojemanje sedanje svetovne konstelacije iskanj o skrivnosti bivanja nasploh, problema vojne ((Pesem sodobnosti, Nočemo vojne), pa Molitve kozmonavtov, ki jim odkritje planetov potrjuje vero v Boga. Ciklus dozveni nekako v prozaično izraženi program: „Nam / gre / za človeka.“
Najboljši pa je ciklus Kmečka mladost. Tu se strinjam s kritikom Francetom Vodnikom, ki je v priporočilni oceni na ovitku napisal, da „že ta sam ciklus opravičuje izid zbirke.“ Tu vidim sintezo njegove prleške proze s poezijo v močnem domačnostnem realizmu. V teh pesmih poezija prehaja v prozo, toda kot opisna proza vendarle vpliva na nas kot sodobna pesem, kakor koli bi tudi kdo ne videl v njej estetskega oblikovanja stvarnosti. Npr. pesem Kmečki dvor: „Kmečki dvor. / Z gnojem na sredini. / Konjska štala / kravja štala / svinjski hlevi. / Skedenj. / Parme s slamo / in drvarnica. / Pa koruznjak / ves sam f ozek, dolg,
visok. / Jutranji kriki / toplina dneva / s kokodakanjem kokoši, / večerni srh / in nočni pasji lajež. — / Gosposki konji, ./ osrane krave, / pogosto mukanje, / smrdeče svinje / vreščanje gu-dekov. — / Najrajši sem imel / telička z liso / in lepotca-cuzeka.“ •— Nazoren naturalistični opis nekdanje kmečke realnosti. In pesmi je več: pesem o Veliki sobi, o Kuhinji, o Vožnji (tej zadnji je popolnoma odveč zadnji prozaični verz: „Nikdar / ne bom pozabil / kako / smo se vozili“, ki spominja na konec šolske naloge!), Pozimi, Sveti večer, pa Velika sobota, ki smo jo ponatisnili že v letošnji velikonočni številki v našem listu. Ta ciklus bo verjetno še dolgo ohranil svojo ceno kot literarni opis in folklorno pričevanje.
S ciklom — Tiho poslavljanje — izpoveduje vero v posmrtno neumrljivost. Na način Majcnove poezije iz cikla Zemlja, govori mrtvim: „Ko se bodo vode iztekle / si bomo podali roke. / Pogledali si bomo v oči / in se spominjali ognjev / daljnih neviht. / In bomo sedli / v naročje / neznanskih zarij J in kot dobri sosedje / zapeli pesem, / ki smo po njej hrepeneli J od prvega dne.“
Vsekakor je to najboljša Janežičeva pesniška zbirka, s katero je šele resnično dozorel in uspel dati z njo — po snovi in obliki — svojsko sestavino slovenski religiozni poeziji.
mtt>wacc g»
LJUBLJANA — Iz Codroipa pri Vidmu v Italiji sta se vrnila ljubljanska operna solista Anica Pusar in Prane Javornik z izjemnim uspehom. Na tretjem mednarodnem tekmovanju mladih opernih solistov, kjer je bil predsednik žirije slavni tenorist Mario del Monaco, je sopranitska Pusarjeva prejela drugo nagrado, tretjo pa basist Franc Javornik. Tekmovanje prireja mednarodni center za študij Vivaldije-ve glasbe v Vidmu, ki podeli dve prvi, dve drugi in dve tretji nagradi. Med 70 tekmovalci so poleg omenjenih nastopili še Vladka Orsanič, Marjanca Križman, Milena Morača in Cynthya Hennsell-Bakič.
KOPER — Mešani pevski zbor „O-bala“ je pripravil poseben koncert s programom, s katerim bo nastopil na znanih mednarodnih zborovskih tekmovanjih v Gorici in v Arezzu. Zbor je zapel skladbe Scarlatija, Alenua, Venose, Schuberta, Poulenca, Comiscioli-ja in Pezze, ki so na teh tekmovanjih obezne.
LJUBLJANA — Zob časa je hudo nagrizel betonske figure, ki jih je izdelal okoli leta 1928 kipar Lojze Dolinar in ki predstavljajo simbole gospodarskih dejavnosti. Kipi stoje na stavbi na Miklošičevi 28, kjer je bila svoj čas Delavska zbornica, sedaj pa domuje v njej „Delavska univerza“ in Kinoteka. Figure je skupina akademskih kiparjev dobro restavrirala v 16 dneh, „predico“ pa so morali popolnoma novo narediti, vendar tako, kot je bila nekoč.
LJUBLJANA — Sl. septembrom je potekel enoletni rok, ki ga je dal proizvajalcem zakon o standardizaciji. Po tem zakonu mora namreč vsak izdelek izpolniti razne pogoje, da more sploh v prodajo: Za trajnejše industrijske izdelke zahteva zakon določitev „življenjske“ dobe, obvezno zajamče-nost nadomestnih delov in seznam pooblaščenih servisov, vse listine pa morajo biti pisane v slovenskem jeziku. Za uvožene izdelke mora vse te zahteve zakona o standarizaciji izpolniti uvoznik. številni pregledniki bodo po 1. septembru začeli s kontrolo, kako so se proizvajalci pripravili v tem enoletnem roku ne določbe novega zakona.
SLOVENSKA BISTRICA — Občinska konferenca Zveze komunistov je u-gotovila, da je v vodstvu sindikatov v posameznih podjetjih v 70 odborih le 82 komunistov. No, najbrž ji ne bo težko v odbore spraviti „ustrezno“ število komunistov.
