Poštno tekoči račun št. 24. (Conto corrente con la posta.) Posamezna številka 20 stotink. Stev. 40. V GORICI dae 4. oktobra 1922 L«tnik V. GORIŠKA STRAŽA izhaja vsako sredo opoidnn. z Stane za ctiu iciu i^nr, /.* cu tin sec l L, za inuzernstvo /:'O L. iNa naročla, br^z doposlane na- rnčuine se nc nzred vsem vprašanja — praktičnc <*ospodar:ske politikc. De/elni zbor je sklenil prodati deželno bolnišni? eo sv. Miliaela, ki se naliaja v^ Gorici, vojaški upravi za 1 miljon lir. Ta sklep je pameten, kajti po obstojeeih zakonib je moraia dežela itak prcpuščati bolniš? nico vojaštvu v uporabo in je prejcmala zato le neznatno najemnino. Kapital, ki je naložen v tej bolnišnici, ne nese torej skoro nie in vrhu te^a ne more dežela s tem poslopjem niti svobodno razpola? )L*ati. Miljon lir, katerega.prejmc dezela za svojo bolnisnico, bo drugje plodovis tejši in koristnejši. Nato je prišla v raz? pravo obnovitcv deželne.aa zavoda za Jjluhoncmc. Napravil se je sklep, da so zavod pozida in razširi. Goriška dežela je na celem Primorskem edina pokraji* Tin, ki hna lasten zavod za ßluhoneme. Že sedaj posiljata Istra in Trst svoje gluho* ncme v Gorieo. Obnovitev in poveeanje zavoda je torej v interesu vsega Frimor* skega in za Goriško je izpopolnitev za? Voda potrebna, kcr bosta tako Istra in Trst poma.Ljala s svojimi prispevski vzdr- ževati naš deželni zavod. Deželni zbor je razpravljal nato o boju proti malariji ter sklepal o deželni Podpori za izsuševanje moevirja »Ospe? dale« pri Oßleju. K tej toeki se je oglasil Y besedi dež. odbornik dr. Besednjak in izvajal: Dr.' Besednjak govori: Izvrševanje in boljšanje močvirnatih ^emljiše je vpra.šanje, ki zanima na pr* ,vi pofflcd predvsem furlanski del dcžele. Kajti Furlanija je v taki meri preprežena z močvirji, da je boj proti močvirji eden ^ajvažnejših ^ospodarskih problemov furlanskcga ljudstva. Približno 20.000 hektarjev ali 60.000 njiv leži v vodi samo v tržiskem in eervinjanskem okraju. Po misliti moramo, da ta ogromni kos fur* | lanske zemlje ni le izj^ubljen za poljedel- stvo, temvee da je tdui vir in vzrok zdravstvenega ugonabljanja furlanskcga prebivalstva. Malarija in fprlansko moe* virja se ne dasta loeiti. Boj proti moevirs ju je potreben iz gospodarskih vzro* kov, je pa tudi utemeljen in nujen iz naj? prvotnejših človcških vidikov. Umcstno je torej, da žrtvujeta država in dežela za te nesreene pokrajine potreben denar. V Furlaniji je ustanovljenih že vee melio* racijskih zadrug in tudi zasebniki so se vrgli na izsuševanje moevirij. Slovenski del dežele nima mnogo moevirnate zemlje. Zato je pa v gora* tem delu Ooriške narava bolj skoiia, ]>o- lje redkej.se, in zato zcmlja zelo drago* cena. Slovcnskflimctjc se borijo z vse? I mi silami za slelierno krpo plodne zeni- ! Ije. Vsak hektar moevirja, ki se spreme* ni v slovenskem delu dcžele v rodovitno zemljo pomeni za kmetsko prebivalstvo dvakrat vecje vrednost kakor v Furla- niji. Kakšne koristi bi bilo popolna od? prava moevirja v slovenskem delu, Gori? ške najoeitnejše razvidno, ee pomislimo na Lijak. Ker Lijak in vsi njegovi gorski pritoki niso re.üulirani, je za obeini Ozc? ljan in Šempas izgubljcnih 700 hektarjev ali 2100 njiv ravnine. Vsaka srednja kmetska družina potrebuje za svoj ob* stanek 5—6 hektarjev pol ja. Približno 120 kmctskih družin ali 500 ljudi bi torej lahko še živelo samo v okraju Ozeljan * Sempas. Ob Vipavski je približno 1000 hektarjev ali 3000 njiv zemlje, ki jo je mogoec iztrgati sili vodovja in spremeni* ti v produktivno grudo. Ce vzamemo v poštev moevirnato ozemlje v Rožni do? lini, pri Privaln ozemlje med^Št. Petroni in Vrtojbo, dolino kožbanska, Kobari? ške Idrije in Pivke, v kolikor je doslej že raziskana, spoznamo, da je v slovenskem delu dežele približno 4000 hektarjev ali 12.000 njiv zemlje, ki kliče po melioraeiji. V primeri s Furianijo je sieer to ozemlje majhno, a za naše ljudstvo velike vrccU nosti. Tudi ee bi mogli zagotoviti ie 1000 sodežeianorn obstanek na rocini zemlji, hi büo to veliko soeialno delo. Mi Slovenei smo preprieani, da nam bo v Italiji mogoee izvršiti ta soeialni ein. Kajti italijanska država ima v tej panogi zelo napredno zakonodajo. Že skozi cel stari, srednji in novi vek se voj- skuje Italija proti vodnim navalom, ki ugonabljajo njeno poljedelstvo. Od 