izbir i svoje snovi izobraževalni strukturi celotne šolske vzgoje. Zelo bi b i lo koristno, če bi kdo ana l i - z i ra l , katera učna snov se pri starem in novem učnem načrtu pokriva z učno snovjo kakega drugega predmeta na isti šol i , kaj pa bi lahko razširi l i na področju, kjer je pri ostalih predmetih praznina. Če bi na primer ugotov i l i , da druge stroke ne izobrazijo dovolj d i jaka, da bi znal c i ta t i topograf- ske karte, sinoptične karte, da bi razumel smisel agrarnih reform v nerazvit ih deželah (da imenujem le nekaj primerov), potem bi geografi lahko na tem področju razširi l i snov, drugod pa jo po istem načelu zož i l i . Da pa bi opustili osnove svoje stroke geografi je, ki je veda o prostorskih enotah, ter poučevali razne procese same na sebi, k temu nas ne more s i l i t i n ihče, saj to lahko uspešneje opra- v i jo drugi. Ta poziv k širši diskusiji o geografi j i v šoli , ki je potrebna posebno zdaj ob pripravah za novo re- formo srednjih šol, utemeljujem tudi z dejstvom, da je naša stroka stvar nas vseh in da bomo čut i l i vsi posledice, če jo diskreditiramo v šoli. Potrebno bi b i lo pridobit i večje število l judi za sodelova- nje pri načrtovanju izboljšanja, ne pa zamenjavati geografsko učno snov. Več bi b i lo treba narediti za strokovni dvig predavateljev geograf i je, kar po mojem še najprej privede do posodobljenja pouka. Jakob Medved UDK 371.3. : 91 M E T O D I K E I N M E T O D S K I P R I R O Č N I K I Z A P O U K G E O G R A F I J E (Objavl jeni v Jugoslaviji v zadnjih letih) (Referat na "Simpoziju o učbenikih in drugi geografski l i teraturi pri pouku", ki je bi l v Zagrebu od 25. 9. 1974) UVOD Organizatorj i simpozija so me povabi l i , naj pripravim referat o metodikah in metodičnih pr iročnikih, ki so b i l i objavl jeni pri nas v zadnjih let ih. Ko sem se lot i l dela, sem si najprej zastavil vprašanje: kakšen namen ima moj referat: A l i naj v njem prikažem čim popolnejši seznam vseh metodik in meto- dičnih priročnikov, ki so b i l i izdani v zadnjih let ih v posameznih republikah, orišem njihovo osnov- no vsebino in j ih mogoče med seboj primerjam? A l i pa naj vzamem metodike in metodične priročnike kot vsebinsko izhodišče in skušam na osnovi le-teh primerjati naše učne poti pri pouku geografije in postavljene vzgojno-izobraževalne smotre geografije kot sestavni del vzgojno-izobraževalnih smotrov naše šole. Če je osnovni namen mojega referata prikazati čim natančnejši seznam vseh metodik in priročnikov, torej nekak bibliografski pregled s kratkimi sinopsisi, potem bi bi la vsebina za tako posvetovanje ver- jetno nekoliko skromna. Pri tem verjetno tudi ni mišljen zgodovinski prikaz razvoja metodike geogra- f i je v Jugoslavi j i , ki bi bi l vsekakor lahko zelo zanimiv in potreben, toda bi po svoji vsebini in ob- segu znatno presegal namen tega simpozija in bi zahteval tudi izredno dosti časa, ki ga pa žal nimam na razpolago. Verjetno je torej mišljeno, da vzamem metodike, ki so izšle v zadnjih le t ih , kot vsebinsko izhodišče in skušam prikazati poti našega geografskega izobraževanja. A l i naj obravnavam samo poti (metode) 10 in j ih podobno kot delajo strokovnjaki za promet, uvrščam v razne kategorije od navadne poljske po- t i , makadamskih cest, raznih vrst asfaltiranih cest, cest prvega, drugega in tret jega reda, avtomobil- skih cest i t d . ? A l i naj pri tem upoštevam