(i®IMiS5IJJ©IEnGLAS Leto XLIV - št. 76 - CENA 20 di Kranj, petek, 27. septembra 1991 MERKUR NOVO ■ NAJEM STROJEV v prodajalni na Koroški cesti 1 mešalec, dvigalo, kosilnice... Dr. Jože Pogačnik rU)s/A j/s, Sodni dnevi \/Z„ nad Osijekom Kram Gorela banka FORM)' Julijema pa teče Ob otvoritvi karavanškega predora so v Karavankah odkrili precejšnje količine zelo kvali-tetne vode. Ob izgradnji predora so vzporedno vf>radili tudi cevi za to vodo, ki so jo strokovnjaki ocenili za izredno kvalitetno in primerno za Prodajo v plastenkah. Zasebna družba Perne iz Kranja je ponudila Jeseniškemu izvršnemu svetu projekt, po katerem 1aj bo vodo iz karavanškega predora izkoriščali prodajali na tujih tržiščih. Po njem naj bi v Polnilnici zaposlili okoli 90 ljudi, vodo pa polnili v 700 kontejnerjih na mesec. Po nekaterih zapletih glede lokacije se je zasebna družba odločila, da bo polnilnica na prostoru Železarne. Zasebniki zagotavljajo, da bo polnilnica grajena v rekordnem času, saj so nabavili že v Vse stroje in bi lahko novembra začeli s proizvodnjo. Tako bi že spomladi začeli s proizvodnjo in prodajo vode za trg. Pogodbo za prodajo na ameriškem trgu naj bi podpisali za naslednjih pet let. Voda iz karavanškega predora, ki je zelo kvalitetna in ki so jo imenovali Julijana, bo tako namenjena za prodajo. Že leto in pol se zasebna družba pripravlja, da bi realizirala ta projekt, in videti je, da bodo Jeseničani končno vendarle dobili nekaj novih delovnih mest in podjetnike, ki vedo, kako tržiti. Skoda je le, da se je realizacija projekta »Ju-lijane« iz raznih vzrokov tako zelo zavlekla, saj bi že danes lahko izkoriščali vodo iz karavanškega predora. Upajmo le, da bodo projekt Julijana vendarle le čimprej uresničili, kajti že preveč časa je preteklo, ko voda iz karavanškega predora odteka v kanalizacijo, povsem neizkoriščena... • D. Sedej družbenopolitični zbor lovi zaostanek Stanovanjski zakon vendarle pod streho Sredo je začel najmanj dvodnevno zasedanje družbenopolitični zbor .'Publiške skupščine, ki je v krepkem zaostanku v primerjavi z drugima I eDa zboroma, včeraj pa se je ponovno sešel tudi zbor združenega de-Družbenopolitični zbor je v sredo popoldne spet "omagal" zaradi 'Sklepčnosti. Ljubljana, 27. septembra - Da 1 se izognili novim zapletom in Varnosti odhoda dela poslan- cev iz dvorane (to se je na zad- ^'h dveh sejah že zgodilo), je ^henopolitični zbor v sredo le'iil, da bo odločanje o zakonu dj'dnigah opravil na koncu zase-v paketu tako imenovanih jI st|»inskih zakonov. Je pa naredil Sru*benopolitični zbor, ki je v e K < _O Informacije ISKRA TERMINALI (064) 326-733 2 £H C T- o o vi > N ; GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 27. septembra 1991 NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JOŽE KOŠNJEK Konec smehljaja Predsednik zvezne vlade Ante Marković se že nekaj časa Ulj poredko smehlja. Vse pa kaže, da bo njegov smehljaj izginil, i kar je največji krivec sam. Premier se je ta teden znašel v tatu položaju, da mu grozijo s smrtjo in javnim linčanjem in se ;hko zgodi, da se bo morala polovična zvezna vlada izseliti iz ieograda. Posadka je z odhodom slovenskih in deloma hrvaških lanov okrnjena, poskusi Markoviča, da bi jo skrpal, pa vzbujajo >:>lj posmeh kot pa resne odzive. Za šalo je bila na primer vzeta pobuda, da bi Jugoslaviji vladala vlada, v kateri bi bili predsednici republiških vlad, kar so v Sloveniji, na Hrvaškem in v Makedoniji zavrnili. Marković nam bo ostal v prijetnem in zelo neprijetnem spominu. Vsaj za Slovence to velja. V dobrem spominu ga bomo ohranili zaradi konvertibilnega dinarja in poceni marke, nekateri mogoče tudi zato, ker je želel uvesti v Jugoslavijo za ščepec več demokracije, čeprav se starega kova boljševistične socialistične države ni mogel otresti. Večni smehljajoči optimist, ki je v svojem življenju opravljal kariero gospodarstvenika in politika, se je hudo zapletel. Ko bi moral jasno podpreti demokratične silnice v Jugoslaviji, lansirane iz Slovenije in kasneje tudi iz Hrvaške, je premier obrnil hrbet in se odkrito postavil na nasprotno stran. Ko je bilo treba storiti zasuk v gospodarski politiki, je izumil teorijo konvoja, po kateri naj 'ti razviti del čakal manj razvitega ter pristal na oderuško prelivanje denarja s severa na jug. V iskanju zaveznikov se je spajdašil z trmado. Vrhunec tega sodelovanja je bila agresija na Slovenijo, ■i jo je dejansko odobril sam z vztrajanjem, da morajo zvezni organi nadzorovati meje in carine in tako napolniti njegov umirajo- 7 zvezni proračun. Prav to ga je pokopalo, ne samo doma, ampak < udi na tujem, kjer so ga podpirali, vendar je prestopil dovoljeno. irmada nadaljuje pohod po Hrvaški, generali so mu ušli izpod tadzora in Markovičje eden od krivcev za vojne zločine, kijih dela sedaj soldateska na Hrvaškem. Premier je zaigral vse karte, tujina mu je obrnila hrbet, saj ga tudi v dogovorih o miru v Jugoslaviji ne jemlje več za enakopravnega partnerja. Tudi njegova zadnja poteza, izdaja tajnih nakupov orožja v Sovjetski zvezi in sporočilo, da sta obrambni minister Kadijevič in podpredsednik Mitrovič to počela za njegovim hrbtom, mu ni pomagala. Prizadeta se na njegovo odkritje nista kaj prida zmenila, ampak sta ga grobo napadla. Tudi Markovičevo zaigranje svoje vloge je pripomoglo, da je država brez vodstva, čeprav bi ga v času razpadanja morala imeti. Opozorila, da je najbolj nevaren nekontroliran razpad, so bila realna, saj se prav to v bivši Jugoslaviji dogaja. Upniški odbor Elana zasedal Včeraj je zasedal upniški odbor Elan Begunje in se seznanil s poslovanjem šestih Elanovih podjetij v letošnjem letu. Elanova podjetja so ustvarila pol milijarde din prometa in pri tem celih 100 milijonov din čistega dobička, za kolikor se je zvečala stečajna masa. Podjetja so poslovala izključno s svojimi sredstvi in nobeno od njih v osmih mesecih ni bilo blokirano. Po analizi uradnih ponudb za odkup Elana je upniški odbor oblikoval predlog stečajnemu senatu Temeljnega sodišča v Kranju, ki obsega osem točk. Med njimi je najpomembnejši predlog, da se izklicna cena za Elan določi v višini 11 milijonov SECU in da znaša jamstvo za pristop k licitaciji 10 odstotkov kupnine, ki mora biti vplačana v gotovini na žiro račun sodišča. Upniški odbor tudi predlaga, da mora za nastop na licitaciji interesent predložiti bančno garancijo Ljubljanske banke, Gorenjske banke ali SKB za izklicno ceno, po tem predlogu pa naj Di stečajni senat razpisal tretjo licitacijo 21. oktobra letos. • M. Va. Center srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA , za določen delovni čas s polnim delovnim časom. Pogoji za sprejem: Poleg splošnih pogojev, ki so zahtevani v Zakonu o srednjem usmerjenem izobraževanju mora kandidat imeti visoko izobrazbo - profesor angleškega jezika. Nastop dela takoj, do 31. 8. 1992. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v desetih dneh od dneva objave na naslov: Ravnatelj Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice, C. Bratov Rupar 2. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. ► LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJfl LOKfl Začetek tečajev iz programa Zdravje prihaja iz kuhinje pri ga. Ivani Šega. 1. tečaj 3. 10. 1991 2. tečaj 17. 10. 1991 3. tečaj 29. 10. 1991 4. tečaj 12. 11. 1991 Vključite se lahko v posamezne tečaje ali obiskujete cel program (popust). Prijave in informacije: Ljudska univerza Škofja Loka, Podlubnik 1/a, telefon 621-865 ali 622-764. STROJNO VEZENJE APLIKACIJ ( )I.C iA URI /AR Brit. 2 A, It-I. IZGORENJSKIHPARLAMENTOV Zasedanje radovljiškega parlamenta Bodo gradili domačini ali vikendasi? Po pričakovanjih se je razprava "razmahnila" pri peti točki dnevnega reda, kjer naj bi poslanci obravnaval' "predlog sprememb in dopolnitev Družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1986-90". Radovljica, 24. septembra -Statutarno pravna komisija je že takoj na začetku zasedanja parlamenta protestirala proti uvrstitvi pete točke na dnevni red. O "predlogu sprememb in dopolnitev Družbenega plana občine Radovljica" po njihovem mnenju ni bilo mogoče razpravljati in ga sprejemati, saj "ustrezno" stališče republiškega Izvršnega sveta ni bilo pridobljeno do začetka skupščine, kakor je zahtevala Statutarna komisija in kakor to določa 2. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju prostora. Predlagatelj je pri tej točki dnevnega reda vztrajal, saj je tik pred zasedanjem parlamenta ustrezno in zahtevano stališče prispelo. V njem ministrstvo dopušča možnost popravkov, čeprav niso bile opravljene vse uskladitve. Vendar te ne posegajo na področje kmetijskih površin, prav tako pa so vse spremembe družbenega plana občine v njeni lastni pristojnosti in v to se republika ne vmešava. Točka je tako ostala na dnevnem redu in povzročila precej burnih in ob koncu že kar preveč konkretnih in posamičnih razprav. Razpravljala se kljub vsem prizadevanjem le niso uspeli izogniti konkretnim primerom, saj so bile nekatere prošnje občanov Radovljice za graditev na določenih parcelah v dosedanjih postopkih in ocenjevanjih že kar dvakrat zavrnjene. Spet se je z vso ostrino pojavljalo vprašanje Ribičevega laza, kjer je že vzniknilo lepo število vikendov. Le-ti so tako zelo zaostrili problematiko gradenj na tem področju, da so v neredkih primerih izpadali tudi domačini, ki so hoteli na določenih področjih graditi stanovanjske hiše in so si za ustrezno parcelo prizadevali tudi po deset let! Eden od raz-pravljalcev je opozoril na pod-ben primer v sosednji Avstriji, kjer so veliko zanimanje za nakup zemljišč za gradnjo v priljubljenih zdraviliških krajih, rešili tako, da so uvedli deset kriterijev. Tisti, ki hoče izpolniti vseh deset, nikakor ne more biti npr. bogati Dunajčan, ki bi denar naložil v razkošen objekt in ga oddajal, temveč zgolj domačin. Na ta način so ustrezno rešili tudi prejšnje zaskrbljujoče odseljevanje domačih prebivalcev. S podobno rešitvijo bi veliko lahko dosegli tudi pri nas, vendar pa bi morali po mnenju večine razpravljalcev problematiko stanovanjkse gradnje enkrat za vselej rešiti v globalu. Točka, ki je ostala poslancem še s prejšnjega zasedanja skupščine, je med drugim v razpravi tudi razkrila, da pre-nekatere napake pri vrisovanju načrtov pozidav in zemljišč, mečejo slabo luč ali senco, kot je menil eden od razpravljalcev, na delovanje občine. "Enkrat za vselej bi morali dati pod drobnogled delo upravnih služb," je bilo njegovo mnenje Po odmoru so poslanci 1' glasovali o peti točki in sprerp' ljajočih amandmajih in odloči* li, da se posamezna področjav družbenem planu dopolnijo 1 dodatnimi parcelami, da se z? ureditev smučišča Vogel (park'" rišča, možno širjenje smučišča) naroči izdelava študije, da s{ na enem izmed prihodnjih zf sedanj parlamenta obširnej* obravnava prostorska urediti in končno še popolnoma kop' kretna odločitev v korist prosi'' ke iz Srednje vasi (Bohinj) '% lahko začela graditi stanovanj* sko hišo. Predlog sprememb i" dopolnitev Družbnega plan8 občine Radovljica za obdobj* 1986-90 je bil tako sprejet. Prav tako so sprejeli tudi os nutek Odloka o prostorsko urt' ditvenih pogojih za plansko loto. Osnutek je bil sprejet p° skrajšanem postopku in brez večjih pripomb v razpravi. M. Peternelj S skupne seje loškega parlamenta O prazniku prihodnjič Škofja Loka, 26. septembra - Ob predlogu škofjeloškega borčevskega združenja, naj občinska skupščine sprejme pod svoje okrilje proslavo 50. obletnice poljanske vstaje (decembra 1941), so se "kopja" odbornikov tako prekrižala, da župan Peter Hawlina ponedeljkove skupne seje vseh treh zborov parlamenta ni uspel pripeljati do konca. Nadaljevali bodo prihodnjič, med drugim tudi z razpravo o morebitni spremembi datuma občinskega praznika. Sicer pa se je v ponedeljek popoldne zatikalo že pri samem zapisniku s prejšnje, 15. skupne seje, ko naj bi skupščina imenovala ravnatelje treh osnovnih šol. Te- didatih ni bilo pravilno izpeljano in da odborniki o enem od kandidatov, ki bi ga (Demos) očitno rad videl na mestu ravnatelja osnovne šole 2elezniki, sploh niso daj so se odborniki zedinili le za glasovali. Zupan Peter Havvlina ravnatelja žirovske šole, za rav- je dejal, da je zapisnik pač odraz natelja šole na Trati in v Železni- seje, če je bil postopek glasovanja kih pa ne, saj nobeno od imen, ki jih je predlagala komisija za volitve in imenovanja, po ločenem glasovanju v treh zborih ni dobilo večine. Odborniki so se zato odločili za vršilce dolžnosti, postopek imenovanja in imenovanje ravnateljev pa prepustili novi zakonodaji. T.i. šolski zakon je bil medtem v republiškem parlamentu že sprejet. Zakon imenovanje ravnateljev daje v pristojnost svetom šol, hkrati pa tudi izrecno določa, naj se vsi že začeti postopki za imenovanja speljejo po novem. Prvi človek škofjeloškega Demosa in obenem predsednik občinske vlade Vincencij Demšar se je obregnil ob zapisnik 15. skupne seje, češ da glasovanje o kan- res nepravilen in omenjenemu kandidatu storjena krivica, pa naj se ta po mnenju Gorazda Krajnika (LDS) popravi po pravni poti. V pritožbenem roku se kandidat ni pritožil. Sicer pa o ravnateljih (čeprav je bila seja zborov skupna) po pravilih zbori glasujejo ločeno; zmaga kandidat, ki dobi večino glasov v vseh treh zborih. Investicijski program za mestni primarni plinovo'd, ki naj bi ga od Jelovice do Grenca začeli graditi že letos, je obrazložil direktor Komunalnega podjetja Skofja Loka Ivan Kepic. Žal, kot je dejal Gorazd Krajnik, ekološka zavest lahko hitro pade, koje treba seči v žep. Ali bodo podjetja, ki še niso priključena na pli- novod, in zasebniki pripravljeni sofinancirati gradnjo oziroma preureditev sedanjih kurilnih naprav, plačevati plin, ki ni cenejši od sedanjih goriv le zaradi boljšega zraka? Kako jih spodbuditi (prisila ni mogoča), da bodo plin sprejeli? Mirjam Jan-Blažič (SDP) se je ogrevala za delničarstvo, kjer bi vlagatelji oziroma porabniki plina imeli možnost vplivati na porabo in ceno plina. Njenemu predlogu nihče ni oporekal. Sicer pa bo za gradnjo plinovoda vsako leto prispeval 200.000 mark občinski sklad stavbnih zemljišč, kot prioriteto jo bo podpiral tudi občinski proračun, najeti bodo mednarodni krediti za prvo etapo, nad čimbolj racionalnim potekom investicije pa bosta bdela še občinska vlada in parlament. Potem ko je šla informacija o poslovanju škofjeloškega gospodarstva v prvem letošnjem polletju takorekoč brez besed mimo, je spet postalo nekoliko bolj "živahno" ob poročilu o socialni problematiki; Mirjam Jan-Blažič je zbodel podatek, da vsak četrti občan prejema eno od oblik socialnih pomoči, na kar je Vincencij Demšar dejal, da so odnosi med tistimi, ki prejemajo denarne pomoči, in tistimi, ki jih ne (za ilu- stracijo je navedel, da pol|"? oskrbnino v vrtcih plačuje le štif' odstotke staršev) skrajno porujl no in da bi o oblikovanju novj pravil kazalo spregovoriti otl sprejemanju naslednjega občil1 skega proračuna. Zlasti sp kijiv je bil podatek o prejemf"' kih najvišjih nadomestil za brezposelnosti, ki so avgusta &ff segla čistih 14.400 dinarjev (s? dem prejemnikov). Avgusta ic nadomestilo za brezposelno*1 prejemalo 89 ljudi, denarno P0" moč pa 121. Kot smo dejali uvodoma, je I"' la ponedeljkova seja prekinjen* po razpravi in glasovanju o pre<>' logu borcev, naj bi bila prošla^ 50. obletnice poljanske vstaje o* činska zadeva in naj bi bila Z* pripravo imenovan tudi skupj ščinski odbor. Predlog je doživ* zelo različne komentarje, podp!' rali so ga tako odborniki pozic'J' skih strank (Vincencij Demša/' Tone Mlakar) kot opozicijski^ (Mirjam Jan-Blažič), kritizira' pa prav tako odborniki pozic'J (Roman Dolenec, Jože Talar) kf* opozicije (Andrej Novak). ^ glasovanju je bil predlog, k0 smo lahko razumeli, sprejet, pa kar je Vincencij Demšar očif* županu, da štetje glasov ni bi' pravilno. Po kritiki Mira Dui"' da se odborniki "natezajo" °_ obrobni zadevi, medtem ko o spodarstvu nihče ni rekel besed': so se očitno naveličani odborn'" razšli, ne da bi skupščino prir ljali do konca. • H. Jelovčan S seje občinske skupščine Okoriščanj (kot da) ni bilo ne. Vendar pa je vodstvo zadruj za samo sejo pripravilo poroč* o neizplačanih premijah, kjer J prikazalo, da je bila premožen ska korist zadruge, ki jo je pri** bila z obračanjem denarja iz ter naslova le 37 DEM. Tržič, 25. septembra - Okoriščanj, ne zadružnih ne osebnih ni bilo, bile pa so napake, bi lahko na kratko strnili ugotovitve komisije, ki je ugotavljala namensko porabo sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane, ki jih je Kmetijska zadruga Tržič prejela od občinskega sklada za te na- Sredi februarja letos je Kmečka zveza - Ljudska stranka Tržiča zahtevala, da skupščina imenuje komisijo za revizijo vseh nepovratnih sredstev, porabljenih v kmetijstvu v zadnjih desetih letih. To je zahtevala zato, ker je bilo na podlagi zaključnih računov razvidno, da je vsako leto ostalo za okoli 22 odstotkov neporabljenih sredstev, ki so se prelila v naslednje leto. Približni izračun jim je pokazal, so trdili, da se je tako izgubilo okrog 295.000 DEM in to samo iz občinskega sklada za intervencije v kmetijstvo. Skupščina občine Tržič je imenovala posebno komisijo, ki naj primer razišče. Pregledana naj bi bila le nakazila iz sklada na zadrugo le za leta 1988, 1989 in 1990, kajti pregled za 10 let bi bil za komisijo preobsežen. Komisija se je sestala štirikrat in ugotovila, da so bili ti ostanki ob koncu leta res visoki, potem pa so se zmanjševali. Sredstva so predolgo ležala na občinskem računu, namesto da bi bila dana na voljo kmetom, pri Kmetijski zadrugi Tržič pa niso ugotovili nepravilnosti. Komisija, ki je v sredo dajala poročilo občinski skupščini, je menila, naj se ta spor zaključi, ker obstaja velika dilema, ali ravnati po predpisih ali kot dober gospodar. Kmetijska zadruga je ravnala kot dober gospodar in to je v današnjem času velikih inf-lacij najbolj pomembno. Prav tako ni bilo iz sredstev za pospeševanje hrane nobenih osebnih izkoriščanj. Edina otipljivejša nepravilnost je bila ta, da Kmetijska zadruga ni v celoti razdelila sredstev, namenjenih za intenzifikacijo kmetijskih zemljišč, upravičencem, ampak je razliko med nepravilno obračunanimi premijami prelila v svoj prihodek. Teh sredstev naj bi bilo okoli 1466 DEM. Na ta očitek je zadruga pismeno odgovorila, da je ta sredstva dobilo v naslednjem letu (leta 1990 namesto 1989) 85 kmetovalcev. Zadrugi je bilo tudi očitano, da se je okoriščala z neizplačanimi premijami za odkup goveje živi- Nepravilnosti so torej bi" kmetje so se upravičeno raz jali, meni komisija, vendar če " ne bilo hitrega obračanja zadf ge, ne bi bila zgrajena nova J druga in tudi planine bi ne & urejene, kot so. Predstavnik stranke Krne zveze - Ljudske stranke, ki je tudi član komisije, je prip°"l njal, da je bilo pregledanih P ■ malo postavk in da bi podrobf1 ši pregled zagotovo odkril še o.^ ge pomanjkljivosti. Odbor"1 p skupščine so sprejeli in P0,rovo "uravnoteženje", omogoča pa, da s temi spremembami ni posebno v skupščinske klopi. I Vzrok za popravek republiškega proračuna je seveda infla-ClJa, ki je po uradnih podatkih v osmih mesecih znašala 78,3 od-8l°tka, do konca leta pa je (optimistično) pričakovana 8-odstotna Povprečna mesečna rast tako, da naj bi ob koncu leta pristali na ^upno 142 odstotkih. Taka rast cen bi dopuščala celo višjo rast Pforačuna, vendar se je vlada odločila za 13-odstotno povečanje, p k prvotnim skoraj 70 milijardam din primika še 9 miljard. Po-■e8 skrajno restriktivnega obnašanja, ki ga narekuje gospodarska j ?a. je vzrok za skromno povečanja proračunske porabe tudi v ptvu, da proračunski prihodki (prilivi) močno zaostajajo za vaniranimi, saj se je v osmih mesecih (dve tretjini leta) zbrala le °bra polovica načrtovanih sredstev. Razlogi za tak položaj so v ^ediscpHni pri plačevanju davkov, gospodarskih blokadah, ^Pfoščanju plačevanja nekaterih davkov in prispevkov ter seveda Posledicah vojnih dogodkov. Tak položaj pa hkrati pomeni, da ,e je dejanska obremenitev gospodarstva za javno porabo zmanj-a'a, po trditvah vlade, kar za 30 odstotkov. Ker se račun do konfeta verjetno ne bo izšel, bo vlada v tem času pripravila pravi rebalans. v V naših poročilih iz sej slovenske vlade smo že poročali o , el'ki krizi, v kateri so se znašle družbene dejavnosti. Zlasti veli-°.srno slišali o grozečem zlomu slovenskega zdravstva, ki je v Pisanih razmerah potegnilo najkrajši konec, zato je bilo ob tej nominaciji deležno kar najdebelejšega obliža. Pri potrebah slo-nske obrambe - v teh časih še vedno izredno aktualne - so bila edstva povečana le na račun načrtovanih nakazil za JA, nekate- T| (]p,n;m „„.