LJUBLJANA — V Zagrebu se je
3.	septembra začel mednarodni slavistični kongres, 7. septembra pa je bilo v Ljubljani plenarno zasedanje Mednarodnega slavističnega odbora. Sprva so nameravali, da bi prvi del kongresa bil v Zagrebu, drugi pa v Ljubljani. Kasneje so delitev zaradi raznih ovir opustili. V Ljubljani je na zasedanju
govoril Tolstojev pravnuk N. I. Tolstoj o problemih rekonstrukcije stare slovanske duhovne kulture, Tine Logar o slovenski dialektični meta tonimi ji, H. Kuna o jeziku mohamedanske ljudske poezije v odnosu do standardnega jezika in Boris Paternu je seveda moral govoriti o „poetiki narodnoosvobodilnega pesništva“.
KRANJSKA GORA — Cesto od Podkorena do meje pri Ratečah popravljajo. Da pa ne bi trpel promet, so asfaltirali traso nekdanje železniške proge.
VRHNIKA — Iz cerkve Sv. Trojice na hribčku nad Vrhniko je tat odnesel
28.	avgusta tri slike iz druge polovice
17.	stoletja. Cerkev samo so po Valvazorju zgradili leta 1620, umetnine pa so bile kot kulturno zgodovinski spomeniki pod zaščito Zavoda za spomeniško varstvo. Tat je strokovno snel slike iz okvirov: oljno sliko Sv. Trojice z Marijinim kronanjem, delo Ludvika Schwin-da ; sliko Antona Padovanskega, delo V. Metzigerja, sliko Sv. Družine, razen tega pa je ukradel tudi pozlačen kelih.
LJUBLJANA — V petih slovenskih tovarnah iverk so zadnje dni avgusta morali ustaviti produkcijo, ker niso imeli sečninskega lepila, ki ga izdeluje INA v Lendavi. Ta ga pa ni mogla izdelovati, ker ni dobila iz vzhodnoevropskih držav potrebne surovine za izdelavo lepila.
SENOVO — Rudnik črnega premoga, ki ima 450 zaposlenih, ni izpolnil produkcijskega načrta, vendar ni imel izgube, ker so prodali več drobnih vrst premoga, ki imajo ugodnejšo ceno. Ugotovili so, da je eden razlogov za slabo produkcijo tudi visoka odsotnost od dela, ki znaša kar 24 odstotkov.
KOSTANJEVICA — Na letošnji
18.	„Formi vivi“ v Kostanjevici je sodelovalo pet kiparjev iz ZDA, Japonske, Italije in Jugoslavije; konec avgusta so nove umetnine predstavili občinstvu.
UMRLI SO OD 23. 8. do 30. 8. 1978:
LJUBLJANA —■ Friderik Bertoncelj; Lojze Komel; Marija Klun r. Hafner; Martina Verbole r. Brežan; Ivan Mihelčič; Slavka Tovornik; Franci Kastelic, livar; Egidij Medvešček; Frančiška Skalja, 92; Alojz Dražumerič; Janko Cvetko, up., 80; Jakob Hladnik, up. okr. kmet. referent, 93; Darinka Bukovec r. Zalaznik, 87; Pavla Prezelj r. Pipan; Ignac Gruber, up. friz. mojster; Maks Škerl, up.; dr. Josip Mal, zgodovinar, up. ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani, 94; Natalija Križaj r. Batistič; Ignac Gruber, up.; Valentin Vrhovec; Jože Repar, up., 85.
RAZNI KRAJI — Amalija Živko, up. p. upravn., Vinica; Irma Moljk r. Franszky, 84, Črnomelj; Vida Dobovi-šek r. Likar, Celje; Tone Tič, Horjul; Feliks Janežič, Makovec; Terezija Čebular r. Fajdiga, 98, Breg ob Temenici; Anton Kastelic, Zagradec; Ivana Beroš r. Lovko, Begunje pri Cerknici; Franc Skok, 84, Kamnik; Miha Bokalič, up. kov. mojster, 77, Dolsko; Marija Pogačnik r. Tomazin, 67, Kranj; Slavko
SLOVENCI v
Osebne novice
Rojstvo: V ponedeljek 18. septembra se je v družini Janeza Teraša in ge. Monike roj. Fink rodil sinček prvorojenec. Čestitamo!
Krst: V farni cerkvi Srca Jezusovega v Lujanu je bila krščena Veronika Elizabeta Peternelj, hčerka Miha in ge. dr. Marjane roj. Kužnik. Čestitamo!
BUENOS AIRES
NOVA MAŠA V SLOVENSKI VASI
V nedeljo 10. septembra je v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi daroval novo mašo g. Andrej Stanovnik. V mašnika je bil posvečen v soboto 2. t. m. v cerkvi Nuestra Senora de Pomperà- Posvetil ga je čilski škof Sixto Parzmger.
G. Andrej Stanovnik se je rodil v Slov. vasi decembra 1949 in je dokon-caLosnovl10 ,š°lo v Baragovem misijo-nišču, srednjo šolo pa v kapucinskem zavodu v Villa Elisa. V jezuitskem Co-legio Màximo je postal profesor filozofije in posvetil še štiri leta študiju teologije. V Čilu je bil leto in pol v noviciatu, kjer je bil tudi posvečen.
Slovenska cerkev Marije Kraljice je komaj mogla sprejeti vse vernike, prijatelje in znance, ki so se zbrali pred cerkvijo in na dvoriču farnega kolegija za slovesnost in se v sprevodu bližali cerkvi. Svetišče je bilo praznično okrašeno in je sprejelo slovesen sprevod, ki ga je vodil posvečenec. Spremljali so ga somaševalci gg. Anton Orehar, Janez Petek, Franc Sodja, Franc Urbanija, Jože Bokalič in kapucinski provincial, sorodniki, otroci v narodnih nošah, svatje in ministrantje.
