Leto V. TRST, v sredo dne 20. septembra 1899. jr Štev. 26. Brije tri k r at na mesec. Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema irpravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdniŠtvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. XI, II. nadstr. Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč. Rožarica. Sama roža — jedva vzcvela Pred palačo je slonela, V roki šopek bujnih rož, Ko pristopil mlad je mož. »Prejmi darek svitli, dete, Rožic vrtnih pestre cvete Pa ne dajaj ini nikar V povračilo za ta dar!« Kakor zvončki — sneg telesa, Ko vijolka — svit očesa, Kakor vrtnica lepo Ustni rožni ti cveto. »Pusti mi, dekle ljubljeno Srebati ljuba v medeno Kot metulj po cvetju leh , Iz prekrasnih rožic teh !.... Deje ona, bleda v lice: »Ne cvetijo te cvetice, l)a bi vsak metuljček zal Srebal med in — odfrčal!...« Mozirski. Ve V krčmi. Gost, ki se je do sita nažrl, kliče natakarja. Natakar: Evo me, kaj želite še sira, sadja? Gost: Prinesite mi še porcijo — či-tatelja! To so mladenke. V liicmanje rade zahajajo Katinarske »pupo« in one iz »rovt« v požiralnico. — Pri gosp. Tacketu imajo »besedo«. Pri čičeri - čačeri srkajo iz drobnega bečerinčka sladko dišečo vodico, katferej pravijo pri nas ne božja, ampak hudičeva kapljica — smrtni šnops. Ta »fnzl« je prava medicina za dekleta, ker tako hladi kri našim šnop-saricam. Žganje pa ima še svojo posebno moč, ako ga dekleta pijejo po noči. — To se takoj spozna, ko se natrkaiie vračajo domu. Gorje človeku, ki bi jim prišel na pot; to i vam je vsa cesta njih in v zraku odmeva tako laško pelje, da se celo sove strašijo. Pa naj se kedo drzne reči Luvigi Rožarci: To je sramota za slovensko dekle«, bo takoj padala toča na te v grdih psovkah : porko d'un šč . . . duro kome un papagal, va in malora tu tli ščavi, — ba-kala in drugo. — In Ne tka od Nance pa ti sejiliuiisi : šč . . . va in galera, turko. — V-aij, o a j od 15 e čuta pa se ti bo kar V obraz smejala in trdila, da ona je pela in bo še pela laške »f a li 1 u 1 a j n e. In da se izrek potrdi pa začno vse: »unkora un litro di kvel bon, mi smo di Katinara«. Žalostni svet, kjer taka dekleta gredo v cvet. — Toda take smradljivke ne bodo nikdar več racvetele, marveč bodo v žganju še zgorele. Ricmanjski in Katinarski fantje — to so samice — to vam bodo — ženice — Sramota! — oo o Prevara. Na koncu jezika, Ljubezen velika A v srčecn dna, Je nič ni doma ! — Slovenski hrast rodi laški želod. Ta čudež se ni zgodil morda v rov-tarskem Ceginju ne, tam zelene še danes pravi slovenski hrasti. — Ali kar se pri Ualantovih ne godi, to se je vršilo te dni v Trstu. — Gospa Hrastova peljala je svoj slovenski želod v nemško šolo. — To ni nič hudega, ker smo v Trstu Slovenci tako dobro priskrbljeni se slovenskimi šolami, da se nam zdi posebna milost in sreča, če vpraša učitelj slovensko mater: Kaj pa je vaš sin. Nakar mu gospa Hrastova iz Ceginju hitro odgovori: »Taljan, Taljan šior maestro, no že vero Popili«. Ubogi otrok je debelo gledal ; pa tudi gospodje učitelji so se po-smehnili, češ, od kedaj so pa Ceginjei Italijani. Primerilo se je, da je bila navzoča še druga gospa, ki je slučajno poznala našo Oeginjko ter jo pokazala: Kaj pa delate, da izdajate otroka za italjana ! — A Hrastova, katerej se je ta opomin za malo zdel, se tudi prav po domače odreže: »Koša mai, šemo a Tarješte, že tutto taljan!