1.863.102 hektarjev moevirnatega ozenv Ija, podvržeiiega osušenju in prenovitvi, je zboljsala od ujedinjenja do svetovne vojne 714.493 hektarjev kmetskega zem? Ijišča. Ker jc vprasanje melioraeije moe? \irij za Itnüjo najvažncjše vprašanje njenega narodnega gospodarstva, je po* stavila v boj zoper vodenje vso težo svojih državnih finane. Od leta 1870 do 1921. je plaeala država v ta namen iz la? stnih sredstev 491.570.000 lir. T oje žrtev, Id je vsega spoštovanja in vse hvale vredna. Uverjeni smo, da bo siovensko ljud? stvo v poini meri deležno vseh prednosti, ki jih nudi ta napredna zakonodaja Ita? Hje kmetskemu prebivalstvu. V najkraj* šem času bomo pričeli cistana\i.iati med našim ljndstvom melioraeijske zadrujjc. Jaz born glasoval za precllog dež. od? bora. Dež. odbornik Pascoli prevzaine be? sedo in poudarja, da se izsušcvanja moe? virij vrši glasom zakona potom meliora* eijskih zadrug, katerim plaeuje država 60% vseh strosliov, doeim prispcva de? žela z lO/o in prizadetc obeine z \()?n. O? stalo morajo plačat: lastniki zemljiše, ki so združeni v zadrugi. Zato je potrebno, da ustanovijo Slovenei v vseh moevirna* tih krajih melioraeijske zadruge. Dr. Besednjak jemlje izvajanja drja Pascolija na znanje in prii)oniinja, da se vršijo že priprave za osnovanje meliora? eijskih zadrug. Med Slovenei nimamo doslej še niti ene. Melioraeijske zadruge so edina pot, ki nas pripelje do eilja. Nato se je vršila razprava o razlie? nih manjših zadevah, kakor o podpori za vodnjak v Štomažu, o nabavi bolniskega avtomobila za Zeleni križ \r Goriei, o mali zpremembi v goriškem stavbnem redu i. t. d. Dež. zbor se je peeal tudi s vpra.ša? njem pokojnine ueiteljeni in njihovim vdovam tcr spremenil sklcp predzadnje seje. S tem je zadostii zahtevam našega vpokojenega ueiteljstva, kajti povišek pokojnine velja odslej naprej za vsc vpo? kojenee brez razlike. Ob sklepu je dež. odbornik Ignacij Križmun stavil na dež. glavarja drja Pettarina dve interpelaciji. Zahteval je, naj se prejme eesta Štrpnik?Šebrelje med skladovne ceste in vprašal, kaj je s cestnimi odbori. K temu vprasanju ga sili stan.ie cest, ki vodita iz I^ornber^a do /selcznili vrat in iz vasi Dornber,^ na ko- lodvor. Dez. odbornik Karl Trcven zalite- va, naj sc sprejme cesta Idrija-Dole med skladovne ceste in vprašuje dež. krlavar- ja. ali bi ne bilo mo.uoče i)lačevati nčitel- iem iz Notranjske stanovanjske dokladc že sedaj, preden se raztegne šoiska zako- nodaja (ioriške na Notranjsko. Ce liočemo to doseči, se morajo oživeti okrajni šolsk: sveti, ki bi na lastno odgovornost odre- dili takoj izplačevanje imenovair.li doklad. Dr. Pettarin jeinlje želje in zahteve slovenskih poslancev na znanje in za.uo- tavlja, da bo dež. odbor ukreiiil vse, kar je v nje.uovi moči. Kaj dela stalni odbor za varstvo vojnih oškodovancev? (Konee.) Razne okdščinc so povzročile, da nisem pravoeasno dovršil vrsto teh elan? kov. Naj siede danes zadnje pripombe. KAJ SMO DOSEGLl? Malo resničnih uspehov na naše za? liteve. Naši želji, da se odpravi odlok z dne 2. februarja 1922 niso ugodili, ker so iste dni, ko smo v Oorici zborovali, skle- nüi poslanci iz porušenih pokrajin, naj se ocslok samo reformira, popravi, ne pa odpravi. Na našo zahtevo, naj se hipo? teenemu zavodu v CJorici prizna neod- visnost od beneškega zveznega zavoda, je prislo do rnirnega sporazuma med oberna zavodoma. Na našo zahtevo, naj vlada resi viseea vprašanja o praviei do državljanstva, so po veeini ugodili. — Obrestna mera na prcuiijme se je znatno znižala. — Odpisani so zemljiski davki od 1915 do vštevši 1920 in zanaprej so ustanovljene mesane komisije, ki imajo nalogo, doloeiti davek po naeelu: kjer je prihodek, tam }t davek, kjer pa ni do? hodka, tam tudi ni davka. — V kratkem, upam, bo ministrstvo dovolilo snovanje zadrug za oškodovance na polju, kakor je to v navadi pri stavbah. To prinese utfodnost, da bo vlada plačevala na cen- jeno in priznano škodo ne prednjmov par odstotkov, ampak 80% cele vsote. — Nadalje je vlada pomnožila število uradnikov, konkordati se hitrcje sklena? jo, a se vedno ne tako, kakor bi bilo že? leti. VLADA JE ODBILA sledeee zahteve: Ni hotela doloeiti ko? lienika na premienine, kakor je to ure? jeno za neprcmienine, to se pravi: doeim znaša odškodnina na stavbo 41/L> do 