^„^„m /„tni;» l/iviatlichin ar, a r„ a I ', V n \ nn 'ta »VI. da k- ru8'm področjem (okolje, kmetijstvo, energetika) pa je severi- j'0 možno proračunski krhelj odmeriti le v skladu s razpolo-Jivimi sredstvi. Kot je poudaril podpredsednik Mitja Malešič, p se bo vlada na vseh ravneh lotila vzrokov za neplačevanje v Oračune in po potrebi tudi odločno ukrepala. • S. Ž. SDP o pripravah na politično jesen Za programsko in akcijsko prepoznavnost jubljana, 24. septembra - Predsedstvo Stranke demokratične prenove Slovenije je na današnji seji spregovorilo o stališčih in predlogih, ki naj bi jih, v očitno vroči politični jeseni, ki je pred nami, zastopala stranka v parlamentu in drugih oblikah političnega življenja. Kljub temu da statut stranke zahteva sklic ene letne konference, so se odločili, da v začetku decembra skličejo v Postojni že drugo konferenco v tem letu. Prva misel današnje seje predsedstva SDP je bila namenjena sosednji Hrvaški, ki ji Slovenija, po mnenju SDP ne sme ostati nezvest zaveznik in lažni prijatelj. V prevladujočem mnenju, da je sedanje zatišje le mir pred viharjem, so sklenili, da bodo v parlamentu od vlade zahtevali konkreten program pomoči. Seveda bi bila vojaška pomoč kršenje slovenskih zakonov, po katerih vojaki ne morejo iz slovenske države, vendar obstaja še toliko drugih oblik, da je program pomoči nujen. Seveda je bila tudi na tej seji glavna tema lastninska zakonodaja, za katere spremembo si poslanci te stranke zelo prizadevajo. Ob ponovnem poudarku, da privatizaciji ne nasprotujejo, pa so poudarili, da gre za tako usodne zakone, da si odstopanj od nekaterih temeljnih rešitev, ki naj bi izboljšale ta proces, za nobeno ceno ne morejo privoščiti. Pozdravili so zadnje napore in uspehe usklajevalne skupine zborov slovenske skupščine, pledirali celo za napor, da se doseže konsenz. Kritiko svojega odhoda iz parlamenta, pa je najbolj slikovito zavrnil Janez Kocjančič rekoč: »Ko smo odhajali iz kongresa ZKJ, so žvižgali in pljuvali, enako se je dogajalo sedaj. Kaj je bolj balkansko?« Sicer pa je pregled pripomb in predlogov regijskih in občinskih organizacij pokazal, da se bo morala stranka še bolj otresti ideologije in še bolj pragmatično najti predloge rešitev vsakodnevnih problemov ljudi. O tem pa bo verjetno največ govora na drugi letošnji konferenci SDP. Volitve se bližajo. • Š. Ž. Kasarniški prostor naj postane koristen Škofja Loka, 26. septembra - Škofjeloška liberalno-demokratska stranka je v zvezi z umikom JA iz mesta sprejela posebno izjavo, ki jo bo kot skupno predlagala tudi na naslednji seji občinskega parlamenta. V izjavi pravi: »Veseli smo, da v našem mestu ni več osovražene Jugoslovanske armade, da slovenska zastava vihra v loški kasarni. Vendar vojaški objekti v mesta ne sodijo, še posebej ne v tisočletna mesta, ko je Škofja Loka. Kasarne motijo normalen ritem življenja tudi v obdobju, ko ni slutiti vojne nevarnosti. Dokazov o grozotah, ki jih je v času vojne deležno sosedstvo vojaških objektov, je v zadnjem času nedaleč od nas preveč. Desetdnevna vojna za Slovenijo je v Škofji Loki zahtevala eno smrtno žrtev. Če bodo za svobodo Slovenije tudi v prihodnje padale žrtve, naj ne bodo nepotrebne. Nočemo, da bi sredi Škofje Loke na njene prebivalke in prebivalce še naprej prežala latentna nevarnost. Zato zahtevamo, da se prostoru, ki ga zaseda kasarna, spremeni namembnost iz vojaške v tako, ki bo v zadovoljstvo in korist Škofji Loki in njenemu prebivalstvu. Kasarne tu nočemo.« Združitev socialdemokratskih strank Socialdemokracija Sloveniji Kranj, 26. septembra - Dve izvenparlamentarni stranki socialdemokratske usmeritve: Socialdemokratska unija Slovenije, ki je nastala ob koncu lanskega leta (znana po vključevanju nekaterih vidnih slovenskih politikov, ki so sodelovali v zveznih organih) ter Nova socialdemokracija, ki je nastala po odcepitvi socialdemokratske frakcije Stranke demokratične prenove, sta za petek sklicali skupno konferenco z naslovom Socialdemokracija Sloveniji in objavili svojo združitev. V materialih za konferenco, ki naj bi sprejela Deklaracijo o združitvi in izvedla dopolnilne volitve, bodo kot osrednjo temo obravnavali položaj soialdemokracije v Sloveniji za katero ugotavljajo, da je preveč razdrobljena. Nova stranka, ki naj bi se imenovala Socialdemokratska unija Slovenije naj bi učinkoviteje zagotavljala uresničevanje sicer že doslej zelo sorodnih programov, zlasti pa bo to pomembno za nastop na volitvah. • Š. Z. Kr, anjska vlada o politiki cen Na robu galopa vaianJ' 24. septembra - Kranjska vlada je na današnji seji obravna-4e a Politiko cen, ki so po zakonu o cenah in sklepu republiške vla- $to*>ren?sene v občinsko pristojnost. Ko so se člani poenotili za pri-p0 P k izvajanju, je že prva naslednja točka dnevnega reda s tega r°čja pokazala, da bo ob veliki inflaciji težava tudi s časom. lc0 Med osamosvojitvenimi za-*ako Je k'' junija sprejet tudi tn0Pn 0 cenah, ki dopušča cen nost. da republiška vlada pre ' ki so lokalnega značaja, n0st t' v- finsko pristoj-slte * * ako je po sklepu slovenski !ZVršnega sveta v občin-spr Pr,.stojnosti določanje oz. stano anj"e cen na področju gos 0vanskega in komunalnega ^podarstva, cen vrtcev in do-rih h a u.P°kojence ter nekate-r^gih, tipično krajevnih v|ada° Skih cen- KranJska 8°rnVt -*e strinJala s predlogo t- retariata *a gospodar-najvjj. mer»i, da je določanje lsJe ravni cen (ali po doma- če zamrznitev) neučinkovit pristop z neekonomskimi posledicami, pač pa naj bi uveljavljali sistem dajanj soglasij k novim cenam ter obvezno pošiljanje podatkov o cenah. Predlogu, naj se pri soglasjih k cenam upoštevajo statistični odstotki o rasti cen (n.pr. rast cen industrijskih proizvodov ali cen na drobno), člani vlade niso pritrdili, saj bi to pomenilo uvajanje nekega avtomatizma na zatečenih osnovah, politika cen pa potrebuje prostor tudi za potrebne ukrepe varčevanja, upoštevati ali celo zahtevati je potrebno spremembe kvalitete, predvsem pa gre za cene, ki prizadenejo veliko število ljudi in morajo biti človeško sprejemljive. Že pri naslednji točki dne-vega reda pa se je pokazala še ena teževa. Javno pojetje Komunala je namreč pred 10 dnevi vložilo zahtevek za potrditev višjih cen, ki jih opravičujejo vedno višji stroški, vendar je zahtevek za podražitev, velik skok cen goriv, že deplasiral. K povprečno za petino višjim cenam bo pač nujno prišteti še vpliv dražjih goriv, kar bo vlada potrdila naknadno. Obstaja torej nevarnost časovnih stisk, v pospešenem plesu podražitev. Sicer pa smo na seji slišali, da je nujno potrebna sanacija učiteljskih plač v osnovnih šola zahtevala izredne finančne ukrepe v proračunski porabi (odlaganje nekaterih že prevzetih obveznosti) saj je položaj učiteljev tako slab, da si njegovo reševanje zasluži prioriteto, zaenkrat le od oktobra naprej, trdno pa so odločeni tudi za poračun. K slabemu finančnemu položaju v proračunu pa po mnenju vlade prispeva tudi slabo delo občinske davčne uprave (na republiški ravni so iz istega razloga zahtevali celo zamenjavo vodstva tega organa), zato so se odločili za kadrovsko*1 okrepitev. Tudi delo Geodetske uprave, ki je na današnji seji predlagala prenos opravljanja geodetskih storitev na podjetja, je precej pripomb, saj veliko čakanje kaže na tudi subjektivno pogojeno neažurnost.« Š. Žargi NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Prvi znaki razkroja Prestrašeni obrazi srbskih rezervistov, ki so pred dnevi na televiziji javnosti razlagali o vzrokih svojega dezerterstva, so najbolj zgovoren dokaz za kaos, ki ne vlada samo v zvezni vojski, temveč tudi v Srbiji sami. Rezervisti so svojo odločitev, da ne bodo sodelovali v krvavih pohodih, pojasnjevali s tem, kako so jih takoj po mobilizaciji poslali v spopade, brez predhodnega urjenja in priprav. Izgovor je sicer dober, vendar je vsakomur, ki pozna večinsko srbsko nastrojenost proti »ustašoidnim Hrvatom« in njihovo zavezanost jugoslovanski vojski, dovolj prozoren, da ne bi opazil, kako so se fantje umaknili iz najbolj enostavnega vzroka -strahu. Ker pa so Srbi največji jugoslovanski narod, jim seveda strah in poraz ne pritičeta, kvečjemu obratno, čeprav njihova nacionalna mitologija temelji ravno na porazu, ki so ga doživeli z bitko na Kosovem polju. Zdaj bi svetu hoteli dokazati njihovo junaštvo na ozemlju Velike Srbije, pri tem pa spet delajo temeljno napako s tem, ko pozabljajo, da današnja mednarodna javnost nima prevelikega posluha za nova ozemeljska osvajanja. To, kar v sodelovanju z vojsko počne Srbija, je za Evropo še posebej nevarno, saj v njenih potezah ni niti najmanjše garancije, oziroma varovalke, da se lahko njene ozemeljske pretenzije ustavijo ob sedanjih jugoslovanskih mejah. Vse osvajalne vojne so spremljali apetiti po pridobivanju dodatnega prostora. Vse pa kaže, da Evropa tega noče spregledati, čeprav je ravno pred dnevi dobila več kot očiten namig s strani ZDA, da je kriza v Jugoslaviji prvenstveno njen problem. Če ameriški predsednik George Bush v svojem govoru v Združenih narodih med kriznimi žarišči v svetu ni niti z besedico omenil Jugoslavije, to še ne pomeni, da zanjo ne ve. Prvi mož prve svetovne velesile predobro ve, kaj se dogaja na Balkanu, vendar se v te razmere namenoma noče vmešavati. To dokazuje, da so si današnji glavni svetovni politiki neformalno že razdelili interesne sfere, pri katerih Jugoslavija na vsak način pade pod evropske, vprašanje je le, koliko interesov danes opredeljuje Evropska skupnost. Da bi govorili samo o enem, to že nekaj časa ni več mogoče. Evropska skupnost na zunaj sicer deluje kot enotna, v sebi pa nosi kopico parcialnih interesov, od katerih so mnogi zelo močno odvisni od položaja v naši državi. Medtem pa se jugoslovanska agonija, ob že ustaljenih kršitvah mirovnih sporazumov, nadaljuje v nedogled. Edino svetlo upanje so na začetku teksta omenjeni dezerterji, saj dokazujejo, da v Srbiji ljudje le niso tako množično pripravljeni nositi glave naprodaj za prazne ideje. Ti ljudje seveda s svojo nepokorščino predstavljajo oporečnike velikosrbski ideji, čeprav sami tega ne priznajo. Toda ali ni s strani Srba že to dovolj hud »napad na JLA«, če se njihov vojak pritožuje, kako so mu postregli samo s pašteto. Kot, da bi v vojskah stregli s prvorazrednimi kulinaričnimi specialitetami. V napeti klimi, kjer so sredstva javnega obveščanja izvedle najbolj totalitaren udar nad javnim mnenjem, je zato tudi čisto navadno dezerterstvo, da ne rečemo celo ugovor vesti, treba zaviti v opravičilo, saj je jasno, da je svoboda govora in mišljenja tabu tema. Na drugi strani so ob vsem tem kaže naslednje: do razkroja srbske agresije ne bo prišlo zato, ker si Hrvatje vojaško premagali Srbe in jugoslovansko vojsko skupaj, ampak zato, ker se bo slej ko prej pokazalo, da Srbija zaradi svoje politične neenotnosti še zdaleč ni tako močna, kot se sicer kaže navzven. Tako, kot se je zgodilo z jugoslovansko vojsko ob napadu na Slovenijo, ko je bil za generale eden največjih šokov pomanjkanje morale njihovih vojakov. Tedaj se je pokazalo, da je dolgoletna indoktrinacija z idejo bratstva in enotnosti, čuvanjem domovine in samoupravljanja itd. padla na popolnoma neplodna tla. STRANKARSKE NOVICE Sklic sveta Slovenske demokratične zveze Priprave na kongres Kranj, 26. septembra - Za soboto je predsednik Sveta Slovenske demokratične zveze Janez Janša sklical sejo, na kateri je osrednja točka dnevnega reda priprava na sklic 3. kongresa te stranke. Sprejeli naj bi kar sedem dokumentov, s katerimi naj bi pripravili najpomembnejše poglede SDZ kot stranke na slovensko preteklost in sedanjost (resoluciji o gospodarstvu ter neprofitnih dejavnostih), dokument o identiteti SDZ pa bo verjetno uprl oči v prihodnost. Znano je, da so se v vrstah te stranke pojavila kar številna nesoglasja, da je prišlo do razkola z vodstvom ter do tako imenovane krize identitete, o čemer smo že poročali. Sklep o pripravi kongresa SDZ iz zadnje seje, ki naj razreši naštete težave, se s pripravami na tej seji uresničuje. • Š. Ž. I. STROJNO VEZENJE APLIKACIJ B RITO F 112 A. 64000 KRANI TEL.: 241-094 OBLAČILA ZAME TRGOVINA ZA OTROKE Llica Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103 POSEBNA PONUDBA: • kombinirani otroški vozički iz uvoza 6.880,00 din • ortopedska obutev od št. 18 do 26, priznanega proizvajalca PETEJAN iz Nove Gorice • oblačila, kozmetika, stajice, sedeži vseh vrst, pre-vijalne mize, igrače, hlače Trikon, šolske potrebščine... GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 27. septembra 1991 Potrditev Prijetno srečanje, neprikrita in naglas povedana misel, poštena, vendar, morda zaradi nekakšne nekje globoko v sebi zakrknjene moderne ali drugačne današnje ozkosti, v danem trenutku nenavadna zahvala, je le nekaj miselnih utrinkov za izoblikovanje ocene o dobrih in prijateljskih botrih ali če hočete, za nasvet: če bi se opredeljevali, ali celo prepirali zaradi barv, bi namesto zadovoljne in vesele žetve lahko le preklinjali, čigav prst je bolj kriv. Prijetno in zares svečano hkrati je bilo prejšnji petek v Gorenji Žetini na kmetiji Jerneja Vodnika, kjer smo se srečali vsi, tisti od včeraj in danes, zaradi ceste, ki so si jo krajani v krajevni skupnosti Javorje dolga leta želeli, se znojili zanjo in so jim tudi tisti, tam v središču občine, pomagali, da so lažje zbrali kar polovico od 21 milijonov dinarjev. Krajani so si tudi tokrat enotni, kot so bili med gradnjo ceste, da "črnega traku" ne bi bilo brez Mateja. Matej je imel drugačno razlago: "Miha in Lado iz občinskega središča sta živela z nami, da smo skupaj vlekli to trasirko..." Piko na i pa je dal predsednik občinske vlade Vincencij Demšar, ko je v nekaj stavkih, čeprav z imeni, vzbudil oceno, zakaj smo pravzaprav Slovenci tako trdni, kljubovalno močni, včasih v zavisti, še večkrat pa pri odločitvah in delu, morda komu kje nerazumljivi: "Že v predvolilnem času sem v gospodu Albrehtu videl veliko smisla za toleranco. Imel je velik posluh za razvoj in ljudi v hribih. Mislim, da na takšne zahvale kar preradi pozabljamo. Vem, da se je gospod Albreht zelo zavzemal in mi danes žanjemo tisto, kar je on sejal. Zato boglonaj gospodu Albrehtu. In čeprav se vse bolj pogosto vprašamo, ali je takšna ali drugačna rešitev prava, ali je cena vredna opravljenega dela, ali bomo v stiski, ki nam ne dovoljuje, da bi se lahko hitreje odločali za tisto, kar potrebujemo, kar nas bo še bolj utrdilo, zmogli... Pa vendarle ostane nazadnje prepričanje: Še več ožin je v krajevni skupnosti, kijih je treba urediti. Naenkrat, čez noč, ne bo šlo. S skupnimi močmi pa želje niso nedosegljive. Krajevna skupnost Javorje je bila prejšnji teden najlepša potrditev za to! • A. Žalar REKAH tel. 323-085 VW kombi bus Suzuki svvift 1,3 G TI Ford Fiesta 1,1 i ANGLEŠČINA Hotel Transturist škofja Loka INTENZIVNI TEČAJ ANGLEŠČINE 35 ur, nadaljevalni in konverzacijski vodi AMERIŠKI predavatelj v majhni skupini. Informacije 064/621-412 Prijave ALPHA CENTER p. p.14 61101 LJUBLJANA do 30. septembra 91 KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA Obveščamo vse lastnike gozdov, da odkupujemo kvalitetno hlodovino in žagan les iglavcev in listavcev Cene so konkurenčne, rok plačila po dogovoru. Vse informacije lahko dobite osebno v komerciali zadruge ali po telefonu št. 064/620-749 in 064/621-849 ali na zadružnih enotah. PRIČAKUJEMO VAŠE PONUDBE! SLOVENSKI PROIZVOD - PRIDOBITEV ZNAKA "SQ" ORGANIZACIJSKI ODBOR IN KOMISIJA ZA DODELITEV ZNAKA "SQ" podaljšujeta natečaj za pridobitev znaka SQ za slovenske proizvode do 2.10.1991 Krajevna skupnost Jelendol mm SrŽ) I SrŽ) Hi Ni banke, ki bi obljube zamenjala Zaradi 350 metrov makadamske ceste je Jelendol edina krajevna skupnost v tržiški občini, ki nima asfalta do središča. Jelendol, 26. septembra - Še 250 prebivalcev nima krajevna skupnost Jelendol v tržiški občini z naseljema Jelendol in Dolina. Po številu prebivalcev je najmanjša med trinajstimi krajevnimi skupnostmi v občini. Po površini pa je s 5040 hektari daleč pred vsemi. Druga največja po površini je na primer Tržič Center, ki meri 3305 hektarov. Že samo ta dva podatka po svoje potrjujeta ugotovitev, da Jelendol sodi med demografsko ogrožena območja. Če bi iskali odgovor zakaj, bi ga morda lahko deloma našli tudi v že kar malce hudomušni ugotovitvi domačinov, da ga po baronu še ni bilo režima, ki bi jim cesto uredil. Baron je bil namreč tisti, ki je znameniti tunel izvrtal v nekaj mesecih. Zadnji, ki je veliko obljubljal, pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Kavčič, pa je bil minister Igor Umek. Zdaj pa ni banke, ki bi te obljube zamenjala. Pa so bili v minulem obdobju v tej krajevni skupnosti kar delovni predsedniki oziroma vodstva KS; eni morda malo bolj, drugi nekaj manj. S cesto se je vendarle pred leti začelo nekaj dogajati, tako da je zdaj ostal pravzaprav še zadnji, 350 metrov dolg odsek, zaradi katerega v sedanjem vodstvu krajevne skupnosti še vedno upravičeno ugotavljajo, da so edina krajevna skupnost v občini, ki nima asfalta do središča. "Žal, mi drugega ne moremo, kot da damo cestarja in samokol-nico. To pa je' za ureditev 350 metrov ceste, za asfalt, za nujno varovalno ograjo v ridah in za ureditev plazišča tik nad tunelom premalo. In če bo ta zdaj zares nevarni odsek urejen, bom držal besedo, ko sem rekel Ivanu Eler-ju na občini, da mu bo potem predsednik KS Jelendol dal mir," pravi Janez Kavčič. Če bo cesta, bodo morda mladi, zdaj ko imajo zazidalni načrt za Jelendol, le zemlja (parcela) je še vedno predraga, raje ostajaii v kraju. Danes so v krajevni skupnosti veseli vsakogar, ki se odloči, da pride v kraj. "Res pa je tudi," razmišlja Janez Kavčič, "da bomo morali biti ljudje v Dolini bolj enotni. Dogaja se nam, da nam primanjkuje vode. Vsaka hiša problem z njo rešuje po svoje. Mislim, da je čas, da se odločimo, stopimo skupaj in glede tega nekaj naredimo. Prav v teh dneh bomo poslali vsem v krajevni skupnosti anketo in v njej povprašali, kaj krajani predlagajo glede sobotne vožnje z avtobusom, glede vodovoda in smeti, če smo morda Sami oziroma v lastni režiji so letos v Jelendolu uredili dva nad* zemna hidranta. Janez Kavčič pripravljeni za gradnjo vodovoda v Dolini, za izgradnjo treh montažnih pokritih avtobusnih postajališč in nenazadnje, če je še kdo voljan delati v organih krajevne skupnosti." Na podlagi odgovorov, pričakuje Janez Kavčič, se bo petčlanski svet KS potem lažje opredelil za nadaljnji program. Čeprav je nenazadnje treba ugotoviti, da se je letos v krajevni skupnosti tudi že kar nekaj dogajalo. Tako so dokončno uredili javno razsvetljavo v Jelendolu in njeno avtomatsko prižiganje. Uredili so tudi sanitarije v nekdanji šoli v Dolini, kjer je zdaj sedež krajevne skupnosti. Zdaj je na vrsti prostor. V Jelendolu so postavili dva nadzemna hidranta, poskrbeli za odstranitev kamna na veliki serpentini. Člani športnega društva pa so spomladi organizirali očiščevalno akcijo. "Sicer pa še vedno velja, da so v naši krajevni skupnosti zelo delavni gasilci pod vodstvom Antona Meglica, ki je znan, da vsakomur tudi sicer rad priskoči na pomoč. Med najbolj delavnimi v občini so člani kulturnega društva pod mentorstvom Vesne Štefe in Metke Kavčič. Podobno velja za športnike, ki so uredili otroško igrišče in balinišče, a zdaj nimajo denarja, da bi kupili krogle za balinanje. Tudi marsikaj bi najbrž še naredili, če ne bi bilo te neumne vojne. Upamo, da bomo enkrat dobili tu- di bolje opremljeno trgovino, kot je sedanja Mercatorjeva, ki je si' cer dobro založena, a zaradi opreme izgleda nekako zanemarjena. Skratka, po eni strani velja, da j« v naši krajevni skupnosti vsakdo« član kulturnega društva, gasilskega ali športnega društva, po drugi pa, posebej kar zadeva na primer vodovod, da bi se lahko zgledovali po ljudeh in njihovi pripravljenosti za takšne akcije v marsikateri krajevni skupnosti na Gorenjskem."