tudi prometne predpise (načela), tako splošna, ki so obvez- na na vseh poteh, kot tudi specifična za posamezne vrste pot i? A l i naj obravmavam poti in predpise na splošno, a l i pa naj j ih obravnavam v določenem prostoru? Kako bi prišel do določenega kraja do določenega c i l ja (vzgojno-izobraževalnih smotrov)? Pri tem je pomembno tudi vprašanje, kakšno vse- bino bom spravljal po teh poteh: kamenje a l i občut l j ivo steklo? Kamenje lahko spravljam po razl ičnih cestah in z zelo razl ičnimi voz i l i . Za prevoz občutl j ivega stekla bom moral verjetno izbirat i boljše poti in verjetno tudi primernejše voz i lo , če hočem, da bom steklo pripel jal celo do določenega c i l j a . Sama logika zahteva, da ne morem . izbirat i , obravnavati in vrednotit i poti (učnih metod), prometnih predpisov (učnih načel) in prometnih sredstev (učnih pripomočkov), dokler mi ni jasno, kje in kakšno stavbo naj gradim (vzgojno-izobraževalni smotri) in kakšno gradivo (učno snov) potrebujem za to. Postopnost obravnave torej zahteva, da najprej spoznam c i l j in zgradbo, ki jo želimo gradit i (vzgoj- no-izobraževal ne smotre šole in vzgojno-izobraževalne smotre geografije kot učnega predmeta). Iz te- ga izhaja, kakšen material (učno snov) potrebujemo. Šele tedaj lahko izbiramo primerne poti (učne metode) in primerna prometna sredstva (učne pripomočke). Na sami poti pa moramo seveda upošte- vati prometne predpise (učna načela), da ne končamo v jarku neznanja. Osnovno izhodišče naše obravnave torej ne morejo b i t i poti (učne metode), temveč lahko izhajamo le iz zgradbe, ki jo želimo grad i t i , to je iz naših splošnih vzgojno-izobraževalnih smotrov v naši samoupravni socialistični družbi. Temu splošnemu smotru se podrejajo vsi dejavnik i . Ce želimo gradi- ti zgradbo po določenem načrtu, ni mogoče, da bi vanjo vgradi l i vse materialno gradivo, ki ga ima- mo na razpolago, a l i da bi jo gradi l i samo iz peska, temveč potrebujemo gradivo določenih vrst,do- ločene kol ič ine in določeno kakovost, kot zahteva projekt zgradbe. Ce hočemo zgradit i to zgradbo na določenem mestu, tudi ne moremo reč i : mi do tja poznamo samo take poti (metode) in taka prevoz- na sredstva, zato lahko t ja prevažamo samo tak material, ka j t i v tem primeru se bo gradnja ustavila a l i pa bomo zgradil i popolnoma nekaj drugega, kot smo načrtoval i . Ce hočemo gradnjo uspešno kon- ča t i , bomo morali popravljati a l i gradit i nove poti ter izboljševati a l i pa izdelovati nova prometna sredstva. Oris metodik in metodičnih priročnikov ter primerjava učnih poti pri pouku geografije in postavljenih vzgojno-izobraževalnih smotrov geografije kot učnega predmeta in kot sestavnega dela splošnih vzgoj- no-izobraževalnih smotrov šole zahteva, da si najprej ogledamo vzgojno-izobraževalne smotre našega predmeta in s tem v zvezi izbor snovi, s čimer se ukvarja didaktika geograf i je, in nato učne metode, učna sredstva in drugo, s čimer se ukvarja metodika geografi je. VZGOJNO- IZOBRAZEVALNI SMOTRI SOLE ijčne metode in učna sredstva so odvisna od vzgojno-izobraževalnih smotrov geografija kot učnega predmeta ter s tem povezanega izbora učne snovi. Splošni vzgojno-izobraževalni smotri šole kot celo- te niso enostaven seštevek smotrov posameznih predmetov, temveč so postavljeni od družbe. Sleherna družba v skladu s svojim družbeno-ekonomskim, tehničnim, kulturnim in socialnim