Pcssirezna številka 10 vinarjev.
štev. 227.	* v Lilijam, v sredo, 4. omra m
LelB XL1V.
~ Velja po pošti: —
Za uelu leto naprej . . K 28'— sa en meseo „ . . „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno . ,, 2B--za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej . . K 24'— sa en meseo „ . „ 2-—
V	»nravi prejeman mesečno „ 1*80
~ Sobotna Izdaja: = za oelo leto ...... K T—
ia Nemčijo oeloletno . „ 9'— n ostalo inozemstvo. „ 12'—
r		
Ц Ж*.		
. «ri.; : »v * ■!	|	t
.		
tilf	m	
		m
■ .v.	1	P
Inseratl:
Enostolpna petiivrata (72 mm široka ln 3 mm visoka aH nje
prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večilh naročilih primeren popust po dot ovoru.
--- Poslano:	t
Enostolpna p.titvrsUpo UQvtn.
Izhaja vsak dan lzv emšl nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga voinl red
ius Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6,111. Rokopisi ae ne vračajo; neirant Irana pisma se ne ss sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74 =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi ulioi št. 6. — Račun roštne nraniln.oe avstrijske št. 24.797. ogrske 26.511, tosn.-harc. št. 7563. — Dpravniškega telelona št 188.
„Povodom Najvišjega godu dnevi darovanja do 8. oktobra 1916: Kupujte oficijalne znake darovanja. Pristopajte kot udje k društvu avstrijski zaklad za vojaške vdove m
4.
i C,
Razkošje in svetovna vojna.
Razkošje je družabni pojav, ki je bil za dobo pred svetovno vojno prav posebno značilen. Živeti preko svojih dohodkov in razmer, to je bil pravi znak sedanje, lahko in hitro živeče družbe, ki pozna le trenotno srečo in drvi le za njo, za verske večne vrednote je pa že skoro docela izgubila razumevanje. Po pravici smemo trditi, da jc večina družin in posameznikov v Evropi in tudi v naši domovini živela preko svojih razmer. Istotako je pa tudi res, da je bila ta prekomerna potrata, ki jo označujemo z besedo »luksus«, posledica celokupne javne nravne vzgoje.
Prekomerna potrata, ki ne odgovarja dohodkom in družabnemu položaju posameznih oseb in družin, je posledica oma-jmega versko-nravnega ravnotežja, kakor je pravo razmerje med skopostjo znak versko-nravno utrjenega značaja. Kar ve-lia o posameznih osebah, velja tudi za družbo, za celokupnost družin in posameznikov. Pretirano razkošje je tedaj naravna posledica cerkvi sovražnega liberalizma in vseh katoliškemu krščanstvu odtujenih modernih svetovnih nazorov, ki so v zadnjih desetletjih več ali manj proniknila naše in -druga ljudstva. Stara stanovska država, ki je dala vsakemu posameznemu stanu njegovo lastno življenjsko naziranje, ni poznala narejene, potvorjene gospošči-ne in pretiranih zahtev na elegantno in udobno življenje, kakor se je to godilo v dobi pred svetovno vojno. Vsak je hotel biti gosposki in veljati za izobraženca, in to je skušal doseči s tem, da si je privoščil ves zunanji sijaj, ki si ga je le kako mogel preskrbeti. Skromna življenjska pripro-stost minulih desetletij, v katerih je ljudstvo iskalo svojo srečo v družini in v cerkvi, je izginjala čimdalje tembolj. Najprej v velikih mestih, potem pa tudi v manjših krajih in na deželi. Kultura, posebno velemestna kultura je povsodi porajala in pospeševala luksus. Moderna šola narodnih gospodarjev, ki upošteva samo produkcijo
in porabo blaga, ne pa nravnih vrednot človeške družbe, je videla v naraščanju življenjskih potrebščin ljudstva naravnost gospodarsko kulturno stopnjo prebivalstva. Zvišanje ljudskih potreb na korist industrijski produkciji in svetovni trgoviui, to je bil cilj moderne gospodarske državne umetnosti. Izbrisati razliko med mestom in deželo, odstraniti zadnje ostanke stanovskega življenjskega naziranja v ljudstvu, to je veljalo kot cilj modernega razvoja.
Kar velja n. pr. o stanovanjih, velja v enaki meri o obleki Ln hrani. Minula stoletja niti oddaleč niso poznala mere ogromne potratnosti, ki jo je svetovna trgovina omogočala v velikih mestih, kamor prihajajo v največji obilici na trg dišave vseh dežela in proizvodi vseh vrst, in to ne le v svrho, da se utolaži lakota, marveč za izdelavo vseh mogočih poslastic. Beli kruh je pred vojno veljal v Avstro-Ogrski vsepovsod kot neobhodno potrebno živilo, brez katerega mestno prebivalstvo sploh ni hotelo izhajati. Ravnotako je bila že splošno v veljavi mesna hrana kot naravna in neobhodno potrebna. Tako je bilo po vsej srednji Evropi. Naravna posledica so bile ogromne zahteve trga po mesnem blagu vseh vrst. Iz tega je pa tudi nastalo nasprotje med živinorejnim kmečkim prebivalstvom, ki je želelo svojo živino prodajati po primernih cenah, in med veletrgov-ci, ki so hoteli odpraviti vse carinske ovire in dobiti na trg tujo živino po čim najnižjih cenah. Naša politična nasprotja z balkanskimi državami so bila s tem stanjem stvari v najožji zvezi.
Tedaj je pa prišla svetovna vojna in s tem prekinjenje svetovne trgovine. Denarja so v tej vojni različni producenti in kup-čevalci pač veliko zaslužili. Vojni dobički veletrgovcev in veleproducentov so znatni. Kaj pa pomaga denar, če se z njim ne more več kupiti blaga, ki bi vsaj nekoliko zadostil potrebščinam ljudstva. Pičlost vseh življenjskih sredstev kakor tudi siro-vin, ki so potrebne za industrijsko delav-
nost, povzročajo v vseh slojih zmanjšano konsumno zmožnost, večjo skromnost v življenju, ki ne le dovoljuje nobenega razkošja, marveč je dosegla v vseh slojih že meje gotove bornosti.
In prav je tako. Ako vojaki na bojišču prelivajo svojo kri in se morajo v strašnih stiskah boriti proti premogočnemu sovražniku, potem je pravično, da si enako pomanjkanje nalaga tudi civilno prebivalstvo za fronto. Luksus v svetovni vojni bi bil pač umazan luksus, ki bi bil na mestu k večjemu pri tistih vojnih izkoriščevalcih in dobičkarjih, ki so v usodnih trenotkih svoje domovine izgubili vsak nravni čut. Zato so izrastki ženske mode, ki se tudi danes še šopirijo, čeprav pod označbo »domače« mode, še vse bolj obsodbe vredni, nego v mirnem času.
Priprostost v življenju, ki se je uveljavila tekom sedanje vojne dobe, naj se pa ne omeji samo na to dobo, marveč naj bo priprava na splošno skromnejše življenje po vojni. Nazaj k priprostemu in vendar ugodnemu življenju naših prednikov, ki niso poznali pretiranega razkošja pa tucli ne pomanjkanja! To naj bi bil moralni dobiček, ki ga v tem oziru črpajmo iz svetovne vojne. Saj se ni treba potezati za pretirani in hinavski puritanizem, a vendar je res, da je življenje, ki je v pravem razmerju z družabnim stališčem in dohodki posameznikov in družin, naravni temelj za gospodarski dobrobit njihov kakor tudi države.
flvsirijski zaklad za vojaške vdove in sroie,
ki prejme polovico donosa darovanih dni, je tekom sedanje vojske izplačal preostalim po padlih branilcih domovine v obliki podpor več nego dva milijona kron. Te podpore tvorijo dobrodošel dodatek k prejemkom, ki jih imajo vojaške vdove in sirote iz zaklada za vojno pokojnino in za vojne prispevke za vzgajanje osirotele dece. Ker pa se število podpore potrebnih vdov in sirot od dne do dne množi in ker rabi zaklad za vojaške vdove in sirote vedno večje vsote, se mora najti vir, iz katerega bo mogel ta zaklad stalno črpati tolike prejemke, da mu bo mogoče v polni meri zadoščati nanj stavljenim zahtevam. Tak vir se je našel, Ustanovilo se je Društvo avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote, ki mu je namen, po širni naši avstrijski domovini nabrati čim večje število članov in na ta načinVdovskemu in sirotinskemu zakladu zagotoviti redni dotok denarnih prejemkov v tisti prav znatni višini, ki mu jc v njegove dobrotvorne svrhe nujno potreben. To društvo pravkar
ustanavlja po vseh avstrijskih kronovinah v deželnih zvezah združene krajevne skupine. Pri tem se naslanja na že obstoječe organizacije za varstvo otrok in za skrb za mladino, da si po tem potu zagotovi čim uspešnejše oskrbovanje vojnih sirot. Mora si že zdaj zagotoviti dotok rednih prejemkov, da ne pride v neljube zadrege tedaj, ko se šest mesecev po končani vojski ustavi izplačevanje prispevkov za preživljanje svojcev v voino službovanje poklicanih in v boju za rodno grudo padlih državljanov, in ko bodo vojne vdove Ln sirote prejemale samo še zakonite vojnopokojninske zneske in vzgojevalne prispevke. Tisti čas bodo na Vdovski in sirotinski zaklad stavljene zahteve neprimerno višje nego so sedaj. Če naj imenovani zaklad takrat vrši svojo državljansko dobrotvorno nalogo v tistem velikopoteznem obsegu, ki ga žele njegovi ustanovitelji in ki ga nujno terja javni interes, se mora Društvu vojnovdovskega in sirotinskega zaklada zagotoviti zadostno število članov in z njimi redni dotok potrebnih denarnih sredstev. Zatorej: Darujte C. kr. avstrijskemu zakladu za vojne vdove in sirote in pristopajte k Društvu vojnovdovskega in sTotinsketfa zaklada kot člani! Kar prispe darov iz Kranjske, se porabi izključno le za kranjske vojne vdove in sirote.
0 lovnem wm o v Italiji.
»Avanti« prinaša oster uvoden članek proti početju nacionalističnih listov, ki se je naravnost organiziral v svrho, da zapeljuje javno mnenje. Dočim cenzura preprečuje vsako svobodno besedo o položaju, pa uživajo li listi predpravico, da opisujejo vse reči v Italiji z najlepšimi barvami. Tako so prinesli o zborovanju 50 poslancev oficielne socialistične stranke, ki se je vršilo te dni v Bologni, le par brezpomembnih vrstic ali pa sploh nič, dasi je šlo tu za izraz mnenja najboljše organizirane politične stranke v Italiji, za katero stoji nad miljon voiilcev. Na tem zborovanju so se obravnavala najvažnejša vprašanja notranje in zunanje ter gospodarske politike Italije, toda ravno o tem se ne sme ničesar objaviti. Zato pa izhajajo dolgi članki o čudovitih doživljajih tega ali onega podčastnika, kateremu se je posrečilo uteči iz avstrijskega ujetništva. Najbolj pereča vprašanja, ki ljudstvu s strahom polnijo srce, danes v očeh nacionalističnih listov nimajo nobenega pomena. Namesto tega ne morejo dovolj povedati in prehvaliti čudovite »demokratične vojne«.
O pričakovanem obisku italijanskega ministrskega predsednika v Milanu v dneh 7. do 9. oktobra napravlja »Avanti« nekaj prav žgočih opazk. Naznanilo tega obiska
Od шжт do Bojia.
Piše Janko Maierhofer, bivši koroški župnik, sedaj domobranski infanterist-prosto-voljec za časa sedanje vojne,
1, K maršbataljonu.
V	precej hladnem, a velekrasnem av-gustovem jutru smo stali, razviti v dolgo ravno vrsto, na vežbališou zunaj mesteca. Kar završi po dolgi vrsti: Stotnik prijaha!
Šment! Danes bo pa nekaj posebnega! Pred desetimi ga sicer nikdar ni bilo, in danes je komaj osma ura. Nekaj se gotovo pripravlja!
Sinoči smo zvedeli, da je padla solnčna Gorica . . .
V	velikih skokih prizibava vsem znana rjavka precej debelušnega kompanijskega šefa zmirom bliže. Etapoma se pojavlja njegovo približevanje v naših vrstah: poročnik (»rožo štrte« [kompanije] sem ga jaz »krstil« v splošno zadovoljnost) napravlja v svojih nc baš mnogoštevilnih br-kinih ščetinah »pozor« in »v skupino«, kadeta zakričevata v mrzlično presekanih zvokih svoj komando, korporala švigneta bliskoma na četni krili, košatobrkasti četovodja, star aktivec, nas meri z uničujoče
ojstrimi pogledi, gefrajtarji — »vogeljniki« jih imenujemo, ker so postavljeni na voglih čet — se pa z nami vred tresejo pred bližajočo se »nevihto«. »Novopečeni« so, in naš šef spušča .svoje prve strele navadno nanje.
Pozor! Glave naviš! Prsa ven! Trebuh noter! Levico na hlačnični šiv (slavni »ho-sennat«)! Pete sklenjene! Kopita nazaj! — In stali smo kakor okameneli. Reh-šavt! In nad osemsto oči strmi v stotnika.