« A. Žalar Janez Kavčič je odločno proti "strankarskemu kopanju jarkov" v krajevnih skupnostih. "Ljudje v krajevni skupnosti moramo skupaj držati, vendar pa ceste na tem zadnjem delu res ne moremo sami urediti. Mislim pa, da bi letos morala biti urejena." Telefonija v Gorjah e Skoraj 70 kilometrov kabla Gorje, septembra - Že v torkovem Gorenjskem glasu smo zapisali, da imajo naročniki za telefon v krajevni skupnosti Gorje v radovljiški občini še"danes (v petek) do 15. ure čas, da v pisarni KS podpišejo zahtevo za sklenitev telefonskega naročniškega razmerja in vplačajo hkrati 1.300 dinarjev priključitvene takse. Zamudniki bodo morali kasneje postopek za vključitev telefona voditi sami. Velika telefonska akcija se je v krajevni skupnosti Gorje, kjer je ta trenutek pokritost s telefoni še vedno le 7-odstotna, začela 1988. leta z anketo o interesentih in imenovanjem odbora. Potem so bili naročeni projekti na podlagi odločitve za samoprispevek. Lani je bila zgrajena centrala in položeni primarni kabli, letos pa so se dela nadaljevala pri gradnji razvodnega omrežja. Trenutno je pred izgradnjo razvodnega omrežja še Podhom. Ocenjujejo, če ne bo posebnih zapletov in težav prav na območju Podhoma (soglasja), da bodo na celotnem območju krajevne skupnosti telefoni zazvonili (po napovedi PTT podjetja) sredi novembra. Predstavniki sveta KS s predsednikom gradbenega odbora Janezom Varlom so minuli teden povedali, da bo po vključitvi v krajevni skupnosti 525 novih telefonov. "Skupaj s sedanjimi 65 bo krajevna skupnost potem kar 70-odstotno pokrita s telefoni ali na 100 prebivalcev bo v krajevni skupnosti okrog 21 telefonov. To je bila velika akcija, za katero je bilo potrebno blizu 70 kilometrov kablov. Točen izračun še ni znan, vendar ob tem, da je PTT podjetje financiralo medkrajevno povezavo za Pokljuko, bodo znašali stroški na priključek okrog 3500 DEM. 74 odstotkov so prispevali sami naročniki, 11 odstotkov pomeni samoprispevek, SiS PTT je prispeval 4 odstotke, GG Bled 2, Zavarovalnica Triglav 1, občina 2 odstotka, krediti 6 in nekaj nekatere delovne organizacije za zaposlene z območja KS (1920 DEM)." • A. Žalar Gasilska vaja na Jezerskem - Jezersko - Gasilci na Jezerskem pripravljajo zanimivo in zahtevno vajo, ki jo nameravajo izvesti jutri (sobota), 28. septembra, ob 14.30. S štirimi motornimi črpalkami bodo skušali vodo prečrpati od zajetja pri kmetu Mlinarju do Makekovega marofa in sicer na dolžini 800 metrov na nadmorski višini 1040 metrov. Zastavili so si cilj, da bodo na vaji premagali okrog 150 metrov višinske razlike. To bo ena od vaj, kakršne so na Jezerskem že bile v zadnjih letih. Sodelovalo bo 75 gasilcev iz Gasilskega društva Jezersko, društva Reberca iz Železne Kaple, iz pobratenega društva Črna na Koroškem in iz Gasilskega društva Preddvor. Vajo si bodo ogledali tudi predstavniki občin, iz katerih bodo gasilci, in drugi gostje iz Slovenije in Avstrije. • (až) Praznovanje pod Kriško goro Križe, 27. septembra - Ob 47-letnici požiga vasi Gozd krajevna organizacija ZB na območju krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično v tržiški občini tudi letos pripravlja krajevno praznovanje. Predvsem bodo letos pripravili različne športne prireditve, ki bodo potekale v Križah, Se-benjah in Seničnem. Prvi dve preditvi, ki ju pripravljata TVD Partizan Križe in Skakalna sekcija SK Tržič bosta že jutri, 28. septembra. V telovadnici Osnovne šole Kokrškega odreda v Križah se bo ob 8. uri začelo tekmovanje v namiznem tenisu, v Skakalnem centru v Sebenjah pa bo ob 15. uri na 53-metrski plastični skakalnici tekmovanje v smučarskih skokih za starejše pionirje za pokal Gorenjske. Tekmovanje v skokih na plastični skakalnici v Sebenjah bo tudi v nedeljo, 29. septembra, ob 11. uri in sicer za mlajše mladince. V ponedeljek, 30. septembra, pa bo TVD Partizan Križe pripravil v telovadnici Osnovne šole Kokrškega odreda v Križah ob 20. uri ženski turnir v odbojki. Različna športna tekmovanja bodo na programu tudi ob koncu prihodnjega tedna, osrednja proslava ob letošnjem prazniku štirih krajevnih skupnosti pod Kriško goro pa bo v nedeljo, 6. oktobra, ob 11. uri pred planinsko postojanko v Gozdu. • (až) Danes objavljamo še en posnetek z nedeljskega "Krompirjevega praznika", ki ga je pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa let°* že tretjič pripravil Ciril Zupin iz Grada pri Cerkljah. Viktor Nar0' be iz Grada 43/a, ki je dobil prvo nagrado za 1,13 kilograma tež** paradižnik, je rekel, da na sliko bolj sodi "gospodar", ki mu J? "uspel takšen pridelek". Sicer pa imajo prav danes (v petek) v Tur! stičnem društvu Cerklje sestanek o pripravi prireditve Najtežji p1" delki. Načrtujejo jo 19. oktobra v Cerkljah. - A. Ž. Informacije in prijave: PPC Gorenjski sejem Kranj, Stara cesta 25,64000 Kranj telefon: 064/221-634,221-081, telefax: 064/222-696 petek, 27. septembra 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN mWM^mOlA8 Gorenjske bolnišnice v stiski z zdravili Vladni denar le kaplja v morje Pretekli teden je slovenskim bolnišnicam grozilo, da jim proizvajalci zdravil ustavijo vse dobave, ker ima zdravstvo pri njih več mesecev star dolg. Odraz omenjene stiske je tudi dogodek v jeseniški bolnišnici, ki so Ji v začetku septembra popolnoma ustavili dobavo zdravil in zdravstvenega materiala, saj so jim dolgovali že 33 milijonov dinarjev Ostali so celo brez zdravila, ki ga dajejo porodnicam z negativnim RH faktorjem, od katerega je odvisen varen drugi porod. V stiski So se obrnili na občinsko vlado, naj jim odobri nekaj denarja, saj sta tisti teden ležali v bolnišnici dve pacientki, potrebni tega zdravi- Denarna injekcija iz občinskega proračuna je tedaj rešila najhujšo stisko. V enakem položaju so tudi vse druge slovenske bolnišnice, ki imajo veliko stroškov z zdravili in sanitetnim materialom, pa jih zavoljo skopo odmerjenih proračunskih sredstev za zdravstvo ne morejo plačati. Vlada je na pritisk ljudi v belih ha-'jah reagirala s prispevkom 600 bilijonov, ki jih je razdelila Zdravstvenim ustanovam, te pa naj bi v prvi vrsti poravnale svoj dolg dobaviteljem zdravil. 2 denarjem »prekratki« dva, tri mesece Sodeč po izjavah vodilnih ljudi v gorenjskih bolnišnicah omenje- ni finančni obliž še zdaleč ni pokril zevajoče rane, ki se ji reče denarni primanjkljaj. V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju so nam povedali, da računov do dobaviteljev ne morejo poravnati od dva do tri mesece. Dobave zdravil so zavoljo tega razpolovljene (na srečo še ne povsem ustavljene), nekatera dražja zdravila pa so prisiljeni nadomeščati s cenejšimi. Težave pa so kajpada tudi z drugimi dobavitelji. Celo za tako banalne potrebe, kot so nove žarnice, morajo izgubljati energijo od trgovine do trgovine, saj so že domala v vseh kot neplačniki na »črni listi«. Vsaj dobavitelj živil razume njihovo stisko in še ni zagrozil z ustavitvijo dobav, ne velja pa to Begunci na Gorenjskem Začasni dom pri svojcih, v internatih, hotelih... y Sloveniji je bilo sredi tedna med osem in devet tisoč beguncev s Hrvaškega. Čeprav so še vedno med najbolj obleganimi begunskimi zatočišči Mubljana, obala in kraji, v katerih imajo sprejemne centre za begunce, Se jih je veliko zateklo tudi na Gorenjsko. Vabimo vse posameznike, občane Kranja in okolice, ki želijo človekoljubno in solidarno pomagati, ki imajo minimalne prostorsko-bivalne pogoje in so le-te pripravljeni ponuditi in za določen čas deliti z begunci, ljudmi, ki bežijo s svojih domov zaradi neposredne življenjske ogroženosti. Pokličite nas na Center za socialno delo Kranj in nam sporočite svoj naslov. Tele/on 215-661, int. 398, 299 ali 213-581 (Dragico ali Liviano). Kot smo zvedeli na občinski organizaciji Rdečega križa na Jese-"'cah, se je v občini sredi tedna mudilo 165 beguncev. Številke se kajpada iz dneva v dan spreminjajo, saj s kriznih območij kljub podpisa-J]e.rnu premirju prihajajo novi ljudje ali pa se prijavljajo tisti, ki so že "'je časa v gosteh. Na Jesenicah ti ljudje prebivajo večinoma pri sodnikih in prijateljih, bolje situirani so se namestili v hotelih, obči-1,3 pa je poskrbela tudi na morebitni večji naval beguncev, saj jim je narnenila hotel Triglav v Mojstrani. . 223 beguncev pa je z različnih kriznih žarišč pribežalo v Kranj. Namestili so se pretežno pri sorodnikih, medtem ko je petnajsterica Pribežnikov nastanjena v starem dijaškem domu. Za tiste, ki so se ?dločili začasno ostati pri sorodnikih ali prijateljih, je slovenski Rde-1 križ sklenil poskrbeti s prehrambenimi paketi, vendar jih kot vse-P°vsod tudi v Kranju ni dovolj za vse. Med pribežniki so zlasti otroci n ženske, pri Rdečem križu v Kranju pa so še posebej pozorni do Prav majhnih otrok in šestih nosečnic, ki bodo, kot vse kaže, rodile v Pregnanstvu. Kdove ali se bo val ubežnikov s hrvaških vojnih žarišč ttialu ustavil! Za primer, da bi se okrepil, ima tudi Kranj pripravlje-J" več nastanitvenih zmogljivosti, tako v dijaškem domu kot v radbinčevem domu, za kar so poskrbeli v občinskem štabu civilne zaščite. Tudi v Radovljici govorijo o 170 beguncih, prihajajo pa vedno °vi, saj jim je prijava na Rdečem križu potrebna zaradi potrdila za Vravstvene storitve. Poleg sorodnikov so se za solidarne izkazale tu-1 firme iz radovljiške občine, ki imajo na Hrvaškem poslovne partije. Beguncem so odprle svoje počitniške zmogljivosti. Turistično ^djetje Globtour z Bleda pa je na pobudo družine Kurah iz Spod-l^1« Gorij, ki tudi sama gosti osmero beguncev iz Varaždina, prevze-Nameščanje beguncev v zasebnih apartmajih na Bledu. Temu so cenili 130 postelj. Sq Pri Rdečem križu v Škofji Loki smo zvedeli za 140 beguncev, ki sredi tedna prebivali v tej občini. Kot tudi drugod so se večinoma sl kli k sorodnikom, nekaj so jih nastanili v dijaškem domu, večjo jj,uPino pa so vzele k sebi tudi redovnice v samostanu uršulink. Tja p/! Je namreč poslala ena, hrvaških verskih organizacij. Prijavljeni ^ 1 Rdečem križu dobe prehrambeni paket, nekateri sredstva za na-UP živi) ter potrdila za zdravstveno varstvo. j Tudi Tržič ima po podatkih tamkajšnjega RK 38 beguncev, veči-1 Pri svojcih, ob morebitnem večjem navalu pa imajo za pribežnike ^Pravljen tudi hotel v Podljubelju. Zal jim je že zmanjkalo pre-atnbenih paketov, s katerimi begunci, nastanjeni pri družinah, bla-JO svojo gmotno stisko. *deči križ Slovenije prosi vse begunce, ki se še niso prijavili, naj to Wore pri občinskih organizacijah Rdečega križa. Samo tako bodo Wmreč begunci in družine, ki jim nudijo zatočišče, deležni tudi šir- e Pomoči. Prav tako RKS prosi vse. ki so pripravljeni sprejeti be-£""cfc> na svoje domove, da to sporoče organizaciji Rdečega križa v vfjem kraju, v Ljubljani pa na telefonsko številko 061/221-971 *lesl"' organizaciji RK, kjer je vzpostavljena stalna dežurna slu- "o od 7. do 18. ure. RKS prosi tudi za denarno pomoč, ki jo posa-l^:,liki in ustanove lahko nakazujejo na žiro račun RKS :>U!0l-678-51579 s pripisom »Za begunce«. 8Un , u°čišče pri sorodnikih, v hotelih in dijaških domovih, je za bedo Ce s Hrvaškega samo začasno. Kakšna bo njihova usoda, če se bo-na err Gastrema, Celovška 149, Ljubljana (ima in priimek) (moj naslov) (poštna itev.) (kTaj) Zanimajo me naslednji proizvodi: 1. aparati za kuhanje kave 7. sokovniki 2. mesalniki 3. ledoma H 4. pomivalni stroji 5. aparati za stepanje smetane 6. peči za pizze (žaljeno obkrožit« ali podčrtajte) 8. mikrovalovne pečice 9. grill pečice 10. stroji za rezanje zelenjave in pripravo hrane 11. ves program > vodnik po gostinski opremi ERMII #"1. mm Blagovna znamka Iskre, ki jamči kakovost in design Aleksader Zupan prejema priznanje na kranjskem sejmu "Slovenski proizvod - Slovenska kakovost". Priznanja je podelil kranjski župan Vitomir Gros. pularno ji pravimo "palačinka", je posnelo kar dvanajst svetovnih firm in po teh telefonih danes Iskro pozna svet. ETA 90 je novejši elektronski telefonski aparat, ki z obliko zasleduje modne trende, s kakovostjo pa nove funkcije. V Iskri Terminalih namreč vsaki dve leti ponudijo trgu nove oblike in funkcije telefonskega aparata, novega torej lahko pričakujemo že prihodnje leto. Telefonska garnitura ISICOM PLUS je samostojen, mi-kroračunalniško voden sistem, ki omogoča učinkovito, hitro in enostavno vzpostavljanje telefonskih zvez tako z uporabniki garniture kot z vsemi drugimi telefonskimi naročniki. Sodi v skupinotelefonskih garnitur,na začetku osemdesetih let je bila oblikovanjem in z ekološko čisto proizvodnjo. Milijoni telefonov, ki so jih prodali po svetu, dokazujejo pravilnost njihove razvojne in tržne strategije. Novost v prodajni strategiji Iskre Terminalov je prodaja in prenos tehnologij na ključ kot samostojni tržni produkt. Leta 1989 so uspešno uresničili prvi celoviti projekt postavitve tovarne telefonskih aparatov v Keniji, vštevši šolanje kadrov. Tovarna za proizvodnjo telefonskih aparatov po Iskrini tehnologiji je edina taka v Afriki južno od Sahare. Konec lanskega leta so podpisali nekaj pogodb za prenos tehnologije, opreme in sestavnih delov v vrednosti več kot 37 milijonov mark. V Sovjetski zvezi delajo prava svetovna senzacija. S pomočjo ljubljanske Fakultete za elektrotehniko so izdelali prve prevodniške matrike in izvedli nove funkcije. Ko so z novim izdelkom nastopili na sejmu v Ženevi, mnogi niso mogli verjeti, da je 269 stikale nadomestil majhen čip in je zato garnitura lahko tako majhna. Isicom danes prodajajo v številne države, zlasti evropske. SELECOM V VSAK DOM je aktualno geslo Iskre Terminalov. Gre za majhno telefonsko centralo, pravzaprav preklopnik, ki pa je zelo praktičen. Na eni telefonski liniji so lahko priklopljeni štirje porabniki, denimo, dva telefonska aparata, faks in brezžični tele-, fon. Zelo prav to pride seveda v večjih stanovanjskih hišah z več družinami. Novost prodaja in prenos tehnologij na ključ Ob kopici priznanj na kranjskem sejmu SQ je na kratko treba predstaviti tudi podjetje Iskra Terminali, ki je nastalo po reorganizaciji kranjske Iskre na Laborah. Direktor Miroslav Marc med najpomembnejše cilje uvršča: da bi postali pomemben evropski proizvajalec telefonskih aparatov, da bi tretjino proizvodnje prodali na domačem trgu, dve tretjini pa na tujem in sicer z izvozom končnih izdelkov in tehnologij. Ugled si grade s kakovostjo, z že več kot deset let. V njihovi poslovni in tržni strategiji pa ni pomembna le prodaja izdelkov in znanja, temveč tudi intenzivna in uspešna realizacija različne razvojne, proizvodne in tržne kooperacije z najbolj znanimi svetovnimi firmami, kot so Siemens^ DeTeVVe in druge. Blagovna znamka Iskre, ki jamči kakovost in design Prav ob uspehu na kranjskem sejmu je treba ponoviti, da se s kakovostjo in designorn v Iskri Terminalih ukvarjajo sistematično že vrsto let, kakovost in design sta sestavni del njihove poslovne strategije, prav design je njihova konkurenčna prednost. Le kdo ne pozna zgodbe o telefonskem aparatu ETA 80, ki ga je v poznih sedemdsetih letih oblikoval "hišni" oblikovalec Davorio Savnik, saj je to telefon, ki so ga v svetu največkrat ponaredili. Svet ga je vzel za svojega in posnemal odlike ustvarjalnega naboja oblikovalskih rešitev slovenske Iskre - skladnost, preprosta uporaba, enostavna montaža, nizka cena, privlačna barva, mehke linije, upoštevanje ergonomskih zahtev, ekO' nomičnost. Ničesar preveč, ničesar premalo. Design, ki j* prepričal porabnika, design, k' izraža visoko kakovost proizvajalca, design, ki je s svojo inventivnostjo za več kot desetletje navdušil trg. Petek, 27. septembra 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN . Sgg&3 GLAS Zemlja na poti umiranja ZNANJE ZA REŠITEV PLANETA Ljubljana - Pri založbi Mladinska knjiga je te dni izšla v visoki nakladi 8000 izvodov knjiga Gaia - Modri planet s podnaslovom Atlas za današnje upravljalce jutrišnjega sveta. S slovensko izdajo prihaja tudi na slovenski knjižni trg knjiga, ki je pred šestimi leti izšla pri londonski založbi Gaia in je prevedena v večino svetovnih jezikov. Knjiga prinaša znanje, s katerim se mora oborožiti vsak prebivalec našega planeta, ki ga nekateri imejujejo Gaja (slovenski izraz) oziroma Gaia, kot je bilo v antični Grčiji ime boginji zemlje. Knjigo, ki je pravzaprav nekakšen atlas, bodo z veseljem sprejeli tako na šolah kot tudi v institucijah, ki se ukvarjajo z naravovarstvenimi nalogami, pa tudi vsi posamezniki, ne le Pripadniki "zelenih", ki jim je do tega, da zemlja preživi. Sliši se nenavadno, toda s kamnito vesoljsko ladjo, kar v bistvu je gledano iz vesolja, je človek ravnal kot z neživim bitjem. Zdaj, ko planet kaže, da oboleva in se pri tem tudi obnaša kot bolnik, človeštvo počasi začenja spoznavati, da je planet pravzaprav živ. Domnevo je Prvi izrazil leta 1972 fizik James Loveločk, Profesor na oddelku za kibernetiko univerze v angleškem Readingu. Ko so ga na-nireč pri NASA vprašali, kako bi odkrili življenje na Marsu, se je pravzaprav zavedel, kako zelo se zemeljsko ozračje razlikuje od atmosfer drugih planetov. Prav to Zemljino ozračje se ne bi moglo dlje obdržati, če se na Zemlji ne bi razvilo življenje in obratno - življenje v današnji obliki ne bi bilo možno brez takega ozračja planeta, ki Je iz vesolja videti zavito v modrino in mu Zato tudi pravimo modri planet, čeprav ga nekateri zaradi zelenja na njegovi površini •rnenujejo Zeleni planet. Ne glede na to, kako imenujemo svoj Planet, pa se v zadnjih obdobjih človek obnaša, kot da gre za planet, ki lahko preživi ne glede na to, kaj človek počenja z njim. Toda kisli dež, problemi z ozonsko plastjo, izginjanje pragozdov - zemeljskih pljuč, hitro širjenje puščav so očitni alarmni znaki, daje planet v krizi, da resno oboleva in da se zaradi tega prihodnje človeške generacije lahko znajdejo v razdejani puščavi brez rnožnosti preživetja. Knjiga Gaia - Modri planet pa pripoveduje, da so možnosti rešitve planeta in tudi, katere so. H knjižnemu projektu so založniki pritegnili okoli sedemdeset najuglednejših svetovnih znanstvenikov in vseh drugih, ki se ukvarjajo z vprašanji tesno povezanimi z naravo. Knjiga je razdeljena na sedem poglavij: Kopno, Ocean, Elementi, Evolucija, Človeštvo, Civilizacija in Upravljanje, vsako poglavje pa je obravnavano z vidika potencialnih virov, kriz in alternativ pri upravljanju, to je z nakazanimi rešitvami problemov, dolgoročnih ali tudi takih, ki jih imamo pred nosom. Gre v bistvu za ekološko knjigo, čeprav beseda ekologija, tako popularna v današnjem času pa verjetno tudi ena najbolj sprofanira-nih besed, v knjigi skorajda ni omenjena; pač pa iz knjige veje ekološki duh, za kar imajo seveda zasluge sami osveščeni in z ogromnim naravoslovnim znanjem podkovani pisci besedila. Ob imenitnih grafičnih risbah, ponazoritvah in fotografijah jim je uspelo predstaviti pogled na celovitost sistema, po katerem utripa ta naš živi planet, na katerem prevladuje splet odnosov med živimi bitji ter med živo in neživo naravo. Če smo prej gledali drobtinice, nam knjiga zdaj odpira celovit pogled. Če je bila poprej želja po obvladanju narave otroška hiba človeštva, je lahko sodelovanje pri ohranjanju narave znamenje človeške zrelosti, je prepričan fizik profesor Janez Str-nad, ici je tudi pisec slovenskega uvoda v knjigo. Kako pomembno knjigo dobivamo s tem prevodom, je pokazala že prisotnost dr. Dušana Pluta, strokovnjaka za ekologijo in člana predsedstva republike Slovenije na predstavitvi knjige na tiskovni konferenci v Cankarjevem domu. Zanj kot strokovnjaka na področju ekologije, je bilo povsem razumljivo, da se je s knjigo seznanil že kmalu po izidu izvirnika. Po njegovem mnenju se ta sodobni atlas razlikuje od vseh drugih knjig s področja ekologije, ki so doslej izšle v zahodnih državah: ne govori namreč le o spoznanjih, ki jih prinaša onesnaževanje planeta v razvitem svetu, pač pa opozarja tudi na socialne in demografske probleme tako imenovanega tretjega sveta in s tem tudi odgovornost razvitih dežel, največjih porabnikov bogastva iz nerazvitega dela sveta. Na ta način pa se se- veda večji del odgovornosti za krizo okolja in tudi vrednot prenaša na razviti svet. Dr. Plut razume knjigo z njenim iskanjem in predlaganjem rešitev kot učinkovito orodje v rokah, z upanjem seveda, da bomo to orodje hoteli in znali uporabljati. Bolj kot kdaj mora biti seveda jasno, da gre za resno planetarno krizo, ta pa je izziv generaciji, ki zdaj upravlja s planetom. Podatki v knjigi so takšni, da ne morejo pustiti bralca ravnodušnega, vendar pa je knjiga napisana tako, da spodbuja k optimizmu. Vendar bo za ta optimizem potrebno marsikaj: po mnenju dr. Pluta bo treba na krizo in izziv odgovoriti z interdisciplinarnim pristopom vseh ved. Človeštvo bi za rešitev narave in s tem tudi sebe moralo upoštevati troje: zagotoviti sposobnost razvoja biosfere, ohraniti temeljne ekosisteme ter ohraniti dedno raznolikost. Na ta način bi lahko prekinili "3. svetovno vojno", ki jo človek bije z naravo in v kateri na žalost tudi zmaguje. Namesto tega 6i morali ljudje priti zemlji na pomoč kot "mavrični bojevniki" iz znamenite indijanske legende, ki naj bi reševali zemljo pred umiranjem. Seveda pa je ob tem nadvse zanimivo, kaj lahko storimo tudi pri nas v Sloveniji. Dr. Plut je lahko le z obžalovanjem povedal, da žal reševanje ekoloških problemov prestavljamo na tako imenovane boljše čase, to je čase, ko bosta vlada in slovenska država imeli tudi denar za take probleme. V tolažbo pa je lahko navedel nekaj drobnih premikov, ki se kljub vsemu pri nas dogajajo. In kot je znano, se z drobnimi koraki tudi kam pride. Sem sodi premog z manjšo količino žvepla za Maribor, nižja cena neosvinčenega bencina, olajšave pri "nakupu izolacijskih materialov ipd. Če bi sicer merili vse to, bi lahko le ugotovili, da je naša kultura do okolja še skromno razvita, besedno smo vsi na vseh ravneh vedno za, stvarnost je drugačna. Da pa bo knjigo Gaia - Modri planet videl in jo tudi prebral tudi predsednik republike Milan Kučan, se je zadolžil dr. Plut osebno. # Lea Mencinger Razstava v Šivčevi hiši NAJMLAJŠI LIKOVNIKI Radovljica - V Šivčevi hiši je še do nedelje, 29. septembra, odprta razstava likovnih del predšolskih otrok Vzgojnovarstvene ustanove