5 krat vee, kakor cenjena in priznana ško? da, noee vlada pri premieninah postaviti količnika, ampak se ta vrsta škodc ne- sramno ccni. Sreeen si, ako dobiš na 100 kron škode 120 lir. Tu je vlada skrajno trmasta. Odbila jc vlada našo zahtevo, naj likvidira vso odškoclnino do konca 1923. Odbila jc slednjič našo zahtevo, naj bodo oškodovanci prosti vseh dav? ščin do dneva, ko bodo prejcli zadnji vis nar vojne odskodnine. Ne smemo pa jiozabiti enega: naša akeija je prepreeila grozovito zlo. Vlada je že bila zaertavala, da bi vojno odškod? nino izplaeevala ]kj sistemu »a forfait« to sc pravi: da se ne bi sploh nie cenilo, ampak bi prišli v vas z blagajno in na lieu mesta izplaeali svoto, za katero bi se domenili zastopnik vlade in oškodo- vanec. Vlada ne bi potrebovala skoro nie uradnikov in bi stale vojne odskodnine morda '.; vse svote, ki jo mora izdati po sedanjem načinu. To bi bil izvir nesreee za nas narod, gospodarski grob. Tejra sistema so se poslnžili Anjjleži tam, kjer so njihove čete oškodovale fran- coske vasi. Pri nas bi sc stvar takole godila. OH* eirji bi prišli ob nedcljah z žvenkom in cvenkom v nase vasi in bi pozvali oško^- dovanee. Vladni zastopnik bi vprašal: »Koliko hoeeš?« O.škodovanec: »60 ti? soe«. Vladni zastopnik :»Tu vzemi 10 ti? soe. Ako ne, gremo naprej po vsej de/eK in se vrncrao šele eez nekaj let.« Kaj bi iz tcga nastalo? Ljudstvo je zadolženo v posojilnicah in trgovinah in komaj eaka, da pride do solda. Ako po? misliš zraven tekra še na dejstvo, da jc naš elovek ob nedcljah popoldne dobre volje in ee bi on eul oficirja, kako žven? ka in cvenka, bi že zaeel cincati. Pa še žena, ki bi vedela, da v omari ni vee ka* ve, bi možu šepetala: Dej, Janez, vzemi, je desct tavžent, pomisli: deset tavžent«, bi pripomogla, da bi mož vzel denar in podpisal pobotnico. Kaj bi iz tega nastalo? Velik del ali veeina naših oškodovancev bi segla po denarju. A vsi bi ne mo<*li koj pričeti z zidanjein. Pomanjkanje zidarjev in j^rad- benega materiala bi bilo vzrok, da bi ea? kali z zidanjem. Ljudje bi denar porabili in v par letih bi ne bilo ne denarja, ne hiše. Tako bi ta naein odškodovanja po= stal prav gotovo gospodarski grob na? šega naroda. Vlada bi prihranila nekaj milijard, a naša dežela bi bila unieena. Ko smo v Rimu zahtevali, naj vlada odškodr.ije nepremičnino kot doslej, a naj, ako že noee uvesti pravienega kolienika, upclje pri prcmičninah »a forfait«, je vlada seveda naš predloi* odbila. Naša vclika ajLjitacija. je imcla vsaj ta uspch da jc vlada opustila načrt, s katcrim sc jc bavila dclj časa in ki bi spravil deželo ob polovico stavb. Ali ni odbor moj*el več doscči? Odbor jc v prvi dobi storil vsc, kar jc bilo v nje^ovi moči. Zd\ lc, da ija naše or^anizacije niso dovolj podpiralc. Kot ilustracijo naj na? vedcm na primer dejstvo, da jc ostalo odboru v easu najhujše borbc ic pet lir na ra/pola.Ljo in da jc moi^el scči po dol? govih, ki jih dancs nihčc ni poravnal. Zal tudi, da sc prise^a ni mosjla dr* žati. Vlada je zapretila: ako izpolnite prise^o, potem ^arantiram, da se koj ustavi vsc izplačcvanje; zidarji bi mo= rali pustiti vsc dclo in prcpustiti napol dozidane hiše usodi. Fašisti so obljubili svoje. Vcčina županstcv ni hotcla podpi? sati prisežnega akta. Tudi oškodovanci so odbor v borbi zapuščali. In koliko? krat! Odbor jc prosil, naj sc mu javijo krivice. In od^ovor: dva, tri slučaji, vsc dru.iroča: Deželni odbor je sklcnil ustanoviti v tckoceni !etu polej^ žc obstoječih šc d\'ajset noviih kmctijskili nadaljevalnili sol v prav toliko občinah našc dežcle. Vodstvo in tcoretični potik se izroči po predpisih tozadevne^a pra- vilnika Ijcidskošolskini učiteljem, ki intajo priinerno strokovno ziuuijc za poučevanjc v kmetijstvu. Da sc lahko izvrši inieno- vanje potrebnejja uenc^a osobja še pred vpisovanjetn učcncev v snujočc sc novc sole, razpisujc deželni odbor mesto vodi- telja in mesto učitelja za 1. tečaj tell novih šol \- on ill občinah, ki so do določencua roka tozadevne okrožnicc za|)rosile za otvoritcv knietijske nadaljevalnc sole. Pri vlasanju prošerj za razpisana mesta se jc treba ravnati j-o slcdečih dolcčilih: 1. Prosilci naj predložijo svoje pisincnc pr<'- snje dcželncniu odboru potoni dezelnc.ua kmetijskeua urada do 5, oktobra t. I. V prošnji morajo izrccuo navesti, če prosijo !e za mesto \#oditeija ali le za mesto uči- telja ali pa istočasno za obedve mesti. 