Rjavka — »Šefa« sem jaz dal ime stot-nikovi rdečerjavi kobili, in ostalo ji je — ta preklicana rjavka se začne zopet muzati: obrača naprej sedaj levo, sedaj desno uhlo kakor na komando. To je njena ma-nira. In ta velesmešna njena navada je spravila že marsikaterega rekruta k ra-portu in v kazen. Nehote se namreč ube-rejo obrazi rekrutov v smešne poteze, če gledajo v muhasto, neparadno mahanje — kobilinih uhal. Revčki se začnejo muzati in to v »pozorc-poziciji! In to je razžaljenje reglamajevega veličastva in neposredno tudi stotnikovega, ker naš stotnik je utelešeni reglama! Nedolžni, jasni smeli, sicer žarek nebeške slave v obrazu vsakega zemljana, je v vojaško postavljeni vrsti — zločin prve vrste, spravi šaržc v ekstazo in vojaka-zločinca v zapor.
Pa danes nas Šefla ni spravila iz ravnotežja.
»Komandanti čet k meni,« zakliče stotnik, in kakor bi trenil, stoje že vsi v pravilnem polkrogu pred kobilno visoko glavo, na kateri sta uhali zopet igrali svoj redni »naprej in nazaj«.
Kaj bo?
Začelo se je prebiranje za — marš-bataljon.
Iz vseh deset dopolnilnih kompanij so izbrali dvesto infanteristov za — >marš«.
Tudi mene so izbrali . . .
Kadet me je poklical s kratko besedo: Pforer.
Tako moram menjati palmo miru z morilno cevko.
Pa bodi!
Tolažijo me Bernhardove besede: »Nič zunaj mene me ne more spraviti v nemir ali nesrečo.«
Tolaži me veliki Pavel, ki trdi: Njim, ki ljubijo Boga, služi vse dobro.«
Tolaži me sam Krist z besedami: *Ni-hil vobis nocebit.« — Nič žalega se mi ne bo zgodilo! Narobe! Skoval si bom novo življenje. Nove cvetke bodo skli-le iz razvalin.
Postavili so nas v eno dolgo, dolgo vrsto.
Grobna tišina zavlada. Kar upali se nismo sopiti; vsi smo bili prevzeti od mogočnega vtisa tega velepomembnegu trenutka. Scdai ic rcsnica , si je mislil vsak.
Meni pa so misli ubežale domu k ljubemu očetu, k bratom in sestrama, domu na lepi, mili dom, tam pod slavnim Jerber-gom v šentiljski fari, v južnem zaledju krasnega vrbskega jezera.
Prav otožen sem posta!, Začel sem jemati slovo ..,
Kakor vselej v veletužnih trenutkih, v urah smrtne žalosti, katerih sem moral v svojih zadnjih letih toliko preživeti, se mi je vrinil v spomin — materin grob. Oj ti količek tam ob nizkem zidu šentiljskega mirodvora! Oj gomilica, okinčana vedno z svežimi cvetlicami! Tam spava edino srce, ki me je v resnici ljubilo, ki mi je vse, vse odpustilo. Ko je to srce nehalo biti, se je utrnila za me zvezda upa in veselja,,.
Mamka! Prav je bilo, da si šla h pokoju pred to strašno vojsko. Sedaj bi Ti srce počilo od same žalosti.,,
Priprost leseni križec, ki kinča njen j grob — zaslužila bi zlatega — oznanja nje-| i" zadnjo prošnjo:
Otrokom kličem iz tihe jamice: Ne zabite Vi svoje mamice!« i Nc bom Te zabil mamica, tudi ne v dežju krogel..,
Vse to je romalo skoz mojo dušo. Kar me i:budi slotnikova beseda: Soldalen!« Krepko, a vendar neznansko milo jc donela ta beseda, Scula je nam na dno dno
pušča pretežno večino Milancev docela hladne, in sprejeli so ga, kakor pač marsikaj drugega, kar treba prenesti v vojni. Nekaj vrednosti bi utegnila imeti navzočnost Bosellija samo tedaj, ako bi se mogel odločiti, da bi enkrat podal jasno sliko o sedanjem položaju. Italijo je v tem trenutku primerjati z ladjo na viharnem morju,< piše »Avanti«. v Ministrski predsednik stoji na poveljniškem mostu in daje ladji smer. Krog njega so zbrani ministri, generali in časnikarji, toda vse ostalo prebivalstvo — 35 miljonov duš — se nahaja spodaj v ladijskem prostoru, ne da bi najmanj vedelo, kaj se godi gori na poveljniškem mostu. Zato se ni čuditi, da množica v slučaju, ako pride enkrat doli med njo voditelj ladje, tu in tam začenja izpraše-vati, kam pravzaprav namerava peljati ladjo. Ne da bi se govorilo o sliki, treba enkrat zahtevati od vlade več jasnosti. Dima je bilo doslej že dovolj in preveč. Ta dim pa položaja nikakor ne pojasnuje, kakor bi bilo želeti.«
Sirašen ruski naval v Vollnlji odbil.
Bosi napadli do 17 M. • Ruske дегбе le tretjič onlčene. ■ Rosi streljali s lopovi do lastne Cele.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 3. oktobra. Uradno se poroča:
Bojna skupina generala ko-n j e n i c e nadvojvoda Karla. Severno od Bohoradzanov se je izjalovil prekoračevalni poizkus Rusov čez Bistrico Solotvinsko.
Južno od Brzezanov je poizkušal sovražnik z največjim naporom, da bi se polastil višine Lizonja; v ljutih bojih smo ga odbili.
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega, Včeraj je izbruhnil v Voliniji po odmoru, ki ga je vsilil sovražniku njegov poraz 27. in 28. septembra, iznova ruski naval na armado generalnega polkovnika pl. Tersztianszkega. Po večurnem bobnečem ognju je vrgel sovražnik svoje množice na avstrijske in nemške sile v prostoru med Sviniuchy in Zaturcy. Pri Sviniuchih je naskočil sovražnik sedemnajstkrat, južnozahodno od Zaturcov do dvanajstkrat.
Iznova izpopolnjene ruske garde so zopet žrtvovali, tretjič v kratkem času, a vse žrtve so bile brezuspešne, Ruse smo povsod odbili. Vse postojanke so ostale popolnoma naše. Sovražnik je bil zopet težko premagan. V zadnjih dneh je bilo privedenih južno od Brodov na ujetnikih 41 častnikov (med njimi 1 polkovnik) in 2578 mož. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 3. oktobra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Od vojne skupine generala pl. Liasin-gena se javlja:
Pričakovani splošni napad zahodno od Lučka proti četam generalnega poročnika Schmidta pl. Knobelstoriia in na skupino generala pl. Marvvitza — armada generalnega polkovnika pl. Tersztyansz'kega
— se je danes (2. oktobra) po izredno ljuti topovski pripravi pričel. Od 9. ure dopoldne dalje je divjal napad. Z najbrezobzir-nejšo uporabo ljudi so naskakova'.i ruski zbori do dvanajstkrat, oba gardna zbora pa celo sedemnajstkrat. Pred kratkim pri Koritnici težko poraženi četrti sibirski ar-madni zbor je očividno izginil iz sovražne črte. Vsi napadi so se popolnoma zrušili z nenavadno visokimi krvavimi izgubami za sovražnika. Kjer so vdrli sovražni oddelki v popolnoma razstreljene jarke, kakor n. pr. severno od Zaturcov, jih je pro-tisunek takoj zopet vrgel. Ponovno je rusko topništvo z ognjem na lastne jarke priganjalo čete na naskok ali je poizkušalo bežeče napadalce prisiliti, da bi se obrnili. Pribilo se je, da je sovražnik, kjer je začasno vdrl v posamezne jarke, pomoril ranjence, ki so ostali v njih. Naše izgube so primeroma nizke.
Uspeh protinapada severno od Gra-berke smo še razširili. Število ujetnikov se je pomnožilo na 41 častnikov, 2578 mož, plen znaša 13 strojnih pušk.
Bojna črta generala konjenice nadvojvoda Karla.
Rusom, ki so nadaljevali svoje napade. se je posrečilo, da so prodrli do višine LysOnja (južnovzhodno od Brzezanov); nemške, avstrijske in turške čete so jih zopet vrgle. Severno od Dnjestra se je posrečil kratek sunek nekega nemškega oddelka.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 2. oktobra. Uradno:
Rusi so včeraj zjutraj na gališki bojni črti ponavljali svoje napade. Naše čete so zopet njih napade popolnoma odbile. Naše čete so ujele 30. m. m. in dopoldne 1.1, m. 5 častnikov in 5QQ mož.
XXX
Lep dokaz, da je velika ruska ofenziva odpravljena in da se ji ne bo več posrečilo, da bi nam za trajno iztrgala kaj več ozemlja, je prinesel zadnji ponedeljek. Štiri do pet ruskih armadnih zborov, okoli 200.000 mož, je naskočilo več kot dvanajstkrat, da, celo 17krat zaporedoma na približno 40 kilometrov širokem prostoru. Ob junaškem odporu avstrijskih in nemških čet, katere je izborno podpirala artiljerija, se je ta strašni ruski naval popolnoma razbil. Večina napadajočih ruskih divizij je izgubila do 40 odstotkov svojega moštva. Posebno priznanje zaslužijo letalci," ki so kljub posebnim odredbam sovražnika že en teden prinašali važna poročila o ruskih napadalnih prioravah in dali voditeljem obrambnih čet možnost, pravočasno ukreniti protiod-redbe. V ponedeljek v eni najsrditejših bitk svetovne vojske sovražniku zadani težak poraz moramo slaviti kot zmago, katere posledice se bodo kmalu pokazale.
Rusko uradno poročilo.
2. oktobra. Pri Narajevki in na višinah na desnem bregu Zlote Lipe se nadaljujejo ljuti boji. Naš ogenj je odbil sovražne protinapade; izgube sovražnika so velike; ujeli smo 1600 vojakov: Avstrijce, deloma Turke in Nemce.
Rusija pomnožuje policijo.
Stockholm, 3. oktobra. Rusko notranje ministrstvo je naročilo, naj se pomnoži policija z ozirom na sedanjo krizo glede na živila. A to je le pretveza, marveč policijo nameravajo zato
pomnožiti, ker se boje, da bi ne izbruhnili po vojski izgredi. Bombni napad na vojašnico v Kemi na severnem Finskem je bilo izzivanje z ruske strani; preiska-ла je namreč dognala, da jo ruski poveljnik sam vodil napad. Policijski pes, ki so ga pripeljali na lice mesta, je zasledil sled in ji je na splošno presenečenje sledil naravnost do poveljniko-vega stanovanja. Pred napadom, kar je zelo značilno, je prišlo veliko policistov v Helsingfors, ki so takoj po eksploziji izvedli veliko hišnih preiskav.
Zadovoljni Francozi.
Amsterdam, 3. oktobra. »Havas« poroča iz Pariza S poročili z Balkana in iz Rusije smo lahko zadovoljni. Z gotovostjo se zdaj pričakuje ofenziva proti Lvovu.
Avstrijski monitorji razrušili most
ш Donavo za Mfi itumiav.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 3. oktobra 1916. Uradno:
Pri Petrosenyju in pri prelazu Rdečega stolpa smo odbili rumunske sunke. Pri Ba-ranvkutu (Bekokten) je trčil napad nemških in avstrijskih sil na močan rumunski proti-sunek, ki je zaveznike potisnil nekoliko nazaj.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 3. oktobra. Veliki glavni stan:
Pri Bekoktenu (Baranykut) severno Gd Fogarasa so trčile napredujoče nemške in avstrijske čete na premočne rumunske sile, pred katerih napadom so se zopet umaknile.
Na meji zahodno od prelaza Rdečega stolpa so poizkušali Rumuni prebiti verigo naš'h straž. Tam se bijejo mali boji. V Hotzcnških (Hatzeg) gorah smo odbili napade sovražnika.
Vojna skupina maršala pl. Mackensena.
Avstrijski monitorji so za hrbtom tistih rumunskih čet, ki so prekoračile južno od Bukarešta Donavo, porušili čez reko zgrajeni most na čolnih.
Včeraj na širokem bojišču iz splošne črte Cobadinu — Topraisar — Tuzla ponovljeni sovražni napadi so se izjalovili ob hrabrem odporu bolgarsko-turških čet. Ujeli so nad 100 mož.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 3. oktobra. Uradno:
Na donavski bojni črti smo zasedli ofok Malak Kalafat, ki leži nasproti Vidinu; uspešno smo obstreljevali pristanišče, kolodvor in vojašnice v Kalafatu. Naš topovski ogenj je razkropil pri kraju Guidicin sovražno skupino, ki se je nameravala utrjevati. Pri kraju Rahovo se je posrečilo sovražniku, da je zgradil čez Donavo most, čez katerega so prišle znatne enote čet. Avstrijski monitorji so razrušili most. Naš ogenj je v Dobrudži zadržal sovražno j ofenzivo proti našim četam na črt5. Bešavl —Amcača, Protinapad desnega krila se je končal tako, da je bil sovražnik vržen v svoje stare postojanke in da je bil uničen en sovražni bataljon, katerega ostanek: 2 častnika in 100 mož smo ujeli. Na ostali bojni črti slaboten topovski ogenj in boji patrulj. Na obali Črnega morja je sovražna
torpcdovk'a brez uspeha obstreljevala 1.
oktobra mesta P4angalia.
Rumunsko uradno poročilo.