Radovljica, ki jo sestavljajo enote iz Begunj, Bleda, Bohinjske Bele, Bohinjske Bistrice, iz Gorij, Kamne Gorice, Krope, Lesc, Posavca, Radovljice in iz Srednje vasi v Bohinju. Razstava opozarja širšo javnost na zelo pomembno vzgojno področje dela otrok v vrt-cih, zato so iz izbranega likovnega gradiva predstavljeni zelo ftevilni materiali in tehnike, ki J'h otroci uporabljajo pri svoji ^igri«. Predstavljena so predvsem estetsko in izrazno najbolj uspela dela. Ker sedanja razstava nima raziskovalnega Značaja, tudi ne zasleduje kronološko otrokovih razvojnih stopenj in zanemarja najzgod-neJšo fazo njegovega likovnega udejstvovanja, ko z navidez tja-Vendan potegnjeno črto skuša °trok izraziti gibanje, rast, ži-v,Jenje. Njegove »čačke«, če je votrok) sproščen, so lahko krone linije, ki mu predstavljajo vet in sebe kot nedeljivo celo-°- Kmalu iz krožnih linij izloči P°samezne manjše enote, ki skrivajo, da se je ovedel sebe ^°t posebne »zaokrožene eno-j6« sveta, in da je takih delnih not v naravi veliko. Za to najugodnejše obdobje otrokovega •Kovnega izražanja med družni in tretjim letom je najprimernejše sredstvo svinčnik, ki n omogoča najbolj naravno »'banje roke in so zato njegove P°teze na papirju odraz njego- ega spontanega hotenja. . Risb s svinčnikom na razsta-' sicer ni, zato pa so: akvareli, tenipere, barvni tuši, t. i. batik nnika, kjer je preko risb z °sčenkami nanesen tanek sloj s.ansparentne akvarelne barve: >ke na steklo s pravimi barva-' za steklo s postopkom peče- jj, barv; preseneti nas slika z drvnimi tuši na lesen furnir, ki ji je naključje dalo videz prave abstraktne slike. Prepričljiva otroška dela sre-dinčkov ali večjih skupin predšolskih otrok so trganke, nadalje praskanke, pri katerih se izraža natančnost in potrpežljivost v izvedbi. »Moderna« groba struktura slik je dosežena s posebno slikarsko tehniko mešanja lepila, peska in barve. Barvno učinkovite in otroško izrazne so slike na kosih opeke. Otroške »krajine«, oblikovane v reliefu z barvnimi plastelini na steklo, zaživijo na stekleni površini posebej privlačno. Se več kot slikarskih je na razstavi prikazanih kiparskih materialov in načinov njihove obdelave. Morda je otrokom najbližje oživljanje korenin. Bogata otrokova domišljija ob spretnem vzgojiteljičinem vodenju naenkrat iz lesenih suhih palic napravi kačo, črva, ptička itd.; storži postanejo miši in ptiči. Nič manj niso prepričljive stvaritve v kamnu. In kaj vse je narejeno iz gline! Vsi izdelki so žgani, za kar imajo v radovljiškem vrtcu svojo keramično peč. Poleg žganja so nekatere skulpture in posodice samo tonirane, druge poslikane, nekatere posnemajo glazure z laki; nekaj izjemno spretno oblikovanih glinenih posod, ki so jih oblikovali in poslikali otroci sami, jim je mentor še glazirali Glazure so namreč drage in z njimi je treba previdno ravnati. Razstava očitno pokaže, da se otroci na svoji začetni »izobraževalni« stopnici seznanijo z izjemno širokim spektrom materialov in mnogimi načini njihove obdelave. In vendar otroški vrtci nimajo namena vzgajati likovnih umetnikov. Likovna vzgoja ima v otroških vrtcih zelo kompleksno vzgoj-noizobraževalno nalogo, znotraj katere je poznavanje otrokovega psihofizičnega ustroja skozi njegov likovni svet zelo pomembno. Ob predpogoju, da je otrok sproščen in ima zadovoljive pogoje za likovno izražanje, je iz njegovih stvaritev mogoče razbrati tudi njegov specifični likovni talent, ki bi ga bilo v tem primeru vredno in potrebno tudi posebej negovati. Ponekod imajo t. i. likovne delavnice, ki so za te naloge primerne. Vendar likovne delavnice niso namenjene samo »izjemnim talentom«. Učenje gledanja, odkrivanja in spoznavanja in nadaljnje iskanje načina, kako videno, odkrito, spoznano upodobiti, vodijo do izkustev, ki odraslemu koristjo na mnogih povsem »neumetniških« področjih. Možnosti otrokovega spontanega izražanja s svinčnikom, možnosti izbiranja barv, njihovega mešanja ali nanašanja na mokro površino papirja, načini »igranja« s plastelinom, testom ali glino predstavljajo poleg razkrivanja različnih likovnih sposobnosti otrok tudi nenasilno testiranje njihove notranjosti. S pomočjo takih sporočil vzgojitelj spoznava otroka in ga usmerja po poti, ki odgovarja njegovi psihofizični strukturi. To pomeni, pustiti otroku, da je otrok, da najprej iz sebe izlušči svoje intuitivno predzavestno znanje in se tako po naravni poti pripravlja na vlogo zdravega odraslega človeka. Maruša Avguštin kulturni koledar žive Čebele v muzeju Radovljica - Še do konca septembra so v Čebelarskem muzeju na ogled žive čebele v opazovalnem panju, kar je zanimivo tako za odrasle obiskovalce, še posebej pa za otroke. Muzej je odprt vsak dan od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, razen ponedeljka. Poleg Čebelarskega muzeja je odprta tudi Linhartova spominska soba. V Šivčevi hiši je še do nedelje, 29. septembra, odprta razstava likovnih izdelkov otrok iz radovljiških vrtcev. Seveda pa je zanimiva tudi sama Šivčeva hiša kot primer meščanske arhitekture iz 16. stoletja z odličnimi gotskimi detajli, s fresko iz 17. stoletja na fasadi itd.: po mnenju strokovnjakov sodi Šivčeva hiša med najkvalitetnejše meščanske stavbe svoje dobe. Prvotne opreme hiša nima, zato je njen glavni bivalni prostor urejen v poročno dvorano, v spodnjih prostorih pa je galerija. Od ostalih muzejev v okviru Muzejev radovljiške občine je zaprt samo muzej Tomaža Godca v Boh. Bistrici in sicer zaradi načrtovane preureditve. Kovaški muzej v Kropi je odprt od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Muzej talcev v Begunjah je od torka do petka odprt od 9. do 13. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 15. do 17. ure. Ob ponedeljkih so muzeji in galerija zaprti. KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikarka Ejti Štih de Fernandez de Cordova. V stebriščni dvorani in galeriji Mestne hiše je na ogled razstava ob petstoletnici dograditve župnijske cerkve. V dvorani Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici je odprta razstava Življenje na listkih. V kranjski župnijski cerkvi razstavlja akad. slikar Uroš Žitnik. V galeriji Kavka razstavlja kolaže akad. slikarka Klementina Golja. V Klubu Galoises Blondes v hotelu Creina bo v petek, 4. oktobra, v večeru šansonov nastopil Arsen Dedič. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik slikarke Drage Soklič, članice Dolik. V Kosovi graščini sije moč ogledati ilustracije Andreja Trobentarja. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava likovnih del predšolskih otrok. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 16. ure. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta med 9. in 15. uro, razen ob sobotah, ob nedeljah pa od 12.30 do 16. ure. ŠKOFJA LOKA - V dvorani Loškega odra bo danes, v petek, ob 19.30 gostovalo Mestno gledališče Ljubljansko s predstavo E. Kishona Bil je škrjanec - za abonma rdeči in izven. V ponedeljek, 30. septembra, ob 18. uri bo v knjižnici Ivana Tavčarja predstavitev zbornika Abortus - pravica do izbire in pogovor z njegovimi avtoricami iz skupine Ženske za politiko. V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Herman Gvardjančič. V galeriji Loškega gradu razstavlja slikar Jože Tisnikar. V galeriji Fara je odprta razstava fotografij Fotokino kluba Anton Ažbe. Na Loškem gradu v Freising Baru razstavlja akad. slikar Vinko Tu-šek. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu gradu je na ogled razstava Pripoved o prazgodovinski hiši - s fotografijami in video filmom prikazane gradbene faze rekonstruirane prazgodovinske hiše. ŽELEZNIKI - V galeriji Iskra Železniki razstavlja slikar Ber-ko. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Kmečke hiše v Selah. V paviljonu A banke je na ogled razstava Govorica dokumentov. ŽIRI - V galeriji Žiri razstavljajo člani Likovne skupine Sava. slovenski oktet na koroškem Te dni bo Slovenski oktet veliko nastopal na avstrijskem Koroškem. Prvi nastop bo imel ta teden v cerkvi v Porečah ob Vrbskem jezeru in sicer za udeležence mednarodnega kongresa IMVVA in nato v okviru svoje 40-letnice v Domu glasbe v Celovcu z izbranim programom slovenskih pesmi. Prireditelj koncerta je Slovenska prosvetna zveza. Na Koroškem bo Slovenski oktet gostoval spet oktobra in sicer v Borovljah s programom slovenskih pesmi na 10. jubilejni prireditvi Slovenskega prosvetnega društva Borovlje z naslovom "Dober večer, sosed". Še pred koncertom na Koroškem pa bodo pevci nastopili s koncertom renesančnih pesmi in pesmi slovanske pravoslavne liturgije v Vigonu pri Benetkah. OSNOVNA ŠOLA CVETKO GOLAR ŠKOFJA LOKA Svet osnovne" šole Cvetko Golar Škofja Loka razpisuje na podlagi 16. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. 1. RS, leto L, št. 12/91), 35. člena Zakona o zavodih. (Ur. 1. RS, št. 12091) in 137. člena Zakona o osnovni šoli prosto delovno mesto RAVNATELJA Osnovne šole Cvetko Golar, Škofja Loka. Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, izpolnjuje še naslednje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobra-ževalnem delu - da ima opravljen strokovni izpit Izbran kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj v 8 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom Svetu šole Cvetko Golar, Škofja Loka. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 10/84, 37/85 in 39/86, RS, št. 26/90) in 244. člena statuta občine Kranj je IS na svoji 57. seji, dne 18. 9. 1991 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA REGIONALNO CESTO R-322 (odsek Kokrica-Mlaka) IN LOKALNO CESTO L-3812 (odsek Kokrica-avtocesta) 1. Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta za regionalno cesto R-322 (odsek Kokrica-Mlaka) in lokalno cesto L-3812 (odsek Kokrica-avtocesta), ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, št. 4107, maj 1991. 2. Osnutek lokacijskega načrta se javno razgrne v sobi številka 106 Skupščine občine Kranj in v krajevni skupnosti Kokrica za čas enega meseca od dneva objave. 3. V času javne razgrnitve bo organizirana javna razprava v Domu na Kokrici, dne 9. oktobra 1991 ob 19. uri. 4. Občani, podjetja in skupnosti lahko dajo v času javne razgrnitve pisne pripombe in predloge k osnutku lokacijskega načrta. 5. Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasnih deskah v krajevni skupnosti Kokrica. Številka: 352-09/1991-04 Predsednik IS Datum: 20/9-1991 Vladimir Mohorič GLAS 8. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Kombinirani prevoz med Kranjem, Skofjo Loko in Škoda zaradi prilaščanja premoženja in neplačevanja blaga Ljubljano Ena vozovnica za vlak in avtobus Kranj, 26. septembra - Železniško gospodarstvo Ljublj Petek, 27. septembra 1991 Kranj, 26. septembra - Železniško gospodarstvo Ljubljana je za svoje potnike pripravilo zanimivo ponudbo - kombinirani prevoz z vlaki in avtobusi od Kranja prek Škofje Loke do Ljubljane. Prvič bodo tako vozili v petek, 27. septembra, in to brezplačno, da se bodo potniki lahko sami prepričali o novi prometni ponudbi. Skozi najbolj naseljena območja med mestoma in v bližnje kraje bodo vozili posebni avtobusi, ki bo do imeli ob delavnikih di rektno zvezo z vlakom, potniki bodo imeli za prestop na voljo od 3 do 5 minut. V Ljubljani bodo na postajališču Litostroj čakali avtobusi, ki bodo vozili prek Šiške za Bežigrad, v Center in na Vič. Za kombinirani prevoz bodo potniki kupili le eno vozovnico, ki bo stala manj kot obe skupaj, za vožnjo s posebnimi mestnimi avtobusi pa bo moč kupiti posebne žetone po 10 dinarjev. Žetone bodo prodajali v trafikah Dela, Tobačne tovarne in v kiosku Ljubljanskega potniškega prometa na Bavarskem dvoru, kombinirane vozovnice pa v Kranju (Delo, Tobačna) in v Škofji Loki (Tobačna). Upokojenci in osebe nad 60 let imajo 30-odsto-tni popust , otroci od 4. do 12. leta pa 50-odstotnega. Železnica se torej približuje potrebam ljudi, kombinirani prevoz bo tudi cenejši. Morda bo imela poslej tudi več takšnih potnikov, ki so se doslej v Ljubljani vozili z osebnimi avtomobili ter izgubili dosti časa z iskanjem parkirnega prostora. • M. V. Soustanovitelj tudi občina Kranj, 26. septembra - Na včerajšnji seji kranjske vlade je bil sprejet sklep, po katerem naj bi tudi Občina Kranj postala soustanovitelj novega podjetja Tekstilind, ki ga Ljubljanska banka - Gorenjska banka d.d., kot največji upnik propadlega Teksti-lindusa, ustanavlja na njegovem zdravem jedru. Kranjska občina se s problematiko Tekstilindusa srečuje že dalj časa in je za pomoč pri iskanju rešitev že tudi precej vložila: kredit za odkup stanovanj in vrednost odloženih davkov in prispevkov. Tako so občinske terjatve ob koncu avgusta presegle 10 milijonov din in s to vrednostjo kot vložkom postaja občina soustanovitelj. Na seji je bilo poudarjeno, da občina pri tem ne išče dobička, pač pa želi po svojih močeh in s svojim sodelovanjem - v tričlanskem upravnem odboru bo imela svojega predstavnika - prispevati k možnosti, da se vsaj del te tekstilne proizvodnje ohrani, s tem pa ohranijo tudi delo in kruh mnogi Kranjčani. • S. Z. Borza včeraj: 25,52 din za DEM Od danes, petka, 27. septembra, pa do naslednjega četrtka, 3. oktobra, velja za odkup tuje valute v Sloveniji borzni tečaj, kot je bil oblikovan včeraj na Ljubljanski borzi, d. d. Nemška marka je dosegla doslej rekordnih 25,52669 din za odkup efektive oziroma 25,657596 din za odkup čekov ter kreditnih pisem- Stimulacija za odkup tuje valute je že 102 odstotka (do včeraj je znašala 85 odstotkov). Tudi »šticunga«, izražena za EDP, je včeraj na Ljubljanski borzi večidel že presegla 100 odstotkov oziroma tečaji za EDP preračunavamo s trimestnimi številkami. Inflacija se pozna tudi v borznih vrednostih delnic: 154,0 za RSL 1, 124,4 za RSL 2.., /© ljubljanska banka POTROŠNIŠKI KREDITI ZA NEKATERE NAMENE? Paleta namenov, za katere v naši banki lahko najamete kredit, je tako pisana, da lahko rečemo: »PRAKTIČNO ZA VSE« (od nakupa ozimnice do plačila carine) VIŠINA KREDITA Višina kredita je odvisna od vaše kreditne sposobnosti, s tem, da mesečna anuiteta ne sme presegati 1/3 osebnega dohodka. Lahko pa kredit najameta tudi oba zakonca oz. družinski člani. ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA Za odobritev kredita potrebujemo potrdilo o višini OD in administrativna prepoved. Seveda pa je osnovni pogoj poslovno sodelovanje z našo banko. ZAVAROVANJE Možna je zastava dinarskih ali deviznih sredstev, plačilo zavarovalne premije ali pa izjava kreditno sposobnih porokov. OBRESTI Obrestne mere za potrošniške kredite se mesečno spreminjajo. Odvisne so od mesečne stopnje rasti maloprodajnih cen, delno pa tudi od kreditno monetarne politike in poslovne politike naše banke. STE MOGOČE POMISLILI: »VELIKO INFORMACIJ, A NISO KONKRETNE ■ MOJ PRIMER JE NEKAJ POSEBNEGA« M RES. Oglasite se na sedežih poslovnih enot po Gorenjski in odgovore na konkretna vprašanja, točne obrestne mere, izračune prav za vaš primer, vam bomo ponudili v najkrajšem času. Upniki dolžnikom plačujejo plačila Podatek, da je slovenska prodaja v druge republike padla le za odstotek, s 25- na 24-odsto-tni delež je pravzaprav osupljiv. Kranj, 25. septembra - Osamosvajanje bomo grdo plačali, verjetno še bolj, kot so Nemci plačali priključitev Vzhodne Nemčije, to zdaj postaja vse bolj jasno. Slovenska podjetja izgubljajo premoženje na jugu, od koder so plačila še veliko redkejša kot med slovenskimi podjetji, iluzije o pomoči iz tujine pa so se že razblinile, saj tuji kapital zanima dobiček in veliko vabljivejši bo nakup poceni podjetij, ko bo vojna na Hrvaškem končana. Dober gospodar je dandanes pri nas tisti, ki računov ne plača, ki njihovo plačilo odlaga tri mesece in več ali sploh ne plača in se pusti tožiti. Tožba se pri nas vleče vsaj leto dni, zamudne obresti na sodišču so le 48-odstotne, v gospodarstvu pa si zaračunavajo več kot 500, celo že več kot 600-odstotne zamudne obresti. Zato ni čudno, da upniki ob plačilu dolžnikom plačujejo provizijo, nagrado torej, da sploh dobijo račune plačane. Odvzemi vozil in tovora Pri poslovanju s podjetji iz drugih republik bivše Jugoslavije pa so težave še večje, saj politika prevladuje nad gospodarstvom, tudi nad pravnim sistemom, kolikor bolj gremo proti vzhodu. Slovenska podjetja tega ne doživljajo zgolj v obliki prilaščanja njihovega premoženja, kar lahko spremljamo že nekaj časa, spisek pri-laščenih obratov in poslovalnic pa je vse daljši. Velikanske težave so s plačili, nekatera plačila slovenskega blaga še vedno potujejo na posebne račune pri službah družbenega knjigovodstva. Vse večje pa so težave pri dobavah blaga, slovenska podjetja nikoli ne vedo, ali jim ga bo uspelo dobaviti na pravi naslov, drugače rečeno, če med prevozom ne bo težav. Zlasti na Hrvaškem prihaja do velikih zastojev, do zaplembe vozil in maltretiranja voznikov. Od maja letos so uradno našteli že 21 nezakonitih odvzemov slovenskih vozil in tovora, slovenskim podjetjem in zasebnikom. Ministrstvo za notranje zadeve, ki obravnava te primere, ugotavlja, da se jih je 17 zgodilo na območju Hrvške, po dve pa v Bosni in Hercegovini ter v Vojvodini. V 12 primerih Kranjska Agromehanika je imela poslovalnico v Pečincih pri Sremski Mitrovici, ki je bila v skupnem prihodku udeležena 17-odsto(no. H. julija letos so dobili dopis občine Pečinci, ki jim je zaradi političnih razmer prepovedala prodajo blaga iz trgovine in skladišča. 31. julija so pisali županu Pečincev, da je od njihovega poslovanja v veliki meri odvisna proizvodnja traktorjev IMT, kijih Agromehanika kupuje, v zameno pa dobavlja šesta-vne dele. Pismo so napisali v slovenščini, dobili pa odgovor, da je nerazumljiv in naj ga prevedejo v srbščino. 7. avgusta pa so dobili obvestilo, da so v Pečincih njihovo poslovalnico spremenili v mešano podjetje in ga registrirali na sodišču. V Agromehaniki pravijo, da so s tem izbili približno 2,5 milijona mark. Izgubili pa so kot vse kaže. tudi blago v vrednosti skoraj 600 tisoč mark v prodajnem skladišču Gornji Obrijež na Hrvaškem, ki je pod nadzorom srbskih oboroženih sil, blago pa je bilo iz skladišča odpeljano. Kaj bo s poslovalnico v Baru, kjer so zaloge vredne 760 tisoč mark, še ni jasno, ne morejo pa jih pripeljati v Sloveni-jo. Kranjska Planika ima v Srbiji 40 prodajaln, iz 33 so dobili obvestila, da so se samovoljno odločila za ustanovitev novega podjetja Beoplanika, ki ga je sodišče registriralo, z njim še niso uspeli vzpostaviti uradnih stikov. S preostalimi sedmimi prodajalnami, ki so Planiki ostale zveste, poskušajo zadrego rešiti s prodajo, najemom in komisijsko prodajo, ustanavljanjem zasebnih podjetij, soglasno pripojitvijo h kakemu srbskemu podjetju, vendar imajo težave, ker denarja za poslano blago po uradni poti iz Srbije ni. V Planiki so ocenili, da je 15. julija škoda zaradi prilaščanja njihovega premoženja v Srbiji znašala 144 milijonov dinarjev, z izgubo preostalih prodajaln pa bo še večja. so osumljeni pripadniki srbskih terorističnih skupin, v petih primerih so bila vozila pote-gnjega v blokade s strani hrvaške policije, v enem primeru je bila v Vojvodini vmešana jugoslovanska armada. Bili pa so tudi primeri, ko sta vozili s tovorom zadržala voznika, zaposlena v oškodovanem podjetju in s tem izsiljevala višjo plačo. V dveh takih primerih so z angažiranjem slovenskega ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za notranje zadeve BiH in pokrajinskega sekretariata Vojvodine dosegli vrnitev vozila in tovora, ki ga je zadržal voznik. Dobro blago za slab denar Ob naštevanju kopice težav, s katerimi se naša podjetja srečujejo pri trgovanju s podjetji v drugih republik, je osupljiv podatek, da se od srbske gospo- PREJELI SMO: Odgovor na komentar »SDK-jevo pismo« Slovenska Služba družbenega knjigovodstva v skladu s svojimi pristojnostmi obvešča pristojne institucije v Republiki Sloveniji o opažanjih in pojavih v razvoju družbenoekonomskih odnosov, ki jih opazi pri opravljanju del in nalog s svojega delovnega področja, da bi se preprečili in odpravili družbeno negativni pojavi pri razpolaganju z družbenimi sredstvi. Pri nadzoru lastninjenja in statusnih sprememb pravnih oseb po zveznem Zakonu o družbenem kapitalu in zveznem Zakonu o podjetjih opaža služba številne pojave, ki jih z inšpekcijskimi postopki ni mogoče odpraviti. Zvezna zakonodaja za to področje je nedorečena, nepopolna in površna, slovenska pa žal še ni pripravljena ali sprejeta. Služba družbenega knjigovodstva Slovenije pri opravljanju svoje nadzorne funkcije posebno pozornost posveča oblikam in načinom privatizacije družbene lastnine. Pri tem ugotavlja, da zaradi pomanjkljive in nejasne zakonodaje le-ta zakonsko omogoča nenormalne in iz družbenega vidika zelo vprašljive načine pridobivanja lastnine. Služba je o različnih metodah privatizacije v Sloveniji že meseca junija natančno informirala Skupščino Republike Sloveni- Zaradi zastoja pri sprejemanju paketa lastninske zakonodaje in pripravljanju nove in vseh nejasnosti, ki ta postopek spremljajo, se je proces lastninjenja v Sloveniji zelo pospešil. Pojavile so se nove oblike lastninjenja in statusnih sprememb, ki jih omogočajo določbe Zakona o finančnem poslovanju ter dopolnilo zakona o podjetjih. Služba družbenega knjigovodstva Slovenije nima vpliva na pripravo in sprejem ustrezne zakonodaje, ampak samo ugotavlja dejstva, s katerimi seznanja skupščino in vlado. Tako je služba zaradi pospešene aktivnosti, da bi se podjetja lastninila in statusno spremenila še pred sprejetjem paketa lastninskih zakonov, predlagala Skupščini Republike Slovenije in Izvršnemu svetu, da sprejme moratorij na izvajanje Zakona o družbenem kapitalu in ustreznih določb Zakona o finančnem poslovanju ter Zakona o podjetjih in sicer samo do sprejema nove lastninske zakonodaje. V pismu, ki je bilo poslano Skupščini in Izvršnemu svetu, in s katerim so bile seznanjene tudi vse podružnice, ni mogoče zaslediti predloga Službe družbenega knjigovodstva Slovenije slovenski skupščini o podržavljenju podjetij. Ta beseda v omenjenem pismu ni omenjena niti enkrat. Služba družbenega knjigovodstva deluje izključno kot strokovna institucija, ki je za svoje delovanje odgovorna Skupščini Republike Slovenije, ne pa katerikoli politični stranki, zato namigovanja »po političnem pritisku v smislu poenotenja pozicije« ne ustrezajo resnici. Služba družbenega knjigovodstva Slovenije bo tudi v prihodnje v skladu s svojimi pristojnostmi in v okviru obstoječe zakonodaje opravljala svoje naloge in funkcije ter obveščala ustrezne organe o ugotovlje- darske blokade prodaja slovenskega blaga v druge republike ni bistveno zmanjšala, saj je s 25-odstotnega deleža padla na 24-odstotnega, torej le za odstotek, medtem ko se prodaja na tuje vrti okoli 18- odstotnega deleža. Statistični podatki torej preusmerjanja prodajnih tokov z vzhoda na zahod še ne prikazujejo, čeprav ponekod zatrjujejo, da so jih zasukali. Ob pripovedovanju, s kakš; nimi težavami se otepajo, bi našim gospodarstvenikom lahko oponesli, da še vedno najraje prodajajo na nezahtevni jug, kljub temu da dobro blago prodajajo za slab denar. Dinar je namreč vse manj vreden in tako izrazita usmerjenost slovenskega gospodarstva je še najbolj vprašljiva v tem pogledu-Če bodo problem videli tudi J tej luči, bo nemara veliko bolj zahtevni in pri cenah veliko manj ugodni izvoz videti bolj valjiv. • M. VolČjak nih negativnih pojavih. Naloga Skupščine Republike Slovenije in Izvršnega sveta pa je, da omenjene ugotovitve službe ocenita in po potrebi ukrepata v skladu s svojimi pristojnostmi. Bojan Fink Svetovalec za stike z javnostjo i* JELOVICA Predlog za moratorij na izvajanje določenih zakonov V skladu s 15. členom zakona o službi družbenega knjigovodstva (Ur. list SFRJ, št. 70/83... 