2. Izmed prosilccv sc bodo vpoštcvali lc ta- ki Ijudskošolski voditelji fli cičitelji, ki so obiskovali v ta namen že ])rej prircjene kmetijske tcčajc na kakšni kmet.ijski soli ali pa so vpisani x sedanji pripravljalni tečaj za voditelje in učiteljc kmctiiskih na- daljcvaltiili sol 1922-23, ki 'jra je vp"ljal deželui odbor. 3. Upoštevaje obširnost uč- ncjra načrta, daljše trajanje in obveznost izpitov učiteljskejai tečaja 1922-23, bodo imcli praviloma prednost učitelji, ki so obiskovali tcčaj. Zato bo mojio^e smatrati ohiskovanjc prejšnjih tečajcv lc izjemoma za cnakovrcdne z obiskovanjem učitelj- skcK'a tečaja 1922-23. 4. V prošnji naj navcde prosilec starost, ljudsko šolo, kjer podučuje, čc jc voditelj ali učitclj na do- tični šoli, če je tamkaj definitivno ali pro- vizorično nastavljcn, čc jc zaposlcn na kakšni obrtni šoli, bivališče. 5. Deželni od-. bor si pridržujo pravico podcliti in izročiti v posameznili slučajili vodstvo šole enemu ])rosilem, ];ouk v soli pa druicemu. 6. linc- povratku. Nikakor pa nisino mislili, da sc bo zbrala takorekoč cela dežela, da bodo prihiteli desettisoči sc klanjat ncbeski Matcri. Z\'ono\'c nu Sv. Goro je peljal zna- ni ^oriški špcditcr <». Gašpar Hvalič in sicer trikrat. Veliki zvon svetogorski, ki I tehta 44 stotov je gosp. Hvalič prepeljal iz Gorice na Sv. Goro. v osmih urah z šestnajstcro vpreženimi težkimi konji. Napor živali in ljudi je bil velik, tem* veeji, ker jih je spremljal skoraj skozi celi eas velik naliv. Vse priznanje j4re i irosp. Hvaliču in njeffovim pomočnikom, da ] sc je prepeljava izvršila brcz najmanjšo nesrečo. — Na sredini hriba sveto^or* ske^a je nadčlovcskc napore živali in ljudi obeudoval tudi [>oriski knezonad* škof. _i _______ y-v ______________ Slike procesije o priliki prenosa Materc bozje na Sv. Goro, posebno povečane v Solkanu in na Prevalu, dobijo se pri naše- inu folograiu Jerkien v (Jorici, Corso Verdi stev. 36, po sledeeih eenuh: povečana slika 30X40 . . L. 25.— velikost slike 13X18 . . L 4. — nizglcdnice 6 komadov . L. 6.^ uovanje bo |)ro\izorično in za zdaj 1c za 1. tečaj. Prihodnje leto lahko sledi temu imenovanju imenovanje za popolno solo in na U) definitivno potrjeuje na isto mesto. 7. Vslcd prcvelikcii'a števila pnišenj posa- meznih občin za otvoritev šol se letos nc bo mosflo ujfoditi vrsem tem prošnjam. Za- to se prosilci, ki se spoznajo za sposobne in so iz občin, kjer se v tekocem lotn nc otvorijo šc sole, sedaj Ic zabelcžijo in bo- do hnenovani za voditelje ali za učitelje takrat, ko bo motfoče otvoriti sole v do- tičnih občinah, za katere so zaprosil!. Vsa dru^a tozadevna pojasrila lahko dobijo udelcžcnci natcčaja pri dcželnem kmetij- skem uradu v Gorici, Via Trieste 43. + Kmeiovalci pozor! Dežclni odbor Koriški javlja, da pridejo nrihocinje dni z O^rske dovozi j^oveje živ-ine in prcšičev, ki sc razdelijo ktnetovalccm na račun vojne odškodninc. Pri razdcljevanju te živine sc bodo upoštevali predpisi, po katerih se jc razdeljevala živina, ki je prišla Iz Nemčijt'. Prošnje za nakazilo prešičev se morajo predložiti deželnemu knictijskemu aradu \- (jorici. Via Trieste 43, potoni daveneu:1 urada pristojne^a civilneua komisarijata najkasneje do 15. oktobra 1922. Za vsa nadaljna pojasnila naj se prizadeti obra- čajo do svojih županstev ali pa naravnost na deželni kmetijski urad v Gorici, Via Trieste 43 (v prostorih slovcnskc kmetij- sk'j solo.) -f- Izredni prcdujmi za veliko in srednjo obrt. Zvczni kreditni zavod v Bc- netkah je itRodil predlojcu dežclnega od- bora za obnovitev Goriške in bode spre- iemal prosnjc za predujmc za velike in srednje obrti, ki so bile poškodovanc p<> vojni, tudi po preteku 30. septembra t. 1. in sicer dokler bodo na razpolajjo zalo^i. ki so bili dani na razpolaj^o za industrijski kredit odresenim dežclain. Predujnii sc bodo obrestovali po 4.75% in se zavarn- jejo s pravico prednosti na vojno odškod- nino, ki jo doljjuje država. Ker ni v ta na- men pridržan pri Zveznem kreditnem za- vodn v Benctkah nikak poseben zalotf za obrt naše pokrajine in ker se lahko z«odi, da se izcrpyjo razpoložljivi zaloi^i in da sc od trenutka do trenutka lahko zaključi sprejemanje prošenj, se nujno