1. oktobra. Severno in severnozahodno bojišče: Delna podjetja na celi bojni črti.
Eračni napadi. Sovražni letalci so metali bombe na Bukarešt; 2 ženski in S otrok je bilo ubitih; v črnivodi so padle bombe na neko bolnišnico.
Rumunija kliče ua pomoč.
Lugano, 3. oktobra. Iz Rima se javlja; Rumunski kralj Ferdinand je prosil ruskega cara, naj pošlje v Rumunijo močnejša ojačenja, da prepreči nevarnost težkega rumunskega poraza na Erdeljskem. Po kraljevem naročilu se je baje podal neki visoki rumunski častnik v ruski glavni stan, da osebno pregovori cara, kako potrebna da so ojačenja. V Bukareštu upajo, da bo Rusija Rumuniji ugodila.
Prehod Rumunov čez Donavo.
Kodanj, 3. oktobra. Rumunija pričaka«
je od prehoda čez Donavo pri Rahovu odločitve vojske v Dobrudži. Petrograd pa svari pred tem prepredrznim korakom, posebno ker sc Rumunom ni posrečilo spraviti topove čez 1200 metrov široko reko. Rumunskim bataljonom se je posrečil prehod le vsled goste megle. Za mesto Rahovo se že tri dni ljuto bijejo. V Petrogradu sodijo, da bo Dostopanje Avarescuja povzročilo nov, občuten poraz rumunski araadL Bolgari prihajajo z močnimi rezervami in so zasedli važne utrdbe na bregih Donave.
Budimpešta, 3. oktobra. »Pester L1.« javlja: Prehod Rumunov čez Donavo je obupno sredstvo, da bi izpremenili položaj na bojišču v korist rumunskemu vojnemu vodstvu. Ukrenilo se je že vse, da' bodo Rumune zopet vrgli.
General Tošev o bojih z Rumuni.
Dopisnik »Az Esta« se je razgovarjal s poveljnikom 3. bolgarske armade ToSe-vom, ki je izjavil: Rumuni so že premagali svoj prvi strah. Na črti Črnavoda—Konstanca trajno zbirajo nove sile; svoje postojanke pri cobadinskem mostišču so bili že dolgo pred vojsko dobro utrdili. Dasi se tam obupno branijo, ne dvomim na našem uspehu, dasi bomo zanj potrebovali več časa, kolikor smo ga pri Tutrakanu. Gre pač tudi tu predvsem za topništvo« Zadnje dni smo doznali, da se nahajajo ni rumunski bojni črti tudi daleč noseči ruski topovi. Z veliko odkritostjo in z velikim veseljem Vas tudi lahko obvestim, da je pri nas zastopano tudi avstrijsko topništva s svojimi čudovito težkimi topovi. Zdaj gre za to, koliko novih sil morejo Rusi 8« dati na razpolago. Naši letalci so nam po« ročali o dohodu novih ruskih sil s pomorske strani. Z nemškimi častniki s« sporazumevamo nemško ali pa francosko« Veliko nemških častnikov se je hitro naučilo bolgarsko, da dokažejo svoje simpa« tije našemu narodu. Ne smatram ponižanega svojega ugleda in narodnega čuvstva, ker sem podrejen zmagovalcu pri Lodzu in pri Gorlicah, Mackensenu. Mi vsi se zdaj vojskujemo za prehod čez Donavo. Naj nam karkoli zapove, izvedli bomo, naj nas že vodi čez Donavo ali pa skozi pekel, Glavno je, da bomo šli proti Bukareštu,
Bolgarski poslanik Radev o Rumuniji,
Sofijski dopisnik »Az Esta« je imel razgovor z bivšim bolgarskim poslanikom Radevom. Radev se je izrazil o sporni sili Rumunov, da je ta zelo majhna in je menil, da poraz Rumunije pospeši mir.
srca. Kaj takega še nismo slišali iz stotni-kovih ust.
Resnost položaja je vplivala tudi na tega jeklenega, moža.
Koliko nazivov, naslovov in klicev sem moral poslušati in požirati vse tedne, kar sem bil pri kompaniji! Preklicano so bili različni, vzeti iz vseh jezikov in kraljestev, tudi iz kraljestva štiri- in ševeč-nožnikov, Obsipavan sem bi! — sev€ prej v svojem vzvišenem civilnem stanu — tudi — a redijo — z jako častnimi naslovi in priimki — a noben mi ni pretresel osrčja tako, kakor ta, sicer tako vsakdanja, stotnikova beseda.
Stotnik se mi je zdel v tem slovesnem trenutku kot slavni Cezar, ki je nagovoril svoje legije pred vojno tudi le z besedama: Militcs! Romani L (Vojščaki! Rimljani!) In vsakokrat je dosegel svoj namen: te besedi iz ust najslavnejšega Rimljana sta namreč vzbudile v vsakem vojaku navdušenje in ponos. Prisegel je vsaki pri sebi, da se bo z vso močjo boril za čast in slavo rimskega imena.
Nadaljeval je naš stotnik: ' Prišel je redaj za vas čas, da boste porabili, kar ste se pri meni naučili. Dobro izurjen vojak se ho ztnirom in v vsakem položaju vedel braniti sovražnika. Če se kdo ni hotel prav iz-rviti, jc sam svoj škodljivec, ropa domovini može pade, je samomorilec,. — Pcmenlji-\ c bciede!
> Bog z Vami in г-reča junaška!« nam je še zakiical v slovo, brcnil rujavko in — prijezdi naravnost k meni. Stal sem daleč na levem krilu. Njegovo oko me jc še za-
zrlo, njegovo blago, meni tako naklonjeno srce me je iskalo ...
■ Maierhofer! Ni šlo drugače! V fronto morate. Pa ne imejte nobenega strahu. Bog bo Vas varoval, AdjeL
In najine oči so se srečale ...
Domu grede so mi zatrjevali tovariši: Du Pforer, so an hauptman krigst Du ni-mer.<-
Žc nad deset let nisem slišal tako milih besed, ne našel duše, — razun materine —, ki bi mi dobro hotela. Ljubi Bog! Varuj mi tega stotnika!
Stotnik je odjezdil, mi pa smo korakali iz vežbališča v pripravljeno barako, da se tam oborožimo za vojno.
Tokrat pa je prišla muzika po nas na vežbališče.
Radeckijeva koračnica nam jc vzdiga-vala pete. Ncponisna razposajenost nas je zopet orevzel?.. Petje in vriskanje se je začelo. Neki širokopleči in precej široko-vratni lofentolar zakriči: »Fit di Gott šin-terbisen!« in je vzbudil regimenten krohot in odobravanje.
Da! Vežbališča se bom tudi jaz spominjal do smrti (to pa sedaj mere biti v par mesecih) z jako različnimi občutki.
Vsaki dan dvakrat smo prisopihali uklenjeni v nabasan nahrbtnik in nerodno bimbajoči krušnik, vp^ti v pas in puško na. lo vežbališče. Ni pedi zemlje na njem, ki bi jc ne tlačili s svojimi nogami, koleni in tudi z — nosovi. Kolikokrat smo je polju-bovali pri auf und niedcr! Kosti so nam tu šklepetale, žclodcc krulil, noge žgale na
podplatih, kakor bi plesali na dnu pekla; in to v peči solnčnih žarkov, v mlaki spod-nebnih nalivov, v temi cestnega prahu, ob britju ojstrega severa.
Pa neredkokrat se je razlegala po njem tudi naša mila slovenska pesem. Tudi prešernega smeha in krohota je bilo dovolj, posebno po tretjem tednu, ko so зе naše kosti že malo utrdile, ter smo dobili na podplatih že pravo medvedovo kožo.
Posebno meni je vežbališče nudilo veliko interesantnega. Proučaval sem ljudi, narode in razmere in sploh navade lajikov. No vi lajiki!... Kaj boste lomili palice nad nami svečeniki?!... Vrlo so me zanimali tudi stari podčastniki. Ti so v gorostasnih pretiravanjih in v mastnih primerah kar že-niialni mo:stri. Kar strmci sem včasi nad njihovo iznajdljivostjo.
Na pr.: Infpnteristu v paradi je manjkal bluzin knof. Kadetovemu očesu seve nc uide la velepogrešek.
-K raportu«, zakriči. »zaradi proti-reglamanovega adiustiranjal«
>Butll Pol nag pride v parado!« mu je še zasolil. —
Če zaostane vojak v vrsti za po! koraka. je za tri dni daleč vzadej.«
Cc nima po reglamaju oovzdignjeno glavo; uije z gobcem po zemlji, kakor tele, ki je prvikrat v jarmu.«
Čc stopa malo bolj komodno, »baclja kakor pitana gos ,
Čc kdo pride v vrsto za trenutek prepozno. je gotovo bil v civilu kondukter i pri lokalni železnici.«
Če je kdo malo umazan, »ima za tri hleve gnoja v gfrisu.« Itd. Itd.
Splošno pa sem opazil, da ima vsaka kompanija svoj poseben, le nji lasten arze« nal priimkov, opazk in naslovov za vsakdanji suplement vojaškega opravilnika.
To so pač stare tradicije.
Z Bogom torej vežbališče! Sedaj smo polnovredni ->Soldaten« in Bog nedaj, da bi nas kdo psoval še z besedo »rekrut«, ali govoril še z nami o vežbališču.
Z vsem ponosom >branitelja domovine«, je vsak korakal, danes prvikrat, skozi mestece. Ob straneh ulic so se zbirali meščani in meščanke, ter so šepetali otožno: »Marš!« -.'Maršbataljonl*
Kako smo se oboroževali za odhod v vojno, bom Vam pa opisal pri prvj priliki.
Danes Vam. bralci in bralke, le toliko izdam, da smo basali« celih devetinoet-deset komadov vojne oprave. In to brez lcomisa, cviboka, patronov, šivank, knofov, sveč, vžigalic, čeveljnih žrcbljev, klosetne-ga papirja in Bog ve šc kakšnih drugih malenkostij.
Popisal Vam bi tudi šc rad par sila-ko-miČnih epizod in drastičnih prigodbic, ki jih je povzročil moj habitus kot svečenik, pa Bogve, kedaj pridem zopet do — časa, papirja in tinte.
Bodite mi vsi srčno pozdravljeni!
Posebno ve, ljube koroške duše, oo-sebno šc tisti, kat.erim moja tako tragična usoda ni segala samo do jezika, ampak tudi do srca.
Bog daj veselo svidenje!
Rumuni izgubili že petino svoje armade.
Berlin, 3. oktobra. »8 Uhr Blatt« javlja: Uradni seznami o izgubah v Bukareštu do 26. septembra beležijo izgubo 100,063 mož, 454.1 častnikov, med njimi 4 generale in 23 polkovnikov. Pri teh četah gre le za aktivne z rezervami izpopolnjene čete; petina aktivno rumunske armade ni že več sposobna za boj.
Kolin, 3. oktobra. »Kolnische Volks-zeitung« javlja: Hitrejše, kakor je kdo pričakoval, je nevihta nad Rumunijo izbruhnila. Če popolnoma odštejemo veliki vojni plen in ujetnike v bitki pri Sibinju, so izgubili Rumuni na plenu in na ujetnikih 606 častnikov, 34,547 vojakov, 185 topov in 91 strojnih pušk.
Plenjenja v Bukareštu.
Stockholm, 3. oktobra. Rumunska Vlada dela z vsemi sredstvi na to, da bi pred vojnimi dogodkimi odvrnila vsta-ško prebivalstvo. Bukareška sodrga je, kakor poročajo listi, porabila priliko in je oplenila trgovine; do enega milijona je škode.
Boji v Macedoniji.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 3. oktobra. Veliki glavni stan:
Napad proti Angležem, ki so napredovali severno zahodno od Tahinskega jezera čez Strumo, je napredoval.
Prvi generalni kvartirni mojster: Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 3. oktobra. Uradno:
Zahodno in vzhodno od Lerina (Flo-rina) živahno delovanje topništva brez nastopov pehote. V Moglenica dolini ogenj s topovi, s Duškami in s strojnicami. Na obeh straneh Vardarja slab topovski ogenj, ki ie močnejši južno od Dojrana. Na vznožju Belasice planine je mirno. Ob Strumi na obeh straneh topovski ogenj. Boji pri Ka-radžakoju se ljuto nadaljujejo. Ob egejski obali je mirno.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 2. oktobra. Ob Strumi so srbske čete odbile več bolgarskih napadov proti postojankam, ki smo jih 30. septembra osvojili. Pokošeni z zapiralnim ognjem strojnih pušk so se razblinili bolgarski na-skakovalni valovi. Veliko trupel je ostalo »a bojišču. Vzhodno od Černe so Srbi v nadaljevanju včerajšnjega uspeha prodrli 2 kta severno od Kajmakčalana. Srbi so privedli 50 nadaljnih ujetnikov. Na našem levem krilu od časa do časa topovski ogenj brez pehotnega delovanja. Megla ovira operacije.
Angleško uradno poročilo.
London, 2. oktobra. Dne 30. septembra osvojeno ozemlje smo utrdili. Na tem ozemlju sta vasi Kurazakoitula in Kuraza-toizir. Ponovne sovražne protinapade smo odbili. Sovražne izgube so težke, naše majhne. Ugrabili smo 250 ujetnikov in 3 strojne puške.
Topniški ogenl do Krosa io pri Gorici.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 3. oktobra. Uradno:
Pod trajnim ognjem se nahajajo višine vzhodno od Gorice in Kras.