20/91 ter Ur. 1. RS 48/91) obveščata služba pristojne institucije o pojavih v zvezi z lastninjenjem in reorganizacijami pravnih oseb in podaja pobudo za sprejetje določenih ukrepov. Pri nadzoru lastninjenja in reorganizacij pravnih oseb po zveznem zakonu o družbenem kapitalu (Ur. list SFRJ, št. 84/89, 46/90 ter Ur. list RS, št. 37/90) in zakonu o podjetjih (Ur. list SFRJ, 77/88,... 61/90 ter Ur. list RS št. 37/90 in 42/90) opaža služba številne pojave, ki jih z inšpekcijskimi postopki ni mogoče odpraviti, ker je zakonodaja nedorečena in neprecizna in zaradi tega omogoča najrazličnejše oblike lastninjenja in reorganizacij. Na številne pojavne oblike je služba že opozorila v dveh informacijah. Zaradi skorajšnje razprave v skupščini o sprejemu lastninjenja in reorganizacij, kijih omogočajo tudi določbe 5., 7a. in 8. člena zakona o finančnem poslovanju (Ur. list SFRJ, št. 10/89... 61/90 ter Ur. list RS, št. 42/90 in 4/91) ter določba 145. b člena zakona o podjetjih. Pravna oseba v skladu z zakO' nom o finančnem poslovanju odobri kredite svojim zaposli nim delavcem ali delavcem, so' poslenim pri drugih pravnih osi' bah.'ti pa s tako dobljenim krf ditom vplačajo vrednostne papil" je, kijih pravna oseba izdaja* skladu z zakonom. Na tak naČtt se podjetje v bistvu »dokapita'1' žira« s svojimi lastnimi sredstvi-Podobno velja tudi za primeri ko podjetje da kredite ozirontd depozite banki, ki na tej podlag' odobri kredite delavcem tegC podjetja. Na podlagi 145. b člena zakO'^ na o podjetjih, podjetje z reorgP nizacijo razdeli svoje premožen)* in kapital tako, da v drugo po* jetje izloči neproduktivna sred' stva in v ustreznem delu tudi a konec. ..Mesto je v tem trenutku obko-Jeno. Na severni strani so, po pkupaciji Baranje, teroristične ,n vojne formacije prišle do le-^, obale Drave, na Vzhodu je °'Jelo Brdo, z juga pa pretita *enJa in poligon C. Do neda-, na je bila edina zveza z Zagrebom prek Džakova, po blokadi ^tonvobilske ceste Beograd -5^greb pa je ta komunikacija upadla. Na svojo odgovor-j°st lahko potuješ po tako Imenovani podravski magistra-Kjer je vsak kilometer tudi ti-i;0^ metrov strahu, zato gredo čez Mad- •jud 'juaje v Zagreb raje zarsko." ječanje "kokarde" in svezde" Kaj se je zgodilo s tem slavon-«5,m industrijskim središčem? . SlJek doživlja usodo mnogih vluaških mest in vasi- Po voIit-va.n leta 1990 je bila vzposta- jena večstrankarska oblast s , 'Jem zgraditi sodobno demo-, atično in pravno državo. S to oncepcijo je bil prizadet srb-t*'.ZIyelj na Hrvaškem, ki je v vi, SlV koncepciji izgubljal pri-Q''egiran položaj. Kakšnih 12 stotkov Srbov je imelo na-n-A-K Prevladujoč položaj v ajoolj vitalnih službah, ki so u yseh področjih vodile proti-in • l °' Predvsem nacionalno •zkoriščevalsko politiko. Na- stajanje civilne države je naletelo na prvo čer, ki pa se ji je kmalu pridružilo še več drugih. Med njimi je prvobitna in najbolj nevarna miloševičevska Srbija, ki je ocenila, da je letos napočil pravi trenutek za uresničitev stopetdesetletnega zgodovinskega sna. Po načelu, kjer žive Srbi, tam je Srbija, so začeli z odcepljanjem tistih hrvaških predelov, kjer govore štokavsko. Začelo se je dobro premišljeno manipuliranje s hrvaškimi Srbi. Teza o njihovi ogroženosti je dvignila reko ljudi -beguncev, ki so se "reševali" predvsem v Vojvodino. Človeško stisko je potem srbska politika skušala prikazati pred svetom kot posledico hrvaške (ustaške) politike. Moški, ki so ostali doma, so začeli "braniti" svoja ognjišča (ti ljudje so običajno v časnikih imenovani kot četniki). To pa še ni bil dovolj velik razlog za dramo, ki se odvija danes. Velikosrbsko hotenje se je srečalo z nekaterimi procesi v federalni armadi. Ta je skušala zadržati Jugoslavijo, garancijo za svoje težnje pa je našla v Srbiji. Oba vala, ki sicer še nista istovetna, sta se tako srečala. Ob srečanju se je zgodila razpoka v armadi sami. Začela jo je vojna v Sloveniji. Odhod vojakov in častnikov drugih narodnosti je še povečal že sicer preveliko premoč vojske srbskega izvora. En del takšne vojske se je poistovetil z "ogroženimi" hrvaškimi Srbi, drugi del pa je še ostal zvest jugoslovanski ideji. Ker pa je za to idejo našel oporo v Srbiji, sta se oba dela armadnega sestava, tako imenovana "kokarda" in "zvezda", našla v isti funkciji: pod geslom zaščite hrvaških Srbov zavzeti tisti del hrvaškega ozemlja, ki bi ga načrtovalci želeli videti v Veliki Srbiji." Zver bi se sramovala "Za naše mesto to pomeni dva-inpolmesečno obstreljevanje s strani, kijih držijo četniki in federalna armada. Granate in mine iščejo cilje, kjer naj bi bili garda ali policija, pri tem pa so bili uničeni objekti, ki imajo vitalni gospodarski ali kulturni pomen (na primer katedrale). Eksplozije neusmiljeno razbijajo šole, fakultete, spomenike, ubijajo in ranjujejo ljudi. Bolnišnica vsak dan sprejema veliko ranjenih in mrtvih. Mrtvi so praviloma ubiti iz neposredne bližine, trupla so masakrirana (nosečnico so ubili in ji nato razrezali trebuh, iz mrtvih režejo srca, kopljejo oči in podobno). Stvari, ki jih lahko vidiš od blizu ali na sliki, so zverstva, ki jih zgodovina komaj pozna (zato je najbrž pojem zverstva žaljivka za zver). Prebivalci Osijeka preživljajo noči v zakloniščih in kleteh. Že nekaj tednov ležimo oblečeni, da se v vsakem trenutku lahko zavarujemo z odhodom v zaklon. Neprespani ljudje skušajo priti zjutraj do delovnih mest, zato je najnovejša "specialiteta" nasprotnika, da prav v tem času okrepi bombardiranje. Namen tega je fizično izčrpati in psihološko destabilizirati Osi-ječane in na ta način pripraviti teren za dokončni obračun in integracijo Vzhodne Slavonije v tako imenovano Srbsko avtonomno pokrajino Baranja, Vzhodna Slavonija in Srem z mejnimi mesti Vukovar - Vinkovci - Osijek. V Osijeku je obsedno stanje. Ob aktivni ostaja pasivna obramba. Kjer je le mogoče, se normalno dela. Strah je navzoč, kar je človeško razumljivo, ni pa panike. Kot dekan Pedagoške fakultete imam vsak dan priložnost videti čudovite ljudi, ki so pripravljeni uresničiti vse dogovorjeno. V uresničevanju niso hrabri, ampak herojski. Ljudje v Hrvaški najbrž še nikoli v svoji zgodovini niso bili toliko enotni, kot so danes v obrambi svoje domovine in demokracije. Ti ljudje želijo živeti v pravni državi, na način zahodnoevropske demokracije in v sklopu zahodnoevropske kulture, ki ji že stoletja pripadajo. Zgodovina bo povedala svoje, vendar že danes trdim: to je veličastna epopeja, ki preseneča s svojo človeško monumental-nostjo." Umazana vojna "Na Hrvaškem imenujemo to vojno umazano. Gre za vojne operacije, ki so umazane. Gre za vojno, ki formalno sploh ni bila napovedana. Niti Srbija niti federalna armada tega nista storili, celo Republika Hrvaška uradno (v skupščini) obeh napadalcev še ni razglasila za agresorja. To je, po eni strani, nasledek šibkosti hrvaških obrambnih sil, ki težko vzdržijo topniški ogenj ali bombardiranje, še bolj pa je to povezano s hrvaško politiko, ki skuša zaradi mednarodnih dejavnikov igrati vlogo mirotvorca. Opozicijske stranke kolebanje vlade zelo napadajo (predvsem Hrvaška narodna stranka, ki ji načeljuje Savka Dapče-vič - Kučar, junakinja iz Časa hrvaške pomladi leta 1971), zahtevajo splošno vstajo, v kateri bi sodelovala vsa HrvaŠka. Po načelu narodnoosvobodilnega boja naj bi se na vsem ozemlju postopalo z napadalcem enako, obenem pa naj bi se breme vojne enakomerneje razdelilo na vso republiko. Sredi formalnopravnih in političnih nejasnosti se na Hrvaškem vodi vojska, ki klasični definiciji vojske ustreza samo po tem, da je bilo že nad tisoč mrtvih, vse drugo pa je netipično. Osijek je po padcu Baranje dobil sovražnika v neposredno bližino, na levi obali Drave, in je postal poligon, ki ga je, kot je izjavil neki general federalne armade, zravnati z zemljo. Zadnji teden se je začel ta načrt uresničevati. Osiječani smo bili od petka popoldne do nedelje zjutraj v zakloniščih. Ko smo jih zapustili, smo imeli kaj videti. Armada in četniki nimajo za nasprotnika hrvaških oboroženih sil, ampak je njihov nasprotnik hrvaški narod z vsem gmotnim in kulturnim bogastvom. Poškodovani so katedrala, frančiškanski samostan, skoraj popolnoma uničeno je mestno središče, umet-nostnozgodovinski spomeniki se družijo z zadetimi šolami, fakultetami, vrtci. Med mrtvimi so otroci, odrasli in starci, kar kaže, da gre v tej vsiljeni vojni za osvoboditev srbskih ozemelj, kot pravijo v Srbiji, za iztrebitev hrvaškega naroda. Po-žgane vasi so vasi s hrvaškim prebivalstvom, njihovo uničevanje z ubijanjem in izseljevanjem naj bi spremenilo etnično sestavo ozemlja in na neki prihodnji konferenci služilo kot dokaz, da je tu srbski živelj v večini." Sklicevanje na katoliško zaroto "Krvoločnost je tisto, kar človek v tej vojni najtežje razume. O spoštovanju kakršnekoli konvencije pri agresorju ni ne duha ne sluha. Ujetniki, ki jim je uspelo pobegniti, se vračajo s hudimi fizičnimi poškodbami. Izseljenci pripovedujejo o zverstvih, le-ta pa potrjujejo tudi trupla tistih, ki jih je bilo mogoče pokopati. Praviloma ne gre za rane, dobljene na bojišču, temveč za individualno mučenje. Strel v tilnik je celo najbolj milostno dejanje, ki si ga lahko zaslužiš, pred tem pa človeka obdelajo z metodami fizičnega in psihičnega pritiska, kakršen v književnosti še ni opisan. Načini mučenja in ubijanja so zgled iracionalnega Dr. Jože Pogačnik, dekan Pedagoške fakultete v Osijeku. - Slika A. Gorišek sovraštva in brezprimernega zverstva. Za divjake, ki želijo na Balkanu zgraditi zadnjo državo boljševizma in nacionalnega socializma, je Hrvat enako "ustaša", to pa je manj kot muha, ki jo je treba odgnati ali ubiti. Ljudje so bili obešeni na kavlje, kastrirani, z izkopanimi očmi, otroci so bili pred očmi staršev vrženi v septične jame. To so zverstva na koncu 20. stoletja v imenu nekakšne politične nebuloze zgraditi fantomsko Veliko Srbijo. To bestialno sovraštvo ni utemeljeno samo v nacionalnopo-litičnih razlogih, ampak ima še druge razsežnosti. Velikosrbska politika Slovenijo in Hrvaško povezuje z zaroto katoliških držav z Vatikanom na Čelu, njihova namera pa je zreducirati srbsko ozemlje, onemogočiti srbsko poslanstvo v pravoslavnem svetu in razbiti Jugoslavijo, v kateri so imeli Srbi možnosti eksploatacije in vse privilegije. Lep dodatek k znameniti Pohvali neumnosti so demonstracije pred vatikansko ambasado v Beogradu. Od papeža so zahtevali ostavko, Vatikan pa razglasili za državnega satana. Ta zgled dobro razodeva, da ima sovraštvo, v katerem je utemeljeno masakriranje, že tudi metafizične podlage. Če bo po tej vojski še kdo ostal, bo imel priložnost opazovati, s kako velikimi vprašanji se bo moralo spoprijemati hrvaško - srbsko sožitje na območjih, kjer bo to morebiti še potrebno." Dr. Jože Pogačnik, Osijek, 12. in 18. septembra GLAS 10. STRAN Petek, 27. septembra 1991 ŠTEFAN ŽARGI GLASOVA PREJA s slovenskim ministrom za informiranje JELKOM KACINOM Vojna, izkušnja naše generacije » Razlog za temo Med vojno in mirom je 10-dnevna vojna v Sloveniji, katere pomena in možnih posledic se lahko zavedamo šele sedaj, ter seveda dogodki na Hrvaškem, kjer nas večer za večerom presenečajo grozote, ki se dogajajo tamkaj. Pošast vojne se vse bolj širi v Bosno in Hercegovino in samo vprašanje časa je, kdaj se bo kaj podobnega začelo tudi v Makedoniji. Med nami je temu ustrezen sogovornik: Jelko Kacin, diplomirani obramboslovec, človek, ki se je poklicno zapisal študiju in razmišljanju o fenomenu vojne, tačas minister za informira-nje Republike Slovenije - torej človek, ki je informiran.« S temi besedami je mag. Viktor Zakelj, gostitelj tudi te, že četrte letošnje Glasove preje, začel razgovor. Seveda Jelka Kacina ni bilo potrebno posebej predstavljati, saj je kot eden najvidnejših akterjev vojnih dogodkov v Sloveniji prav na tej funkciji postal eden najpopularnejših Slovencev. Da je poleg tega Kranjčan, ki smo ga pogosto srečevali tudi na Glasovih prejah, pa je bilo stalnim obiskovalcem preje tudi znano. Vojna ni naravno stanje O vojni je napisano, pravijo, prav toliko kot o ljubezni. Vojna in mir je samo naslov, ki najbolj simbolizira tovrstno pisanje v leposlovju. Poleg tega obstaja zajetna strokovna knjižnica o vojni. V knjigah se pojavljata dve teoriji. Prva: Vojna je naravno stanje v družbi; druga: Vojna je absolutno zlo, nekaj nenormalnega. Kaj vi. Jelko Kacin, sodite o vojni? . To je pojem, ki smo ga Slovenci v zadnjih 46 letih poznali iz teorije in iz spominov. Poznali smo ga iz izkušenj drugih narodov, predvsem neevropskih -Arabci so bili v tem zelo izkušeni. Tuja praksa nas je prepričevala, da je to možna praksa, in torej ne le teoretičen pojem. Ko so se odnosi v Jugoslaviji začeli tako hitro slabšati, je postalo jasno, da obstaja velika nevarnost, da postane vojna tudi izkušnja naših generacij tudi v Sloveniji. Od tega trenutka smo se zaceli v Sloveniji ukvarjati z vojno tudi praktično - ne samo teoretično. Naše izhodišče je bilo: če pride do konflikta, mora biti ta konflikt tako učinkovit na naši strani, da bo kratek in bo za nasprotno stran pomenil spremembo dotedanjih ocen o Slovencih, o njihovi sposobnosti za organiziranje in delovanje slovenske države ter sposobnosti, da živimo izven okvira, ki mu pravimo Jugoslavija. Vojna kot pojem in praksa torej obstaja in žal se moramo z njo ukvarjati. Raje bi se seveda z njo ukvarjal le teoretično, analiziral zgodovino. Žal živimo v prostoru in času, meni pa nalaga to tudi delo oz. položaj, da se s vojno ukvarjamo predvsem praktično. Vojna se vam torej kaže kot naravno stanje stvari, realnost, kije neizogibna. Do prve svetovne vojne se je menilo, da je vojna celo zakonito stanje v mednarodnih odnosih in pravica suverenih držav. Ali v Časih, ko nastajajo v prostoru Jugoslavije nove nacionalne države, države zapoznele reakcije narodov, ki te možnosti v zgodovini niso izkoristili, ponavljamo zgodovino - vključno z vojno - kar so drugi narodi že premostili? Naj vas najprej popravim: nisem trdil, da je vojna naravno stanje stvari. Vojna je le način, ne pogost, še manj zaželen, za razreševanje konfliktov. Normalno stanje v družbi so različni interesi, ki so lahko do te mere zaostreni, da se ena od strani zateče k sili. To je torej kulminacija konflikta, ki ima zaradi svoje brutalnosti največji uničevalni efekt, predvsem na dolgi rok. Po vojni se vedno začenjajo pogajanja o tistem, zaradi česar se je vojna začela. Tisti, ki se pred vojno niso mogli pogovarjati in so se med vojno spopadli, se po vojni začno pogajati, vedno v veliko težjih okoliščinah, kot so bile pred vojno. Razlika je samo v tem, da so lahko pogajalske pozicije po vojni spremenjene. Z vojno lahko pridobi neka stran argumante moči: dejanskega stanja kontrole ozemlja, političnega vpliva, novih zavezništev. Do druge svetovne vojne so se vojne napovedovale. OZN je mednarodno vojno s posebno listino prepovedala in od takrat države vojne ne napovedujejo. Postavlja se vprašanje, po katerih kazalcih naj mednarodna skupnost oceni, ali je šlo v konkretnem primeru za vojno ali ne. Vprašanje seveda ni zgolj akademsko, saj se je v slovenskem primeru to vprašanje postavljalo doma in v tujini. Vprašanje se je postavljalo predvsem v tujini. Gospod De Michelis je po zaključku dogodkov v Sloveniji, in to v popolnem nasprotju s pričakovanji v Evropi in njega samega, poskušal disciplinirati svoje socialiste (zlasti v nam sosednjih pokrajinah Italije) s trditvijo, da to sploh ni bila vojna, temveč predstava, ki sojo uprizorili slovenski mediji, da bi svet Slovenija pridobila na svojo stran. Moj odgovor na tovrstna razmišljanja pogosto ni ravno racionalen, temveč precej čustven. Naj tokrat uporabim primerjavo: mi smo imeli do prekinitve ognja in podpisa brionske deklaracije 66 mrtvih, od tega 45 pripadnikov JA. Če bi te žrtve preračunali na velikost italijanske populacije (v primerjavi s Slovenijo), potem bi Italija imela v tej vojni od 1600 do 1800 mrtvih in okoli 15000 ranjenih. Ne znam si predstavljati kateregakoli Evropejca, ki bi upal Italjanom ob takih žrtvah trditi, da v Italiji ni bila vojna. To kar smo preživeli v Sloveniji, zagotovo je bila vojna. viti agresorja, začetnika vojne in v zvezi s tem tudi plačnika vojne škode. Razumljivo je, da federacija v nobeni opredelitvi ne pristaja na uporabo pojma vojna, ker to ni v njihovem interesu, niti v interesu JLA, predsedstva in gospoda Markoviča. V končni posledici bi se namreč pokazalo, da je gospod Marković z nekaterimi sklepi zvezne vlade, omogočil vojno. Za to seveda gre. Ni jasnih kriterijev, v ozadju tičijo živi interesi. Za nas ni dvoma, da je bila v Sloveniji vojna. Zanimivo in tragično je, da se ista na videz terminološka, pa globoko vsebinska razprava, doma in v svetu odvija tudi glede dogajanj na Hrvaškem. Podatki: nad 500 mrtvih, 200.000 izseljenih, 1500 do 2000 ranjenih ne prepričujejo. Kako bi karakterizirali vojno na Hrvaškem? Ali je to državljanska vojna, je to osvobodilna vojna, je to (po Leninu) pravična vojna? Kateri elementi so v tem primeru poudarjeni? Predvsem se argesorji izogibajo uporabi termina vojna. In če ni osnovnega termina, potem je problem s pridevnikom. Če vlečemo primerjavo z dogodki v Sloveniji, je potrebno poudariti, da je bil položaj v slovenskem primeru popolnoma čist: šlo je za spopad dveh držav -novonastale države Slovenije, ki jo je napadla zvezna država oz. njena zvezna vojska. Šlo je za meddržavni konflikt. Če pogledamo dogodke na Hrvaškem, imamo pri opredeljevanju več težav. Srbski zunanji minister je pred dnevi v Haagu na mirovni konferenci pred vsemi evropskimi ministri trdil, da Srbija v dogodke na Hrva- Gre pa še za eno plat: ko je šlo za opredelitev stanja v Sloveniji, je naš nasprotnik opravil pravo evolucijo ocenjevanja, kaj se je pri nas dogajalo. Najprej so trdili, da je bila to vsiljena vojna, vendar kmalu spoznali, da so se pri tem zaleteli. Po dveh oz. treh dneh so trdili, da je šlo za omejeno policijsko - vojaško akcijo, s katero naj se zagotovi kontrola meja, in na koncu pristali na opredelitvi, da je šlo za napad na