razvojem določa svoje vzgojno-izobraževalne smotre, ki naj j ih šola uresničuje. Noben predmet ni v šoli sam sebi na- men, temveč je v šoli zato, da po svoje prispeva k uresničevanju vzgojno-izobraževalnih smotrov šo- le kot celote. Zaradi tega ne moremo pri posameznem predmetu postavljati vzgojno-izobraževalnih smotrov, ki bi izhajal i iz predmeta samega, npr. z žel jo po vzgoji mini geografov, temveč moramo vsak predmet znanstveno ovrednotiti z v id ika, kaj lahko ta predmet prispeva k uresničevanju naših splošnih vzgojno-izobraževalnih smotrov v naši samoupravni socialistični družbi. Jasno postavljeni vzgojno-izobraževalni smotri predmeta so lahko izhodišče za vse nadaljnje didaktično-metodično de- lo , kaj t i če nam ni jasen c i l j , kamor naj bi prispeli, tudi ne moremo izbirat i pot i . Kaj pravijo o vzgojno-izobraževalnih smotrih geografije kot učnega predmeta metodike geografije in metodični priročniki? 11 Vrsta metodik tega vprašanja sploh ne obravnava, temveč navaja vzgojno-izobraževalne smotre geo- graf i je , ki j i h predpisuje učni načrt v posameznih republikah, brez posebnega pojasnjevanja a l i raz- lage. Nekateri avtor j i posvečajo temu vprašanju precej pozornosti. Pri tem j ih večina izhaja iz geo- grafi je kot znanosti, ki naj je psihološko in pedagoško prilagojena razvojni stopnji otrok, in govore o tem, kakšne kval i tete lahko nudi geografija pri vzgoji mladega rodu. Nekateri so mnenja, da mo- ramo izhajat i iz naše družbene stvarnosti in da moramo mladino pr ipravl jat i za vključevanje v proce- se samoupravljanja. Toda od splošnih načel in splošnih misli nismo storil i koraka naprej k stvarni rea- l i zac i j i . Vse metodike, ne glede na različne nianse odnosa do vzgojno-izobraževalnih smotrov geo- graf i je , te smotre dejansko izvajajo iz geografije kot znanosti navajajo, kaj lahko ta predmet prispe- va k izobrazbi, da pa bo vzgojno neoporečen, dodamo še zahteve: pouk mora b i t i napreden, pouk mora b i t i idejno pravilen itd. Bistvo vprašanja je v tem, a l i je lahko izhodišče za postavljanje vzgojno-izobraževalnih smotrov pri pouku geografije GEOGRAFIJA a l i je izhodišče ČLOVEK. Z drugimi besedami, a l i je v ospredju tež- n ja, da mladino naučimo čimveč geografi je, a l i je v ospredju vzgojno-izobrazbena potreba človeka, živečega v 21. stoletju. Misl im, da o tem ne more b i t i dvoma. Geografi ja v šoli ni zaradi geogra- f i je same na sebi, temveč je zato, da pomaga pri uresničevanju splošnih vzgojno-izobraževalnih smo- trov naše šole, ti pa streme za tem, da vzgojimo vsestransko razgledanega, svobodnega člana naše samoupravne socialistične družbe. Svoboden in enakopraven član samoupravne družbe je lahko le t i - sti , ki se lahko svobodno odloča, to pa je mogoče le takrat, če stvari, o katerih odloča, tudi por- zna. Izhajati moramo torej iz potreb človeka v 21. stoletju. Ni in ne more b i t i naš smoter "pr iprav- l jat i l judi za ž i v l j en je " , kakor radi pogosto govorimo, temveč mora b i t i šola del ž iv l jenja samega, ki pripravlja človeka in ga usposablja za reševanje problemov, ki j ih bo prinesla prihodnost. Kateri so ti osnovni problemi, a l i so to problemi v zvezi s smiselnim gospodarjenjem v prostoru in ohranjeva- nju zdravega okol ja, a l i so to problemi v zvezi s pridobivanjem hrane, naraščanjem števila prebival- stva, prenaseljenosti i td. , je potrebno šele