V Fleimski dolini je pričel sovražnik zopet napadati.
Italijansko topništvo je močno obstreljevalo naše postojanke na obeh straneh doline Travignolo in več odsekov Fassanskega pobočja. Bersaglieri so večkrat napadli Colbricon piccolo, z zadnjim napadom so tudi vdrli v raz-streljene obrambne naprave, a jih je zopet vrgel protinapad. Izjalovil se je tudi nočni napad proti Passo di Val« maggiore.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
1. oktobra. V Travenanzeški dolini so naši alpinci napadli in pregnali male sovražne oddelke, ki so sc bili utrdili na južnih robeh Lagazurija in Viz-zo Faniela. Sovražnik nam jc med svojim begom prepustil veliko vojnega blaga in nekaj ujetnikov. Na julijski bojni črti je zelo obsežno delovalo topništvo. Sovražnik je nameril svoj topovski ogenj na hiše v Mirnu in v Vrtojbi, tudi na Gorico je izstrelil nekaj strelov.
Glasilo apostolske stolice za naše vojne ujetnike.
Lugano, 3. oktobra. »Oservatoro Romano« odločno zavrača tiste laške časopise, ki zahtevajo, naj sc v Italiji z avstrijskimi vojnimi ujetniki strogih'postopa.
Italija in sveta stolica.
Lugano, 3. oktobra. (Kor. ur.) Glede na ugovor sv. očeta proti zaplembi Pai-lazzo di Venczia«, ki je bil sele zdaj ob-
javljen v Italiji, piše list »Idca Nazionale«: Vatikan ne uvideva, da bo Rim jutri pre-stolica največjega in najmogočnejšega katoliškega naroda. Takrat se bo vprašanje razmer med cerkvijo in državo avtomatično rešilo; sedanje napake bodo vzele papežu del njegove moralne avktoritele in veljave na svetu. — Glede na to piše »Os-servatore Romano«: Glede na ugovor, češ, Italija je izrekla le vojno odredbo proti nepremični lastnini sovražne države in da di-plomatične predpravice z razlastitvijo Pal-lazzo di Venezia niso prizadete, se mora naglašati, da bi bilo tako, ako bi se bil zadovoljil italijanski odlok le z razlastitvijo palače; torej da bi se bila nad palačo proglasila lastninska pravica. Odlok gre pa še naprej; pregnati se namreč namerava poverjeni veleposlanik iz svoje rezidence; to pa ni čin, ki bi bil nasproti papežu obziren in ki bi upošteval njegove pravice, ki so jih molče prezrli. Če bi bili italijanski odlok prej naznanili sveti stolici, bi bilo to vsaj pametnejše; veliko stvari bi se bili lahko glede na sveto stolico tako izognili.
Zakaj je bil odpoklican španski veleposlanik iz Rima.
Lugano, 3. oktobra. Poluradno se poroča: Španski veleposlanik je bil od poklican iz Rima, ker je nasproti Son-ninu napravil opazke, o katerih je ta sodil, da mu je dajal svete, katerih ni prosil. Veleposlanik je baje po naročilu neke neimenovane države opozarjal Sonnina, da so vojaški in politič. uspe hi osrednjih velesil v najostrejšem protislovju z optimističnim nazorom v Ita liji, nakar je Sonnino prekinil razgovor in izjavil, da si mora take nasvete prepovedati.
Lahi in Srbi.
Dunaj, 3. oktobra. Italijani so baje iz vojaških razlogov prijeli srbskega podpolkovnika Popoviča v Turinu in ga odvedli na Krf.
Bilko ob Sommi.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 3. oktobra. Veliki glavni
stan:
Armada maršala Alberta Wiirtemberškega.
Naši mornarji so med uspešnim pa truliranjem blizu obali ujeli 22 Francozov, ki so jih povedli s seboj.
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a.
Bitka severno od Somme se je na daljevala s trajnim, silovitim nastopom topništva na obeh straneh. Severno od Thiepvalla in severozahodno od Cour celette smo iztrgali Angležem posamez1 ne kose Jarkov, v katerih so se bili vgnezdili in smo zaplenili več strojnih pušk. Posebno ljuto so se borili med Le Sars in cesto Ligny-Thilloy-Flery. Z najtežjimi Izgubami so tu Angleži pil dobili nekaj prostora. Na obeh straneh sela Eaucourl rAbbaye, med Gueude ccurtom In Morvalom je držalo naša topništvo, potem ko se odbili naši zgo daj zjutraj štiri iz Lesbceufa izvedene napade, sovražno pehoto v njenih na-skakovalnih postojankah. Močni francoski napadi pri in zahodno od ceste Sailly Rancourt in proti gozdom Samt Piere Vast so dospeli deloma do v našo najsprednejšo obrambno črto, ki smo jo v pobližnjem boju zopet izčlstiii. Južno od Somme se je poostril topovski boj od časa do časa znatno na obeh straneh Vermandovillersa. Neki napadalni poizkus se je zadušil v zapiralnem oitsnju.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 2. oktobra ob 3. pop. Severno od Somme so Francozi iztrgali Nemcem jarek vzhodno od Bouc.havesnes-a. Noč je bila sicer povsod mirna.
V	zraku. Narednik Bloch je vzhodno otl Bapaume sestrelil nemški privezani zrakoplov. To je peti od njega sestreljeni privezani zrakoplov.
Pariz, 2. oktobra ob 11. uri ponoči, oeverno od Somme smo tekom dneva dosegli nekaj uspehov v boju z ročnimi granatami. Okoli 40 ujetnikov in 6 strojnih pusk je ostalo v naših rokah. Ravno tam smo razkropili nek nemški oddelek, ki je popustu 50 mož ranjenih ali mrtvih.
Južno od Somme smo brez truda odbiti neznaten nemški napad proti našim larkom južno od Vermandovillerja. Slabo vreme jc oviralo podjetja na celi bojni crli ob Sommi.
Na ostali bojni črti od časa do časa topovski ogenj.
V	zraku. Potrjuje se, da je seržent Vialet ob Sommi sestrelil peto nemško letalo.
Belgijsko poročilo. Ponoči in 2. oktobra jc delovala artiljerija pri Dixmuidenu, Steestraete in Boesinghe,	j
Angleško uradno poročilo. London, 2. oktobra popoldne. Uredili j smo našo fronto vzhodno od Eaucourta in in očistili poslopja od sovražnika. Zavzeli smo tudi črto od točke, ki leži 1200 jardov severno od Courceletta, v smeri proti hc-siškim jarkom. Opustili smo del jarka Re-gina in podvzeli uspešne napade severno od Neuville-Saint-Vaast in vzhodno od aventie.
Večerno poročilo. V in okoli Eaucourta, kjer se je sovražniku posrečilo, da se je ustalil v poslopjih, srditi boji. Zboljšali smo postojanke pri Gueudecourtu in Cource-ette in ujeli 1 častnika in 63 mož. Letalci so včeraj več vojaško važnih točk obmetavali z bombami. Vršili so se številni zračni 3oji, v katerih sta bili dve sovražni letali razbiti, štiri pa prisiljena, da so pristala. Mi nismo imeli nikakih izgub.
Bitka brez konca.
»Secolo« javlja iz Pariza: Bitka ob Somme Se ni dosegla svojega viška. Zavezniki resno nameravajo toliko časa biti bitko, dokler ne bo uničena ena vojskujočih se armad.
Francozi zahtevajo rezerve zaveznikov za Francosko.
Francozi pregovarjajo Ruse, naj pošljejo velik del rezerv v Francijo, kjer ne primanjkuje častnikov in orožja. Tudi na Angleže se v tem oziru Francozi še posebno zato zanašajo, ker Angleži s svojim vrhovnim poveljstvom niso zadovoljni. Italijani se pa trdovratno branijo pošiljati rezerve v Francijo.
Car francoskemu predsedniku.
Bazel, 3. oktobra. (Havas.) Car je Poincareju poslal brzojavko, v kateri izraža svoje občudovanje nad velikimi uspehi francoske armade ob Sommi.
320 milijard
so izgubili Francozi v dosedanji svetovni vojski. Tako je izračunal francoski socija listični poslanec Brizon.
Pomanjkanje živil na Angleškem,
Angleški vladni odbor za preiskovanje cen živilom je objavil poročilo, v katerem priporoča z ozirom na primanjkovanje mesa, mleka in gnjati, da naj se pospeši gradnja trgovskih ladij. Dalje naj se omeji uvoz manj potrebnih predmetov. Končno poživlja vse, ki nimajo težkega telesnega dela, naj en dan na teden ne jedo mesa.
Dipii no Pe*i№j.
Ne-
Odsiop m'nistrskega predsednika, miri na severu.
Madrid, 3. oktobra. Iz Lizbone so do-šla poročila, da je ministrski predsednik Jose d' Almerida odstopil. Začasno jc prevzel vlado finančni minister AHonso da Costa. Vojni minister jc odredil mobilizacijo prve in četrte divizije ter je odpotoval proti severu, odkoder se zopet poroča o uporih čet in velikih nemirih.
50 sovražnih ladij potopljenih.
Berlin, 3. oktobra. (K. u.) Od 20. do
29. septembra so naši podmorski čolni poleg že naznanjenih 11 angleških ribiških parnikov in 4 belgijskih ladij potopili 35 sovražnih ladij z okroglo 14.600 tonami, med njimi 27 ribiških ladij; ujeli so 31 mož.
Izgube norveške trgovinske mornarice.
Kristianija, 3. oktobra. (K. u.) Na Ledenem morju včeraj potopljene norveško ladje, pet jih je bilo, so obsegalo G352 ton. Zavarovane so bilo nad pet milijonov. Med vojsko je izgubila Norveška dozdaj 316.000 ton; 8.14%norveške trgovinske mornarice. Rusko paroplov-bo med Vardo in Arhangelskom so radi nemških podmorskih čolnov začasno ustavili.
S:
lovi nemški ШШ1
Listi poročajo, da Nemci izdelujejo nove Zeppeline, ki bodo lahko vozili 5000 kg razstrelilnih snovi. Hitrost znaša 100 km na uro- Po zmetanju bomb sc lahko dvignejo 17.000 čevljev visoko. Oboroženi so z brzostrelnimi topovi in strojnimi puškami, posadka šteje 35 mož.
Zadnji sestreljeni Zeppelin.
Rotterdam, 3, oktobra, »Nieuwe Rot-terdamsehe Courant« javlja: Angleški listi poročajo, cla spada sestreljeni Zeppelin v vrsto takih zrakoplovov, ki se težko zadenejo. Poveljnik, ki so ga izvlekli izpod razvalin, je živel še poldrugo uro. Zeppelin je padel na tla razkosan v tri dele. — »Times« poročajo, da so do zdaj našli šest mrličev, ki so ležali nekoliko proč od Zep-pelina, vsled česar sodijo, da so poskakali iz zrakoplova. Zeppelin je pričel naenkrat ves goreti in je zelo hitro padal. Medtem ko je še padal, so vrgli iz njega še trideset bomb, ki niso povzročili nobene škode, ker so padle na polje. Pri zadnjem napadu Zeppelinov je bil ubit en sam mož.
Шгт poročilo.
Bsrn, 3. oktobra. (Kor, ur.) Venizeli-stiški list »Euloteros Typos« piše, da je splošno prepričanje, da je upanje ua na-slop grške vlade vsled odpora za kulisami uničene. Nadaljnja poročila pravijo, cla je general Della Gramatica, kateremu je kralj izročil poveljstvo nad prvim armad-nim zborom, izdal dnevno povelje, v katerem izjavlja, da se je od njegovih 600 častnikov samo 7 pridružilo Venizelosu.
Položaj za sporazum manj ugoden.
Curih, 3. oktobra, (K. u.) Francoski listi pišejo, da je danes položaj na Grškem za entento manj ugoden. Nevtralistiška liga rezervistov zopet odločno agitira v Atenah in v Patrasu so bile velike demonstracije za nevtralnost. Mornariški minister je pred Salamisom vkrcanemu grškemu brodovju ukazal pobrati zapore vseh lopov in jih pod varstvom mornariškega ministrstva spraviti v Atene. Tudi je kaznoval ali prestavil veliko mornariških častnikov. Okrožje revolucionarnega gibanja se vedno določneje omejuje na otroke in na Solun.
Ustaši ujeli eno stotmjo.
Ženeva, 3. oktobra. (K. u.) Kakor poroča »Matin« iz Aten, je armada narodne obrambo napadla Aikaterini in ujela ono grško stotnijo.
Višii poveljnik odpadle mornarice.
Ženeva, 3. oktobra. »Petit Parisien« poroča iz Soluna, da je višje poveljstvo ocl kralja odpadle mornarice prevzel admiral Konduriotis.
Poljski in češki poslanec v Budimpešti.
Praga, 2. oktobra. »Pravo Lidu« poroča, da jc bil pretekli teden v Budimpešti razen poljskega poslanca Da-szynskega tudi vodja čeških agrarcev poslanec Udržal. Oba sta konferirala z vodečimi politiki vladne stranke kakor tudi opozicije in z ministrskim predsednikom grofom Tiszo.
Avstralski ministrski predsednik o miru,
Amsterdam, 3. oktobra. Reuter: Avstralski ministrski predsednik Hughes jc izjavil nekemu ameriškemu časnikarju, da bi bil predčasno sklenjeni mir zločin.