« Tu jo imaš. Priporočili bi to gork> italijanko svojemu možu, naj jo straži, ak<> je stražar, da mu ne ubeži še v blažu. Italijo. Punca pa taka! Humoreska. Spisal I. Z. Devoljub. Ona ima jerhaste hlače, Ona ima jerhaste hlače, Ona ima jerhaste hlače, Ona ima črne oči. Narodna. Edini in prvorojeni sin Cibrovega Jaka iz Žabje doline, posvetil so je po previdnosti božji in na iskreno željo njegovega strica, dijaškemu stanu. — Drugi so mu pa dejali: to je Cibrov »študent« iu prihodnji »fajmošter« domače župnijo. Petero spomlad zakukala je ona pomenljiva ljalo je svoja »zijala« v ženina in čudno nevesto, bodi si že v cerkvi ali pri-teden dni — trajajoči, oznanjeni poroki. Ta preimenitna novica zadonela je tudi Cibrovemu Jakcu na ušesa. Na predvečer omenjene nedelje posvetoval so je z ostalimi tovarši v Medvedovej gostilni naš mojster z predlogom in navdušenim govorom rekoč: »Stvar ne bode,brez vsega! Dolžnost nas veže izkazati novodošlemu rojaku in tovarišu, kakor tudi njegovej čislani neznanej američanskej nevesti, naše spoštovanje, čast in čestitke. Slavna gospoda! predlagam torej, nujno, da prire-! dimo danes zvečer slavnostno podoknieo naden pogumnež obrne na lestvi.— »Jesus Marija!« — pri tem izpodmakne se mu ta nevsmiljena lojterca v stran in bodoči Zabjevaški »fajmošter« padel je z »vsemi štirimi« na zeleno tratico nizdol. S prestrašenim glasom jecljal je drugim tovarišem: »P - p - u - u - n -11 - c - c - a - a - p - p - a - a -t - t - a - a - k - k - a - a !« Od onega časa zložili so mu hudomušni fantje sledečo pesmico v spomin in proslavo: »Punca pa taka, »Kletna« kot pti< Cibrov pa Jaka Bil je za nič !« i ptica pod zelenim »Rožnikom«; a naš | njjma nft gast! Pozdravilni nagovor prev mojster Jaka mlajši, dolgočasil se je še ; zamein jaz> ako mi dovolite ! Zapojemo jima vedno z onimi vsodapolnimi »oksi« in J na noyem domu nafo domažo. ,Tjjull0a paroksi-kmom« nesrečne grščine v III. ]>ovej, povej »Jednoglasno spre- razredu ljubij. gimnazije. Ni čuda torej, da jet()!<< zadonelo je iz grl korenjaške in mu je stara Liza nekoč prerokovala le vže nekoliko vinjene dmžbe. Proti polnoči zbrala se je dvanajsto-rica Zabjevaškik umetnikov pred Mlina- »žajfo«. »Iz tega fanta ne bode nič prida, radi njegove lahkoživosti in radovednosti!« »Pasje dneve« v malej kranjski pra- j rjevo lai§0 8Vojim edinorojenim pogla tiki ima skoro vsaki dijak dobro zabelje-1 varjem na čelu. Sobica v katerej je bivala žene v glavi, žepu ali želodcu; saj mu novodošla nevesta bila je v sredini I. prav oni čas zašije doba zlatih počitnic, nadstropja. Raz okna seval je blišč petro- Tako se je tudi naš gospod Cibrov Jaka ml., dovrši vši svoj nalog s zadostnim vspehom preselil z dušo in telesom k svojemu stricu blizu R. na »vokance«. Cez nekaj tednov pozneje raznesla se jo po domačej vasi in okolici govorica, da se pripelje Mlinarjev Jože iz Amerike se svojo nevesto domov. Še kot 1(5 ietni mladenič jo je tjakaj »popihal« s trebuhom za kruhom, skušati ondi iz neba leteče pečene piske in »potice«. Včasih ima tudi »vdarjeni« človek pasjo srečo! Vsakedo je govoril, da je Jože v Ameriki postal milijonar, in Bog si vedi, kaj še vse dru-zega ? Prisvojil si je pa bil zares v teku zadnjih let nekaj tisočakov; vrhu tega pa še bogato nevesto, s katero je hotel skle- ljeve svetilke. Ondi si je s kakimi 30 križi prekrižana gospodična Marijeta iz Amerike, čisto sama pripravljala potrebno obleko za ženitovanje. Revici je dolenjski zrak nekoliko glavo razvnel; — dragi ji ženin in ostali svatje mudili so se še v mestu. — Njeno čudno postavo je Večni stvarnik s posebno debelostjo oblagril. - ■ Mesarjev Jurij bi ji namreč najmenj tri »cente« prisvojil! Kakor nebeška strela zadonelo je na mah nekaj pod njenim oknom, vsled česar si je vse rahle živče omamila pri lepo donečej serenadi Zabljevaškega konzerva-t rija. Cibrov Jakec