G, Andrej Stanovnik je sprejel no-vomašniški križ iz rok svoje sestre Ma-yrije. Med sveto mašo je bilo na prošnjo novomašnika predvsem ljudsko petje; pel je tudi dekliški zbor „Zarja“ skupaj z otroškim zborom in sicer Tomčevo mašo pod vodstvom ge. Zdenke Jan.
Slavnostni govor je imel g. Fr. Sodja CM. Njegova mogočna, jasna in pogumna beseda je odprla srca za Frančiškovo pričevanje ljubezni, uboštva in miru. Novomašniku je želel predvsem ta duh pripravljenosti in oznanjevanja Kristusovega kraljestva. Pri darovanju so starši novomašnika prinesli k oltarju obredno posodje, hostije in vino.
Po mai so verniki pristopili k oltarju in poljubili novomašni križ; prav tako je vsak dobil podobico v spomin. Za geslo si je novomašnik izbral besedo iz mašne liturgije: Molite, bratje, da bo moja daritev prijetna Bogu, Očetu vsemogočnemu !
Po obredih je novomašnik z gosti prisedel k mizi k novomašnemu obedu, ki je bil pripravljen v cerkveni dvorani. Med slavnostnim obedom je najprej spregovoril novomašni pridigar, g. Franc Sodja, ki je znova poudaril Frančiškovo nenavezanost na zemeljske stvari, kar je zaželel tudi novomašniku. Obenem je čestital g. Andreju, da si je izbral Frančiška za zgled in mu sledi na poti življenja. Prav tako je čestital tudi staršema, ki sta dala novega duhovnika.
Za njim je spregovoril msgr. Anton Orehar, ki je poudaril, kako mora biti duhovnik v vsakem trenutku nosilec to-
j
Beravs, Blejska Dobrava; Izidor Kosmač, up. žel., Godešič; Marija Dobnikar, Dravlje-Lj.; Ciril Čufar, up. uč., Kranj; Marija Učakar r. Avsenak, Senovo; Jakob Božič, posestnik, Trbovlje; Marija Baudek r. Kladva, bivša učiteljica; Marija Kimovec r. Pipan, 85, Hraše; Neža Potočnik r. Križnar, Jau-hova mama, Škofja Loka; Tončka Kumer, Kajbetova mama, Zminec; Milan Perko, Maribor.
ARGENTINI
lažbe in božje milosti vsem, ki se mu približajo. Novomašniku je zaželel v prvi vrsti vztrajnost.
V imenu fare Marije Kraljice pa j'-' spregovoril g. Janez Petek, ki je v svojem govoru rekel, da je g. novomašnik s svojim korakom obogatil Cerkev z novim duhovnikom, kapucinski red pa z novim članom po skoraj desetih letih, ko ta red v Argentini rii imel poklicev. Zahvalil se je tudi družini za vso pomoč, ki jo nudijo v cerkvenem živi jenu fare.
Takoj nato je prevzel besedo novo-mašnikov sobrat, ki je govoril o veselju vseh sobratov kapucinskega reda in predvsem njega osebno, ko vidi, da je g. novomašnik prišel do svojega cilja.
Za njim so spregovorili še' predsednik Društva Slovenska Vas ter zastopnika cerkljanske in žirovske fare, od koder sta novomašnikova starša doma in mu čestitali ob vstopu v novo življenje.
Vseskozi je vladala med pričujočimi zeR prijateljska družba ter veselo razpoloženje. Slavnostno kosilo se je končalo s petimi litanijami Matere Božje in blagoslovom, ki ga je podelil g. novomašnik.
Moremo reči, da je bil to resnično praznik vse Slovenske vasi, vse slovenske skupnosti in Cerkve na sploh. Bogu hvala za to, da se je zopet ozrl na slovensko skupnost in iz nje sebi izbral služabnika. Obenem iskrene čestitke g. novomašniku. Molimo, da bi bila njegova služba resnično Bogu všeč.
—j. —k.
VIII. MLADINSKI DAN V SLOMŠKOVEM DOMU
V^ nedeljo 27. avgusta je bilo v Slomškovem domu mladinsko srečanje.
Zbrali smo se zjutraj pri mladinski sv. maši, ki jo je daroval g. Jože šker-bec. Sv. maša je bila darovana za pokojnega Janeza Jakoša. Sledilo je na vrtu Doma dviganje zastav ob zvokih slovenske in argentinske himne.
Takoj so se začele odigravati prve odbojkarske tekme, ki so se nadaljevale popoldne. Igre so se končale s sledečimi^ rezultati: SDO, Ramos Mejia — Lands: 2-1; San Martin — Carapachay: 2-1; Morón — San Justo: 2-0; San Martin — Morón: 2-1 ter San Martin — Ramos Mejia: 2-1.
V fantovski skupini so bili pa: Ramos Mejia — San Martin: 2-0; Carapachay — Morón: 2-0; San Justo — Lands: 2-0; San Justo — Carapachay: 2-0; ter Ramos Mejia — San Justo: 2-1.
Ob napovedani uri se je pričel pri polni dvorani kulturni program. Vodil ga je mladinski referent g. Tone Selan. Najprej je pozdravila navzoče predsednica dekliške organizacije gdč. Saša Zupan, nato pa predsednik centralnega odbora Jože Korošec.