ugotovit i . Ob razmišljanju o tem vprašanju lahko ugotovimo, da naši vzgojno-izobraževalni smotri izhajajo iz geografije kot učnega predmeta, ne pa iz potreb človeka. Trudimo se, da bi mladino seznanili s šte- v i ln imi geografskimi informacijami in ga pr ipravi l i za vključevanje v proces samoupravljanja. Toda mladina že ž i v i , ž iv i v samoupravni družbi, zato je potrebno iz tega izhajati in jo usmerjati ter us- posabljati za reševanje nalog v bodočnosti. Naši vzgojno-izobraževalni smotri niso v skladu s celot- nim projektom zgradbe - splošnimi vzgojno-izobraževalnimi smotri šole kot celote - ler niso usmerje- ni v bodočnost, temveč v preteklost in sodobnost. Nobene stavbe pa ni mogoče gradit i tako, da bi dobavi tel j i lesa imeli svoj projekt, dobavi tel j i opeke drugega i t d . , temveč za eno zgradbo lahko ob- staja le en splošen projekt. Zaradi tega je nujno potrebno, da didaktika geografi je, izhajajoč iz splošnih vzgojno-izobraževalnih smotrov, ugotovi, kakšne so naloge geografije pri oblikovanju bodočih rodov. IZBOR UČNE SNOVI Kot je potreben za gradnjo določene zgradbe določen gradbeni material, tako je za dosego določenih vzgojno-izobražeyalnih smotrov potrebna določena učna snov. Pri tem si lahko zastavimo naslednja vprašanja: - A l i je izbor učne snovi tak, da zajema vso tisto snov, ki je nujna za razumevanje logičnega si- stema geografske znanosti in omogoča razvijanje geografskega mišljenja? - A l i je izbor snovi taky da zajema vso tisto snov, ki je potrebna za reševanje miselnih nalog, za razumevanje nadaljnje snovi tega predmeta v šoli , in a l i daje osnove za poznejše samoizobraževa- nje? - A l i izbor snovi posveča, posebno pozornost tistim geografskim spoznanjem, ki so nujno potrebna ob- čanu v naši samoupravni socialistični družbi, da bo lahko razumsko reševal in obvladoval nasprotja, ki se po j a vt j a | 0 V " 0 Ž | e m "TrTlTr še m življenjskem okol ju? 12 - A l i je koncept geografije kot učnega predmeta oblikovan na načelih marksizma kot znanstvenega in filozofskega sistema naše samoupravne socialistične družbe? Oglejmo si, kaj pravi jo o tem osrednjem vprašanju metodike za pouk geografi je. Po kakšnih načelih izbira jo, oziroma kakšna načela postavljajo za izbor gradiva. Na splošno lahko rečemo, da v metodi- kah nimamo nakazanih kakih izoblikovanih kr i ter i jev za izbor učne snovi. Navadno naše metodike to odloči lno vprašanje obidejo in smatrajo samo po sebi umevno, da posredujemo celotno geografsko snov prilagojeno razvojni stopnji. To je razvidno iz praktičnega navajanja snovi in iz redkih metodik, ki te kr i ter i je navajajo. Postavljajo zahtevo, da mora učna snov izhajat i iz prejšnjih geografskih spoznanj, da je potrebno dati učencem zaokroženo znanje iz vseh disciplin geografije v najosnovnejših potezah, da moramo pri izboru upoštevati razvojno stopnjo in izbrati tisto gradivo, ki ga učenci lahko razume- jo, ter da je potrebno dati prednost gradivu, ki ima praktično vrednost. Pri izboru učne snovi lahko ugotovimo naslednje skupne značilnosti: 1. Vse metodike pri izboru učne snovi izhajajo iz geografije in stoje na stališču, da je potrebno mla- dini nudit i vsa spoznanja, ki j ih lahko učenci na določeni razvojni stopnji osvoje. Pri tem je potrebno dati prednost gradivu, ki i ma praktično vrednost. Vse metodike geografije torej streme za tem, da v osnovni šoli vzgajamo minT,~v~šreclnji