napotil se je za tem osebno čestitat; pa smola! — hišna vrata so zaklenjena! — Res, modra »glavica« niti večno zvezo sv. zakona, — in stopiti nikedar ne tava v zadregi. Izpod bližnjega v »drugi stan«, — na rodnih tleh, v do- kozolca prinesla sta mu na povelje z »ba- mačej vasici na Kranjskem. Pobožne ovčice in ovčičice ondotne fare, niso še imele časti videti poroke američanskega milijonarja ; ali občudovati nevesto druge vere, kože in postave. Pozabil bi človek skoraj omeniti, da je bil Mlinarjev Jože v glavnem mestu severodržavne pokrajine v Ameriki pri nekemu premožnemu kupovalcu svinj iu prašičev za prvega oskrbnika. Prilike dovelj; ker se je v kratkem seznanil z sista« leseno »lojterco«, po katerej je prvo-mestnik kakor veverica splezal do okna, hoteč izpeljati na vsak način svoj častni in fantovski naklep. In glej čuda! Ame-ričanska nevesta se je iz strahfi pred tolovaji spravljala v postelj, med tem ko je radovedni Jakec »pokukal« skozi okno! — Bila je ravno pri velevažnem opravku, ko jo izpod odeje lovila bolhe. Ostali tovariši poslušali so pod košato hruško in svojo sedanjo nevesto, hčerjo debelotre- gledali v temini na tega prekanjenca. bušnega gospodarja. Na »Rožnje vensko« nedeljo bila je Cvenkov Peter mu koneeno glasom zavpije: »No Jakec! Sabljici v slovo. »Z Bogom!« klicem ti v pozdrave, Sabljica prelj ubij ena; Več ne bodem te jaz nosil. Bodi mi pozdravljena ! Jesen trikrat je minula, Kar prisegel sem ti čast Kri, življenje in zvestobo; Sveta si mi bila last. Tebe samo spremljevalko, In tolažbo britkih dni, Ljub'ca moja, saj sem čuval Leta dolga cela tri. V lojstne se podal bom kraje Iskat srečo, — prost, otet; Ce pa cesar me pokliče: Videva se tukaj spet. Ločen daleč bom od doma, Sabljica te spet pripel. Sred plamena, vojske, groma Zadnjo pesem ti zapel. 1. Z. Devoljub. Prijatelju. Čuva naj Te večni Bog še mnoga leta Dragi mi prijatelj, ljubljeni edini ! Ura ker ločitve, zame vže prešteta Napočila danes, mi je britka sveta. Radosti minule, sladki oj spomini! Ljubav srčna rodna in do Te razvneta Bode pa ostala, tamkaj v domovini Gorka, nevgasljiva, v prsni mi globini! Indijanski lovec z žrtvijo na begu. »Ha, ha, radikalna krv jedina utjesit može moju gladnu dusu! V Breginj je prišel novi kurat iz Italije. Dvanajstija stopi skupaj, da bi se z novim luiratom pogodila. Možje so prišli v domačih coklah, zborovanje se je pa vršilo na županovem skednju. Gospod ' Nune: Možje, daste 20 polonikov ajde? Ne damo! in zaropotale so cokle. »Daste 30 mirnikov pšenice?« Ne damo( in zopet hud ropot s coklami. Možje das — te — — — v tem se pod udre. Gospod nune pade v spodnji hlev med rogove mlade sivke. Ta zbeži iz hleva in nese gospoda med prestrašeno dvanaj-stijo, ki ga je čakala pred hlevom. o oo Koza pred oglasom. Žena gre s kozama po tržaških ulicah. Pred neko hišo pusti kozi pred vratih ter nese mleko v prvo nadstropje. 'Starejša koza oziraje se zagleda velik oglas v ita-ljanskem jeziku. Reva bere in bere, pa nič ne razume. Slednič se spnč z nogama na zid ter začnč trjfftti zeleni oglas. Nek okoličan iz sv. Ivana, ki je to videl, pravi: ta živalca je tudi mojih mislij. ^ Dva prodajalca metel se srečata na lesnem trgu v Trstu. »Kako vam je mogoče prodajati take metle po 10 nvc ; še jaz, ki sem smrečje ukradel ne morem jih dajati po tisti ceni«. »Vi ne« mu odvrne drugi poštenja kov i č, »jaz pa lahko, ko sem cele metle ukradel«. K Tone iz Postojne je napravil neko žandarsko prošnjo po starem ; gospod Hribar pa mu jo je odklonil po ljubljansko. Slika izpred sodišča. Sodnik (proti obtožencu): »Vi se imenujete — Miha Pertot