Takoj zatem nam je kvintet piščal, ki ga sestavljajo: prof. Mirjam Klemenc in gdč. Marjeta in Lenčka Štefe ter Polonca in Marinka Pintar, podal tri zelo lepe pesmi. Tudi mladi harmo-nikaš Pavel Brula nam je pokazal, kaj zna in je prijetno zaigral dve pesmi. Dekleta Doma (gdčne. Tonči Koželnik, Klavdija Malovrh, Marinka Pintar, Alenka Smole, Andreja in Mirjam šeme, Andreja Škerlj in šaša Zupan) so sproščeno podale ritmično vajo pod vodstvom g. Janeza Bitenca. Mladenke so tudi pripomogle k temu lepemu kulturnemu programu s tremi zelo kvalitetno podanimi pesmimi. Kulturni program se je končal z razdelitvijo pokalov.
Proti večeru pa je pričel ples ob spremljavi orkestra Triglav, ki je s svojimi veselimi zvoki zaključil ta praznični dan. •—-
F. Š.
Brali smo:
NALOGE JUGOSLOVANSKIH KONZULOV
Avstrijski list Vorarlberger Nach-richten, Bludenz-iBregenz je dne 23. ju. nija t. 1. objavil pod naslovom „Neza-željena jugoslovanska dejavnost v Avstriji“ sledeči članek:
„Jugoslovanski šolarji, opremljeni s kapami z rdečo zvezdo in rdečimi rutami okrog vratu, v ganljivi slovesnosti prisegajo na partijski program. Tako vstopajo kot „pionirji“ v vrste jugoslovanske komunistične mladine.
Ali je bila ta slovesnost v Beogradu ali Zagrebu ? Ne, ampak 25. junija 1977 na stadionu sv. Jakoba v Bazlu. Takšna slovesnost naj bi se vršila 21. maja 1Ó78 tudi na Predarlskem; organiziralo naj bi jo Jugoslovansko kulturno in športno društvo. Za te načrte so pa po nekem predhodnem razgovoru funkcionarjev konec marca v neki gostilni v Götzigu zvedele predarlske oblasti in t.o slavnost na čast rojstnemu dnevu partijskega šefa Tita preprečile.
V Švici so v tisku vedno bolj pogoste pritožbe nad komunističnimi dejavnostmi Jugoslovanov. Posebno aktivni so tam razni jugoslovanski klubi, ki so večidel podrejeni naravnost konzulatom in — kakor je čuti — držijo jugoslovanske rojake na partijski liniji in jih nadzorujejo.
Posebno vlogo igrajo v Švici jugoslovanske dopolnilne šole. Nič drugače se zadnji čas ne dogaja na Predarlskem, kjer se po uradnih ugotovitvah Jugoslovansko kulturno in športno društvo posebno močno zanima za jugoslovanske učitelje, ki poučujejo tu otroke zdomskih delavcev v materinščini. Pred kratkim so ti dobili brošuro neke beograjske založbe z naslovom Deset kongresov Zveze mladine Jugoslavije, mišljeno kot pripomoček za pripravo na (preprečeno) prisego mladih pionirjev.
V razgovorih s konzulatom in v okrožnicah učiteljem, ki so zaposleni na Predarlskem in se morajo ravnati po avstrijskih šolskih zakonih, je urad predarlske deželne vlade sedaj pojasnil, da so takšne dejavnosti v Avstriji nezabeljene. V okrožnici se med drugim glasi ,jPouk v materinščini je popolnoma podrejen avstrijskim šolskim predpisom. Učitelji so nastavljeni po pogodbi za uslužbence in jih plačuje republika Avstrija. Ne konzulat ne kakšen drug izvenšolski urad nima pravice dajati navodila. V avstrijskih šolah je prepovedana reklama za partijske politične cilje skupaj z agitacijo.“
Po uradnih poročilih Jugoslovansko kulturno in športno društvo, ki je zadnji čas zelo aktivno, nadzoruje predvsem jugoslovanske učitelje pa tudi druge na Predarlskem živeče Jugoslovane.
Očitno je to po pojmovanju Beo-
grada povsem zakonito. Pri nekem razgovoru v našem uredništvu je 1973 jugoslovanski podkonzul na naše začudenje popolnoma odkrito priznal, da je zato tu, da nadzira vedenje svojih rojakov in o tem poroča v Beograd“ (iPodčrtalo ur. Sv. Sl.).
POLOŽAJ KATOLIŠKE CERKVE V JUGOSLAVIJI
Pod tem naslovom je tržaška revija Mladika v letošnji številki 6-7 objavila v zaglavju „Pisma“ na strani 114 sledeče zanimivo pismo:
Na uho sta mi zazvonila dva zvonova s popolnoma drugačnim sporočilom.
En glas je prišel iz Dortmunda v Zahodni Nemčiji, kjer je v sklopu „jugoslovanskega tedna“ 14. junija t. 1. nastopil kot predavatelj tudi mariborski pomožni škof Vekoslav Grmič.