opozarjajo vsi prizadeti, da predložijo kolikor moj;o- če hitro svoje prošnje pri odboru za obno- vitev Goriške s sedežem pri deželnem od- boru v Gorici v smislu predpisanih navo- dil. ki so bila svoj čas objavljena. Podrob- ncjša pojasnila daja tajništvo omciijenejrn odbora i)ii deželnem odboru v Gorici (1. nadstropje, soba št. 3.) -1- Natecaj za nagradr zu obnovitrv po voini poskodovanili krajev. Odbor za obnovitev Ooriške s sedežem pri dcžclneni odboru v Gorici nam pošilja s prošnjo za objavo slcdeče: V svrlio da se bodo moirli vsi prizadeti vdclcžiti natcčaja za naurade za obncvitev po vojni noskodovamh kra- jev, ki ii'a je razpisal odbor za obnovitev Goriske, se je podaljšal rok za vla^aujc tozadevnili prošeuj do konca meseca ok- tcbra.t. 1. Omenjcni. odbor pričakuje, d.a dajo vsi činiteljl in vse cre^podarske nstn- rove našc dežele tern.i prizadcvanju vso svojo Dcdjioro, da se zau'otovi kolikor nio- .u"očc dober vspeh in da se spozna tudi i/>- ven ui'se po vojri hudo prizadete deželc c'cloxanje, napor in požrtvovalnost prebi- valstya naše deželc. da se ozdravijo tcžkc rane, ki jih jc prizadejala vojna na.ši po- krajini in da sc povrnejo zmau'oslavui do- movini z.uiibljena ali zmanišana bosastva. Za pojasnila v stvari sc lahko obruejo pri- zadcte stranke na tajuištvo omeiijenega odbora, ki sc ualiaja pri dežclnem odboru v (iorici (I. nadstropjc, soba št. 3.) ;- Pevsko in glasbeno dnišlvo v Go; r'c/ objavlja: 1. Glasbena šolu se začne ]' sredo, 4. t m. ob 2. uri popoldne. Ta* krut se zberejo vsi učenci ter sprejmejo ev. sc novi. Nadaljni vpisi sc morcjo iz= vršiti le od slučaja do slučaja, , cloklcr bo Prostora. Zato naj sc starisi požurijo. — - Poučcvala se bo poscbcj tcorija obe» nem s poukom v petju; sestavi sc šolski Pevski zbor. Učnina za 2 tcdcnski uri po I- 3.— na mesec. — 3.Drustveni pcvski zbor začnc z rcdnimi vajami, in sicer ženski zbor v četrtek, 5. oktobni 1922 ob 6. uri popoldne v društvenih prostorih. fr^ovski dom, 1. nadstropjc, vhod v Via Petrarca, zadnja vrata; moški zbor Pu r peU'k 6. oktobni 1922 zvečer ob 8. ur/. -— /Ccnskc vajc bodo nadalje vsak Pondcljek in četrtek ob 6. uri, mo.ške vsak pctck in torck ob 8. uri zvcčer. ^rcjšnji in na novo prijavljcni člani Pevskcga zbora naj sc torej polnoštevil* no zberejo. — 4. Sprcjemajo sc prigksi *a pouk učcnccv v glasovirju iz okolice, za katere sc otvori poscben tečaj, ako se ()J4lasi zadostno štcvilo. i Vsem tistim, ki sc mislijo buviti 2 »rirljunjem in podiičevunjcni glasbc po de- zeli in v mestu, svetujenw, da se v pise jo v Xlasheno solo Mariju Koxoju. Vpisovanje -s'e vrsi ob torkili in pet kill od 10. do 12. are v »Trgovskem Domu« II. nadstropje. Politika. Zadnjič snio poročali, da se je položaj \' tursko-grškem vprašanju zboljsal in da •noreino pričakovati inirnc rešitvc. $e Wedno so šlc dotične vrste v tisk, sc je »oložaj tako poostril, da so vsi pričako- vali izbrnlia novega svetovnega požara. panes ko zoi)ct pišemo politično poročilo, 'zglcda situacija zopet zclo poinirljivo. Kemal paša je opustil svojc odklonljivo stališčc in sc je spnstil v pogajanja. Agencija »Reuter« doznava iz poučc- !]ega vira, da se morajo vkljub izboljšanjci 1'oložaja ua skrajnem vzliodu vendar se 1)remagati raznc tcžave. Turki morajo iz- ni"azniti zono okoli Canaka. Orki pa "iriakniti svoje čete iz vzhodne Tracije in bržkonc vse do Ma rice, Sinatra sc ined- lein, da si Mustafa Kemal paša prizadeva, ^a bi spričo otvoritve kenference v Mn- tlaniji prcprečil vsak spopad. Na konfereu- ^o \ M/udaniji, ki se pricne danes, so že 'Klšli zastopniki razniii držav, v prvi vrsti Velesil. Pariški listi z zadoščenjem opozarja- io na izboljšanjc položaja na skrajncm vzliodii in uspeli prizadevanj Francije in 'talijc. »Journal« piše med drugim: Poin- ^are in grof Sforza sta nastopila odločno y'% mir. Lahko se reče, da bi brcz njuncga l^'izadevanja danes grmeli topovi ob Dar- ^unclili. List pripominja, da je grof Sfoi- *a vkljub bolesti vsled vest! o oeetovi ?mni ostal v Pur'mi ob strani Poincareja '•i zaključuje: Naj bi ta tesna vez med ob- enia državnikoma dokazala obema brat- jjkinia narodoina, da jc začcto dclo dobro. ^vo poti za prijateljsko sodelovanje. Notraojsko. tbRUA. Vodopivčcv vcčcr se je zadnjo ne* ^cljo zvršil v splošno zadovoljnost. Or? horsier