pok. Andreja iz S. Koliko let imate? Obtoženec (vrtajoč s kazalcem desne roke v desno uho) : Kaku dejo ? Sodnik: Vprašam vas, koliko ste stari? Obtoženec : A ja ! Ej, star sem star. Sedemdeset in u štiri nosim na grbi — Naj ne zamerijo, — sem malo gluh ; bo trejba zakričati. Ej, starost, starost, — pa sem bi v tudi per »kalo-nirjih«. (Z veselja žarečim obličjem) He, he, be de uoni vejo, kaku smo pod našim Radeckijem iz naših »pfiin-dlerju« sipali »šrapnele« na talija'iske buče, ki so pocali v zraku, kuker »rakete« in se vsipali na to sodrgo kuker železna toča. — Še zdaj mi sc srce smeje, če se spunem iu...... Sodnik (osorno): Prenehajte z vašimi epizodami. — To ne spada k stvari. Odgovorite na to, kar vas bodem vprašal ! Obtoženec : Bom, bom! Sem le tev po-vejdat, kaku so naš maršal Radeoki v učili moliti kozje molitvice te polen-tarje. Sodnik: Ste - li oženjen? Obtoženec: Sem biv, zdej sem udov'c. (Zelo ginjen). To jesen bo piet lejt, ko mi je umrla moja ranjca Leeija; oh, de uoni vejo. kaku je b'la duabra in usmiljena. Buh ji dej nebiesa. — (Do solz ginjen). Gospod sodnik, nej pogliedajo, to je njen mrtvaški list. Sodnik: Ni potreba, ne; zadosti, da vem, da ste udovec. Obtoženec (proseče): Za božjo voljo, prosim jih kuker se Boga prosi, nej, nej vendar pogledajo, saj ni več zatu. Sodnik (proti drž. pravdniku in pisarju obrnjen z smehom na ustih): Ta jo pa lepa! Ta hoče po vsi sili, da ta mrtvaški list prebiram. (Proti obtožencu obrnjen): Znate - li pisati ? Obtoženec: lil še kaku! Sem biv v kon-ventu, so mislili, de bom frater pa... Sodnik : Kaj ste po rokodelstvu ali obrti ?! Obtoženec: Kaj, kaj dejo, — de kje bom po smrti ? Sodnik (glasneje in z nasmehom): Ne, ne! Jaz Vas vprašam, kaj da ste po rokodelstvu ali obrti ? Obtožeuec: Aja, pisarim pisma, pisma sosedom in per županu. Prgv za prov sem delovc in ne kak »ščavo« kaker nam pravjo ti krivonosi »rudečkarji«. Sodnik (proti zapisnikarju): Prečitajte obtožencu zaslišanja prič oziroma raztol-mačite mu ovadbo. Zapisnikar (stopivsi k obtožencu) prečita z krepkim glasom zaslišanja prič in iztakne iz taljanske ovadbe sledeče: »Dne 7. t. m. da ste v gostilni »O-steria al per d' . . .« vpili proti več gospodom: »Vi nesramni farabuti, polen ta rji, s .... , Vrag vas vzemi, pojdite v vašo deželico Italijo nazdravljati Garihaldi-ju in ne tu v našem Trstu. Obtoženec (vmeiajoč se): To je grda laž, to ni res! Zapisnikar: Pustite me govoriti. Prijava pravi dalje, da ste kričali : Zakaj pridite v Avstrijo polniti vaša prazna želena, če vam je tako mila ta deželica. Vi neodrešenci, vi, ne mislite ne, da bodo kdaj pokale Garibaldi - jeve puško okolo Trsta. — Tega ne bo nikoli! Prej vas zaženejo naši mlajši v to našo Adrijo«. — Dalje pravi ovadba, da sle grozili z nožem. Sodnik: Kaj pravite na vse to? Obtoženec: De so same laži. — Rejs pa je, de sem jest in muoj prijatov N,, ki ga pokličem tudi za pričo, če potreba, pila mirno polič vina. Pri bližnji mizi pa jo nekoliko teb od »avite eolture« razgrajalo in upilo: »Evviva Garibaldi! Evviva 1'Italia!« — V meni je vse kuhalo. In čujte, ko so ti le čuli, da midva govoriva slovensko, začeli so tuliti kakor lačni volkovi : »Fuori porchi