S tiste strani sem zvedel, da je
škof Grmič.......med drugim zavrnil
trditve, da Cerkev v Jugoslaviji ni svobodna, ter s podatki podkrepil svoje stališče, da položaj Cerkve pri nas ni v ničemer slabši kot v družbah, kjer cerkvene oblasti razpolagajo z velikanskimi sredstvi.. .“
Drugo sporočilo pa je prišlo iz Zagreba, kjer je nadškof Franjo Kuharič nedavno takole izjavil švedski televiziji: „. . .Dejstvo je, da se socialistična družba gradi na marksizmu... Bistveni ele-
ment v tej ideologiji je ateizem... Materialistični pogled na svet zanika vero kot tako. To je v socialistični družbi javni svetovni nazor s pravico javnosti. Od osnovne šole vse do univerze je marksizem uradna znanost, uradni svetovni nazor. Cerkev je potisnjena s tega področja, Cerkev ne more nastopiti na področju vzgoje... Ko marksizem postane ideološki nazor države, omejuje možnosti Cerkve... Ne dovoljuje se v zadostni meri zidanje cerkev in verskih objektov, po katerih čutijo verniki veliko potrebo.. . Naš tisk lahko ponujamo samo na cerkvenem prostoru, v javne kioske ne moremo priti... Z radia in televizije smo popolnoma izključeni, v teh sredstvih ne moremo dobiti niti ene minute programa... “
Kot vidite, ta dva zvonova zvonita precej različno.
Ali se ne bi lahko jugoslovanski škofje malo pomenili med sabo, da ne bi dajali v javnost tako 100% nasprotujočih si izjav? Saj vendar kristjanom resnica ni važna samo na področju verovanja, ampak tudi v življenju. Gornji izjavi pa si tako nasprotujeta, da očitno obe ne moreta biti resnični. Če ima prav škof Grmič, nima prav nadškof Kuharič. Če ima prav nadškof Kuharič, nima prav škof Grmič.
Od enega obeh škofov to vsekakor ni vzgled resnicoljubnosti.
Katoličan
Baragovo slavje v Trebnjem
OB ODKRITJU SPOMENIKA
Velika zavzetost za pospeševanje dela za beatifikacijo misijonarja škofa Friderika Baraga se je brez dvoma pokazala na slavju v Trebnjem na Dolenjskem. Tam so 20. avgusta na trgu pred cerkvijo odkrili njegov spomenik, ki ga je izdelal akademski kipar France Gorše. Odkritje spomenika je bilo združeno z velikim cerkvenim slavjem ob 110-letnici Baragove smrti.
Mnogi naši rojaki so te dni dobili pisma svojih sorodnikov, ki vsa navdušeno opisujejo mogočno slavje; pisma zaključujejo s stavkom: „Podrobnosti pa boste itak brali v „Družini“. Takole pa na kratko opisujejo slavje v enem izmed prejetih pisem: „...In še neke slovesnosti sva se udeležila z možem. Bila sva v Trebnjem pri odkritju spomenika Frideriku Baragi, šla sva oblečena v narodni noši. Bila ie to velika slovesnost, udeležili so se je vsi škofje: ljubljanski nadškof Pogačnik, koprski Jenko, Lenič, le mariborskega ni bilo. Potem pa še 60 duhovnikov, čez 100 narodnih noš in pelo je 300 pevcev. Maša in vse slovesnosti in govori so bili na prostem. Bil je čudovito lep sončen dan. Naša skupina se je pri spomeniku fotografirala skupaj s kiparjem Goršetom. Ljudi pa je bilo čez 5000. Da boste videli, kako izgleda kip Barage, vam pošiljam podobico. . .“
Mašo na prostem je koncelebriralo z nadškofom Pogačnikom 52 somaše-valcev, spremljalo jo je s petjem 350 pevcev 16 pevskih zborov z Dolenjske. Po končanj mašni daritvi so škofje odkrili Baragov spomenik, nato pa so bili slavnostni govori, v katerih so govorniki predstavljali Barago in njegov pomen za slovenski narod, za kulturo, socialno in versko rast med Indijanci v Ameriki in o njegovem pomenu v sedanjem času in v sedanjih razmerah. Med mašo je imel nagovor nadškof dr. Jože Pogačnik, po odkritju pa so govorili še pomožni škof dr. Stanko Lenič, koprski škof dr. Janez Jenko, msgr. Strelich, zastopnik škofa Schmitta iz Marquetta (ZDA), kanonik mariborske škofije Zdolšek, prelat dr. Lojze Šuštar, dr. Perko, dekan teološke fakultete in zastopnika iz zamejstva: dekan Kosmač s Tržaškega in Jože Kopernig s Koroške.
Slavje v Trebnjem je bilo tako veliko, da mimo njega ni moglo režimsko časopisje. Kako sedanje oblastnike boli množičnost (to je priljubljen režimski izraz), pa pokažejo z omalovaževanjem (nekaj stotin ljudi, kadar jih je 5 tisoč!) ter s podtikanjem.
Poročilce, ki ga je ljubljanskemu Delu posredovala uradna agencija TANJUG in bilo objavljeno 21. avgusta z naslovom „Obletnica smrti škofa Barage“ in s podnaslovom „Ob misijonarskem delu si je pridobil zasluge za kulturno rast Indijancev“, glasi:
„V Trebnjem na Dolenjskem je bila danes cerkvena proslava ob 110-letnici smrti slovenskega škofa misijonarja Friderika Barage. Na slovesnosti, ki se je je udeležilo nekaj sto vernikov in predstavnikov katoliške cerkve, je imel mašo nadškof dr. Jožef Pogačnik, priložnostni govor pa dr. Lojze Šuštar. Na trgu pred cerkvijo so škofu Baragi odkrili spomenik, delo kiparja Franca Goršeta.
Friderik Baraga, rojen leta 1797 v Mali vasi pri Trebnjem je odšel leta 1830 v Severno Ameriko na misijonsko delo med Indijanci. Njegovo versko delo je težko ocenjevati ločeno od ameriške kolonizatorske politike tistega časa, vendar si je Baraga pridobil zasluge za kulturno rast plemena Čipe-va, ker je napisal slovnico in druga dela o zgodovini, jeziku in običajih Indijancev.