pa~midi geografe. Geografi ja je torej v šoli sama sebi namen. Pa ne samo to, di jak ne spoznava celostnega okol ja, temveč spoznava f iz ično- geografske, sočialnogeografske, regionalnogeografske, kartografske in občegeografske teme. 2. Jslobena metodika geografije pri k r i te r i j ih za izbor snovi ne upošteva in ne izhaja iz človeka, to je iz splošnoizobrazbenili pgtreb_ občana v naši samoupravni socialistični družbi. PrT~Tzt5o?0—"snovi sploh ne razmišljamo, kakšne so sedanje in bodoče splošnoizobrazbene potrebe občana, da bo znal kot samoupravijalec pravilno gospodariti in reševati vedno večje konf l ik te , ki nastajajo v ožjem a l i širšem okol ju. Z drugimi besedami, mi se pri izboru snovi sploh ne prilagajamo potrebam na- šega časa. Podobni smo tovarni, ki proizvaja blago, ne da bi poznala potrebe, zahteve in želje tržišča. N jen i izdelki bodo neprodani ostali v skladiščih, tovarna pa bo prišla v krizo in bo ver- jetno propadla. Podobno se dogaja tudi z geografi jo kot učnim predmetom. Nudimo vrsto faktov in dejstev, ki si j ih d i jak i na hitro zapomnijo in tudi hitro pozabi jo, nudimo preglede vseh geo- grafskih discipl in, ne nudimo pa osnovnih celostnihspoznanj o našem življenjskem okol ju, učimo geografske discipl ine, ne učimo pa geografi je. Podobni smo prej omenjeni tovarni nekurantnega b la- ga, ki ga potrošnik ne more uporabit i . Našo neživljenjskost kažejo družbene zahteve po uvedbi no- vega predmeta o okol ju. Torej novo vedo o okol ju, o tistem bistvenem predmetu geografskega pro- učevanja, ki ga po naših deklaracijah lahko obravnava samo geografija kot veda o prostoru, ki e- dina proučuje tako f iz ične kot družbene elemente in nj ihovo vlogo in pomen v ckol ju. A l i ni to največja družbena nezaupnica naši stroki? Kaj naj potem še ostane geograf i j i? Naštevanje de j - stev,faktorjev in prikaz strogega pregleda geografskih discipl in ter samohvalnice in zatrjevanje o naši družbeni pomembnosti. To nekurantno blago bomo lahko nekaj časa še ponujali in vsi l jeval i , toda družbeni razvoj bo šel svojo pot, razvil se bo nov predmet o okolju in prišel bo čas, ko bo naše blago ostalo v skladišču, to je , da bodo v posameznih šolah močno skrči l i število ur a l i pa tako geografijo sploh uk in i l i . Pri izboru učne snovi naše metodike ne posvečajo pozornosti vprašanju, a l i je k a o ^ p i - ^ o g r a f i j e kot učnega predmeta oblikovan oo~načeJih marksizma kot znanstvenega in filozofskega sistema AaŠ£_sgmo^L__ upravne socialistične družbe a l i pa je določenemu konceptu dodana samo zahteva po idejnosti. Bistvo vprašanja je v" tem) a l i koncept našega učnega predmeta v vzgojno-izobraževalnem procesu pomaga obl ikovat i marksistični pogled na svet a l i pa sam koncept ne nudi zadosti teh možnosti in je potreb- no posvečati posebno pozornost še pravi lni idejni interpretaci j i . Misl im, da takih dilem tol iko let po zmagi socialistične revoluci je ne bi smelo več b i t i . Obstajale pa so v predvojnem času, ko je na- predni učni kader kl jub neustreznim konceptom skušal mladini nudit i napreden pogled na svet in ž i v - l jenje. Današnji koncept geografije kot učnega predmeta se je izoblikoval v drugi polovici preteklega stolet- ja kot odraz takratne stopnje razvoja znanosti in njenega vzgojnega pomena. Ta podedovani in nekr i - t ično sprejeti koncept geografije kot učnega predmeta nosi v sebi vrsto načelnih nasprotij. 