JLA, ki ga niso oni zakrivili. Opredelitev, ali je to vojna, ali ne, je pomembna zaradi vojne škode, saj je ob vojni potrebno ugoto- škem ni vpletena in s tem nima nič! Srbija se zato o tem nima s kom in o čem pogovarjati! Tudi streljanje iz vojvodinske strani Donave je mogoče pripisati JLA, za katero pa Srbija ne odgovarja. Če pa pogledamo akterje na Hrvaškem, lahko ugotovimo, da tu hrvaška država (ki jo jaz dajem v narekovaje, ker ne nastopa dovolj organizirano kot država), nasproti nje pa so organizacije srbskega prebivalstva na Hrvaškem, ki jih še podpirajo: armada, prebivalstvo srbskega porekla v obmejnih republikah (mislim na BiH, Črno Goro in Srbijo), očitno pa jih podpira še neka druga država, saj sicer ne bi bili plačani tako, kot so: vsak od borcev je namreč bogato plačan (sicer v dinarjih, ki pa so povsem novi). Pri nas so dobili pripadniki TO nadomestilo OD, ti, sicer pripadniki različnih narodov, pa so plačani bistveno bolje, kot katerikoli minister v slovenski vladi in zato nastopajo kot plačanci. Po kakšnih kanalih in kako pridejo do gotovine - pri nas je v teh časih primanjkuje - mi ni potrebno eksplicitno razlagati. Evropa je iluzija To kar opažamo v mednarodnem tisku je ta besedna igra, terminološka razhajanja, ki jasno napovedujejo, da si ne moremo obetati jasne opredelitve in ukrepanja mednarodne skupnosti. Če obstaja vojna, obstaja tudi mir. Kaj je mir? Mir je naravno stanje, ki sledi vojni. Vprašanje je meje loč lice. Gledano s strani vseh vpletenih partnerjev, bo mir, ko bodo doseženi vsi glavni cilji vojne. Pogoje za mir vidim, ko bo ena ali druga stran dosegla svoje cilje. Ko govorimo o strani, ki napada in zaseda ozemlje -govorimo seveda o tankovski geografiji - ko bo s tanki dosežena in utrjena zastavljena, dobro znana linija, ki si jo Srbija želi, bodo izpolnjeni pogoji za pogajanja. Našim sosedom Hrvatom do pred štirinajstimi dnevi ni bilo jasno, da se nimaš o ničemer pogajati, če ničesar ne kontroliraš. Ko se je njihova kontrola ozemlja omejila na manj kot polovico ozemlja Republike Hrvaške, so se zganili, ker so ugotovili, da je polovica minimum, ki ga lahko uporabiš kot pogajalsko izhodišče. Pri pogajanjih moraš imeti pogajalski prostor, saj moraš dati koncesije, če si izgubil več kot polovico, kaj lahko še daš? In tisti, ki je pridobil več kot polovico, je v izrazito boljšem položaju. O Evropi pa bom uporabil misli tujca, za katerega je večina morda že slišala. Gre za Viktorja Maierja novinarja Frankfurter Allgemainer Zeitunga, nekoč nezaželenega opazovalca Jugoslavije. Sam sem ga spoznal kot izredno pronicljivega analitika in skrajno korektnega človeka. Pred dnevi mi je dejal: »Pa kaj vi vidite v tej Evropi? Tega pojma ni! Obstaja samo evropska zastava. Ne vem, kje ste si izmislili to Evropo. V Evropi živim, a je ne vidim. Evropa nima skupnih interesov in se z vami ne bo ukvarjala! « Problem pri nas je torej, da imamo nekoliko idealizirano predstavo o Evropi in od te Evrope pričakujemo veliko preveč. Ta Evropa se bo obnašala približno tako, kot se je Slovenija obnašala do dogodkov na Kosovu: »Mi se te igre ne gremo, naši miličniki na Kosovu ne bodo padali!« smo rekli, ko so razmere v Jugoslaviji eskalirale: » Naši vojaki ne bodo orožje v rokah tujih sil in držav« in smo jih umaknili. In ne vidim nobenega pametnega razloga, da kdorkoli v Evropi pošlje v Jugoslavijo svojo vojsko. Če kdo pristane, je to lahko le tista država, ki ima plačano vojsko, torej plačance, saj si to lahko privošči brez Velikega tveganja na domačem političnem prizorišču. Zato obstaja sicer varianta, da poseže v Jugoslavijo Velika Britanija, ki ima plačano vojsko, vendar v zelo omejenem obsegu. Prej bi pričakoval, da Evropa s podporo strani, ki trenutno izgublja, priskoči na pomoč, vendar samo toliko časa, da se vzpostavi ravnotežje. To je realna politika! Sicer pa je še tu en inštrument, ki lahko tako politiko nekoliko omehča: svetovno javno mnenje, ki se ob neverjetnih brutalnostih lahko zgane in povzroči določene pritiske. Vendar: Hrvaško lahko obrani le hrvaška država. Če bodo to delali Hrvatje sami, kot posamezniki, potem to ne bo peljalo nikamor, kot nam to kaže izkušnja zadnjih dveh mesecev - neorganizirano stanje, ko vsak Hrvat skuša zase osebno kupiti orožje, zato da bi branil svojo hišo in svojo vas. Država pa je medtem zmogla zbrati le 50 pevcev, ki pojejo svoji domovini! Slovenska vojska: skromnejša, a učinkovitejša Vojska je v naši zavesti politični dejavnik, ki ima neposredni vpliv na konstituiranje države, krotitev notranjih političnih strasti ter nalogo varovanja državnih meja. Navadno pa se pozablja, da je vojska v sodobnem svetu eden največjih in najpomembnejših ekonomskih faktorjev. To seveda velja tudi za JA in Slovenijo. Koliko je štela JA v predvojnem času? V normalnem stanju, n.pr. leta 1990 je bilo v J A 22.500 mož in žena na ozemlju Republike Slovenije. Sem štejem vojake na služenju vojaškega roka, oficirje in podoficirje, ki so bili zaposleni ter civilne osebe zaposlene v armadi, predvsem v medicini in logistični podpori. Kljub pošiljanju nekaterih specialnih enot, je po treh tednih vojne - po uradnem poročilu 5. armadnega območja o operativni sestavi vseh treh korpusov na slovenskih tleh - pri nas še 6.000 vojakov in oficirjev, kar pomeni, da so padli na približno četrtino predvojne sestave. V naši obrambni politiki se v bistvu ponujajo tri opcije: država z relativno močno vojsko, aktivna nevtralnost po avstrijskem zgledu in pa demilitarizacija Slovenije. Kaj mislite o teh opcijah? Ne znam si predstavljati, kako biti v okvirih Jugoslavije nevtralen. Kako razglasiti nevtralnost ob klanju na Hrvaškem, kako smo razumeli hrvaško nevtralnost ob dogodkih v Sloveniji? Pri obrambi moramo predvsem izhajati iz samostojnosti in suverenosti Slovenije. Naša obramba ne more biti m tegrirana v nobeno obrambno strukturo, ki obstaja (ob razpa-du varšavskega sporazuma je ostal le NATO pakt), saj razmere jasno kažejo, da Evropa nima nikakršnega interesa, da bi se vpletala v morebitne težave, s katerimi bi se soočali mi' Kar se tiče demilitarizacije, je to opcija, za katero je potrebno imeti garancije, pri čemer je za te garancije potreben motiv-Prepričan sem, da je mnoge poslance slovenskega parlamenta sram njihovih vročekrvnih razprav o demilitarizaciji, ki smo jih poslušali pred 5 meseci. Takrat nas je bilo nekaj v parlamentu, ki smo veljali za jastrebe, za trdorokce, vendar danes večina lahko reče hvalabogU-Tudi pri tem si ne moremo pri' voščiti, da idealiziramo nekatere razmere, neki čas, ki ga v naših geografskih širinah ni. Hrvaška se zelo trudi, da bi bila nevtralna, za Hrvaško so se zelo potrudili, da je demilitarizirana, vendar kaj to v končni posledici pomeni na Balkanu, vidimo že danes in bomo jutri videli v Bosni. Kot si ne moremo izbrati lastnih staršev, si ne moremo izbirati tudi sosedov, s katerim1 živimo in bomo živeli. Prej k0 bomo to spoznali, prej se bomo prenehali ukvarjati s takif neoromantizmom. Kakšna torej naj bo slovenski vojska: profesionalna, neprofi' sionalna, ali kombinirana? K M H M N» co M M W PO > se se (7) -H 33 > Moda in kvaliteta GORENJSKI GLAS, PETEK, 27. SEPTEMBRA 1991 Pred kratkim so na Zavodu RS za šolstvo in šport enote Kranj podrli razstavo risb in akvarelov ljubitelja likovne umetnosti Evgena Guština. Slikar in kipar je član likovnega kluba Dolik z Jesenic. Posebej je uspešen v kiparskih delih, njegova olja, akvareli in risbe pa kažejo študiozen pristop k likovni umetnosti in iskanje resnic v njej. Motivično je raznolik, z občutkom za barve, pristop k vsebini ima realističen. Čeprav živi in ustvarja v Brezni-ci, se v njegovih delih podzavestno zasluti kraška pokrajina rojstnega Repenta-bra. Žal so bila njegova dela predstavljena le obiskovalcem ustanove, ker prostor ni odprt za razstavne namene. Guštinova portretna busta Jakoba Aljaža pa bo dobila domicil v osnovni šoli Jakoba Aljaža v Kranju. Portret prefi-njeno izraža Aljaževo trmo, ki je ohranila naš narodni simbol Triglav slovenski, in hkrati sporočilo, da se je treba za slovenstvo vedno boriti, sicer nas bo odnesel plaz. Mladini v tej šoli bo prisotnost kipa morda navdihovala ljubezen do slovenske pesmi in planinarjenja. M. Perat CKQ)IgIggi^EGLAS Jutri organizirata Hotel Bor Grad Hrib Preddvor in Poročni servis Princ v Preddvoru izvirno etnološko prireditev »Poroka po kranjsko«. Pokrovitelj je Gorenjski glas, glavni sponzor pa Živila Kranj. Minulo soboto pa se je v Preddvoru zgodil družabni dogodek leta -v mirno zakonsko življenje je zaplul naš novinarski kolega in urednik, direktor in poslovnež ter politični zapornik (in še kaj) Franci Zavrl. Osebno je dahnil »da« svoji izvoljenki Mateji, direktor STA - Slovenske tiskovne agencije Dejan Verčič pa je zapečatil konec brezskrbnega Zavrlovega samskega stanu. Iskreno čestitke! Foto: Gorazd Šinik Preste so pa res odlične! - Foto: Jure Cigler VREME Mrzlo Pratika nam za naslednji teden takole napoveduje vreme: v petek, 27. septembra, bo oblačno, v soboto, 28. septembra, tudi oblačno, v nedeljo, 29. septembra, mrzlo, v ponedeljek, 30. septembra, megla, v torek, 1. oktobra, bo zadnji krajec, v sredo, 2. oktobra, in v četrtek, 3. oktobra, bo jasno. Lunine spremembe V torek, 1. oktobra, bo ob eni uri in 30 minut zadnji krajec. Po Herschlovem vremenskem ključi^ bo deževno vreme. Koledar imen Petek, 27. septembra: Vinka, Dolfe, Adolf, Truda Sobota, 28. septembra: Vencelj, Ljubica, Esta, Estera Nedelja, 29. septembra: Miha, Mihael, Gabrijel, Rafko Ponedeljek, 30. septembra: Jernej, Jeromen, Jelka, Erna Torek, 1. oktobra: Remi, Remigij, Rezka, Julčka Sreda, 2. oktobra: Anžej. Angel, Bogo, Miran Četrtek, 3. oktobra: Žarko, Zinka, Tereza, Eva Petek, 4. oktobra: Francelj, Evald, Evelin, Franja. Počitek! - Foto: Jure Cigler ^ PETEK.' SPOREDI 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Spored za otroke in mlade: 1000 idej za naravoslovce: Triglavski narodni park 9.20 Mož, ki je stanoval v Ritzu, ameriška nadaljevanka 10.10 Video strani 13.00 Poročila 14.25 Video strani 14.35 Mozaik, ponovitev: Svet na zaslonu 15.05 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Mozaik, ponovitev: Tednik 18.05 EP, Video strani 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Polka je ukazana, originalni gorenjski plesi 18.30 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Forum 20.14 EPP 20.20 Festivali sveta, avstralska dokumentarna serija 20.50 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija 21.15 EPP 21.20 Nikoli več, angleška nadaljevanka 22.10 EPP 22.15 TV dnevnik, vreme 22.35 EP, Video strani 22.40 Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Neka Swanova ljubezen, francosko nemški film Dražljivo, francoski erotični program 1.20 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, studio Maribor: Tele M 19.00 Videomeh, ponovitev 19.30 TV dnevnik ZDF 20.00 Žarišče 20.30 Ex libris: Filmski obzornik - Zrcalo časa 21.25 Mozart na turneji - Mainheim 22.20 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 7.05 7.15 8.00 8.15 9.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.30 13.35 14.30 16.00 16.20 17.05 17.30 18.00 Poročila TV koledar Posebna oddaja Poročila in frontna linija Dokumentarni program Poročila in tiskovna konferenca iz Osijeka Poročila Za svobodo Gost Poročila in tiskovna konferenca iz Skupščine republike Hrvaške Poročila TV izbor, ponovitev Poročila Za svobodo Gost Reportaže Poročila Za svobodo Gost Tuji dokumentarni program Poročila Za svobodo Frontna linija Gospodarstvo Poročila in TV konferenca 18.40 19.00 19.30 20.05 21.30 22.30 23.00 0.15 1.15 Ameriške kronike Pojmovnik vojne TV dnevnik Posebna oddaja Poročila Za svobodo Srečno... Dokumentarni program Poročila (kronika dneva) Za svobodo TV izbor Poročila TV AVSTRIJA 2 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.15 Video strani 16.25 Zdrav duh v zdravem telesu, dokumentarna serija 16.55 Hišni ljubljenci 17.20 Šef, humoristična nanizanka 18.35 Veličastni fantje, angleška nanizanka 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Gospod očka. francoski film 21.50 Nenadni uspehi, ameriška humoristična nanizanka 22.15 Ves svet je oder 23.05 Nostalgija 8.30 Vremenska panorama 15.45 Leksikon umetnikov 15.55 Ples grofa DOrgela, francoski film 17.30 Odkritje zemlje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Look, oddaja o modi 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Spitting Image, satirična lutkovna serija 23.00 Montv Pvton - Brianovo življenje 0.30 Kvartet, britanski film; Isabelle Adjani, Alan Bates, Maggie Smith, Anthony Higgins 2.05 Poročila l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Otroci nasilja, ameriški film TV KOPER 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -6.50 Dobro jutro, otroci - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila -na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Oddaja za pomorščake + glasba - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 22.00 Zrcalo dneva + EP + vreme - 23.05 Literarni nokturno - Desanka Maksimović: Rojenje - 23.15-4.30 Nočni program -glasba 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program 20.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 21.30 Rebecca, angleška nadaljevanka 22.20 TV dnevnik 23.00 Agent Pepper RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.00 - Petkov ocvirek - 15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice -17.00 - Tema -18.00 STROJNO VEZENJE APLIKLACIJ OLGA BRK.ZAR. Britof I I 2 A, tel.: OcS4/241-694 TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV 10.30 Začelo se je v Neaplju, ponovitev ameriškega filma 12.10 Nekoč 12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Čudovita leta 14.00 Liebling Kreutzberg 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Otroški program 15.05 Rakuni, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.55 Strelovod 16.05 Nove dogodivščine Black Be- autv 16.30 Mini kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Falcon crest 19.21 Znanost danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Primer za dva 21.15 Znane osebnosti kuhajo 21.25 Pogledi s strani 21.35 Ploskonožec v Afriki, i talija n- sko-nemški film 23.10 Šport 23.30 Sedem veličastnih, ameriški vestem - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa SLOVENIJA 1 SOVA SWANOVA LJUBEZEN francosko/nemški barvni film; igrajo: Jeremv Irons, Ornella Muti, Alain Delon, Fannv Ardant in drugi. Pariz na prehodu stoletja. Omikani židovski gizdalin Charles Svvann sreča lepo Odette de Crecv in se vanjo strastno zaljubi, čeprav grdo ravna z njim, ji Svvann podleže z dušo in telesom in kmalu trpi razjedajoče muke ljubosumnosti. Čeprav bi se rad rešil svoje obsedenosti do Odette, mu to ne uspe. Zasnubi jo in se tako za vse čase onemogoči v družbi. 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -16.40 - športne novice -17.00 - Obve stila - 17.20 - Miklavž Škofič - Mau-rer, bivši vojaški pilot (oddaja v živo) - 19.00 - Odpoved programa - PRO 7 6.25 Moji trije sinovi 6.50 Vicki 7.15 vValtonovi 8.05 Bret Maverick 8.50 Risanke 9.30 Gospod Ed 10.00 Medvedje prihajajo 10.25 Agencija Maxwell 11.20 Bret Maverick 12.05 Deseterica izmed nas 12.30 Barney Miller 12.55 Dvojica s šarmom 13.45 Perry Mason 14.45 Risanke, ponovitev 15.30 Če bi to vedel moj starejši brat 17.10 Trd, toda prisrčen 18.00 Poročila 18.05 Risanke 19.50 Cosby show 20.15 V kri-ževem krogu, vojni film 22.50 Ulice San Francisca 23.50 New Vork ne odgovarja več, ameriški fantastični film 2.00 Hawk, ameriški film, ponovitev 2.50 Maska groze, grozljivka RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, poročila 9.15 Otroške oddaje 11.25 Divja vrtnica 12.10 Vaš nastop, Al Mundv 13.05 Hammer 13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfi-eldska zgodba 15.05 Klan volkov 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 Pacifiška eskadrilja 214 20.15 Airvvolf 21.10 Skrivnosti iz Twin Peaksa 22.10 Poročilo iz nemške nogometne lige 23.00 Tutti frutti 0.05 Erotični film 1.20 Film 2.35 Film ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE KUPON 5 % posebni POPUST za bralce Gorenjskega glasa za penzionske, zdravstvene in kopališke storitve (velja za eno osebo) CENTER amer. glasb, film V POSTELJI Z MADONNO ob 18. in 20 uri STORŽIČ amer. trda erot. POPOLDANSKE SLASTI ob 18 in 20 uri ŽELE ZAR amer. kom. SLIKE IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA ob 18. in 20. uri KOMENDA amer. akcij, film SMRTONOSNA OBSODBA ob 20. uri ČEŠNJI CA amer. akcij. kom. MLADOLETNI VOHUN ob 20 uri ŽELEZNIKI amer akcij, film AMERIŠKI NINJA IV. ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer drama DOLGOLETNO PRIJATELJSTVO ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. ro-mant. kom. ČEDNO DEKLE ob 20. uri BLED amer. trill. NEDOKAZANA KRIVICA ob 20. uri < — aa w U H W SL C/3 < -O C/3 <—> Z tu O o < h- 00 c\i 64228 Železniki. Slovenija, Jugoslavija telefon (064) 67-121, telex 34557 yu alples telefax (064) 66-153 TRGOVINA v Reševi ulici - Primskovo (blizu samopostrežne trgovine na Klancu) vam po najnižjih cenah nud* ves šivilski material - zadrge vseh dolžin in barv, več kot 1000 vrst gumbov, podloge, elastike vseh širin, sukanec, razne trakove, čipke, preio za vezenie, gobeline, ovratnike, centelm Posebna ponudba v septembru Zadrge 20 cm 20,00 din Sukanec Rubin 68,00 din Ramenske blazinice 30,00 din Montiramo tudi stiska-če italijanske znamke Fiocchi!!! Za člane petice dodatni popust! V SODELOVANJU S FIRMO (HOLZ-HER ) VAM PO KONKURENČNIH CENAH NUDIMO • ročno električno orodje • vertikalne razrezovalke • robne furnirke PROIZVODNI PROGRAM večnamenski vrtalni rezkaini stroj horizontalne razrezovalke stroj za izdelavo moznikov hidravlične dvižne mize krožne žage stroj za izdelavo okroglih palic dvojna prirezovalka razni transporterji zatezne ročice 25 % POPUST Of(Cf(0 K& £ap zaštotri / •m primer 4.636,201 7.109,90 □ DUU 4' ijfi POVPREČNA VREDNOST DESETIH NAKUPOV ^291^0j 1.485.00 | 252,00 | 299,00 j 1.893.50 J Po desetih nakupih kateregakoli blaga v Metalkini blagovnici Kamnik in ne glede na vrednost ima kupec posebno ugodnos m Z tU oi o o z < t— co Kdo je ta Angelca in kaj jo iz njene rodne Stare šunke tako vleče v Kranj, da bi si tu poiskala kar življenjskega sopotnika? Angelca Možgan je pravzaprav Angela Brain, doma iz Oldhama v Angliji, s čimer so pojasnjeni njeno dobesedno prevedno ime in rojstni kraj. In kako je to popotno dekle zašlo v tako nes vet ovij ansko mesto, kot je Kranj, in se pri priči zaljubilo vanj? Pred desetimi leti je prvič prišla s skupino mladih, ki so si izmenjavali obiske v pobratenih mestih Kranj in Oldham, tu našla prijatelje in se poslej vrnila vsako leto, kdaj tudi po dvakrat. Človek bi si mislil, da se bodo tujci letos zaradi vojne ogibali Jugoslavije. Toda Angie bi po štirinajstih obiskih pri nas težko pripisali tujstvo. Sama skrb in strah za prijatelje v Kranju sta ji avgusta narekovali pot v Slovenijo. »Turistična agencija, kjer sem se prijavila za potovanje, niti slišati ni hotela za to, da bi odpotovala v Jugoslavijo. Britanska vlada nam namreč po julijskih dogodkih odsvetuje tako avanturistične podvige. Dva poleta sta bila v času, ko sem sklenila potovati, odpovedana. Naposled sem po ovinkih le prišla v Kranj, z letalom prek Frankfurta do Celovca, tja pa me je prišla iz Kranja iskat prijateljica Mojca,« nam je svojo odise-jado popisala privlačna Angležinja. Planinski dom na Uskovnici vabi Marjanca in Jože: V Kranju se je nastanila pri prijateljici Žani, nato pa je v treh tednih bivanja pri nas komajda obhodila vse številne prijatelje in znance, vse kraje, ki jih še ni videla in tiste, kamor se je na vsak način hotela vrniti. Pred dvema letoma je bila celo na Triglavu, s čimer se ne pohvali niti vsak zavedni Slovenec. Ko smo jo povprašali po takratnih vtisih, je iskreno vzkliknila: Oh, it almost cost me life! (Skoraj me je veljalo življenje.) Letos pa je obšla Gorenjsko tja do Logarske doline. Rada ima Slovenijo, njene hribe, predvsem pa ljudi in naš način življenja. Pravi, da smo ijudje v Sloveniji bolj polni energije, da radi delamo, da se Štrukljev in kislega mleka ni nikoli dovolj Tisti, ki je že kdaj z Uskovnice gledal na Triglav, počival v njenih mehkih travah, se bo vedno znova vračal, kajti Uskovnica je ena najlepših, če ne celo najlepša slovenska planina. Bohinjci jo "imajo čez". Tudi planinski dom, ki danes nosi ime Jeseniško -Bohinjskega odreda, je njihovo delo in njihov ponos. Zares lep dom imajo, pred leti so ga še obnovili, polepšali, tako da Marjanca in Jože, ki sta zdaj že drugo leto oskrbnika doma na Uskovnici, z mirnim srcem sprejemata svoje planinske goste. Marjanca s še večjo vnemo in veseljem kuha, pristavlja lonce, peče. Na njenem jedilniku niso le jote in ričeti, tudi goveja juha, zrezki vseh