je pod yodstvom \ku. Ko^oja iz- ^ajal prccej težke skladbc prav prccizno. -4 ^odeev na lok in na pihala ima redne vajc vsak teden in napredek in vspch sc ic ta vcecr tako pokazal, da navzoči nu sv0 hotcli vcrjeti, da so godei v vcliki ve? ^ini ic priprosti rudarji. Pcvske točkc so s^ izvajalc tako prccizno in najmajšc fiance so se tako vestno porabile da tu? di najostrejši kritik ne bi mogcl kaj oči* ^ti. Vseučilisčnik Knap je izvežbal svoj ^ Ky\ broječi zbor do take dovršenosti ^a bi bil j». skladatelj i,Jotovo vcsel, ako ^i sprcvidcl, da njcjcov trud ni zastonj. Kur on na papir spravi, to dobi kipcčc ^vljcnjc na odru. Navzočih jc bilo tolis ^o, da so zasedli vse prostorc v dvorani, verandi in na ^aleriji. Nckatcri so se cc? '<{ vrniti, ker pozneje došli so videli, da bi "ilo v j^ncči tcžko dobiti prostora. Tri u* r^ in pol jc trajal konccrt prcden se je vsch 13 točk izvršilo, da si so bile pavze j^lo kratkc. Poslušalci so vstrajali do l^onca in sledili z vcliko napetostjo pro* ^vajanju. Osobito pv\ pcvskib točkah jc v]adala taka tišina, da se je strogi pianis- simo čul po vsch prostorih. Bil jc zarcs 'eP in hvaležen vcecr, še dru^i dan so P^kateri poslali pismene zahvalc, da se Jih jc povabilo k takcmu izrednemu užit- ^u. Snloh bilo je precej truda, nmrsika* ^cra večcrna ura se je porabila za skuš? rije. a tudi vspeh zadovoljiv na vse stra* Pi- Vstop jc bil brczplačen, a ker sc ne? katcrj vitieli, da jc veiiko stroškov pri ^u/ikalijah so prostovoljno prispevali z '-•arovi. Vscm zahvala! BUKOVJli PRI POSTOJNI. V Bukovji, župnija Studeno pri Po- stojni, se blagoslovi cerkvena zastava, ki so jo napravili vaški mladeniči in deklcta. V ta namen bo \- nedcljo, t. j. S. oktobra, sv. masa na prostcm ob 10. uri. Gil. toiiiu Miw v opozorila! Dragi Kosič! Cul scm, da po dežcli, ' kakor na pr. v Trnovem, prcdavaš o voj? ni odskodnini. To jc hvalcvredno delo. A cujem tudi, da napadaš izdajalskc \lo* spocic narodnc poslancc, ki obljubljajo, a nič nc dclajo. Jaz Ti nato sledečc od? J4ovarjam: 1. Kritizirati jc lahko, zclo lahko. S-vritika pa jc ali poštcna, ali ncpoštcna. Poštena je, ako se povc, to in to ni prav storjeno, obenem pa, kako bi bilo trcba dclati, da bo boljsc. Kritika pa je ncpo* štcna, akcvccv pojavila misel. naj bi sc v pevsko dclovan^c uvcdla zdrava in čvrsta kritika, ki bi iiaše petje brczdvomno dvigala, ni ta misel mojj;la na nikak način dobiti življcnjske oblikc. O- mcnjala se je vclika pevska tekina, toda načrt se je zavračal kot preuranjen. kot neizvedljiv. Zaraditega se je pevski zbor »K. s. i. d.« odločil, da jra izvede na svojo pest, četndi v inanjšem slo^ti. Obrnili snio se pismeno na 26 pevskili društcv bližnje okolice, naj sodelujejo. Naš poziv jc bil skoraj brezuspcšen. Nekateri so se zbali firme, ker so mislili, da jc lažnjiva. Drugi so se jc zbali, ker so mislili, da je resnic- na. Spet je bilo treba predrusačiti načrt. Medtem pa je čas potekal in še par dni pred prircditvijo sc ni mo^lo vkljub oseb- iiuiiiu posredovanju or.yanizatorjcv ujjoto- viti, kateri zbori se za^otovo udelcže. Na- dalje moramo omeniti, da tudi pri obla- stvih uismo imeli srečc. Bajc vslcd odsot- nosti u'. kvestorja v (iorici in zato, ker je bil njc.uov namestnik odsoten. Dovoljenjc, za katero smo prosili 9 dni pred priredit- vijo.-smo dobili šcle iiekaj ur pred začer- kom, in to na intervencijo ,u'. dr.ja Bite/: nika, zakar se mil ta zahvaljujemo. Hibe, ki so se opažale na or«:aniziranju, so bile nujna posledica opisanih razmer. Posebno tcžko s^) občutili to sodclujoči pevski zbo- ri, za katere ni bilo preskrbljeno v nika- kem pokrledu. Sodelujočim pevskini zbt;- rom iz Barkovelj, Tomaja, Standreža, Čr- nič, Vrtovina, izrekamo na tein mestu naj- prisrčnejšo zalivalo. Poscbna zahvala gre pevskemu zboru »Adriji« iz Barkcvclj, ki se v svoji požrtvovalnosti ni ustrašil dr.!