Z današnjo slovesnostjo je želela slovenska katoliška cerkev med drugim pospešiti dolgoletni proces beatifikacije tega misijonarja, čigar ime je žal v novejši zgodovini pogosto zlorabljala belogardistična emigracija v svoji propagandi.“
To je vse poročilo o prireditvi na kateri je bilo nad pet tisoč ljudi, 350 pevcev, 16 pevskih zborov,- itd.
Zaključeno je Tanjugovo poročilo, objavljeno v Delu, s tem, da „belogardistična emigracija zlorablja njegovo ime v svoji propagandi.
Po tej pripombi Tanjuga ni izključeno, da bo v kakem uradnem poročilu komunistov v stiski in zadregi Baraga proglašen enostavno za belogardista.
PO ŠPORTNEM SVETU
iBORUT PETRIČ, mladi, še ne 17-letni Kranjčan je na svetovnem prvenstvu v plavanju v Zahodnem Berlinu osvojil srebrno medaljo na progi 1.500 m. Prvo mesto je zasedel Salnikov, SZ, v času 15:03,99, Petrič je bil drugi s 15:20,77, kar je nov slovenski in jugoslovanski rekord, tretji pa je bil Hac-kett (ZDA).
JUGOSLOVANSKA reprezentanca v vaterpolu je v finalnem tekmovanju za naslov svetovnega prvaka v Zahodnem Berlinu izgubila prvi dve tekmi: Z Italijo 6:5, z Madžarsko pa 5:3.
LJUBLJANSKA OLIMPIJA ni še nikdar tako slabo startala v prvi nogometni ligi: v prvih petih kolih ni pridobila niti točke, pač pa nabrala dokaj golov, 12, zabila pa je le tri.
V drugi ligi pa je po treh kolih na prvem mestu Maribor s tremi zmagami, velenjski Rudar je zmagal v 2 igrah, eno pa izgubil, ljubljanski Mercator je bil po treh kolih še brez točk in vse tri tekme je izgubil z 1:0.
NA 12. EVROPSKEM lahkoatletskem prvenstvu v Pragi je Stekič (Jug.) osvojil z 812 cm srebrno medaljo, zmagal je francoski predstavnik Jacques Rousseau, visoki črnec z otoka Martinique. Mariborčanka Lorencijeva, ki je samo tri tedne prej (18. avg.) osvojila naslov balkanske prvakinje v peteroboju, je bila to pot slabša in je s 4144 točkami zasedla 18. mesto.
MLADINSKA jugoslovanska košarkarska reprezentanca je v Španiji na evropskem prvenstvu osvojila tretje mesto. Prvo mesto so osvojili Sovjeti, ki so tako prekinili šestletno premoč jugoslovanskih reprezentanc. Jugoslavija bi sicer mogla osvojiti drugo mesto, pa so nekaj minut pred koncem igre s Španijo —• bili so v vodstvu z 11 koš; razlike — popustili in izgubili s košem razlike. Sicer je Aleš Pipan zadel koš v zadnji sekundi, pa je sodnik zadetek razveljavil zaradi Pipanovega prekrška, ki ga je menda, le on sam videl.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Učiteljska seja šolskega odseka ZS, bo v sredo 27. septembra ob 2'0. uri v Slovenski hiši.
Knjižnica ZS je odprta vsak dan, razen ob sobotah, od 16 do 20 ure.
Kardinala Koeniga je tudi novi papež Janez Pavel imenoval za vodjo papeškega tajništva za stik z nevernim svetom. Že pod Pavlom VI. je ta 73-letni učeni kardinal veljal za eno najmočnejših osebnosti v vodstvu Cerkve. Večkrat je bil poslan v delikatnih in skrivnostnih misijah v dežele onstran železne zavese, kadar je bilo treba iskati rešitev v obupnem položaju tamošnjih cerkva in vernikov pod vladami, ki so ne le materialistične, ampak imajo v svojih osnovnih smernicah načelo, da je vsako vero treba aktivno zatirati kot enega naj škodljivejših pojavov v boju za zmago materialističnega marksizma.
Časnikar Edwin Roth, dopisnik bue-nosaireškega dnevnika „Argentinisches Tageblatt“, je v Rimu imel zanimiv pogovor z dunajskim kardinalom, možem izredne inteligence, ki obvlada šest jezikov in je strokovnjak ne le v teoloških vprašanjih, ampak je do dobra doma v filozofiji, v antropologiji, v civilnem in cerkvenem pravu in ki je študiral temeljito tudi politične vede.
Poleg običajnih vprašanj, ki naj bi nasitile radovednost senzacij željnih bralcev: zakaj papeža več ne kronajo in kdo je to odločil; ali naj to pomeni, da se Cerkev odpoveduje vsaki politični akciji; kakšno je njeno stališče glede človekovih pravic; ali v vodstvu Cerkve kaj pomeni, da je sedanji papež rojen v proletarski, socijalistični družini; zakaj je bil novi papež proti pričakovanju hitro izvoljen; kaj je najtežje vprašanje, ki ga bo moral novi papež rešiti itd., se je dotaknil tudi za nas vse zanimivega vprašanja odnosa Cerkve do komunističnega sveta.
Časnikar je kardinala vprašal: Vi ste brez dvoma v tem vprašanju odio.
OBVESTILA
SOBOTA, 23. septembra:
Proslava šolskih otrok na čast škofu Antonu Martinu Slomšku ob 16. uri
v Slovenski hiši.