  • T.: Kaj se tebi zdi, kje je kakšno mesto •' spraznjeno. ' P. : Tam nekje na Štajerskem so se baje 1 te dni zgrabili nemški volki in slo-1 venska jagnjeta: tam gotovo potrebujejo — moža z dvema obrazoma. • T.: Pojdem pa tja — meno gotovo ne bodo nemški volki trgali. P.: Glej, glej ga, če naju ni le slišala ona le »karonja«. T.: Pst! Dopisi, Iz Ljubljane (Trnovega). Diagi! Pridi vendar jedenkrat na južno stran bele Ljubljane, kajti tukaj dobiš obilo »elegantnega« dela. Naj prvo se oglasi v razpotnih ulicah in to stori bolj pozno, sicer ne bo kaj »interesantno« ter vzemi eno svečo namesto britvo pa »brezovo« ter izvrstno »oplaibi«, kar bode po tvojem mnenju potrebno. Ako bodeš ravno britev vzel seboj, pazno ravnaj ž njo! Kajti koža je kaj mlada in strašno kosmata — po pameti. Mila ti ni treba nositi, ker mislim, da bode zadostovalo, ker je obradje še nekoliko »mlečno«. Pridi gotovo, ker te bode pričakoval tudi tvoj prijatelj — pardon kosmatinec v ulici, ter tudi njega kar po kitajsko ošmicaj, da bode vedel, koliko je 4X4, ako ga vpraša profesor. 1] b r o n a. Iz Črnic pri Gorici. Dragi mojster Brivec! Odkar te ni bilo v našem slavnem kraju, spremenilo se je že marsikaj starega, — v čisto novo. Najnovejše čudo je postalo pri nas to, da se je brada ali „muštače" vže tudi ženskega spola popri-jela. Nekaterim ljudem prirasle- so brkine do tal, kakor kralju Matjažu v onej skal-nej globini. Mej najbolj, — tvojega ostrega »inštrumenta« potrebne »golobičice« našega kraja, bile bi naslednje junakinje za ostrgati: »Senjorina« Anžolina, »ta luštna« ; ona sprejema cele »vagone« bonbončkoviz Koroškega od svojega bodočega ženina. Druga je: gospodična Poldka; ta rudečn, to je vže namreč davno prisegla le učiteljem svojo zvestobo. Tretja bi bila: gdč. Amalija, »ta najlepša« ; brez koje se nobena veselica pričeti in' končati ne more. Njej »polentarski« junaki zelo dišijo. Dober tek! Četrta je, dragi naš mojster: »frajla« Ivanka, ali »ta mala«, ki ima največ snubcev. Omenjene žive »svetnice« iz naše fare so se ])o letošnjih veselicah tako oponašale, da se Bogu usmili! Na fantovskem plesu v C. pa vsejedno niso pozabile svojih, ker jih je tudi tjakaj privedel »srčni magnet« in radovednost. Bodi si Peter ali Pavel jim je bil konečno dober. Pred ono veselico pogovarjale so se baje takole: Anžolina: »O bonžorno kara mi Poldka in vse šenjorine! Kako je kej?« — »O prov fest!« -— »Veš draga moja, danes bodem imela zopet jaz prvi ples«. — »S kom pa?« — »I z Tajščevim Jakom!« saj mi je že obljubil.« — »Pa ni mogoče! saj je že mene pred prosil!« — »Taži !« — » Varda !« zopet pride druga: »Tudi ta nam pove, s katerim bode prvi ples imela«. — »Kaj ne veš? — s šoštarjem Trnovščevim!« — »O serbus Amalija! — Kako je kej ? — »O bene, bene šenjorine!« itd. Tako se pogovarjajo te device »jeruzalemske« le o plesu, godcih, fantih, belih šulnih, o novih oblekah in o drugem, mesto da bi opravljale svoja dela. Jedni se je že samega »žlobodranja spustila »pika« na jeziku. — Pridi torej dragi »Brivec« v našo vas, da ji jo izdereš. V zahvalo ti postavimo pred farno cerkev velikanski spomenik iz kraškega mramorja, s sledečim napisom : »Punce« Cerniške Bril si rad včasi ! Slava naj večna Zdaj se ti glasi! — ■>■> — * Grozoviti nasledki ,,slovenskih uličnih napisov" v Ljubljani. Iščejo se od znanih nemčurskih društev izurjeno pestunje (najrajši stare babe brez zob), da bodo vodile nemčurje iz kazine, ker sedaj ne vedo po katerih ulicah na dom hoditi. Na poslopji »Deutseh-reichsc« kazine je prestrašili napis »Kongresni trg« nabit. Vsled tega »nemški burši« ne morejo »Sa-lamandra« ribati, ker jim je zaje pot pre-strigel, in ne najdejo več svojega zbirališča (napajališea). Anastazij G run (spomenik »črnih« ljubljanskih dnevov), se je iz jeze obrnil proti hiši Auerspergov, kjer ni v bližini več napisa »Deutscher Platz«. Vsejedno prevzame tudi za naprej varstvo nemške cerkve in bode boter novokrščenemu trgu. »Slonove ulice« so popolnoma izginile ; najbrže, ker nemčurčki napravijo z muhe slona. — So