- .ue poti in stroškov. Izjava sc je pri svoji klasifikaciji o- mejila le na najbolj markantne točke pro- izvajanja, ker prircditcv popolnoma na- tančnekra, do pičice izčrpnega ocenje- vanja ni pripuščala. Poročilo o izjavi strokovne komisije scstoječe iz kx. M. Ko«oja, Srečka Kiu- marja, Iv. Orbca, ter nastopajočih pevo- vodij R. Orla in A. Severja, ki pa kot so- dclujoča nista moRla podati komisiji izjav. je sledeče: V prvi vrsti je ugotovljeno, da ni bilo pričakovati takih uspehov, kakoršne so doscgli posamczni zbori. Pred vsem so bili pohvaljeni pevski zbor iz Rilicmbcrka (diriment Sever),, pev- ski zbor iz Barkovelj (diriment Čcrmclj) in pevski zbor iz Tomaja (diriment Kosovcl. Uvidclo se je, da imanio mnogo dobrejja in lahko rečemo, zelo zmožneira pcvskckra matcrijala, s katcrim bi sc dalo doseči najboljših uspehov. Uvideli smo, da vlada med našim ljudstvom veiiko zanimanja in razumevaiija za stvar. Trebalo bi le ne- kake vczi med posarneznimi zbori, trebalo bi središča, odkodcr bi dohivali nasvete in navodila za dclovanjc, ki hi nas privedlo do one popolnosti in dovršenosti, s katero bi se lahko ponašali tudi pred drutfimi. — Ci. M. Kokroi. ki jc kot predscdnik v svo- jem govoru raztflasil oceno, je pri tern po- zvul vsa pevska društva, naj se prijavijo na naslov: »Zveza pevskih društev«. Oo- rica, Via Carducci št. 4, II. nadstr. d. Števerjan. Zopet je pokazal Ste- verjan, da ie in hoče ostati prvo kulturno žarišče v Brdih in da lahko služi za vz.irlcd vsem dru^iin Bricem. V ncdeljo 24. m. m. se je vršila pri nas dobro uspela vcselica. Slavnost je otvoril pevski zbor iz Oslavja z dvema K. Komelovima pesmima. Česti- tamo temu mlademu, a po številu jako močnemu pevskemu zboru, posebno pa pevovodji j?. Komelu, katere^a zasluga je, da zbor že v tako kratkem času žanje ta- ko burne a])lavze. Sledil je nato mu.1i na- Kovor na fante, ki odhajajo v vojaško slu- žbo. V kratkih bescdah Jim jc dal *>'. abs. iur. J. Scdej par naukov in nasvetov na pot v to novo zivijenje. Dviunilo sc je zo- uet zajrrinjalo in pričelo se ic tako žcljno pričakovano prvo dejanje Anzenjrrube- rove ljudske v5 dejanke »Krivoprisežnik.« Pazljivo je poslušalo ohčinstvo in z vso pozornostjo sledilo tej prelepi in poučni isri. Z burnim ploskanjcm je izražalo svo- je zadovoljstvo in s tern tr.idi pohvalo i.uralccm. Ulojje so bile dobro razdeljene in točno izvajanc. Res, pohvaliti liioraiuo vse i^ralcc, posebno i>a one v jflavnih vlotfah. Po končani i^ri je zapel domači pevski zbor pod vodstvom g. nadučitelja Likarja par navdušujočih i)csmi in slavnost jc bila v vcliko zadovoljstvo poslušalccv konča- na. Med živahnimi razgovori in kritizira- joč so sc razšli domačini po svojih domo- vili. Vi pa štcverjanski igralci in pevci ostanite tudi v bodoče tako marljivi in po- žrtvovalni, da nam kmalu zoi)ct nudite ta- ko lepega dusevnega užitka. d. Pečine. Tiikajšnje novoustanov- ljeno bralno in pevsko društvo »Planinka« priredi due 22. oktobra svojo prvo vesc- lico z raznovrstnim vsporcdom. Vcčja kmetska igra štiridejanka, deklamacije in več pevskih took obeli zborov bo kratk(j- časilo udcležencc, katerili veiiko pričaku- jemo. Nohcn zaveden okoličan ne bo za- uiudil redke prilike, da pride pogledat na- šo prvo kulturno prireditev. Natančnejši vspored bomo objavili pravočasno. d. Livek. Naše izobražcvalno društvo \ je priredilo due 24. sept, vcsclico z vpri- zoritvijo lepe ljudske igre »Stari in mladi« in petjem. Za lepi in častni uspeh prirc- ditve sc ima občinstvo zahvaliti v prvi vr- sti gospodia i")cvovodju učitelju Miklavič-u in sinovom, kakor tudi vscm vrlhn igral- cem in i)evccm, ki so kljub kratkemu času učcnja prav dobro rcšili svojc naloge. d. Hiljana. (Zakasnelo.) V nedclje» 10. t. m. jc priredilo tukajšnje bralno drn- štvo »Lipa« vcselico na grajskcm dvon- šču na Dobrovem. Prireditev je uspelu povsem dobro tako v moralnem kakor tu- di v gmotnem oziru. Vprizorili sta sc dvc burki, ki sta želi obilo smeha in ploskanja, Zbori so še s prcccjšnjo preciznostjo izva- jali Ji j ill i>evske točke. Nastopili so pole« doinačega zhora tudi zbori iz Kozane, Mc- danc in Njivic. V ])ozdravnem govonu je govornik na kratko orisal delovaujc na- šega mladega društva, ter se spomnil po- sebno naših fantov-vojakov. Po vcselici se je vršila ncprisiljcna prisrčna prosta za- bava s saljivo pošto, srcčkanjcni. prejx:- vanjeni narodnih ])csmi in rajanjem srb- skega »kola.