Dr. Miha Stariha: Človek iz epruvete — predavanje in razgovor, za starše. Na Pristavi, ob 20. uri.
Pouk slov. srednješolskega tečaja Rav. Marka Bajuka v Slovenski hiši ob 16 uri.
SKA — Dr. Stane žužek: Sodobna znanost o kovinah (Prirodoslovno-znan-stveni odsek). Slov. hiša, ob 20. uri. Predavanje prof. dr. M. Komarja v
Slovenski hiši ob 16 v priredbi SKAS-a.
NEDELJA, 24. septembra:
Dr. A. Kukoviča, DJ: človek iz e-pruvete — predavanje in razgovor, za mladino in odrasle. Na Pristavi, ob 11. uri (po sv. maši).
Odbojkarska tekma C. A. Quilmes proti Repr. Zedinjena Slovenija, dekliška skupina, na igrišču ul. Guido y Paz, Quilmes, ob 17h.
V	Slovenskem domu v Carapachayu
skupno kosilo — asado.
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi bo 27. mladinski dan s celodnevnim programom.
SOBOTA, 30. septembra:
Narodnopolitično delo v emigraciji
— Miloš Stare: Poročilo o delu SLS v emigraciji; dr. Marko Kremžar: Nujnost političnega delovanja. Za tem debata. Ob 20 v Slomškovem domu.
NEDELJA, 1. oktobra:
Velika sanmartinska tombola.
Na Pristavi: 15-letnica slovenske službe božje in prva obletnica kronanja podobe Marije Pomagaj. Družinska nedelja. Kosilo.
Odbojkarska tekma Repr. Zedinjena
Slovenija proti Centro Cultural Italiano, dekliška skupina, na igrišču ul. Arieta 2.967, San Justo, ob lih.
SREDA, 4. oktobra:
Sestanek Zveze slov. mater in žena
ob 17. uri v Slovenski hiši. Predavala bo ga. lic. Tinka išušteršičeva: Higijena v družini.
SOBOTA, 7. oktobra:
Na Pristavi: 25-letnica šole dr. Fr. Prešerna — akademija in spevoigra Pomlad prihaja. Ob 18. uri.
čilna oseba v Vatikanu. Ali je Cerkev v svojih pogajanjih s komunističnimi vladami in s svojo politiko njim nasproti, dala preveč in za to premalo prejela ?
Kardinal je odgovoril, da so prav to premnogi očitali rajnemu papežu Pavlu. Sam je to vedel. Ob neki priliki mi je rekel: „Očitajo mi slabo politiko na-pram Vzhodu. Jaz sem kristjan. Drugi lahko izbirajo svoje politične koncepte, jaz pa moram ravnati, kakor uči „pridiga na gori“. Ni dovolj, da ljubim le svoje prijatelje, moram ljubiti tudi svoje sovražnike. To naročilo jaz vzamem dobesedno. Z zaupanjem se približam tudi komunistu, čeprav vem, da je velika nevarnost, da bo moje zaupanje zlorabil.“
Na časnikarjevo vprašanje, če more on, ki ve vso resnico o razmerah v komunističnih deželah povedati, kako je tam s Cerkvijo in vero sedaj, je kardinal odgovoril, da je treba le brati poročila ljudi, ki so tam živeli, pa se jim je posrečilo priti v svobodni svet. Ta poročila so zanesljiva. Vendar se v Rusiji že pojavlja neke vrste verski preporod, zlasti med izobraženci in mladimi, ki se znova vračajo k verskim izročilom in virom svojih prednikov. Kardinal je posebno poudaril brezobzirno postopanje čeških komunistov proti katoličanom. Povedal je za primero, da je na ustoličenje češkega kardinala Toma-šeka hotel poslati v Prago svojega pomožnega škofa, ker je bil sam zadržan. Šofer je dobil češki vizum, za pomožnega škofa pa je bil odklonjen, češ, da ga v Pragi ne poznajo...
V veliko zadoščenje nam je, da kardinal stoji na stališču, ki je tudi naše.
SDO
Slovenska vas
Te vabita na svoj
SFZ
27. MLADINSKI DAN
V NEDELJO, 24. SEPTEMBRA 1978
s celodnevnim programom
9.30
10.30
16.00
18.00
mladinska sv. maša pričetek športnega programa opoldne bo na razpolago kosilo kulturni program prosta zabava
terMarBaaBaaaacaaBBBiRaMaaaaaaaavaaMaaaaraaBaai
iBBBaBBBBBBBBaaBBBBBBBBaBBBBaBBaaBBeBBBaBBaBaBBaaaBBaaaeBBaaB
Kardinal Koenig in I» rez v e vn ost
Narodnopolitično delo v emigraciji
INFORMATIVNI IN DEBATNI VEČER
MILOŠ STARE, predsednik SLS: Delo SLS v emigraciji DR. M. KREMŽAR: Nujnost političnega delovanja
V SOBOTO, 30. SEPTEMBRA 1978 OB 20. URI
V SLOMŠKOVEM DOMU
Vabljeni vsi, ki se zanimajo za narodnopolitično delo, predvsem za delovanje in program SLS.
Pouk Srednješolskega tečaja rav. Marka Bajuka v Slovenski hiši ob 15 uri.
NEDELJA, 8. oktobra:
Obletnica Našega doma v San Justo. SOBOTA, 14. oktobra:
Odbojkarska tekma Repr. Zedinjena Slovenija proti C. A. Talleres, dekliška skupina, na igrišču Pivote in Manuel Castro, Remedios de Escalada, ob 17h.