WiIson »nelojalnim« Američanom.
Preko Rotterdama javlja »Lokalanzeiger« iz Newyorka. Predsednik ameriškega »Truth Society« je brzojavil Wilsonu, da njegova Angležem prijazna politika nezadostno čuva koristi Američanov in pomaga zaveznikom s posojili in z dovozom streliva, kar bo važno pri volitvah. Kakor poroča Reuter, je odgovoril Wilson: Ponižanega bi se čutil, če bi Vi ali taki ljudje kot ste Vi, oddali meni glasove. Ker občujete z mnogimi nelojalnimi Američani, jaz pa ne, Vas prosim, izporočite jim to besedo.
Vojska v Afriki,
London, 2, oktobra. (K. u.) Reuter: Vojska v vzhodni Afriki je skoraj končana. Glavni dogodek tega tedna je zasedba Tabore, kjer je pregnalo težko topništvo Nemce na približno 30 milj dolgi bojni črti.
Dnevne novice.
-f- Najprimernejša proslava godu Njegovega Veličanstva, Kako bi mogli današnji dan, ko goduje naš od vseh in vsakogar iskreno ljubljeni in odkritosrčno spoštovani vladar, v goreči skrbi za blaginjo svojih državljanov osiveli cesar Franc Jožef I., praznovati na dostojnejši in Njegovemu dobročiniteljskemu mišljenju primernejši način nego s tem, da storimo kolikor mogoče obilo plemenitega in dobrega svojim bližnjikom, za kar se nam nudi bogata prilika v uprav danes začenjajočih se dnevih darovanja na korist vsled vojnih dogodkov obvdovelih hčera in v vroči borbi za domačo grudo težko poškodovanih sinov junaške naše kranjske očetnjave? Ljubljana, ki se je že tolikrat izkazala kot vzor požrtvovalne dobrodelnosti, se tudi te dni splošnega darovanja v blago tvorne namene ne bo odtegovala, marveč bo vnovič pokazala, da je pravično ocenjcvanjc ne more in ne sme uvrščati drugam nego med najbolj patriolična mesta širne naše avstrijske domovine!
-j- Odlikovanja. Vitežki križec Fran Josipovega reda z vojno dckoracijo jc dobil vojni kurat 17. pp. Beno Kobal. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila poročnik 97. pp. Ivan Vrečar in nadporočnik 5. bos. herc. lov. baona Franc Pavlic. - -Ponovno najvišjo pohvalno priznanje so dobili: stoinik 47. pp. Oskar Froli-lich, nadporočnik 87. pp. Pavel Bego-vič, nadporočnik 1. sap. baona Alfonz Stergar, stotnik 7. pp. Anton Srstka in nadporočnik 5. težkega polj. top. p.
Miroslav Franke. — Najvišje pohvalno priznanje sta dobila poročnik li. pp. Emil Tschernlg in poročnik 07. pp. dr. jur. lvarel Ginlz. — Zlat zaslužni križec s krono mi traku hrabrostne svetinje je dobil črnovoj. medikamentni gficijal 27. črnovoj. okr. pov. Hugou Christofoletti, pri vojni bolnici St. 11/8. -—Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila sanitet. praporščaka 17. pp. Josip Brandl in Ivan Matej ček. — Srebrni zaslužni križec s krono'na traku hrabrostne svetinje jc dobil rač. podčastnik 36. polj. top. p. Mihael Pureber. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste sta dobila četovodja Goj Ivan in desetnik .Vuga Franc, oba pri 55. pp.
4- Ministrski svet je zboroval 3. oktobra. Predsedoval mu je grof Stiirgkh. Posvetovali so se do poznih večernih ur; vsi ministri so bili navzoči.
+ Seja predsedstva avstrijske po-slaniške zbornice in načelnikov strank. »Parlamentarna korespondenca« javlja: Predsednik poslaniške zbornice dr. Šylvester bo sklical v ponedeljek 23. t. m. dopoldne ob 11. uri sejo podpredsednikov poslaniške zbornice; isti dan popoldne ob 3. uri so povabljeni na razgovor tudi voditelji strank.
Velike naklonitve veleindustrij-ske tvrdke Kari Pollak v Ljubljani. Povodom Najvišjega imendana Njega c. in kr. apostolskega Veličanstva se je zglasil pri g. deželnem glavarju vojvo-dine Kranjske dr. Š u s t e r š i č u senjoršef zgoraj imenovane družabne tvrdke gospod Kari Pollak sen. in je izročil v imenu tvrdke na roko g. deželnega glavarja svoto 200.000 K (dvestotisoC) z namembo, da naj se ta svota uporabi po razsodnosti kranjskega deželnega odbora v sporazumu z darujočo tvrdko za revne vojne vdove in sirote iz Kranjskega. Deželni glavar se je iskreno zahvalil v imenu kranjske dežele in je čestital tvrdki in zlasti njenemu viso-kočastitemu starosti na veleplemeni-tem, globo kopa tri j otičnem činu, ki je v ponos celi deželi. Ob isti priliki je tvrd-ka Pollak sklenila ustanoviti penzijski zaklad za svoje uslužbence in je v ta namen naklonila iz svojih sredstev temeljno glavnico 200.000 K (dvestotisoC kron).
Neustrašeni Gorenjci. Dobili smo: Ker se širi govorica, da bomo morali prebivalci gorenjske doline bežati pred Italijani, izjavljamo nižje podpisani, da smo še vsi na svojih domovih. Vidimo sicer sem-intja Italijane, toda le ujetnike ali pa kakega dezerterja. Naše gore so tako visoke in bramba je tako močna, da nam sploh ne pride na misel, da bi morali kedaj zapustiti domačijo. Lahi namreč stoje in leže še danes tam, kjer so bili ob začetku vojske 23. majnika leta Gospodovega 1915. Uvideli so, da je vendar škoda streliva, zato ponehujejo vedno bolj s tem strašilom ter ne iztegujejo glav predaleč iz svojih zastarelih strelskih jarkov. Kar je seveda edino pametno. — Kranjskogorci in Ratečanje.
Knjiga, ki seznanuje svet s Slovenci. Piše nam prijatelj »Slovenca« iz Galicije: Prečital sem tudi jaz dr. Andrej-kovo knjigo slovenskih narodnih pesmi, prestavljenih na nemško in mi knjiga zares zelo ugaja. Tudi naredbe-ni list za c. kr. deželno brambo, dodatek ^Beiblatt zum Verordnungsblatt ftir die k. k. Landwehr Nr. i2 z dne 19. avgusta t. 1. )omenjeno knjigo zelo priporoča. Pravi dobesedno: »Diese von hoeh-stem Patriotismus und Kriegsbegei-sterung erftillten Gediehte werden den Truppen und Anstalten der k .k. Lancl-wehr warmstens anempfohlen,« Te z največjim patrijotizmom in vojno navdušenostjo napolnjene pesmi se zelo priporočajo vsem četam in vojaškim zavodom c. kr. deželne rambe.
+ Posnemanja vreden občinski sklep. Občinski odbor občine Predoslje je v svoji seji dne 8. septembra 1916 sklenil, da se bo z ozirom na junaške čine padlih občanov napravil na pokopališčih v Predosljah in na Primsko-vem kamenit spomenik, kamor se vklešejo imena padlih junakov.
-L Nadvojvoda Leopold Salvator v Zagrebu. V ponedeljek zvečer ob 7. uri 54 min. se je pripeljal v Zagreb Hrvatom tako priljubljeni in v splošnem imenovani hrvatski'- nadvojvoda Leopold Salvator s svojo soprogo nadvojvodinjo Blanko, hčerkami nadvojvodinjami Marijo Dolores, Marijo Immaculato, Marijo Margareto, Marijo Antonijo in sinom nadvojvodo Karlom. Na kolodvoru so ga dočakali zastopniki vlade, vojaštva in vseh hrvatskih kulturnih zavodov, a pozdravil je nadvojvodovo rodbino zagrebški župan in arhitekt Janko Holjac v hrvatskem jeziku, nakar se je nadvojvoda Leopold Salvator tudi v hrvatskem jeziku zahvalil za sprejem in pozdrav, Na poti s kolodvora je nadvojvodovo rodbino pozdravljala nešteta množica prebivalstva z. burnimi >.živio' klici. Cel Zagreb je v hrvatskih zastavah. V torek zvečer jc bil na čast nadvojvodi Leopoldu Salvatorju in
njegovi rodbini prirejen koncert, na kate--em so provizvajali samo moderne skladbe samo hrvatskih glasbenikov, kjer sta med drugimi nastopila tudi znana hrvatska umetnika Zlatko Balokovič in Juro Tkalčič.
—	Peto vojno posojilo. Budimpe-štanski finančni krogi pripravljajo akcijo za podpisavanje petega ogrskega vojnega posojila.
—	Polkovnik-Nemec pohvali narodno zavednost slovenskih vojakov. Računski podčastnik Ivan Ribič iz Ptuja piše iz koroškega obmejnega gorovja: Bilo je dne 20. septembra zvečer. 14 slovenskih vojakov iz Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorskega se nas jc zbralo v našem taborišču. Takoj se je sestavil pevski zbor in zaorila je tjc v nočno temo prelepa pesem: *Lepa naša domovina« in nato »Slovenec sem od zibeli do groba.« Pri zadnji kitici le pesmi smo šele opazili, da je poslušala naše pelje družba višjih častnikov. Ko smo končali, smo vsi čvrsto salutirali. K nam je pristopil polkovnik in je nas v nemškem jeziku vprašal, odkod so te pesmi in kakšno jc njih besedilo. Jaz sem polkovniku pojasnil, da sta obe pesmi postali takorekoč narodni pesmi poslali takorekoč narodni pesmi slovenskega ljudstva in da se pojeta po vseh krajih, kjer prebivajo Slovenci. Polkovnik je izjavil, da se mu pesmi zelo dopadeta in morali smo jih še enkrat zapeti. Ko smo končali, nam je cel častniški zbor ploskal. Polkovnik nas je pohvalil in dal vsakemu pevcu dve žlahtni smodki. Rekel je: »Slovenci ste cesarju in domovini zvest narod; ostanite zvesti tudi svojemu narodu! Bravo fantje!«
—	Duhovniška vest. Č. g. Janez B o g o v i č , komi vikar v Mariboru, je vpoklican kot c. in kr. vojni surat v vojaško službo ter odrine danes na svoje mesto.
—	601etnico svojega rojstva je praznoval 3. t. m. veleč. knez. škof. duh. svetnik Franc Ser. K o 1 a r i č , župnik pri sv. Lovrencu v Celovcu.
—	Razpuščeno hrv. kat. akad. društvo. - Novine« poročajo, da jc razpuščeno hrv. kat. akad. društvo > Kačič« v Inomostu.
—	Nadučitelj Konrad Mejovšek, V
soboto, dne 30. sept., je umrl v Reki pri Hočah v 60. letu svoje starosti nadučitelj Konrad Mejovšek.
—	Major Kvaternik, bivši član generalnega štaba Boroevićeve armade, je bil pozneje prideljen generalnemu guvernementu v Belgradu. Sedaj jc na svojo prošnjo odpuščen iz te službe, samo da more iti. nazaj na bojišče, kjer se bore njegovi bratje.
—	Odlikovan je bil na italijanskem bojišču četovodja Jožef Pavlic, brat vojnega kurata Franc Pavliča, z veliko srebrno hrabrostno svetinjo.
—	Vabilo na cerkveni koncert, ki se vrši v nedeljo dne 8. oktobra 1916 v kapiteljski cerkvi v Novem mestu. Spored: 1. Hummel: Srcu Jezusovemu, rnešan zbor z orglami. 2. Bach J. S.: Ave marija, poje gospa Pavla Lovše, s spremljevanjem violine in orgel. 3. Dvorak A.: Trio za dve violini in Violo. 4, * Molitev beguncev, mešan zbor. 5. Niedermeyer: Pater noster za bariton, mešan zbor in orgle. 6. Fillce: Pozdrav Mariji, poie gospa Pavla Lovše s spremljevanjem ženskega zbora, violine in orgel. 7. Rudnik: Kantata za bariton, ženski zbor in orgle. 8. Handl: Zbor iz orato-rija > Mesija^. 9. Cesarska pesem. — Začetek ob pol 5. uri popoldne, — Cene: Sedeži po 3 K, 2 K in 1 K. Stojišča po 50 vinarjev. Preplačila se hvaležno sprejemajo, Vstopnice se bodo prodajale v soboto in v nedeljo dopoldne v knjigarni J. Krajec nasl. in v nedeljo popoldne v zakristiji v kapiteljski cerkvi. Čisti dohodek je namenjen zakladu za v vojski pohabljene, za vdove in sirote padlih vojakov in za iz vojske vrniv-še se jetične vojake. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi prošt dr. Seb. Elbert.
—	50-letnica ustanovitve Čitalnice v Št. Vidu nad Ljubljano je bila te dni.