« Da je prireditev dobro vspela, grc v prvem zasluga domačim štu- dentom, ki se res trudijo. da hi zopet oži- vcli društvcrio zivijenje. Na tern mestu bo- di tudi izrečena pohvala pevovodju in ka- pelniku Ignaciju Kožlinu iz Biljanc, ki se res trudi s i)cvskim zborom in domaciiiL orkestrom, katcrcnui grc tridi vsa cast za sodelovanje pri veselici. Pomagala so obilo pri prircditvi tudi hiljanska dekleta \r s:\-o- jih pestrih iiošah in doniači fantje. Okrog devete ure zvečcr jc bil žc i)rostor izpraz- njen in ni bilo čuti oncga kričanja in no- renja pijanih ljudij, kot je to pri plesih. Fantje in deklcta! Po tej poti naprej! Iz- obrazba in ne brczmisclno norenje in za- pravljanje! Tukaj bodi omenjeno, da je drustvo priredilo tudi poučno zdravstveno- predavanje in žcleti hi bilo, da bi se i)ogo- sto prircjala taka prepotrebna prcda- vanja. Slcdnjič bodi še izrečena zalivala vsem, ki so nas posetili in jim kličemo: Na svidenje drugič! — Domačin. d. Podram pri Vipavi. Kat. slov. izobr. društvo v Ptxlragi vprizori v nede- ljo, due 8. oktobra ob 3. uri popoldne na pokritem dvorišču g. Jožefa Žgcar Ii. št. 113, Finžgarjcvo ljudsko dramo »Razva- lina življcnja«. Nastopita tudi društveni mcšani in moški pevski zbor. Piijatelji ]>o- štene zabave dobro došli! D0BRAVLJE. Po skoraj osenilctnem spanju se je pri nas zopet obudilo naše »Bralno in pev- sko društvo«, ki jc imelo pred ncdolgim časom svoj i)rvi jiovojui občni zbor. Zaui- manje za dnuštvo jc bilo posebno med mladino veiiko. Pristopilo pa je k društvu tudi mnogo odraslih in sicer je takoj po občnem zboru pristopilo nad 60 članov. Društvo je ustanovilo tudi knjižnico, v ka- teri imamo do 150 raznih knjig; nadalje jc naročeno na vse slovenske časopise na Priniorskcm. Društvo ima okusno urejeno sobo v poslopju »Kmečko delavske zaciru- ge«. Komaj smo se začeli malo gibati že nas zapuščajo naši najboljši fantje, ki mo- rajo odriniti k vojakom v razne kraje Ita- lijc Med drragimi je odšel tudi naš dosc- daiiji pevovodja, par pevcev in par tam- burašev. Fantje vojaki! Spomnite se vča- sih na vaše društvo, in pišite kaj in kako se vain godi! Letina jc pri nas na sploli zclo dobra, posebno je bilo innogo sena, krompirja, sadja, pa tudi grozdje lepo ka- že, samo vrcme nam zadnje case nekoliko nagaja. Bodi za danes dovolj, pa dnigic šc kaj! .12 svaio druzino vzn iiufno le lä tette" Priznal jc eden največjih trgovcev z deli- katesami v Trstu potniku tovarne tcstcnin v illrski Bistrici. Mož ki pozna in ima na razpolago najboljšc izdelke, ve kaj je dobro. Najft*OL?LiLejšai zaloga damskih klobukov zadnjih vzorcev in najvecja izde- lovalnica modnih predme- tov je v Gorici pri Rozi Mungherli Cocso Verdi 41, vogal ul. Contavalle I'll Cene brez vsake konkurence! ZAHVALA Vsem. ki so na kakršcnkoli naein izkazali zadnjo cast prcblagemu naš^inu soprogu in očetu, gospodu IVANU TUSAR, ruciro. «jrudnlR v pok. se tem potom najiskrenejc zahvaljujemo. V Idriji, 25. septembra 1922. Žalujoča rodbina Tušarjeva. I Darovi. Dobrodelnost. Za slovensko sirotis? če je darovala: Trgovina in krojaška de* lavnica Mavrič v Gorici, Via Carducci, oblck ,no^avic, sukcnj, spodnjih hlač, kapic, bla.Lja ltd. v vrednosti 631 L. — Občina Štanjel na Krasu 30 L. — Hranilnica in posojilnica pri Sv. Luciji za 1. 1921 in 1922 jc darovala 200 L. 7>* govina Culot v Raštelu v Gorici en kip presv. srea Jezusovega. Sv. Goru. Vlč. g. Iv. Podobnik L 50; zidarji zadru^e v Grgarju L 50; N. N. L 20; N. N. L 10; N. N. L 15; N. N. L 17; Marija Prinčič Vipolže L 50; M. Bitcž- nik L 50; vie. k. Dr. Brumat L 50; jr. Ku- šar, Ljubljana L O & O R! TeocL Hribar (nasi.) - Gorica Corso Verdi 32 (hiša Cen!r. Posojilnica) Velika zaloga ceškega plalna iz zn>i.ne tovarne RegenChart ft RyVfiaFSCI vsakovrstno biago za poročence, kakor tudi velika izhira ir.oškega m ženskega sukna. Blago solidno! Cene zmerne! BRUNO SAUNIG - GORICA Via Carducci 3 — Telefon št 162 — Via Carducci 3 Na debelol Usnje Cevijarske in sedlarske pctrebsiine yrvi TržaSki bici, bičevniki Sveie, KadiBa Vosek Nakupuje čebelni vosek po dnevnih cenah. Glavna zaloga za Goriško podpetnikov „Pell*4 na debelo po tovarniških cenah. Na drobnol FELBERBAUM & ROUGH • (prcj Hedžet &. Korilnik) GORICA :-: Corao Verdi šiev. 7 :-: GORICA Velika izbira moskega in ženskega sukna, • raznovrstnega zepbirja, pcrkala tec pcrila, velika zaloga pletenin in vezenin, kakor tudi vsakovrtnega blaga za neveste, drobnarij ter vseb potrebščin za kroiače in šivilje. *"^^f NA DROBNO! NA DEBELO! J. Lenassi, Solkan. Moka, sirk, oves, otrobi, kava sladkor,. špeh, olje, petrolej ito