NEDELJA, 22. oktobra:
Proslava Misijonske nedelje v Slovenski hiši.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RA UL CASCANTE
Escribano Publico
Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2
T. E. 35-8827
«aicraMitssmsMii

SOBOTA, 28. oktobra:
Manifestacijsko zborovanje ob 60-letnici Narodnega praznika in dneva slovenske zastave v Slovenski hiši.
NEDELJA, 29. oktobra:
Pristavski dan s celodnevnim sporedom.
■ailfllllllllllBIBIIBIinfllBIIBIISIIBSIBlIBBBIBiaillll
Slovenska radijska oddaja je vsako nedeljo od 8 do 8,30 ure na radio Antdrtida.
VELIKA SANMARTINSKA TOMBOLA
BO V NEDELJO, 1. OKTOBRA OB 15.30 URI V PROSTORIH SLOVENSKEGA DOMA V SAN MARTINU
Bogati in vredni dobitki: športni šotor za 6 oseb, moderni sušilec, itd. Po tomboli večerja (tudi znani čevapčiči) in ljudska veselica, pri kateri
bo igral
“SLOVENSKI INSTRUMENTALNI ORKESTER”
Rojake v San Martinu obveščamo, da bodo dne 23. in 24. septembra zastopniki Doma pobirali dobitke po domovih. Kogar bi ne mogli obiskati, prosimo, da prinese dobitek v Dom.
Slovensko Državno Gibanje
vabi v nedeljo, 24. septembra ob 12. uri
K MAŠI ZA VSE POKOJNE ČLANE IN PRIJATELJE
V ZAVETIŠČE DR. GREGORIJA ROŽMANA — SAN JUSTO.
Po maši bo na voljo kosilo.
1. POJASNILO K RAZPISU
POSEBNIH, VEZANIH DELNIC PO $ 100.000.—
•	TE DELNICE LAHKO NA NOVO VPLAČATE ALI PA NANJE PRENESETE ŽE VLOŽENI DENAR V SDOGI. POLEG D OSE-' DANJIH ČLANOV SI JIH LAHKO NABAVIJO TUDI NOVI 'ČLANI.
•	TISTI, KI SI BODO NABAVILI TE POSEBNE, VEZANE DELNICE, PRED 31. OKTOBROM T. L., BODO IMELI UGODNOSTI? DA BODO IMELI PRAVICO DO POSMRTNINSKE PODPORE V VIŠINI $ 300.000— ŽE OD 1. JANUARJA 1979, ZA VSE ONE, KI PA BODO TE DELNICE KUPILI PO 31. OKTOBRU T. L. PA BO ZA POSMTNINSKO PODPORO VELJALA ČAKALNA DOBA ŠESTIH MESECEV.
PREBERITE! PREMISLITE! POMNITE: V SLOGI JE MOČ!
gD PUERTAS PLEGABLES
InteRmó<±iléf
desde S22.5p.-Ti2	'
en maderas, vitraux,-. laminadas plasticosy,-' telas vinilicas
Fa brica. Ventas y Envios Interior:
Rio de Janeiro 677 Cap. Fed. 812-7490 y 2069	' V
Sucursales:
Capital: Av. JuanB. Justo 3976 San Miguel:
Av. León Gallardo. 383;
INTERMODULO
opozarja posebej Slovence na
svoje izdelke
ESL0VENIA LIBRE
Editor y director: Miloš Stare Redaction y Administration: Ramón L. Falcon 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavle Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo j Argentino s Central (B) 1 i	FRANQUEO PAGADO Concesión N" 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 S824
Registro Nacional de la Propledad Intelectual No. 1.419.886	
Naročnina Svob. Slovenije za L 1978:
za Argentino: $ 8.500.— (850.000), pri pošiljanju po pošti $ 9.500.— (950.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 25 USA dol.; obmejne države Argentine 20 USA dol.; Avstralija 31 USA dol.; Evropa 28 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanja z navadno pošto 19 dol. Talleres Gràfico3 Vilko S.R.L., E a ta do* Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. 33-7213.
^ ^ n	KREDITNA ZADRUGA
tf J ••SLOGA" * o. z.
4 IWL A BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA T. E. 658 - 6574
URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE.
Prosimo, ne odlašajte s poravnavo naročnine!
ŠOLSKI ODSEK ZS vabi
šolske otroke, starše in ostale na
Proslavo v čast škofu Antonu M. Slomšku
očetu slovenske šole
ki bo v soboto, 23. septembra v Slovenski hiši v Buenos Airesu.
O ob 16. uri: sv. maša za naše rajne in žive učitelje
•	po maši: beseda o Slomšku
•	nato pa: pravljična igra
Sneguljčica in 7 palčkov
Igrali bodo šolski otroci iz Cara-pachaya v režiji Tineta Kovačiča.
Vstopnina: za enega otroka: $ 300,—; za dva ali več iz družine: $ 500/—; za odrasle:
$ 500,—.
Prof. dr. JUAN JESUS RLASNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje Capital Federal Tel. 393-2413
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 628-4188.
OSREDNJA HIŠA: EOMAS DE ZAMORA
Av. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291 (med Boedo in S&enz)
Vse za dom
Pohištvo
PODRUŽNICE:
EZEIZA
Rota 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197
C. SPEGAZZINI
Av. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO
Almafuerte 3230 (eno kvadro od občine)
LOMAS DE ZAMORA \
Hipólito Yrigoyen in Laprida ;
■
A >/-.£■! v»,- . v 7r	I
Dekoracije
—ra