pa v Ljubljani tudi »Wolfove ulice« po katerih bodo »Sii d marka rji« (Zavreti možgarji), kadar bodo ulice »študirali« in domov ne najdejo, tulili in lieul—ali ! Niso sicer v priznanje glasovitega »ra-beljna NVolfa«, kateri se v novejšem času po Tirolskem klati in z 14. neumne kozljičke davi; — tudi ne v priporočbo gostilne »zum vveifien Wolf«; a švabske duše so veselo, samo da čitajo to ime, naj bode napis v katerem hoče jeziku. Srditi sršeni bodo uložili «pritožengo« zoper te nevarne napise, — koji so se kakor slovenske gobe po nemškem dežju — na vogljih ulic prikazali. Pravijo, da menda celo na kitajski dvor in do ranjkega Bis-marka. Pri vsem tem, je največi čudež, da : nemčurčki in salamandrčki najdejo vzlie slovenskim napisom, vse tiste kraje, kjer »Bog roko na ulico moli«, to se pravi po tajč : „Pircajger" ali tudi „brinjeva vejca'-.« —- brez vsake težave. -si—. Ribniški rešetar. Un' kejd'n s'm obžjerov u okule Luoža z mijo suho ruabo — i nu pa naj bla preslaba k'pčije in dajla s'm imu jaku dost', k s'm raj te podplajlov, k bnado zdaj damn spravi'. ' Jerprgov s'm le pr kmjet'šk'h 1'dajh, de s'm umin zecjerov k naojo ranku neč rajtat ze večjerjo, in jest ne muorem b't taku umazan, de nab' kakšno vitro zestuain v rajto ut'kno, de se poprav' al če še kakšno kuhavneo še povrh šjenkam če prov ranku naj mija nevada — pa vnd'r kar muare pa muare b't. U an' stransk' vas' od majsta sva v an'm skednj spala z an'm raj vežam k' je biu pr sudafh še 48. lejta pr tabajl'h re-gimiint' vaji tu je pr Lbl;'insk'm regimant', povajdov mi je tu lej ! Jest s'm Siman Hlapše iz Luaža dama, star s'm 78 la j t vajš k'r krilata, - pas'm s' dost' pruabov in rad povajm z mijh sudaškili lajt, vajš pa le popravic' drgač' b'me v Luaž' u Obrlin dajl', če vajš kaj tu pomajn'. Biu s'm ornist skuz zadn'h 7 lajt pod hauptmanam Repoham, Bug m' daj dobru, če je žje umru, on je biu zame jako duabr', ze ane druge pa hud k' najso bli pridu'. | Spamn'm se, de biu junje majsea 1848. infanterist in smo stal' pr festeng' Mala-moka ne taljansk'm, od undiikaj je pa ana velika voda in unkraj vode so bli pa Ple-montezarji, tuje; naš'sovražniki. Po dnevi je biu mir zetu k smo bli vsi trudu'. — Oh al nue je prišla, misl'l' smo de bua ponočna vojska. Nastalo je nuč, od majsea pa rezsvit-ljena — pa smo vidi' da nejkej prut' nam plava in mislili smo de je kakšna pjemontezarjeva sudaška barka, ktera se spod vode čistil malo vidi. Dubl' smo be-fel »fertik, šisen, gut cilen« in smo toku strajlal' de se je vse kadilii in s festenge so dal' 3 kanonšiise. Polej je biu pa mir k' na biu več nevarne stvari vid't. Drug' dan smo pa zvajdl' de so ne unkraj vode pjemontezarji anga vola ubili in so drop al vamp u udo vrgl' in so ga valovji k nam gonili, de smo mislili de je plemontezarska barka. Letigrami. Celje. Na Siidmarkov semenj sta poslala Laški trg in Vojni k nekaj nemških rekrutov. Po zadnji rabuki je nastal tak želodarski smrad, da se celo Nemci mašijo nosove. Da nadomestijo tistih, ki ni bilo so razobesili toliko več frankfurtarskih plesnjivih „eunj". — Imenitna pa je bila njih banda v „cabatah" ker niso mogle škinjarce skrpati več razcapano uniformo. Dobro je, da leži nemška meja še precej daleč od Celja drugače bi se poštenim Nemcem gotovo gravžalo to divjo hajlanjc na vse mehe. kjoooooockjooooos lca in registrovaua zadruga z omejenim poroštvom, ! edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne uloge in obrestuje •t°/o- Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod. Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatj! 6 Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne pri:.cse knjižice. I Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.76 i 1893 „ 38.245.13 „ 1894 „ 49.741.66 1895 „ 88.644.52 1896 „ 125.448.27 1897 „ 164.907.79 1898 „ 261.424.45 Skupni promet od 1892-1898 gl. 3 212.095 10 Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se de- j nar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah. X»OOOOOOP<«KKKX Miroflilnlca (flrceerija) B. Poniž v Gorici Tržna ulica v poslopju okrož. sodišča Po zmernih cenah nudimo fino blago, i. s. suhe in oljnate barve pokosli (lake), za-mazko (kit), Idej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd. OCXX3000000000000000000CXX)00000 Kedor daruje novčie za družbo sv. Cirila in Metoda pomaga rešiti našo slovensko mladino iz laških in nemških krempelj. ooooocx3ooodo»ooodooooooooooooo Slovenke pozor! y M U Kupujte vedno od svojih! v Vniriin Pnlfoli Vam P,'M,"l'()ča svojo bo- Iflailja OUMjlj gato založeno prodajal-nieo na Korzu Štv. 8. v kateri dobite po primerni ceni raznovrstno žensko in možko perilo, narejene obleke za gospe in otroke ter razne druge potrebščine za gospe in gospode. Potrežba je točna cono nizke. Vpoštevajtc cenjene Slovenke ta oglas ter kupujte pri domačinih ! OVAK MIHA trgovec ulica S. Catarina št. 9. - trst - ul;oa S. Catarina št. 9. (Nad 30 let stara firma). Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno. Pošiljatve samo na povzetje, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj. Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč. Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos. Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom. udani Novak Miha. Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na i kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, sadje, ribe, vina itd. Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem. Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali želč o raznih prilikah nabaviti si speci»li-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in raje, sveže sadje, lino olje, itd. SJ>r Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni. Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno. Žil p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkem kupu, da se ne bojim konkurence. Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja. /j 0dliČuim sP<^°vanjem ERNEST PEGAN Trst, ulica S. Francesco št. 6. n i Prva slovenska trgovina i ielezjem Konjedic & Zajec v Gorici, pred nadškofijo 5, Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše štajersko železo, zelezne, cinkasie, | ocinjene m medene ploščenir.e, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pofršiva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente iu kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah. < Pozor! Pozor! za leto 1900 izide v Trstu meseca novembra. W Cena 30 nvč. „BrivČev koledar" bo morda najinteresantneji vseh koledarjev, kar se jih bo še tiskalo v tem umirajočem stoletju. „BrivČev koledar', bo ilustrovan in šaljiv. Šaljivega gradiva prinese najmanj za eno celo leto. Oziral se bode na vse stanove. Trgovci in obrtniki lahko tiskajo svoje oglase v njem z uspehom. Naročnino in vplačila za oglase sprajema upravništvo ,,Brivca". Da bode vsebina ,,BrivČevega koledarja" bolj interesantna razpisujemo sledeče nagrade: 1. Za najboljšo humoresko od 3 do 6 tiskanih pol oktav: 10 dO 20 kron. 2. Za najboljši „dovtip": eno leto ,.Brivca" ali rusko-slov. slovar. ;3. Za najboljšo „šaljivo pesem": Cankarjeve vinjete. (Iradivo se pošlje najpozneje do 1. novembra, pod kuverto; posebej pa ime z naslovom poslanega gradiva. m > XKXK*K*K*K*KK*K