vrst, golaži, polenta. Sploh pa se njena hiša ponaša s sladicami, saj vam bo mimogrede naredila palačinke ali štruklje, če boste pa posebej naročili, pa tudi orehovo ali pehtranovo potico. Sploh štrukljev in kislega mleka ni nikoli dovolj. Ko pa v hribih vse tako prija. Kar zamislite si, da ste preplezali ves Triglav in mimo Planike in Vodnikovega doma pripešačili vse do Uskovnice. Marjanca že ve, kako ustreči. Sicer je pa stara gostinka. Radovlji-čani jo najbolj poznajo, v bifeju nasproti črpalke je bila 36 let in 4 dni. Pa vendar se je ob upokojitvi čutila še premlado, da bi povsem spregla. Že včasih si je želela, da bi po upokojitvi prevzela kakšno planinsko kočo. Pravzaprav je imela v mislih prav to, uskovniško, kajti sodelavka, ki je bila doma iz Srednje vasi v Bohinju, ji je tako lepo opisovala to planino, da je bila zanjo navdušena, še preden jo je videla. Srečno naključje je hotelo, da so iskali oskrbnika prav takrat in Marjanca je prevzela. Zdaj ima tu polne roke dela, a je presrečna. Planinski dom moraš vzeti kot svoj dom, vse moraš vedeti, videti, znati, sprejeti, vse z ljubeznijo narediti, pravi. Sezona na Uskovnici se bliža koncu, krave počasi vodijo v dolino. Marjanca in Jože bosta imela odprto do konca septembra, če bo lepo vreme še do 6. oktobra, dlje pa ne. Dom bo oživel spet ob Novem letu. Silvestrovanje je tu eno najlepših dogodkov. Tudi za prvi maj je odprto navadno po ves teden. Sicer bosta pa sredi junija prihodnje leto spet tu, na voljo vsem ljudem dobrih in veselih misli. • D. Dolenc ti vidi po naših obnovljenih mestih, da pa je življenje v Old-hamu dokaj apatično, ljudje pa ujeti v vsakdanji ležerni tok dogajanja. Sicer pa bi za Angleže težko rekli, da ne delajo. Angie je denimo zaposlena kot oblikovalka izdelkov za promocijo zdavja na domačem zavodu za zdravstveno varstvo, kjer oblikuje plakate z različnimi preventivnimi vsebinami, od načina zdravega prehranjevanja do boja zoper aids. Njen delovnik traja od 9. do 17. ure, zasluži pa od 100 do 150 funtov na teden, da lahko vzdržuje soliden življenjski standard. Živi namreč sama v najeti hiši. Vseh pripadajočih 22 dni dopusta je sklenila izkoristiti za obisk v Kranju. »Angleži v življenju še niso slišali toliko o Sloveniji kot letos, v Oldhamu tudi po moji zaslugi,« se smeji Angie. Po osamosvojitvi Slovenije konec junija letos se je namreč na oldhamskih tablah z napisi o pobratenih mestih Kranj - Oldham pojavila sprememba. Besedo Yugoslavia je nadomestila beseda Slovenia (o tem smo s sliko in besedo poročali tudi v enem od avgustovskih Gorenjskih glasov), ta sprememba pa je Angieno maslo. Dekle je tudi sicer velik slovenski domoljub. Ko je pred leti v Ljubljani potekal znani proces proti četverici, je z enega od neodvisnih angleških TV programov presnela sojenje na kaseto in jo poslala svojim prijateljem v Kranj. »Tu bi živela za vselej,« nam zaupa. »Najbrž bi me mučilo tudi domotožje po Oldhamu, pa kljub temu. S prijatelji se šalim, da bi se najraje poročila v SONČKOV KOT Metallica brez naslova Da, Stevie Wonder nosi očala, ker je žal slep. in to vi dragi Sončkarji dobro veste. Vaše vedenje je v obliki dopisnic tu pred urednikom rubrike, ki se že pripravlja za met. Dopisnice so porinjene skozi okno v tretjem nadstropju. Vse so padle na tla, dve je celo odneslo proti sodišču, policaj, ki je v tistem trenutku popal listke za napačno parkiranje, pa je v uredništvo prinesel Andrejo Mihelčič iz Ulice 1. avgusta 3, 64000 Kranj, ki se bo po prejetju našega dopisa oglasila v prodajalni Sonček in si zaželela... kaseto ali LP. TOP 3 1. Metallica (kaseta) 2. Original Music From Motion Pictures LP) 3. Hey Stoopid - Alice Cooper (kaseta) NOVOSTI Takole, tu je kaseta iz uvoza in sicer White Lion - Mane At-traction, metalci, ki kaj daste na to, da ste IN, zadevo zagotovo poznate. No, kmalu imajo priti Gunsi z najnovejšo zadevo Use Your Illusion I + U - to je dvojna zadeva s 14 in 16 štiklci. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 18: Punca sodeluje pri Mopedšovu, njena kaseta ima naslov Ljubim, ljubiš, ljubi, kliče se Simona, vprašanje pa se glasi -pod katerim priimkom jo najdete v telefonskem imeniku? Zbor dopisnic bo v sredo, 2. oktobra, v uredništvu Gorenjskega glasa v Kranju. Nagrada vsem znana, seveda ni banana, ampak kaseta ali plošča po izboru. Pa, žo. Kranj. Gotovo me čaka kak kranjski Janez, ki bi mu bilo zame! Če pa ne, potem bom pač še naprej prihajala v Kranj na vsakoletne počitnice. Tudi če bo vojna, kajti raje sem tu med prijatelji v še tako klavrnih razmerah, kot pa da bi doma v strahu trepetala zanje.« V pogovoru pri prijateljici Marjeti Sladic, ki ji je priredila eno od poslovilnih srečanj, Angležinja naniza tudi nekaj opažanj o spremembah, ki so se v desetletju, odkar prihaja, primerile Kranju. Dobrine so dostopnejše, pravi, mesto in ljudje imajo bolj zahodnjaški videz, toda v svojem bistvu so ostali enaki. Angie ima rada take, kakršne je spoznala pred desetimi leti, ko je s skupino prebivala še v kranjskem dijaškem domu. Njena ljubezen do Kranja in Kranjčanov ni nikakršna poza, o čemer priča še ena epizoda iz Angelčinega življenja. Pred leti se je namreč udeležila tudi poletne šole slovenščine, ki jo za izseljence prirejata Slovenska izseljenska matica in Univerza v Ljubljani. Tudi v domačem Oldhamu je bila na tečaju slovenščine, učila pa jo je tam poročena Kranj-čanka Dragica Grah. Tečaji je niso posebno navdušili, češ da je tam slišala preveč privzdignjeno slovenščino, njo pa navdušuje živ pogovorni jezik. Veliko ga razume, vpleta ga tudi v pogovor s prijatelji, pomaga si z nedvoumnimi in v vseh jezikih razumljivimi kretnjami, mnoge besede pa, pravi, niso ravno za v javnost. Nič ne de. Angelca Možgan iz Stare šunke. Da se le prihodnje leto spet vidimo! • D. Z. Zlebir The Doors (kaseta, PONEDELJEK SPOREDI 30. septembra 1991 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.15 10.35 10.50 11.05 11.20 13.00 15.00 15.10 15.30 16.50 16.55 17.00 17.05 1825 18.30 18.30 18.45 19.00 1920 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 21.20 21.25 22.10 22.30 22.35 23.05 0.45 Video strani Mozaik, ponovitev V znamenju dvojčkov: O dveh ježkih, lutkovna igrica Republiška revija MPZ Zagorje '88 (otvoritveni koncert) Utrip Zrcalo tedna TV mernik Video strani Poročila Video strani Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik, ponovitev: Zdravo EP, Video strani Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Glasbilo Zbis: Mala čarovnica, 1. del Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Dve ljubezni, drama HTV EPP Osmi dan TV dnevnik, vreme EP, Video strani Orgle: Kraljica glasbil - Stock holm, 5. oddaja Sova Ognjena polja, avstralska nadaljevanka Nedotakljivi, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik Koper - Capodistri-ja 20.00 Alternativni viri energije, znanstvena oddaja 20.30 Sedma steza 21.00 Pesem je... Jerica Mrzel 21.40 Omizje 23.30 Yutel, eksperimentalni program. I. PROGRAM TV HRVATSKA 7.00 Poročila 7.05 TV koledar 7.15 Dokumentarni program 8.00 Poročila 8.15 Dokumentarni program 9.00 Poročila 9.05 Tiskovna konferenca 10.00 Poročila 10.05 Za svobodo 11.00 Poročila 11.05 Tiskovna konferenca 12.00 Poročila 12.05 Za svobodo 13.00 Poročila 13.05 Za svobodo 14.00 Poročila 14.05 Za svobodo 16.00 Poročila 16.20 Za svobodo 18.00 Poročila 18.05 Za svobodo 18.40 Dokumentarna oddaja 19.30. TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.30 Za svobodo 22.45 Poročila 23.15 Za svobodo 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.55 Video strani 16.05 Za otroke 16.35 Calebove hčere, kanadska nadaljevanka 17.25 Dragi John, ponovitev humoristične nanizanke 17.50 Coplan, francoska nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Prvaki razreda 20.45 Veselje do oblikovanja, dokumentarna serija 21.30 Niti pare več, niti pare manj, ameriško angleška nadaljevanka 22.15 Temna plat pravice, špansko/ angleška nadaljevanka 23.00 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega programa 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Banda z Lavender Hilla, britanski film TV KOPER 13.00 14.30 15.30 16.00 17.00 18.30 18.45 19.00 19.30 20.30 22.00 22.30 22.40 23.30 Športne oddaje Čarobna svetilka, otroški program Ravanovi, ameriška nanizanka Agend Pepper Vsak čas, ameriški film Risanke Odprta meja TV dnevnik Čarobna svetilka - otroški program Potujoča enciklopedija, dokumentarna oddaja Zgodovina fotografije Ponedeljkov športni pregled Glasbena oddaja TV dnevnik Agent Pepper Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 10.30 Za kralja in domovino, britanski film 11.55 Nekoč 12.00 Jour Fixe 13.00 Čas v sliki 13.10 Primer za tožilca 13.40 Boj za preživetje 14.10 Jack Clementi 15.05 Garfield in njegovi prijatelji, risanka 15.30 Am, dam, des 16.05 Nove dogodivščine Black Be-autv 16.30 Ding dong, otroci intervjuvajo znane ljudi 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Falcon Crest 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani ' 2125 Hunter 22.15 Silkvvood, ameriški film 0.20 Zavvinul Svndicate 1.20 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 9.30 Otroška serija 10.00 Šolski program 8.30 Vremenska panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Sedem čudes antičnega sveta 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Drops, kviz 19.00č6Lokaini program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.15 Munchenčana v Hamburgu 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 Čas v sliki 22.30 Vrata v prihodnost 23.15 Sporna vprašanja 0.15 Hello Austria, hello Vienna 0.45 Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP -17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Boris Pangerc: Moji briegi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa - l. RADIO ŽIRI 16.00 16.50 Napoved programa - EPP -Športne novice - 17.00 - Ob- RADIA ODDAJNIKI TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96.8 Mhz. 89.8 Mhz 96.0 Mhz 87,7 Mhz 101.1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice, Radovljica, Gorenjska Bohinj SLOVENIJA 1 20.05 DVE LJUBEZNI drama HTV Drama »Dve ljubezni«, za katero sta scenarij napisala Zora Dirn-bach in Vanča Kljakovič, nas z blagim okusom humorja vrača v stari Zagreb na prehodu stoletja. Pripoveduje nam o začetkih filma na Hrvaškem. Mladi Filip Vrančić, ki je sicer fiktivna oseba, se trudi posneti prve hrvaške filme. Izvedeli bomo, kaj se mu je vse zgodilo pri teh prizadevanjih, o prepletanju pa tudi spopadanju dveh ljubezni - ena je namenjena filmu, druga pa izvo-Ijenki srca. Dramo je režiral Vanča Kljakovič. Igrajo: Igor Sedlar, Ksenija Ma-rinkovič. Čedo Vujić, Eliza Ger-ner, Željko Konigsknecht, Sven Lasta, Mia Oremović, Zvonko Strmac, Zlatko Vitez in drugi. vestila - 17.15 - Otroški program 18.00 - Mladinski program - 19.00 Odpoved programa - 6.15 Moji trije sinovi 6.40 Moj prijatelj Taffdi 7.05 Agencija Maxwell 7.50 Bret Maverick 9.20 Richmond Hill 10.10 Čarovnik 11.05 Bret Maverick, ponovitev 11.50 Grk osvaja Chicago 12.15 Cosbv show 12.40 Trd, toda prisrčen 13.30 Perrv Mason in umor v studiju, ameriška kriminalka, ponovitev 15.15 Risanke 16.10 Mladenič z druge zvezde 17.00 Deseterica izmed nas, ameriški film 17.45 Kolt za vsak primer 18.30 Risanke 20.15 Nebeške pesti, italijanska kriminalka 22.15 Nočni sokol 23.05 Moški moškemu, italijanski vestem 1.10 Ulice San Francis-ca 2.00 Ljubimec Ladv Chatterlev, angleški erotični film 3.45 Avtostopar RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.05 Razne mladinske oddaje 11.00 Show program 11.25 Divja vrtnica 12.10 Vaš nastop. Al Mundv 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 15.10 Volčji klan 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 Ekipa A 20.15 Šef 21.15 Film 23.00 10 pred 11 23.30 Moški magazin 24.00 Film SCREENSPORT 7.00Ć Eurobika 7.30 Odbojka 8.3 Moto šport 9.30 Eurobika 10.00 Monster Trucks 11.00 Ameriški nogomet - No-tre Dame : VVest Lafavette 13.00 Ral-Ivkros 14.00 Argentinski nogomet 15.00 Tajski boks 16.00 Šport v Franciji 16.30 Svet športa 17.00 VVrestling 18.00 GO - nizozemski moto šport 19.00 Britanski moto šport 19.30 Španski goli 20.00 Formula ena - reportaža o VN Portugalske 21.00 Boks 21.30 Pokal Porsche Carrera 22.00 Golf - avstrijski open 23.00 Rugbv 1.00 Svet športa 1.30 Surfanje CENTER amer. kom. SLIKE IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA ob 18. in 20. uri STORŽIĆ in ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVLJICA amer. akcij, film GLASNIK SMRTI ob 20. uri BLED amer. akcij, film MORSKE SIRENE ob 20. uri AVTO ŠOLA VIKTOR RAZPISUJE TEČAJ CESTNO-PROMETNIH PREDPISOV, KI SE BO ZAČEL V PONEDELJEK, 30. 9. 1991, OB 16 URI V PROSTORIH DELAVSKE UNIVERZE KRANJ. VOZILI BOSTE NA VOZILIH R 5. INFO TEL: 324-746 HITRA IN KVALITETNA IZDELAVA VSEH VRST OČAL - z receptom ali brez OKULISTIČNI PREGLEDI VSAK TOREK od 16. dol 8. ure PESTRA IZBIRA KVALITETNIH UVOŽENIH OKVIRJEV IN SONČNIH OČAL KVALITETNA IN HITRA STORITEV! MARIJA PRIMC odprto od 8. -12. ure (vsak dan) od 15. - 17.30 ure (ponedeljek, torek) od 14. -16. ure (petek) GLAS TRGOVINA v Reševi ulici - Primskovo (blizu samopostrežne trgovine na Klancu) vam po najnižjih cenah nud# ves šivilski material - zadrge vseh dolžin in barv, več kot 1000 vrst gumbov, podloge, elastike vseh širin, sukanec, razne trakove, čipke, preio za vezenje, gobeline, ovratnike, centelin... Posebna ponudba v septembru Zadrge 20 cm 20,00 din Sukanec Rubin 68,00 din Ramenske blazinice 30,00 din Montiramo tudi stiska-če italijanske znamke Fiocchi!!! Za člane petice dodatni popust! ZA TISTE, KI NAS SE NE POZNATE 18 let proizvodne m predaje igrač. 35 zaposlenih. 7 let zaporednih zmag na licitaciji UNICEF v Ženevi s kvaliteto brez konkurence 6 zadnjih let izvozimo nad 70°c proizvodnje renomiranim kupcem na 4 ceime. Zastopamo: Hasbro (ZDA). Adica Educa (I). Natharv (F). (D). (CH). Clementoni (I). Gonge (OK), Battiston Gonzagarredi (I) ZA TRGOVCE V našem skladišču boste izbirali med 2000 primerki. Vsak trenutek lahko kuDite za 500.000 DEM igrač Sporočite, kdaj vas lahko obišče naš potnik. ZA VRTCE IN ŠOLE Na voljo vam je 4000 predmetov od pohištva, opreme, igrai. učil. igrač, do barvnih svinčnikov, tempera barv. piastelmov, modelirnih mas itd ZA STARŠE Približajmo skupaj otrokom to Evropo. Zahtevajte v trgovinah, vrtcih in šolah naš program. Naslov EFEKT do o . SELO 11 d. 65262 ĆRNIČE Kontaktna oseba: NADJA. tel. (065) 66-010. fax (065) 66-022 Lokacija 9 km od Ajdovščine proti Novi Gorici ZA OTROKE Ta teden bomo izžrebali 1 šolsko torbo 1 komplet piasteima. 1 komplet Kock Janke m Met*a. 10 beležk EFEKT ISKRA INSTRUMENTI OTOČE OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV: Zap. št. Naziv Količina Izklicna cena din/l kos 1. Ultrazvočna naprava za pranje SCHOELLER-SCHALL TT4 1 1,000.000,00 2. Hladilni agregat Schoeller-Schall WKG-P4 1 62.500,00 3. Modul krtačnega pranja EPM-MR327 1 750.000,00 4. Stružni avtomat RAM BOM AT 1 150.000,00 5. Optična naprava za kontrolo tiskanih vezij STRECKFFUSS F-010 2 25.000,00 6. Projektor — čitalnik mikrofilmov 1 7.000,00 7. Osebni avto Z 101, letnik 1986, registr. 2/92 1 37.500,00 8. Kovček z orodjem BELZER (za elektroniko) 2 50.000.00 9. Potopna črpalka ELY 65, zmogljivost 18 m Vh, moč 6 k W 110.000,00 10. Razna pisarniška oprema, merilno-kontrolna in računalniška oprema ter strojna oprema — po delih Javna dražba osnovnih sredstev pod zaporednimi številkami 1—9 bo v torek, 1. 10. 1991, ob 12. uri v tovarniških prostorih. Ogled je mogoč na dan dražbe od 7. ure dalje na kraju dražbe. Interesenti morajo plačati polog v višini 10% od izklicne cene in oddati svoje ponudbe v zaprtih ovojnicah. Na izlicitirano ceno zaračunamo še prometni davek, če kupec ne predloži ustrezne izjave o oprostitvi plačila. Pravico do udeležbe imajo vse pravne in fizične osebe. Dražba bo opravljena po sistemu »ogledano—kupljeno«, zato poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec mora blago plačati in odpeljati v roku 3 dni po dražbi. Za razno opremo pod zaporedno številko 10 zbiramo pisne ponudbe do 1. 10. 1991, kupci pa bodo obveščeni o nakupu 3. 10. 1991. Vse potrebne informacije v zvezi z dražbo lahko dobite po telefonu 064/70-131, interna 37. OZIMNICA '9t MERCATOR ŽIVILSKA telefon: 061-813-311 INDUSTRIJA telex: 31610 yu etakam KAMNIK, KAJUHOVA POT 4 žiro račun: 50140-601-32062 61241 KAMNIK telefax 812-632 MALA OZIMNICA 6 x 720 mi) (6 x 720 ml) kumarice " 2 kom višnja paprika 1 kom breskva rdeča pesa 2 kom marelica mešana solata 1 kom sliva_ 270 din VELIKA OZIMNICA (12 x 720 mlj kumarice 4 kom paprika 2 kom rdeča pesa 3 kom mešana solata 2 kom kislo zelje_I kom 1 kom 2 kom 1 kom 2 kom 530 din KUMARICE (6 x 720 ml) 270 din (12 x 720 ml) 530 din MEŠANA SOLATA (6 x 720 ml) 230 din NOVO • NOVO 280 din DELIKATESNI PAKET (6 x 370 ml) ajvar 2 kom šampinjoni 1 kom polnjene olive 1 kom namaz s hrenom 1 kom namaz s papriko 1 kom 340 din RDEČA PESA (6 x 720 ml) 220 din (12 x 720 ml) 420 din PAKET KETCHUPI + DRESSINGI 3 + 3 (x 310 ml) ketchupi: paradižnik, pizza, paprika dressingi: hambi, solatni, lovski__ 190 din PAKET NIZKOKALORIČNI DŽEMI (6 x 210 ml) marakuja, ananas, mango, andsko jagoda, papoja, kivi 250 din KISLO ZEUE (6 x 720 ml) _ 220 din ZELENJAVNI PAKET (6 x 850 g) pelati 2 kom grah 1 kom stročji fižol 1 kom đuveč 1 kom paradižnikov konc. 1 kom 260 din PAKET PAPRIKA (6 x 720 ml) 3 x paprika paradajz + 3 x paprika fileti_ 290 din OMAKCE (6x210 ml) iz pelatov 2 kom z zelenjavo 1 kom z olivami 1 kom z gobami__2 kom 120 din O • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO PARADIŽNIKOVE OMAKE - BREZ KONZERVANSOV IZ PELATOV Z OLIVAMI m Z GORAMI t Z ZELENJAVO Mercator - ETA Živilska industrija Kamnik Smledniški pritrkovalci Komur domači zvon nič ne pomeni, ni Slovenec Smlednik, 21. septembra - Smledniški pritrkovalci so eni najbolj navdušenih na Slovenskem, zanimivo so popestrili naš novinarski večer v Dragočajni. Vendar pa pred mikrofonom niso mogli povedati vsega, zato smo ob koncu prireditve v pogovoru s Francem Bončo in Jožetom Zupanom izvedeli še marsikaj, predvsem pa smo lahko dognali, da smo našli resnično "ta prave" pritrkovalce. Začnemo lahko kar pri njihovem nastopu na Dunaju, ki ga je kot božični pozdrav Slovenije lani organizirala slovenska skupščina. Ljudje so se ustavljali na cesti in se ozirali v zvonik, kaj neki se dogaja, saj ušesa Dunajčanov niso navajena na slovensko pritrkavanje, dunajski Slovenec pa je pritekel rekoč: naši so! Slovenska akademija znanosti in umetnosti že več kot petnajst let pritrkavanje uvršča med najstarejše zvrsti slovenske glasbe. Pritrkavanje je namreč slovenska izvirna posebnost, ki sega v Benečijo in na Koroško, pritrkovalci melodijo izvajajo iz treh, štirih, petih zvonov, običajno iz štirih. Melodije so pokrajinsko obarvane, težko je zato oceniti, katera je najlepša, v domačem zvoniku najlepše pritrkavajo domači pritrkovalci. Zato za Veliko noč, Božič, Novo leto, 1. maj... pritrkava v vseh slovenskih krajih najlepše. Za Gorenjsko so značilne "leteče" viže, kar pomeni, da veliki zvon zvoni, vsi ostali udarjajo. Primorska pozna "stoječe", Dolenjska prav tako, "zamik na cincanje", štajerska posebnost je udarjanje z lesenimi kladivi, s katerimi dodatno pozvonijo itd. Glasbeni raziskovalec Julijan Strajnar ima posnetih več kot tisoč melodij slovenskih pritrkovalcev, je avtor plošče Pritrkavanje. Slovenski pritrkovalci se zato ne srečujejo, ne tekmujejo med seboj, lani so srečanje pripravili prav v Smledniku, letošnje je bilo pred kratkim v Dolenjskih Toplicah. Povezujejo jih ljubljanski bogoslovci, ki prirejajo pokrajinska in nato slovensko srečanje, vsako leto pa tudi okroglo mizo. Najlepše se še vedno zvoni "na roke", saj elektrika nima občutka za melodijo, marsikje zvonov niso predelali strokovno in zvone z grobimi "rukar-ji", vendar pa pravi strokovnjak zna to napravi tako, da odstopanja skoraj ni moč opaziti. Še bolj pa smledniške pritrkovalce jezi, da dandanes tudi na Slovenskem grade cerkve z zvoniki, v katerih ni moč zvo- Smledniški pritrkovalci, ki so se nam na prenosnih zvonovih predstavili v Dragočajni (od leve proti desni): Jože Zupan, Jože Bonča, France Bonča in enajstletni Luka Bonča. Foto. G. Si-nik nov namestiti v vrsto in zato pritrkavanje ni možno. Taki arhitekti ne bi smeli dobiti priznanj, saj gre s tem v pozabo lepa slovenska navada in izvirna posebnost. Navada, ki je tudi v preteklih letih kljub omejitvam zvonjenja, ni šla v pozabo. Hitro pa lahko gre, če je ne bomo prenašali iz roda v rod. Nič manj škodljivo kot rdeči časi pa je bil včasih tudi "lokalpa-triotizem", zaklepanje zvonika, da so tja lahko šli le domači pritrkovalci, tega je danes veliko manj. Smledniški pritrkovalci so že pred petimi leti začeli na predvečer slovenskega kulturnega praznika pritrkavati v Kranju, na kranjski občini to ni bilo lahko izposlovati, vendar jim je uspelo in vključeni so v program prireditev. Veliki zvon v kranski cerkvi je letnico 1812, poslušal ga je torej tudi France Prešeren. Jože Bonča pa hrani doma diplomo o vpisu v knjigo rekordov, ki ga je zaslužil za svoje prenosne zvonove, s kakršnimi so se nam predstavili tudi v Dragočajni. Dobil jo je za "najmanjše zvonove, ki zvonijo". Poudarek je seveda na zvonijo in ne morda zvončkljajo ali kaj drugega. Smledniški pritrkovalci pa so dognali tudi napravo, s katero si pomagajo pri dveh zvonikih, takšnih cerkva pa je na Slovenskem kar nekaj. Veliki zvon je običajno v enem, ostali zvonovi pa v drugem zvoniku, s pomočjo te naprave slišijo veliki zvon, da lahko pritrkavajo. S pomočjo posebnih slušalk so tako že pritrkavali v stolnici in pri frančiškanih v Ljubljani. • M. Volčjak Vižarske novice od Števerjana do Ptuja Zaradi vojne v Sloveniji je večina narodno-zabavnih vi-žarskih prireditev odpadlo ali pa bilo prestavljenih. Na Gra-ški gori pri Velenju so 16. tekmovalno srečanje ansamblov domače glasbe v organizaciji KUD Ivan Cankar Plešivec vsebinsko spremenil zaradi vojne agresije, na revijo domače muzike pa so prišli predvsem mladi, še neuveljavljeni ansambli... V Bohinju je bil solidarnostni koncert z naslovom Bohinj Slovenija, katerega izkupiček je bil namenjen štajerski družini, ki je v vojni izgubila premoženje, ob številnih zabavnih skupinah pa so igrali tudi nekateri gorenjski ansambli... Neko uveljavitev na področju domače muzike pomeni v mednarodnem smislu sodelo- vanje v TV oddaji Karla Moi-ka-Musikantenstadel, ki po slovensko pomeni Senik z godci. Na minulem prenosu je sodeloval tudi Alpski kvintet s skladbo Prihajamo iz Slovenije, kar je dobra predstavitev in amba-sadorstvo naše nove države... Vino, polka in valčki je bila TV oddaja razvedrilnega programa, ki jo je vodil Boris Kopitar, redaktor Videomeha v času vinskega sejma na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in je imela velik odmev... Ljubitelji domače glasbe so prišli na svoj račun, saj so se v tednu dni septembra zvrstile kar tri najpomembnejše prireditve. Najprej 21. zamejski festival narod-nozabavne glasbe v Števerjanu v Brdih, ki se ga je udeležilo kar 22 ansamblov iz Slovenije in en iz Italije. Ves izkupiček so organizatorji Slovensko kulturno prosvetno društvo Frančiške Borgia Sedej namenili Sloveniji za pomoč pri odstranitvi posledic vojne. Novost števerjanske-ga festivala je bila, da je vsak ansambel poleg lastne nove skladbe izvajal tudi melodijo, ki jo je predtem že posnel kateri od znanih slovenskih ansamblov. 