13 Če se načelno vsi strinjamo, da je delovno področje geografije kot znanosti in geografije kot učnega predmeta lahko samo kompleksno obravnavanje prostorske stvarnosti, temelječe na regionalnem aspektu in ne na ločenem obravnavanju posameznih elementov stvarnosti, potem moramo zavzeti odklonilno stališče do dualistične geografije in njene krone - regionalne geografije ter preit i na enotno geogra- f i j o , ki ne bo zahtevala neprestanih idejnih interpretaci j . Na drugi strani pa mora izbor učne snovi nudit i možnosti za aktivno sodelovanje učencev v učnem procesu, kar je eden izmed važnih etapnih smotrov vzgoje bodočega samoupravijalca. Ob pregledu obravnavanja vzgojno-izobraževalnih smotrov in v izboru vsebine v našth metodikah geo- grafi je lahko ugotovimo, da nimamo izobl ikovanih jasnih načel ne za vzgojno-izobraževalne smotre našega predmeta in ne za izbor vsebine. Kjer pa se tej jasnosti vsaj nekol iko pribl ižamo, povsod i z - hajamo iz geografije kot znanosti, ne pa iz človeka in njegovih potreb. UČNA NAČELA Vse metodike geografije posvečajo dosti pozornosti učnim a l i didaktičnim načelom pri pouku geogra- f i je . V glavnem so v vseh metodikah načela povzeta po splošnih didaktikah in aplicirana na pouk geografije. Načela kot splošni prometni predpisi na poti osvajanja znanja so res lahko dokaj enaka pri razl ičnih predmetih, vsaj do določene mere. Obstajajo pa tudi razl ike. Če je po neki cesti do- voljena hitrost 40 km na uro, voznik ne bo vedno enako voz i l . Če prevaža po slabi cesti steklo,bo kljub dovoljeni brzini 40 km peljal bolj počasi, če pa prevaža kamenje bo lahko vozi l z določeno brzino, če se mu ne zdi škoda vozi la. Splošna didaktična načela izhajajo iz izhodišča, kako moramo ravnati, da si učenci spoznanja osvoje. Vsak predmet pa ima pri doseganju splošnih vzgojno-izobraže- valnih smotrov šole kot celote svoje specifične naloge in svoj pomen, saj mora prispevati svoj delež k real izaci j i teh smotrov. Zaradi tega učnih načel geografije ne moremo izvajat i samo iz obče didak- t ike , to je iz splošnih principov o uspešnosti učenja, temveč moramo izhajat i iz uspešnosti učenja geo grafi je in ugotovit i specifična didaktična načela za pouk geografi je. Teh načel nam ne more dati ob- ča didakt ika, temveč nam bi j i h lahko dala le didaktika geograf i je, ki pa je pri nas popolnoma ne- razvita in nepoznana. Didaktika geografije bo morala iz svojega vidika ponovno ovrednotit i splošna didaktična načela in raziskati specifična načela pouka geografi je. Verjetno lahko brez obširnih teore- t ičnih razprav trdimo, da so za uspešen pouk geografije pomembna jazen jp jošn ih didakt ičnih zghtev tudi specifična geografska didaktična načela, kot so načelo celostnosti, kompleksnosti a j i enotnosti ter načelo razvojnosti, saj si brez n j ih - čeprav j ih ne navaja nobena metodika geografije - ne mo- remo predstavljati vzgoje geografskega načina mišljenja. UČNE METODE Učne metode so v vseh metodikah geografskega pouka dokaj obširno obravnavane. Skoraj vse metodi- ke, razen obravnave samih metod, povzetih po občih didakt ikah, prikazujejo tudi nj ihovo praktično uporabnost. Pri tem izhajajo iz načela, da so učne metode odvisne od učne snovi in od razvojne stop nje učencev. Ker pa nimamo izobl ikovanih vzgojno-izobraževalnih smotrov geografije kot učnega pred meta in s tem