—	Zakup ribištva v litijskem okraju. C. kr. okr. glavarstvo v Litiji naznanja, da se bo oddalo ribištvo spodaj navedenih najemnih revirjev potom javne dražbe, in sicer glede prvih dveh revirjev od 21. oktobra 1916 naprej, glede nadalje navedenih revirjev pa od 29. oktobra 1910 naprej za dobo 10 let v najem. Št. 50. Kresnice obsega Savo od izliva potoka Gostinščica pa do gradu Poganek s stranskimi ramami in nekaterimi pritoki. — št. 51. Litija obsega Savo od gradu Poganek do cerkve v vasi Sava z nekaterimi pritoki. — šl. 53 a. Gore n j i r c v i r Z a-gorje obsega Savo ocl cerkve v vasi Sava do savskega mostu pri železniški postaji Zagorje ter z nekaterimi pritoki. — Št. 53 1). Pasjek obsega potok Pasjek od izvira pa do izliva na (lesnem bregu Save merj krajema Spodnji Log in Renlco. — šl. 53 i. S p o d n j i revir Zagorje obsega Savo od savskega mostu pri železniški postaji Zagorje fin izliva Trboveljskega potoka (potoka KoSica). — št. 53 d. š k 1 e u -d rove c obsega potok Škleudrovec od izvira do izliva v Savo. Javna licitaci-
ja revirjev se bo vršila v goxi navedenem rodu in sicer v sredo dne 18. oktobra 1010 s pričetkom ob 10. uri dopoldne v prostorih c. kr. okr. glavarstva litijskega. Podrobne dražbene pogoje in natančnejše meje posameznih revirjev se zamore upogledati pri c. kr. okr. glavarstvu litijskem ob običajnih uradnih urah. C. kr. okr. gluvarstvo Litija, dne 28. sept. 1916.
—	Na kolodvoru na Brezovici se jc včeraj težko poškodoval tamošnji ogi-balni čuvaj, 36 let stari Ivan Kaste-1 i c. Pri opravljanju službe je padel na tračnicah ter si razbil levo koleno. Zdravi se v ljubljanski deželni bolnišnici.
Splošna trgatev na Spodnjem štajerskem. Na Bizeljskem, v Halozah in v Slovenskih goricah so pričeli že prve dni tekočega tedna s trgatvijo. Je sicer še zgodaj, pa vinogradnike sili k trgatvi vedno deževje, ki dela pri grozdju veliko škode. Star pregovor, da september grozdje peče, se letos ni uresničil. Vreme je bilo hladno in skoraj neprestano deževno. Ako bi ne bilo tega, bi dosegel letošnji pridelek morda kakovost letnikov 1890 in 1908. Upati pa je tudi letos na dober pridelek.
—	Gospod Nikolaj vitez Gutmansthal, veleposestnik na gradu Dvor je izročil go-spej grofici Mariji A 11 e m s svoto 1000 K kot darilo za namene dni darovanja.
Podružnica Rdečega križa v Ilirski Bistrici priredi dobrodelno predstavo s petjem in »vinsko trgatvijo« v korist »D a-r o v a 1 n i m dne m« dne 8. oktobra v Trnovem. Začetek ob 7. uri zvečer. Z ozirom na plemeniti namen vabi k polnošte-vilni udeležbi odbor.
—	Dr. Tone Gosak v italijanskem ujetništvu? — Poročila s fronte pravijo, da se pogreša nadporočnik dr. Tone Gosak, odvetnik v Ptuju. Verjetno je, da se nahaja v italijanskem vojnem ujetništvu.
—	Kdor draži pse, se mu zgodi, kakor se je v soboto Ernestu Lusner, sinu žel. strojevodje iz Poljske ceste št. 13. Imenovanega je mati poslalt v trgovino, kamor | pa ni šel naravnost, temveč se jc ustavil
v Jenkovi ulici št. 11 ter dražil psa Frančiške Buh, ki ga jc imel že dolgo na piki. Ker so tudi domači otroci ščuvali psa, se je zakadi! v Lusnerja ter ga, ker je bil bos, močno ugriznil v levo nogo.
—	S strojem za rezanje krme za živino si je poškodoval vse prste na levi roki deset let stari sin delavca, sedaj vojaka Ivana iz Gorenje Vasi št. 11, okr. Litija, Ko je namreč z desno roko vrtil stroj, je vtaknil levo vanj ter si narezal vse prste. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici.
—	Smrtna kosa. Umrla je v Trebnjem na Dolenjskem žena mizarskega mojstra gospa Jožefa Gomišček, rojena Cerne iz Solkana, po daljši, mučni bolezni. Naj ji bo lahka zemlja dolenjska! — V Galiciji je padel zdravnik dr. Dmitar Zvonimir Matič iz Zagreba. — Na tirolski fronti je padel Fran Simo-nič iz Obrez pri Središču, brat načelnika mariborskega Orla. — Pri Sv. Trojici v Slov. goricah je umrla žena posestnika Marija Rauter.
—	Dobrodelni koncert v Kranju. Krajevni odbor za dneve darovanja v vojno oskrbo v Kranju priredi dne 11. oktobra 1916 v dvorani Kino-Talija v Kranju s prijaznim sodelovanjem gg. umetnikov ,urija Tkalčič (čelo) in Josipa Gruss (klavir) koncert z zelo zanimivim sporedom. Začetek točno ob J,1'8. uri zvečer. Sedeži po 1. K clo i K. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v trgovini tvrdke F. Sajovic v Kranju in zvečer pred koncerjom.
—	šolske vesti. Za suplentinje so nameščene: Evlalija Dimnik pri Devici Mariji v polju, Pavla Pirker v Srednji vasi in Terezija šusteršič v Kopriv-niku.
—- Deželno mesto za krmila se obrača do vseh interesentov in uradov z nujno prošnjo, da svoja pisma zadostno frankirnjo, ker deželno mesto za krmila ne more plačevati dokladnih pristojbin, ki jih nalagajo nezadostno ali sploh nefrankirana pisma.
—	Ustanove za vpoKojenc, pedpere potrebne železničarje. Dohodki sledečih ustanov se razdelc med podpore potrebne železničarje, oziroma njih vdove in sirote: Avstrijski žeiezničarski pomožni sklad. (Čsierreichischcr Eisenbahnunterstiitzungs-fond); Moritz baron Konigsvvartcrjeva ustanova; Ustanova za avstrijske železniške invalide; Ferdinand Lindnerjeva ustanova in S. Hahmova ustanova za uradniške vdove; Friedrich Avgust Birkova ustanova za vdove in sirote po čuvajih; Josip Dor-rekova ustanova za vdove; Franc Riesner-ieva ustanova za vdove po železniških čuvajih; Elisabetna ustanova za uradniške vdove. — Prošnje je vlagati najkasneje do 15. oktobra 19j 6 pri postajnem načelništvu onega kraja, kjer prosilec stanuje. Vsaka prošnja mora biti glede ubožnosti po žup-ništvu ali županstvu potrjena.
V pojasnilo. V preklicu včerajšnjega »Slovenca- je bil podpisan Robert Ziegler. Da ne bo kakega sumničenja, izjavljamo,
da dotični ni identičen z nadučiteljem istega imena na Igu.
Primorske novice.
— Naša društva Za goriške begunce.
Ženski odsek Katol. delavskega društva na Jesenicah je daroval na oltar begunskega trpljenja dva velika zaboja obleke. Vsem plemenitim darovalcem in nabirateljem bodi tem potom izrečena najtoplejša zahvala, — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani,
Darovi za goriške begunce. Preč. gg. duhovniki iz Vipave so nabrali med seboj 240 K in jih poslali po preč, g. dr. Lenardu posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani v prid primorskim beguncem. Za ta velikodušni dar se posredovalnica vsem preč. gg. duhovnikom najtopleje zahvaljuje. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Za hrvatska krajevna imena v Istri.
Dodatno k že objavljenemu novemu imenovanju krajev v Istri prinaša ponedeljkova dnevna zapoved pristaniškega poveljstva v Pulju, da se mora odslej imenovati »Luži na moru" namesto »Lisignanmoro« (cesarski gozdiček v bližini Štinjana) in »Zagorjana« namesto »Saccorgiona« (znano kopališče blizu Pulja).
Posledice prepira. Goriška begunka Terezija Kašca, 68 let stara posestnica iz Bovca, je prišla v soboto v ljubljansko deželno bolnišnico iskat zdravja, ker jo je v prepiru neke posestnice hči nabila z metlo in celo ugriznila v jezi v desno roko.
Begunka (ali begunec), ki zna dobro igrati na harmonij in. bi rada pomagala pri cerkvi in poljedelstvu, se sprejme pri župni cerkvi blizu Ljubljane. Naslov pove Dobrodelna pisarna v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35.
Goriško bogoslovno semenišče je
tudi letos nastanjeno v zatiskem samostanu; otvoritev se je vršila 23. sept.
V	četrtem letniku je U, v tretjem 9, v prvi letnik so se oglasili trije. Tržaški semeniščniki III. in IV. letnika bodo obiskovali predavanja v ljubljanski bo-goslovnici. Dva Goričona študirata drugo leto na bogoslovni fakulteti v Inomostu. Iz krške škofije se nihče ni oglasil.
Zahvala. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38, je tem potom primerno pri-morana se prečast. g. kaplanu in deželnemu poslancu v Dolenji vasi pri Ribnici Karlu Škulju zahvaliti za velikodušni dar in sicer v živežu, obleki in ponovno v denarju. Vaši žalostni so-bratje, kateri so sv preti kratkim v sreči in blagostanju kikorekoi plavali in so sedaj na cesti, bodo te darove s hvaležnim srcem sprejeli. 13o;j povrni sto-terokrat g. poslancu in vtem darovalcem. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Vesti o goriških družinah v Italiji,
V	Pontecorone, prov. Aleksandria, Pie-monte, Italia, se uu.liu.iujo. te-le družine iz Dol. Cerovega: Podoma Če .Lenarto-vi«: Antonija Gobo z otroci in starši Andrejem in Terezijo Gobo, sestra Terezija in svak Mihael Markočič s celo družino; dalje Klementina Markočič z družino in Martin Colja z ženo in otroci. Vsi ti so skupaj v enem stanovanju, še vsi živi in zdravi. Skupaj 21 oseb. Iz Cerovega so se ločili 22. junija 1915; v Pontecorone so prišli 1 L julija 1915 in ostali ondi clo danes. Na donm so pustili vse in si rešili samo golo življenje. Za podporo jim daje italijanska vlada po 1 liro na dan za vsako osebo; živila kupujejo na knjižico v državni zalogi in si kuhajo sami. Kdor je sposoben za delo, si v delavnicah lahko zasluži kaj za priboljšek. Najhuje je, ker luuogi nič ne vedo o svojcih v avstrijski vojski. Iščejo se: Janez Klanjščck, k. k. Ust. Baon, I. W. K/, Fcldpost 610,- zadnja njegova dopisnica jc došla 13. 1. t»l.» Franc Klanjšček in Janez Markočič, ki sta bila šla z volmi vozit .k vojaškemu
j irenu; Janez Sirnčič, poročen z Lcopol-i do Kraševec, ki je bil potrjen k vojakom in je 20. maja 1915 odšel v Ljubljano, vsi iz Dol. Cerovega; Emilija fronkar z otroci iz Gor. Cerovega. Ako je komu kaj znanega o teh osebah, prav lepo prosim, naj prijazno sporoči na moj naslov: And •oj Gobo, k. u. k. Fest. Spit. Nr. 1, IV. Abt„ Z. 8, Pola.
Leopolda Pipan iz VolčjigradU 4-1 naznanja, da prebiva sedaj v Sežani št. 105 na Primorskem.
Iz Dcnsberga sla d osli včeraj v ljubljansko deželno bolnišnico dve poštami begunki, namreč 80 let stara Terezija Čotar, vdova-užitkarica iz Doni-berga št. 15 in njena 60 let stara sestra Marija Kralj, poljska delavka Dornherga št. 162.
Poizkušen samoumar. 251otua V. C. je prišla v nedeljo popoldne v neko gostilno v Skednju pri Trstu, spila kozarec vina, nato si pa s steklom prerezali) žile na roki. Poklicali so zdravnika ter jo po prvi pomoči prepeljali V
bolnišnico. Radi silne izgube krvi je njeno stanje zelo težko. Vzrok samo-umoru neznan.
Poročil se je v Trstu gospod dr. Stanislav Typrowicz z gospico Viktorijo L ah o v o. Novoporočencema obilo sreče!
Umrla je v Rojanu Frančiška Piščanc.
Požar. Kringa v Istri. 24. m. m. ob 10. Uri dopoldne se je opazil gost dim v podstrešju šol. poslopja. Na zvonenje so bili ljudje takoj skupaj. Pridno so začeli gasiti. Zgorelo je samo podstrešje: grede, tramovi itd. Škoda je procenjena na 4000 K. Poslopje je bilo zavarovano pri »Assic. Generali« v Trstu. Zažgalo se je ali po živem pepelu ali pa živi užigalici, vrženi neprevidno na tla. Treba bolj paziti na pepel in užigalice. — Italijanom posebno diši Poreč, ker pogosto mečejo nanj bombe. Se bodo že enkrat ujeli ti ustudni verolomni izdajalci.
Težko ponesrečila je doma na stopnicah 34 let stara žena čuvaja drž. žel. Antona iz Podbrda na Bači št. 56, ko je nesla drva \ 1. nadstropje. Ker so bile stopnice na nekem mestu trhle, so se odlomile, vsled česar je padla z vi-sočine na neke deske ter se težko poškodovala na spodnjem životu. Zdravi se v tukajšnji deželni bolnici.
Umrla je v goriški deželni blaznici v Kromerižu Frančiška Živec iz Skopega, okraj Sežana.