Gostilna Fran Potočnik ulica Ireneo st. 1. - trst - ulica Ireiieo št.l, Toči pravo domače istrijansko, dalmatinsko in belo vipavsko vino, Steinfelsko vedno zveže pivo. Gosta se vsak čas postreže z gorko ali mrzlo jedjo. Vse čedno in zdravo. Postrežba točna. Odprto vedno do polnoči. Za obilni obisk se priporoča udani Fran Potočnik gostilničar. Edino pravi Paglianov sirup EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP ki čišti kri O P O M IM v interesu zdravja. - lastnega Pravi Paglianov sirup, ki čisti kri, je edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano iz Florencije (ne od Ernesta ao drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skuša drznostjo slapariti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to ri res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo. Tvraia Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore. Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli. VWWWWVWVWVWWMVVVWWW kri očiščajoč. E5JS Ni jeden tolikih posneinalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano = ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelak, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno. To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine fa-brike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fa-brike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom. Schutzma. ke. Vsi drugi pečati so ponarejeni. ČUDEN FRAN urar Glavni trg. - lji kuana - Glavni trg. Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Stiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago. (( Leposlovni list za ženske i z- iilk/JJU I IJ1I11 II h a j a v Trstu "" dvakrat v me- secu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p ri po vesti, pesmi in razne p o d učne nasvete za matere in h č e r-k c. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov: Upravništvo „Slovenke" — Trst. GOSTILNA gj^p v ulica Conti -^pf (za Holtom). -- Javljam slav. občinstvu, da v moji gostilni dobi vsak mojih gostov dobro P črno istrsko in dalmatinsko, < belo vipavsko vino. Točim tudi vedno sveže Dreherjevo pivo v sodčkih in buteljkah. Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. — imam tudi prostor za kegljanje. Priporoča se udani Mihovil Ribarič. OOOOOOOOOO0OOGO ^ Prodajalnica jestvin ^ Vekoslav Pečenko O ulica Commerciale 11. O Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Kedor pride enkrat se vrne. Z obilni obisk se priporoča udani Vekoslav Pečenko, Q trgovec. Q o oooooooooooooo Svoji k Svojim! Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. —- Postreže vsaki čas s zvežim kruhom : prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. - Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v W ulici Stadion št. 20. odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani Jakob Perhavc, lastnik. \OOOOOQOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOOOQOi ■ ■ ■ ■ ^^HHM u Slovenska gostilna PRI PETELINU" v Trstu — sprejme vsakega lačnega io utrujenega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da iiode zadovoljen. Gospodar gostilne A iT T O H V O D O P IV E C je preskrbe! svojim gostom hladnega, vedno sve^egi piva, vina belega in č-.iega vipavskega in buliljkam. Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim'za-juierkom, koailom, večerjo. l)a bolje ustreženi svojim eenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice zmehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna. Vsa prav čedna zdravo in ceno. Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo ( W „PR! PETELINU" ^ Ulica Ghega štev. 7. 09009000PODOODOOOOOOPOODODODOq