tudi ne izbora učne snovi, visi tudi trditev odvisnosti metode od učne snovi na pajče- v in i . Če hočemo dati učencu najpreprostejša celostna spoznanja o geografskem okolju in s tem osnove geografskega načina mišljenja, bo potrebno dejansko,, ne samo deklarativno, stopiti iz zaprošenih uč i l nic v naravo, v naš laboratori j , in tam odkrivati geografska spoznanja. S tem ne bomo storiTI nic re- "voTučIonarFiega, saj bi tako samo real iz i ra l i več sto let stare zahteve Komenskega in uskladil i našo spoznavno pot z Leninovim triom "od ž ivegaopozo vonja do abstraktnega mišljenja in od njega v p r a k so". Tak način dela in taka vsebina gečgiaiskega pouka pa bo zaTitevala fu"di drugačne pot i , med fe- ~ m|J bodo verjetno prišle v poštev metode neposrednega ugotavljanja razl ičnih dejstev, kart iranje, an- ketiranja, ugotavljanje in reševanje problemov i td. Te metode izhajajo iz dialekt ično enotne geogra- f i je kot učnega predmeta in so tudi v skladu z našimi splošnimi težnjami, da učenec postane resnično enakopraven sodelavec v učnem procesij. 14 ZAKLJUČKI Moj pregled vzgojno-izobraževalnih smotrov, izbora vsebine, učnih načel in učnih metod v naših me- todikah geografije skozi prizmo splošnih vzgojno-izobraževalnih smotrov naše šole je mogoče pristran- ski in nepopoln, vendar lahko ugotovimo nekaj nespornih dejstev. 1. V Jugoslavij i se je razvi jala samo metodika geografije in še ta samo v obl ik i praktičnih napotil za delo v razredu. Pogosto celo trdimo, da je njena osnovna naloga "prenos izkušenj starejših praktikov na mlajše generaci je". Ta praktična napotila ne temelje na lastnih raziskavah, temveč se naslanjajo na splošno didakt iko, ki jo skušajo pri lagajat i potrebam geografskega pouka. Poglav- ja o razvoju ustreznosti a l i neustreznosti snovi ne temelje na raziskovalnem delu, temveč so bolj "argument moči" kot pa "moč argumenta". Ta prakticistična usmerjenost v obravnavo metod in uč- nih sredstev brez jasno postavljenih vzgojno-izobraževalnih smotrov, načel in kr i ter i jev za izbor vsebine je pripel jala jugoslovansko šolsko geografijo na stranski t ir in ji družba s krčenjem števi- la ur in iskanjem novega predmeta o okolju upravičeno daje nezaupnico in odreka mesto v šoli. 2. Osnovni vzrok krize geografije kot učnega predmeta je v tem, da smo predolgo a l i pa še danes strokovno didakt iko istoveti l i s pedagogiko oziroma s splošno didakt iko ter smo naivno pričakoval i , da bodo lahko pedagogi a l i splošni didakt ik i za nas razvi ja l i didakt iko geografi je. Didaktika geo- grafi je ne more b i t i ločena od stroke, je del geografskih znanosti in jo lahko razvija samo geo- graf, pri tem pa seveda mora upoštevati izsledke splošne didakt ike, pedagogike in psihologije. 3. Skrajni čas je, da preidemo iz "obrtne dejavnosti" obravnave metod in učnih sredstev ter razvi je- mo didakt iko geografi je. To novo geografsko znanstveno discipl ino čakajo številne naloge, ki j ih tu seveda ni mogoče v celoti za je t i , zato bom navedel samo nekatere: - Ugotovit i mora vzgojno-izobraževalne smotre geografije v skladu s splošnimi vzgojno-izobraževal- nimi smotri raznih splošnoizobraževalnih in strokovnih šol v naši samoupravni socialistični družbi. - Odpravi t i mora vse negativne ostanke dualistične geografi je, pa naj ti vp l iv i prihajajo iz vzho- da a l i zahoda, ter uvesti koncept dialekt ično enotne