LMonske novice.
lj Darovni dnevi v Ljubljani. Spored prireditev: Danes (sreda): a) Od 4. do 6. ure popoldne vojaška godba v »Zvezdi«. Med koncertiranjem razpečavanje godbe-nega sporeda, znakov, sladkorčkov in kart s podobo generalnega polkovnika Boroe-vića, Oficijelen znak darovanja tvorijo lične naprsne igle z malo plaketo v sedmero-vrstni izvedbi, Najnižja prodajna cena take spominske igle znaša 20 vinarjev. Cena kart s podobo proslavljanega vojskovodje pl. Boroeviča in z njegovim lastnoročnim podpisom je določena na 2 kroni za komad; treba pa računati s tem, da bodo kot spominčice iz težkih vojnih dni in zaradi svoje redkostne vrednosti v tekmovanju za prisvojitev bržčas že kmalu po začetku raz-pečavanja dosegle dokaj višjo nabavno ceno. Razprodajo omenjenih predmetov oskrbujejo mlade dame iz ljubljanske družbe in iz višjih ženskih učnih zavodov, b) Dobrodelne predstave v obeh kino-$edališčih (Kino »Central« v dež. gledali-Sču ter Kino »Ideal«), Ravnateljstvi obeh kino-gledališč sta odboru za prireditev da-rovnin dni v Ljubljani drage volje zagotovile, da bosta kinematografa ves čas da-rovalne dobe (od 4. do 8. oktobra) igrala za patriotsko-dobrodelne namene, Pravkar imenovani odbor prejme kot prispevek kino-gledališč k njegovi zbirki ves čisti prebitek, kar ga bodo tekom enega izmed peterih darovnih dni vrgle vse predstave, in pa 20 do 30 odstotkov od kosmatega dohodka iz predstav ob ostalih štirih darovnih dneh. — Jutri (v četrtek) samo: dobrodelne predstave v obeh kino-gleda liščih.
lj Visoko odlikovanje po smrti. Slovenski junak, Ljubljančan iz šentpeterske-tfa okraja, nadporočnik Viljem M i n k u š, ki je padel pred tremi meseci na severnem bojišču, je odlikovan z redom železne kro ne 3. razreda z vojno dekoracijo v prizna nje njegovega neustrašenega obnašanja
Ered sovražnikom. Ranjki je nosil žc preje ot znak hrabrosti vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo. Za junaško vedenje v boju, v katerem je žrtvoval svoje življenje, so mu sedaj podelili red železne krone. Visoko odlikovanje, s katerim je počaščen njegov spomin, bodi v tolažbo njegovi žalujoči rodbini, osobito neutolažljivi materi, pa tudi v ponos celemu šent-peterskemu predmestju,
lj Jutrljšna oddaja krompirja pri mestni aprovizaciji. Jutri, v četrtek, dobe iz skladišča pri Miihleisnu krompir stranke iz prvega in drugega okraja, ki iz kateregakoli vzroka niso prišle prve tri dni tega tedna na vrsto. Dobe ga na vsako nakaznico po 20 kg. Na to prodajo se opozarjajo vsi oni iz prvega in drugega okraja, ki bi utegnili priti prihodnje tri tedne s krompirjem v zadrego, ker se med tem časom tema dvema okrajema ne bo več oddaja krompir. Čez kake tri tedne pa pridejo zopet na vrsto in takrat bo lahko dobil vsakdo ves krompir, ki mu gre na nakaznice ne glede, ali ga je žc prej kaj prejel, ali ne. — Za druge okraje, ki pridejo na vrsto morda že v petek ali soboto, se objavi razpored oddaje krompirja jutri. — Ne glede na te oddaje pa se vsak dan prodaja krompir pri Miihleisnu od 5 do 6 zvečer za naj-nujšnejšo potrebo in sicer na družino po 10 kg. Cena za 1 kg 14 vin. Vreče in drobiž je vzeti s seboj.
lj Cene za krompir pri mestni apro vlzaciji je pač razumeti za dober vži-ten krompir. Zgodilo se je pa, da so nekatere revne stranke med 100 kg krompirja dobile 30 kg gnilega, tako da bi ne imele na ta način ne denarja ne živeža. Naše mnenje je, da bo mestna
aprovizacija oddani gnili krompir morala vzeti nazaj ali pa strankam povrniti denar.
lj Filijalka c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za tdgovlno in obrt v Gorici sedaj v Ljubljani, je izročila gospej grofici Mariji Attems vsoto sto tron kot darilo za namene dnij darovanja.
Gospodarstvo.
Srbska goveja živina v Budimpešti.
Vojna uprava je dovolila, da se je smelo pripeljali iz Srbije 157 glav goveje živine v Budimpešto. Meso te goveje živine je namenjeno samo za revno prebivalstvo. Meso prodajajo po 5 K 20 vin.
—	Nov vojni kruh poizkušajo peči na Dunaju. Gre zato, da se krušni moki priclene 30 odstotkov ovsene moke, namesto dosedanje ječmenove. Prva poizkušnja je pokazala, da je tak kruh boljši nego koruzni, le nekoliko grenkega okusa je. Sedaj se trudijo, da odpravijo ta nodostatek.
—	Gosi iz Ruske Foljske prodajajo sedaj na Dunaju po 5 K 60 vin kg.
Prodaja plemenskih zajcev. C. kr. zaj-čarna 5. armadnega poveljstva od 1. oktobra 1916 do 1. marca 1917 ne bo prodajala plemenskih zajcev. Ker se pa stalno zelo povprašuje po plemenskih zajcih, si hoče marljivi vodja zajčarne c. kr. stotnik-avdi-tor dr. Voszka pomagati na ta način, da bo dal vsem, ki se zanimajo, naslove kunče-rejcev na razpolago. Kunčerejci v Ljubljani in okolici, ki prodajajo zdrave kunce ali njih mladiče, se s tem naprošajo, da naznanijo na vojnopoštni dopisnici svoj naslov g. c. kr. stotnik-avditorju dr. Štefanu Voszka, Ljubljana, Poljanska cesta 13, II. nadstropje, vrata 19. Zanimivo je, če omenimo, da je ustanovil stotnik dr. Voszka v preteklih šestih poletnih mesecih v Ljubljani in okolici s tem, da je prodal v zaj-čarni prirejene mladiče, 178 manjših zasebnih zajčarn, ki rabijo sedaj že 5, 10, 20, celo do 50 živali za pleme.
Domača kava. Stara slovenska gospodinja nam svetuje, naj priporočamo ka-vopivcem, da si letos shranijo grozdne peške za kavo. Peške se morajo dobro posu siti in shraniti na suhem kraju, da ne splesnijo. Pražiti se morajo peške ravno tako kot navadna surova kava. Peške baje dajo dobro in zdravo kavo. Druge gospodinje zopet rabijo kot kavin nadomestek pšenico in ječmen, tretje zmešajo pravo kavo, ječmen in peške za dobrookusno pijačo.
Nova suknjama na Ogrskem. Ogrska kreditna banka namerava zgraditi veliko tovarno za sukno ter je v to svrho že kupila v okolici Požuna veliko stavbišče. — Ustanovni stroški bodo znašali 4 milijone kron. Z gradnjo začno spomladi.
—	Letošnji pridelek pšenice znaša na vsem svetu po angleških podatkih 446-5 milijonov kvartrov (1 kvarter = 290-79 li trov), torej 101-3 kvart. manj nego lani.
—	Ponovno omejitev hmelja priporoča hmeljarska centrala, da se zopet dosežejc cene, ki izplačajo pridelovanje hmelja. Pri delovanje naj se omeji na 50 odstotkov do sedanje s hmeljem obdelane zemlje.
—	Brzovlakc za krompir so preskr beli za Dunaj. Vlaki nalagajo krompir na glavnih postajah po Češkem in Morav-skem in nato z največjo brzino vozijo na Dunaj.
Škodljivost poemkastih železnih kotlov za živino. V smislu brzojavnega naročila c. kr. trgovinskega ministrstva se posestniki opozarjajo, da so pocinkasti železni kotli živini škodljivi in da se v to svrho morejo rabiti samo emajlirani kotli.
3000 odstotkov čistega dobička je zaslužila Ford-Motor. Co. in avtomobilna tovarna v New Yorku, ki ima 2 milijona delniškega kapitala. V minulem letu je izvršila tovarna po 1400 avtomobilov; enotna cena za posamezni avtomobil znaša 380 dolarjev,
—	Prijava zalog cunj. Po ministrskem ukazu z dne 15. sept. 1916, ki urejuje promet s cunjami, so podjetja, ki podeljujejo cunje, dolžna takoj prijaviti komisiji za cunje na Dunaju svoje zaloge cunj po stanju z dne 1. oktobra 1916 na uradnih ormularjih. Poslej pa zadeva taka podjetja dolžnost, da vselej Po preteku 2 mesecev prijavijo, za koliko se je zaloga cunj v dobi 2 mesecev pomnožila ter za koliko cunj sc je v istem času zaloga zmanjšala. Prijavna dolžnost zadeva tudi trgovce s cu-
ako n'ih zal°Pa znaša vsaj 10.000 kg v celoti.
Koze iz Makedonije za Nemčijo.
»Frankfurter Zeitung« javlja, da so pripeljali iz Macedonije v Šlezijo 2000 koz.
. koze "e spadajo pod prepoved klanja ter se prodajajo brez mesne karte. Nemški list se nadeja, cla bodo mogli še pripeljati koz iz Macedonije.
—	V korespondenci s Turčijo dovoljeni jeziki. Vsled obvestila otomnnskn poštne uprave so pisma iz inozemstva v Turčijo dovoljena le v nemškem, ogr-
skem, bulgarskem, francoskem ali angleškem jeziku. V vseh drugih jezikih pisana pisma se v Turčiji ne odprern-ljajo.
— Glavni kraji, za katere velja znižana pristojbina za zavitke v smislu § 80. poštnega reda, so naslednji: a) Dunaj; b) sledeči kraji, ki imajo več kot 100.000 prebivalcev: Brno, Gradec, Krakov, Lvov, Praga, Trst; c) sledeči kraji, ki imajo več kot 30.000 prebivalcev: Ustje ob Labi, Budejovice, Črnovice, Drohobycz, Gorica, Inomost, Kraljevi Vinogradi, Kolomeja,' Ljubljana, Line, Moravska Ostrava, Plzen, Pulj, Prostejov, Przemysl, Libefce (Reichen-berg, Solnograd, Smiehow, Stanislavov, Stryj, Ternopil (Tarnopol), Tarnov, Tri-dent, Opava, Dunajsko Novo mesto, Žižkov; d) razun tega naslednja deželna glavna mesta: Bregenc, Celovec, Rovinj in Zader. — Zunanji kraji, ki spadajo k vsakemu zgoraj navedenih mest, se objavijo v časnikih dotičnih dežel. — Poleg tega se v vsakem takem zunanjem kraju objavi z lepakom pri poštnih uradih pristojni glavni kraj oziroma pristojni glavni kraji, če zunanji kraj leži v okrožju več glavnih krajev.
lj Obrtnikom, ki koljejo ovce in pobijajo govejo živinol Določbe glede ločitve maščobe od mesa so v glavnem sledeče: Kdor obrtoma govejo živino ali ovce kolje, mora maščobne dele ločiti od mesa, kolikor je pač to mogoče. Ne sme se prodajati mesa skupno z mastjo, niti se ne sme masti dati kupcu kot priklado. Cena se mora za meso in za mast posebej določiti. Kot maščo-bine dele je smatrati: maščobo pri ledvicah, srcu, želodcu, trebušni mreni, črevih in drugih notranjih delih; dalje maščobo ((loj) pri razsekanju mesa za nadrobno prodajo in maščobo pri čiščenju črev. Vsi, ki koljejo ovce in živino. so dolžni najkasneje clo 3. vsakega meseca naznaniti pri mestnem magistratu število in težo zaklane živine in ovac z navedbo kraja, kje se je zaklalo, dalje množino pridobljene maščobe in način njene vporabe. Potrebne tiskovine se dobe pri mestnem magistratu, nekdanja Galletova hiša, I. nadstropje, obrtni oddelek, od 1. oktobra dalje. Pridobljeno maščobo bo vporabljati ali prodajati po navodilih, ki jili bo izdala vojna zveza' za oljnato in maščobno industrijo. Obstoječe kupne pogodbe na tem ničesar ne izpreminjajo. Ako bi se kdo ustavljal temu določilu, t. j. določitvi mesa od masti, lahko to izvrši politična oblast na stroške dotičnika in v njegovih prostorih. Prevzemalna mesta bodo morala blago takoj plačati in sicer po zato določenih cenah. Do nadaljnjih določb se sme ta maščoba prodajati le nadrobno in sicer naravnost konzumentom. Prestopki teh določb se kaznujejo z globo do 5 tisoč kron, oclnosno do šest mesecev zapora.
Vseh potrebnih tujih jezikov se naučimo najlažje, če preštudiramo kratke pa zelo porabne jezikovne vodnike iz svetovnoznano Langensclieidto-ve jaloge: Meloula »Sprachfiihrer«, ki so na razpolago za najrazličnejše jezike n. pr. Poinisch, Bohmiscli, Ruthenisch, Ungarisch, Turkisch, Russisch, llumii-niseh, Italienisch, Franzosiscli, En-glisch, Griechisch itd. Vsaka teh praktičnih knjižic velja vezana samo 1 K 20 v. in se dobi v Katoliški Bukvami. Kdor se želi v enem ali drugem jeziku bolje spopolniti, si kupi za to knjižico kako temeljjtejše delo iz iste zaloge in mu bo temeljiti študij kateregakoli jezika zelo lahek, ker so vsa dela tega založnika po načinu in besednem zakladu v tesni zvezi.