geografi je, ki ne bo zahteval neprestane idejne interpretaci je, temveč bo že sam po svojih izhodiščih pomagal obl ikovati pri učencih marksistični pogled na svet in ž iv l jen je. - Postaviti mora geografska didaktična načela, ki bodo izhajala iz dialekt ično enotne geografije in bodo v skladu z vzgojno-izobraževalnimi smotri geografije kot učnega predmeta. - Izbrati mora učno snov, ki bo lahko največ prispevala k oblikovanju mladega občana naše sa- moupravne socialistične družbe in mu dajala vse možne vzgojno-izobrazbene osnove iz našega predmeta za obvladovanje problemov sedanjosti in prihodnosti. Rešitev teh načelnih vprašanj bo seveda zahtevala nove poti in nova sredstva, ki j ih bo potrebno vzporedno razvi jat i . Uporabljena literatura: Mavr ic i j Zgonik: Vojislav Š. Sekulovič: Dr. Živadin B.Jovič ič : Mr. Mirko Brazda: Radovan Pavifi: Metodika geografskega pouka, Ljubljana 1960 Metodski priručnik za nastavu geografije u osnovnoj školi. Zavod za izdava- nje učbenika Socialističke republike Srbije, Beograd 1971 Metodika nastave geografi je. Naučna knj iga, Beograd 1971 Metodski priručnik za nastavu geografi je. Izdanje UNESKO, Beograd 1966 Metode rada s audiovizualnim sredstvima u nastavi zemljopisa. Školska k n j i - ga, Zagreb 1972 Jedna primjena grafičke metode u nastavi geografije (na primjeru Slovenije), Sarajevo 1960 15 Milan J. Janjuševič: Dragutin Mic ič : Bogoljub Prokič: Mavric i j Zgonik: Istorija i geografija u osnovnoj školi. Zbornik nastavnih jedinica. Mlado po- kolenje, Beograd 1968 Metodika nastave zemljopisa u osnovnoj školi. Znanje, Beograd 1951 Metodika zemljopisne nastave za srednje škole. Priručnik za nastavnike. Naučna knj iga, Beograd 1950 Crtež kao nastavno sredstvo i njegovo dejstvo na efekte učenja. Naučna knj i - ga. Beograd 1969 Nazornost v geograf i j i . Založba Obzorja. Maribor 1958 Jan Sabaka UD K 371.3 domače okolje : 91 D O M A Č E O K O L J E K O T N A R A V N O U Č I L O PRI P O U K U Z E M L J E P I S A UVOD Naša šola zahteva, da pri vsakem predmetu iščemo novo vsebino, nove oblike in metode dela, s ka- terimi bomo laže izpolnjeval i izobraževalne in vzgojne naloge, ki nam j ih nalaga socialistična druž- ba. Poučevanje zemljepisa v šol i, pogovori z uč i t e l j i , večletne izkušnje s sprejemnimi izp i t i in predvsem raziskovanje pouka zemljepisa, ki smo ga opravi l i v šolah, kjer imajo naši slušatelji obvezne nasto- pe, vse to nas prepričuje, da so v znanju in spretnostih učencev tehtne vrzel i . Seveda je več vzro- kov za nezadovolj ive uspehe pri pouku. Eden izmed glavnih je nepravilna metoda pri poučevanju zemljepisa. Z nepravilnim poučevanjem zemljepisa se ne srečujemo samo pri mlajših uč i te l j i h , ampak tudi pri sta- rejših, ki j ih pogosto uvrščamo med dobro podkovan kader. Mnogi uč i te l j i - posebno še na osnovnih šolah-razumejo namreč zemljepis opisno in ga tako "tradicionalno" tudi poučujejo. Kakor smo spremenili vsebino pri znanstvenem pojmovanju geograf i je, tako moramo spremeniti tudi metodiko poučevanja na naših šolah. Novo, znanstveno pojmovanje zemljepisa morajo dojet i tudi naši uč i te l j i in v tej smeri morajo vsebino poučevanja razvi jat i ter uporabljati najprimernejše oblike in metode, da bi to vsebino najučinkoviteje podali učencem. Op.uredništva: Pisec tega članka je geograf s PA iz Trnave. Prevod iz slovaščineje oskrbela mari- borska PA. 16