Po svein.
Umrl je v Inomostu tirolski deželni glavar baron Kathrein, star 74 let. Bil je odličen vodja avstrijskih konservativcev.
—	Eindenburg je 3. t. m. stopil v 70. leto starosti.
Turški begunci v Novem Sadu. Z otoka Adakaleh je prišlo včeraj v Novi Sad 417 Turkov. Begunci so se pripeljali na par ladjah z vsem njihovim premoženjem. Z njimi vred so se pripeljale krajevne oblasti kakor tucli ada-kaleški turški poslanik.
—	Napod na duhovnika med pridigo. V Stamplnu pri Požunu je napadel kovač Stefik med pridigo župnika Hoyzika in ga jc trikrat z nožem ranil.
—	Lepa najdenina. Na Dunaju jc neka visoka aristokratka na »Kerntne-rici« izgubila z dragimi kameni vdelane korale, katere jc našla delavčeva žena Roza Tischlcr, koje mož je v vojni kot. pogrešan, baš, ko je nesla svojega otroka, v bolnišnico. Po cenitvi jih je oddala pristojni oblasti. Ker so bile koralo cenjene 48.000 K, je Tischlorjo-va dobila 3400 K najdenine, katera bode revni delavčevi ženi v teh hudih
Časih gotovo boljše služila, kakor korale bogati aristokralki okoli vratu.
Zanimiva aretacija v Paiizu. Iz Pariza se poroča : V Parizu je bil aretiran vsled milijonske goljufije angleški finančnik Campbcll-Everden, katerega navadno bivališče je London. Campbell je ustanovil svoječasno v Londonu »Maroško banko« z glavnico 25 milijonov frankov,, ki pa ni uspepala. V zvezi s rancosk. finančnikom lJequinot je nato spremenil »Maroško banko« v angle-ško-francoski sindikat. Težko oškodovani francoski akcionarji, ki s tem izgubo na milijone, tožijo sedaj Campbella in Pequignota.
Kurze iz nove grščine in albanščine v Pragi bodo, kakor poročajo praški listi, ustanovili na češkem vseučilišču v dogled-ni dobi. Predavanja iz arabščine, perščine in turščine se vrše na praškem vseučilišču že davno, a tudi predavanja lektorjev o ruščini, srbo-hrvaščini in bulgarščini. V tem pogledu je praško vseučilišče pač da< leč pred drugimi vseučilišči.
Tiskarna v puščavi. »Tanin« poroča, da se je v Sinajski puščavi ustanovila »tiskarna v puščavi«: Čelmatbasi, ki je natisnila vojaški koledar.
Belgijski narodni pesnik Charles Gu-eux umrl. Nedavno tega je umrl v Bruselju belgijski narodni pesnik Charles Guillau-me, ki se je pa podpisaval s psevdonimom Gueux (Siromak), da je označil svojo pripadnost k belgijskemu ljudstvu.
Zvišanje alimentov za nezakonske otroke. Najvišji sodni dvor je v naslednjem konkretnem slučaju izdal zelo važno razsodbo, ličočo se alimentov za nezakonske otroke. Pred nekim dunajskim varstvenim sodiščem se je zavezal oče o gndi sklenjeni poravnavi, da bo plačeval za otroka po 12 K mesečno; za slučaj pa, da bi stroški za otroka narasli, se je zavezal zvišati ali-menle. Otrokov varih je v smislu te pogodbe temeljem § 16. ces. nar. z dne 12. okt. 1914 vložil na varstveno oblast predlog, da se zvišajo mesečni prispevki za otroka na 18 K. Želji so ugodili in sodišče je izreklo, da ima poslej nezakonski oče plačevati po 18 K mesečno. Prizadeti se je proti temu sklepu pritožil, češ da sodišče ni bilo opravičeno v nespornem slučaju izvesti povišanja alimentov, ker dvostranske sodne poravnave ne more razdreti nc posamezni kontrahent ne varstveno sodišče uradoma. Toda tako vzklicno sodišče kakor tudi naviši sodni dvor sta pritrdila ukreou varstvenega sodišča.
Kaj se zgodi s potopljenimi ladjami? Usoda potopljenih ladij ni, da bi na vekov veke počivale na dnu morja, marveč se godi ž njimi počasna a neprestana izprememba. Ladja, ki se potopi samo kakih 60 m globoko, je dandanes, ko je tehnika tako napredovalo, še lahko dvignejo iz morskih globočin. Sicer so pa potopljene ladje pod neizogibno silo kemičnih izprememb. Samo zlato in pa platina ostaneta v morski vodi neizpremenjena, a čudno se vidi, da ima' to posebnost tudi vosek, kakor so dognali, ko so našli ladjo Wikingov. Železo in baker se polagoma uničujeta v morski slani vodi, ki razjeda imenovani kovini neprestano noč in dan, tako da ne ostane od silnih železnih oklopov niti najmanjšega sledu. Preje bi bilo pričakovati, da bi se leseni deli pojavili v prihodnjemu stotisočlet-ju. V velikih globočinah namreč okame-nijo in okremenijo, če jih morske živali in rastline ne uničijo. V apnenih plasteh puščajo svoj odfisk, po katerem sklepamo na njih obliko, tako kakor splošno nahajamo okameneline v apnencu. In če tako morsko dno čez sto in sto tisoč let postane suha zemlja, bodo bodoči geologi izkopavali sledove sedanje vojske in nas bodo proučevali kakor predpotopne zmaje.
Odkod ime restavracija. L. 1765. je otvoril nekiBoulangcr v Parizu lokal, nad* katerim se jc lesketal tale napis: »Venite ad me omnes, qui stomacho laboratis, et ego restauratio vos!« (Pridite k meni vsi, ki bolehate na želodcu, in jaz vas ozdravim!) V svojem lokalu je prodajal močno mesno juho za žene, bolnike rekonvales-centc in starce. Rečene juhe so se imenovale »restaurants« in ocl tega izvira nazi-vanje »restavracija« za gostilnice.
Slamnati kruh jc v poslednjem času priporočal neki nemški učenjak, ljudje so pa z zasmehom brali njegov nasvet. Ali rečeni recept ni prav nič novega. V nerodovitnih letih 1710— 1720 so tak kruh v istini pekli in to spet ravno v Nemčiji in morda ponekod tucli v Avstriji. Pšenično in ržono slamo so prali, sušili, drobno rezali in mleli. Mlinski kamni so pa morali biti dobro in ostro nasekani. Mero slamnate moke so mešali potem z dvakrat toliko mero ržene moke in iz te mešanico pečeni kruh jc bil še dosti clober. Tako vsaj poročajo stara poročila. Koliko je v slamnatem kruhu redilnih snovi, se pa prav nič ne pove, kar je tudi zanimivo.
Kako je nastalo ime Sedmograško?
Sedmograško -s«* jc preje 'menovalo Trans-rilvanija t. j. dežela za lesovi. Šele ko jc Si-binj poslal prvo mesto in jc v njem živeči
nemški (saški) živelj gospodarsko zavladal, se jc dežela čestokrat imenovala Si-binburg, Sibinjsko. Slabo preloženo, kakor bi se ime glasilo Sieben-burg, je nastalo češko nazivanje Sedmihrady, slovensko Sedmograško in poljsko Siedmi-grod. Pa tudi deželni grb je napravljen po tem nazivu: v spodnji polovici pod rdečim prečnim brunom se dviga v zlatem polju sedem rdečih stolpov, gradov. To je znak sedmograško-saške občine, ki jc bila svoj čas sestavljena iz sedmih komitatov.
plemenski molzni
jedno s teletom sta. na proda). Strellška al. 31
Pri ljubljanski električni cestni železnici sprejmejo se takoj
DELAVCI
tudi mladeniči in delavke. Zgla-siti se je na železniški progi na 2318 Dunajski cesti.
Trgovina!
Znano dobra trgovina, mešane stroke v Kranjskigori se radi bolezni odda. Ogled knjig in faktur (da se vidi letni promet) je na razpolago.	2se-
Ponudbe na E. HAJEK, Kranjskagora'
Proda se 5 komadov kompletnih
izložbenih oken vrat
z roleti. Velikost 130 4300 cm. Več se izve pri stavbni tvrdki IVAN OGHIN, „ Ljubljana, Grubarjevo nabrežje št 8. jj
Plemenski
prasci
se prodajo pri Svinjerejski družbi Ljubljana Dunajska cesta 29. 2319
Gramofon
s 45 dvostranskimi ploščami se ceno proda v Spodnji šiški, Celovška cesta 66 I. nadstropje, desno.--- 2327
prodajalka
izurjena v specer. in manufakt. stroki, vešča obeh deželnih jezikov, išče primernega mesta, Dairaje kje na deieii. - Vstopi lahko takoj ali po dogovoru. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo pod št. 2325.
Pridna
2331
otroška sobarico
ki je zmožna popolnoma nemškega jezika, se sprejme na Bleiweisovi cesti It. 9. I. nadstr.
(invalid) z dobrimi spričevali in večletno prakso Išče službo oskrbnina ali posojtiniškega tajnika. — Pismene ponudbe pod »Oskrbnik« na upravo lista pod št. 2329.
Ceno se prodasta udobni, dvosedežni zaprti
voz in kočija
Vpraša naj se: Frančiškanska ul. 6. Istotam se odda prav dobro ohranjeni
StOl za prevažanje bolnika. 2328
kakor tudi
stf iauoi
1839	кнриЈет po najvišji dnevni ceni.
Ponudbe na naslov: Jj]j# Rf||| ШШ]МШ *™»Ca JUSipa MSti !t. 7.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. 2ivlj in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje In smrt, otrošklii dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914............................K 173,490.838-
Stanie garancijskih fondov koncem leta 1914. . .............K 48,732.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432 232'66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za 1)0]П0 Ха0аГ00аП|е, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
pošinine prosto.	1439
gflP" Sposobni zastopniki se spreimejo pod najugodnejšimi pogoji.
Marije Terezie cesta št. 12.
Poz^r bsgunci!
Odda se večja soba primerna za lokal dalje več
stanovanj
0 Več se poizve pri gospodu 9 Fr. Klopčiču v Moravčah 32.
lepa bela otroška posteljica z zagri-njalom salonska garnitura, 1 elektr. lestenec 2 metra visoko močno zrcalo za izložbo veliko zrcalo, primerno za k blagajni bca iz kožuhovine in 2 muia več ženskih in otroških oblek. Pogleda se vsak dan od 4.-6. ure popoldne Pred Škofijo št. 1 vogal III. nadstropje.
Sprejme se takoj
(tudi starejša moč) proti dobremu plačilu. Vpraša naj se pri tovarni barv v Dolu.	2308
F
MODNI SALON.
Cenjenim damam priporočam svo/o zalogo
najnovejših klobukov.
Odprto tudi v opoldanskih urah. Cene priznano nizke.
V zalogi novi žalni klobuki.
Rozi Fabčič
Rimska cesta 6.
J

črno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo. razna travna in druga domača semena, prazne vreče kakortudi vse vrste deželnih pridelkov kupuje SEVER & URBANIO Ljubljana, Wolfova ulica 12.
Tužnim srcem naznanjam v svojem ter v imenu sorodnikov vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da jc naša draga mati ozir. stara mati
Barbara Nlrcina
po kratki mučni bolezni dne 2. oktobra 1916 ob 11. uri ponoči v 87. letu svoje starosti, previdena s tolažili sv. vere, mirno preminula.
Pogreb drage pokojnice se vrši v sredo dne 4. oktobra 1916 ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Gor. Kašlju št. 30 na pokopališče pri D. M. v Polju. Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi pri D. M. v Polju.
Gor. Kašelj, dne 3, oktobra
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani,
Josipina Bauer naznanja v svojem kakor tudi v imenu svoje hčerke Joal« pine in vseli ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen edini, iskrenoljubljeni sin
FBANCa
dijak V. gimnazijskega razreda
včeraj dne 3. oktobra ob 11, uri ponoči po dolgi mučni bolezui previden s sv. zakramenti za umirajoče v 17. letu mirno v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki prezgodaj preminulega se bodo v četrtek dne 5. oktobra ob 10. uri dopoludne v hiši žalosti Tržaška cesta štv. 4. blagoslovili nato prepeljali v Radovljico, kjer se bodo na tamošnjem pokopališču položili k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 4. oktobra 1916.
Brez posebnega
obvestila.
f
TVs
Podpisani naznanjajo v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov, prijateljem in znancem pretu/.no vest, da je naša iskreuoljubljena nepozabna mumica, oziroma sestra, teta in svakinja, gospa
trgovka in posestnica
dne 3. t. m. ob polu 12. uri ponoči po dolgi mukepolui bolezni, previdena s tolažMI sv. vere mirno izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v četrtek dne 5. t. m. ob 4. uri po-poludno iz liiše žalosti Sv. Petra cesta štv. 17. na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v rodbinsko rakev k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 4. oktobra 1916.
Pepi, Pavel in Karol Fajdlga
otroci.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.