1. nagrado občinstva so dobili Fantje z vseh vetrov, nagrado za najboljšo melodijo je dobil ansambel Vrtnica iz Nove Gorice za pesem Praznik v Števerjanu, nagrado za najboljši kvintet si je priigral Mariborski kvintet, nagrado za najboljši trio pa ansambel Bratov Poljan-šek iz Kamnika. Najboljše besedilo je napisal Saša Martelanc in dobil nagrado za pesem ver- ze v pesmi Srečno pot, v izvedbi ansambla Zvezde iz Opčin, ki je bil razglašen tudi kot najboljši zamejski ansambel. Posebno nagrado za najmaljši in najobetavnejši ansambel je zaslužil ansambel Bratov Svetlin. Prvo nagrado za najboljši ansambel je prejel Edvin Fliser z ansamblom Metalurg za skladbo Gospodar svojih poljan na glasbo Edvina Fliserja in besedilo Metke Karbe... Na 11. tekmovanju za Zlato harmoniko v Ljubečni je po izbirnih in dveh polfinalnih tekmovanjih od 297 frajtonarjev, nastopilo 26, ki so prejeli 16 srebrnih in 10 zlatih plaket. Drago Papler SLOVENIJA 1 18.20 EX LIBRIS »FILMSKI OBZORNIK • ZRCALO ČASA« Nedavna »vojna za Slovenijo« je znova pokazala, kako pomembno za zgodovinski spomin nekega naroda je gradivo, zapisano na filmski ali ekonomski trak. Enako dragocene so tudi gibljive slike o dogodkih, ljudeh in krajih izpred štiridesetih let, ki so jih kot mesečne Filmske obzornike pripravljali filmski delavci takoj po drugi svetovni vojni. V letih od 1946 do 1951 so tako pripravili 54 številk Obzornika, ki so jih ljudje z velikim zanimanjem - kot danes televizijske oddaje - gledali pred filmskimi predstavami v kinodvo-ranah Bili so domače dopolnilo zveznim tednikom Filmske novosti in prav zaradi te »domače vsebine« zelo lepo sprejeti. Njihova vrednost s časovnim odmikom raste, saj gre za podobe naše dežele po II. svetovni vojni, ki počasi tonejo v pozabo. Letos je v arhivu Slovenije uspelo zbrati vseh 54 Obzornikov, ki so zdaj na razpolago v študijske in zgodovinske namene. Ob tej priložnosti so sodelavci oddaje posegli v to »filmsko knjižnico« in - ob pomoči gostov, Edija Šelhausa, Dušana Povha, Ivana Marinčka, Bogdana Mrovljeta ter Ivana Ne-maniča iz Arhiva Slovenije - pripravili oddajo, ki evocira čas nastajanja Filmskih obzornikov. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Zgodbe iz školjke 11.25 Sedma steza 11.55 Osmi dan 12.40 Video strani 13.00 Poročila 13.10 Mozaik ponovitev 13.10 Omizje 14.45 Angleščina - Follovv me, 21 lekcija 15.10 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Mozaik - šolska TV 17.05 Velikani svetovne književnosti: Montaigne 17.35 Nekoč je bilo ... življenje: Kri 18.00 EP, Video strani 18.05 Spored za otroke in mlade 18.05 Lonček kuhaj: Ocvrti zrezki iz leče 18.20 Ex libris: Filmski obzornik - Zrcalo časa 19.10 Risanka 19.20 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Materinska ljubezen, angleška nadaljevanka 20.55 EPP 21.00 Slovenija - Umetnostni vodnik 21.10 Največji glasbeni klovn vseh časov - Victor Borge, ponovitev 22.10 TV dnevnik, vreme 22.30 EP, Video strani 22.35 Sova Skupni računi, angleška humoristična nanizanka Ognjena polja, avstralska nadaljevanka Umetnost za vsak dan, francoska dokumentarna serija 0.45 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 19.00 Tradicionalni japonski plesi, posnetek s poletnega festivala 19.30 TV dnevnik, Sarajevo 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer, S skrbjo in obupom, nizozemska dokumentarna oddaja 22.40 Satelitski programi - poskusni prenosi 23.30 Yutel, eksperimentalni program L PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Poročila 7.05 TV koledar 7.15 Dokumentarni program 8.00 Poročila 8.15 Dokumentarni program 9.00 Poročila 9.05 Tiskovna konferenca 10.00 Poročila 10.05 Za svobodo 11.00 Poročila 11.05 Za svobodo 12.00 Poročila 12.05 Za svobodo 13.00 Poročila 13.05 Za svobodo 14.00 Poročila 14 05 Za svobodo 16.00 Poročila 16.20 Za svobodo 18.00 Poročila 18.05 Za svobodo 18.40 Dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.30 Za svobodo 22.45 Poročila 23.15 Za svobodo 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 9.30 Mali svet 10.00 Šolski program 16.40 Video strani 16.50 Mali svet 17.20 Temna plat pravice 18.05 Prvaki razreda 18.30 Niti pare več. niti pare manj 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Šingen. japonska nadaljevanka 21.10 Pujsovi dosjeji 21.35 Niti pare več, niti pare manj 22.30 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Hudičev gozd, ameriški film TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, otroški program Potujoča enciklopecija Zgodovina fotografije 15.30 Ponedeljkov športni pregled, ponovitev 16.30 Dokumentarna oddaja, ponovitev 17.00 TV glasba: Čar plesa, ponovi tev 17.30 Skupni program z II. mrežo TV Slovenije 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški pro gram 20.30 Ravanovi 21.00 Kopališki mojster 22.25 Žrebanje lota 22.30 TV dnevnik 22.40 Agent Pepper 23.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki . 13.35 Čudovita leta, klavir 14.00 VValtonovi 14.45 Mojstrstvo jutrišnjega dne 15.00 Otroški program 15.05 Oddaja z miško 15.55 Ekološki detektivi 16.05 Nove dogodivščine Black Be-autv 16.30 Mini atelje 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 1922 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum: Divjina vzhodne Afrike 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 Mornar in nuna, ameriški film 22.55 Detektiv Puntacavallo 0.20 MacGvver, serija 1.05 Čas v sliki 18.00 Pravica do ljubezni, serija 18.30 Posnetek, avstrijski home video 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Freddy Ouinn: Domotožje, ki tare in morje 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba • 8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti - 13.20 Osmrtnice in obvestila - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 22.00 Zrcalo dneva 23.05 Literarni nokturno - Robert Frost: Dve poti - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek 12.00 - Opoldanski telegraf 12.15 - Horoskop 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan, vmes čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa i. RADIO ŽDU 16.00 - Napoved programa EPP -16.50 - Športne novice 17.00 - Obve stila - 17.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima sovj zato - 19.00 - Odpoved programa - PRO 7 6.50 Richmond Hill 7.35 Bret Mave rick 8.25 Risanke 9.05 Mladenič z druge zvezde 11.00 Bret Maverick 11.50 Velika zmešnjava 12.15 Harrvjevo nočno sodišče 12.40 Colt za vse primere 13.30 Josephina in moški, ponovitev ameriške komedije 15.10 Risanke, ponovitev 16.05 Skrivnost delfinov 17.00 Velika zmešnjava 17.25 Poročila 17.40 Tenis, loparji in topovi 18.30 Ri sanke 20.15 Vrtnice so za bogate, ameriški film 22.45 Ekstaza 020 Začasno zadovoljstvo 1.05 Kobra 2.00 Po ročila 2.10 Kot mož z možem, ponovitev 4.05 Neverjetne zgodbe 4.30 Dve nebeški pesti, ponovitev RTL PLUS 5.30 CBS Evening News 6.00 Jutranji program 9.00 Tekma s smrtjo 9.45 Bogati in lepi 10.10 Angel se vrača 11.30 Divja Roza 12.10 Vaš nastop. Al Mundv 13.05 Hammer 13.30 Kalifornijski klan 15.05 Klan volkov 15.50 Chips 16.40 Nagradne igre: Tvegano 17.10 Cena je vroča 17.45 Sterntaler 18.00 Divja Roza 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider 20.15 B. L. Strvker: Ni koli se ne poslovi brez poljuba, ameriški TV film 22.00 Eksplozivno 22.50 Capital Nevvs 23.50 Poročila 0.00 Cleopatra Mong, filipinski film 1.30 VVervvolf SCREENSPORT 7.00 Aerobika 7.30 Odbojka 8.30 Rug by, francoska liga 9.30 Aerobika 10.00 Stop, ameriška rokoborba 11.00 Avtomobilizem, ameriški turni avtomobili 13.00 Povversport, magazin 14.00 Golf 15.00 Motošport 16.00 Avtomobilizem, Porsche Carrera Cup, ponovitev 16.30 Nogomet, goli španske lige, ponovitev 17.00 Motošport 18.00 Avtomobilizem, EP v Rallycrosu TV AVSTRIJA 2 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 šolska TV 17.30 Orientacija r RADIATORJI JUG0TERM ^ IN OSTALA OGREVALNA TEHNIKA PO ZELO ^ UGODNIH CENAH KIKA ŽIRI TEL. 692-036 KINO 1. oktobra CENTER prem amer pust spekt ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 17.30 in 20. uri STORŽIC amer trda erot. POPOLDANSKE SLASTI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. fant. film TERMINATOR I. ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer trda erot. RES JE DOBRA ob 20 uri RADOVLJICA Ni predstave" BLED amer akcij film GLASNIK SMRTI ob 20. uri ZA DOM IN DRUŽINO poskusimo še me Gobe z jajci Za 4 osebe potrebujemo 3/4 kg gob, 5 dag olja ali 6 dag masla, 1 čebulo, zelen peteršilj, 3 stroke česna, zajemalko mleka, 1 žličko moke, 4 do 5 jajc, sol, po želji tudi poper. Sveže gobe - lisičke, jurčke ali druge - na hitro operemo, na debelo sesekljamo ali zrežemo na lističe. Na olju ali maslu pre-pražimo sesekljano čebulo. Ko zarumeni, dodamo strt česen, takoj nato pa še gobe. Zalijemo z mlekom in dušimo. Ko se sok nekoliko posuši, jih pomokamo, malo popražimo in prilijemo razž-vrkljana jajca. Solimo, po želji tudi popramo. Ko jajca zakrkne-jo, je jed gotova. Ponudimo jo s solato. PRIPRAVIMO SE NA ZIMO Zamrzovanje dišavnih zelišč Zelišča so najbolj uporabna, če jih zamrznemo posamič, odločimo pa se lahko tudi za določene mešanice. Sveže nabrano zelenje na hitro operemo in osušimo v prtiču. Osmukamo listke in vršičke, oleseneli del nekaterih dišavnic zavržemo. Na rahlo vložimo v vrečice, jih zapremo in damo za uro do dve v skrinjo. Ko vsebina zamrzne, jo z valjarjem stremo. Porazdelimo v ozko polietilensko cev in vmes prevežemo kot klobaso, da imamo ločeno količino za enkratno uporabo. Shranimo nazaj v skrinjo. Zamrzujemo lahko tudi drugače. Zelišče, npr. zelen peteršilj v mikserju zdrobimo ali zelo drobno sesekljamo. Porazdelimo v posodice za led. Pokapamo z vodo in zamrznemo. Zamrznjene kocke preložimo v vrečke, vmes polagamo koščke alu folije, da kocke pozneje zlahka ločimo. Damo v zamrzovalno skrinjo. Mešanico zelišč lahko zamrznemo tudi v zeliščnem maslu. Majhne svaljke masla zavijemo v alu folijo in zamrznemo. Zamrznjena zelišča lahko hranimo 6 do 8 mesecev. O vrtu, rožah in še čem Drage bralke, v dogovoru z našo sodelavko, strokovnjakinjo za urejanje vrtov dipl. ing. Bredo Bernik iz Škofje Loke, bomo na tejle strani objavili niz člankov o urejanju vrtov, o sajenju tega in onega, odgovarjali pa bomo tudi na vaša vprašanja. Zato prosimo, da se oglasite, če potrebujete strokovni nasvet. Odgovor vam bo verjetno zanimal še celo vrsto bralcev, ki se ubadajo z enakimi problemi. Življenje v hiši in okoli nje Vrt je človekov nepogrešljivi spremljevalec. Pojavlja se v vseh zgodovinskih obdobjih pri vseh narodih. Vrtovi so bili vedno odsev kulturnih dosežkov določene dobe in odraz človekovega načina življenja. Danes vrt ni več privilegij posameznikov, kot je bilo to včasih. Danes je vrt prostor, kamor se umaknemo, kjer živimo in počivamo. Slovenci imamo do vrta povsem neizoblikovan odnos. To velja predvsem za ureditve zasebnih vrtov, ki temeljijo na pisanem izboru posameznih zelo dekorativnih rastlin. Te rastline kot celota ne delujejo niti skladno niti urejeno. Za večino naših vrtov je značilno, da temeljijo na medsebojnem posnemanju, zato so urejeni brez domišljije in notranje povezanosti. Besedo vrt večina ljudi povezuje s pridelovanjem zelenjave in sadja, medtem ko okrasni del vrta omejujejo le na vhodni del hiše, kjer ima predvsem dekoracijsko vlogo, za vzbujanje občudovanja mimoidočih. Vzrok za takšno obnašanje in odnos do bivalnega dela vrtov najdemo v skromni vrtnoarhitekturni dediščini, ki ni mogla vplivati na razvoj našega odnosa do te dejavnosti, ter dejstvu, da prepuščamo urejanje vrtov ljudem samim, njihovi kulturi, znanju in izobrazbi. Za kakovostno oblikovanje pa je potrebno veliko časa in znanja, dokler pa bo prepuščeno okusu povprečja, ne moremo pričakovati pomembnejših premikov v kakovosti oblikovanja. Naša želja je, da dvignemo vrtno oblikovanje nad raven zgolj ljubiteljstva rastlin. Kajti vrtno oblikovanje ni zbirka lepo cvetočih rastlin, temveč je to postopno delo, ki poleg želja in potreb uporabnikov vključuje analize prostora, na podlagi katerih se prične oblikovalsko delo. Urejanje človekovega okolja, kamor sodi tudi vrt, je kompleksen proces, ki pa je uspešen le takrat, kadar je rezultat zavestnega oblikovalskega dela, katerega cilj je ustvariti kakovostno ureditev. Breda Bernik, dipl. ing. Ureja: Danica Dolenc GOBARSKI KOTIČEK _ Nasveti gobarjem začetnikom Takoj, ko sneg zapusti nižinske predele, se prvi gobarji že odpravijo nabirat prve gobe. Že februarja in marca se namreč pojavijo marčnice (hvgrophorus marzuolus). Ker tedaj ni drugih podobnih gob, posebej ne strupenih, so gobarji lahko brez skrbi glede užitnosti nabranih primerkov. Bolj previdni morajo biti aprila in maja, ko se začenja obdobje smrčkov in majniške kolobarnice. Smrčkom (morchela) se pridružijo strupeni hrčki, npr. pomladanski hrček (gvromitra es-culenta) majniško kolobarnico (calocvbe gambosa) pa je mogoče zamenjati z nekaterimi sicer užitnimi pomladanskimi vrstami rdečelistk, kasneje, junija pa z gostolistkami. Poletni in jesenski meseci pa predstavljajo resno nevarnost za neizkušenega in neprevidnega gobarja. Veliko užitnih gob ima tudi nekaj strupenih, pogojno užitnih in neužitnih sorodnic. Marsikateremu nabiralcu gobanov je jed pokvaril žolčasti goban (tvlopilus felleus), ki se je znašel v ponvi skupaj s poletnimi gobami (boletus aestivalis). Vsekakor pa mora poznati vražjega gobana (boletus satanas), ki lahko povzroči resne prebavne motnje. Kdor se odloči za nabiranje kukmakov, karžljev, bisernic in dežnikov, bo moral biti še posebej previden, saj je ravno med gobami lističarkami največ smrtno strupenih. Dobro mora poznati razliko med mušnicami (amanita), dežniki (macrolepiota) in kuk-maki (agaricus), predvsem pa smrtno strupeno zeleno mušnico (amanita phalloides), pomladansko mušnico (amanita verna) in koničasto mušnico (amanita virosa). Tudi pri golobicah (russula) previdnost ni odveč, čeprav so strupene ali neužitne vse tiste golobice, ki močno pečejo, če jih pokusimo na koncu jezika. Manj nevarnosti je seveda pri nabir-nju lisičk (cantharellus) in borove glive (sparassis crispa). Ljubiteljem griv (ramaria) pa je treba omeniti, da vse grive delujejo rahlo odvajalno, zato naj jih uživajo v majhnih količinah. Če bodo nabirali starejše primerke griv, se kaj lahko zgodi, da se bo v košari znašla tudi tribarvna griva (ramaria formosa), ki lahko povzroči hude prebavne motnje. In še nekaj mora vedeti gobar. Nekatere gobe, ki so doslej veljale za užitne, srkajo iz zemlje nevarne snovi (težke kovine in radioaktivne snovi) v prevelikih količinah, zato jih ne priporočajo za uživanje v večjih količinah. Med njimi so najbolj poznani cigančki (rozites caperata), kostanjevka (xerocomus badius), zelenka (tricholoma equestre - flavovirens) in kravjača (suillus bo-vinus). Več o tem je bilo napisanega v reviji Moj mali svet 9/1990. Gobarji začetniki naj se torej previdno lotijo spoznavanja in nabiranja gob. Pri tem še tako dober gobarski priročnik največkrat ne bo dovolj. Potrebni bodo tudi nasveti izkušenih gobarjev ali pa sodelovanje pri determinacijah gob v gobarskih družinah in na vsakoletnih razstavah gob. Glede uživanja gob pa velja upoštevati pravilo: NI DOVOLJ MISLITI, DA JE GOBA UŽITNA, TO JE TREBA VEDETI! Božo Malovrh 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.55 11.10 12.05 13.00 15.15 15.25 16.50 16.55 17.00 17.05 17.05 17.35 17.45 17.50 19.00 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 21.30 21.35 22.05 22.25 22.30 23.50 Video strani Mozaik, ponovitev Spored za otroke in mlade: Živ žav Dve ljubezni, drama HTV Materinska ljubezen, angleška nadaljevanka Video strani Poročila Video strani Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja Domače obrti, nizozemska izobraževalna oddaja EP, Video strani Spored za otroke in mlade: Klub klobuk, kontaktna oddaja Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Film tedna: Vrnitev domov, avstralski film EPP Marlboro music show TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova Alf, ameriška nanizanka Ognjena polja, avstralska nadaljevanka Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 18.30 Mostovi 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik, ORF 20.00 Športna sreda 22.15 Svet poroča 23.00 Yutel. eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Poročila 7.05 TV koledar 7.15 Dokumentarni program 8.00 Poročila 8.15 Dokumentarni program 9.00 Poročila 9.05 Tiskovna konferenca 10.00 Poročila 10.05 Za svobodo 11.00 Poročila 11.05 Tiskovna konferenca 12.00 Poročila 12.05 Za svobodo 13.00 Poročila 13.05 Za svobodo 14.00 Poročila 14.05 Za svobodo 16.00 Poročila 16.20 Za svobodo 18.00 Poročila 18.05 Za svobodo 18.40 Dokumentarni program 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.30 Za svobodo 22.45 Poročila 23.15 Za svobodo 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.35 16.45 17.10 18.05 18.35 19.20 19.30 20.05 20.15 21.50 Video strani Pozabljena zgodba, otroška nanizanka Shingen, dokumentarna serija Pujsovi dosjeji Niti pare več, niti pare manj, ameriško-angleška nadaljevanka Risanka Dnevnik Risanka Ciklus filmov znanstvene fantastike Prepovedan planet, ameriški film Niti pare več, niti pare manj, angleško-ameriška nadaljevanka KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer 20.10 Oddaja o malih živalih 20.45 Informativno dokumentarni program 20.30 Orožje maščevanja, italijanski pustolovski film TV KOPER 13.00 športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, otroški program, ponovitev 15.30 Rayanovi, ameriška nanizanka 16.00 Agent Pepper, ponovitev 17.00 Kopališki mojster, ameriški film 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 21.00 Čudeži sveta 21.30 Buck Rogers 22.20 TV dnevnik 22.30 Agent Pepper 23.20 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 13.35 Čudovita leta 14.00 VVichertovi iz soseske 14.45 Metroji sveta, London 15.00 Otroški program 15.05 Duck Tales, risanka 15.30 Dobra ideja, lutkovna igrica 15.55 Helmi - otroški prometni klub 16.00 Kotiček za živali 16.05 Nove dogodivščine z Black Be-autv 16.30 Hevreka! mini leksikon 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi, ponovitev 18.30 Falcon Crest 19.22 Znanje danes 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Dokler se ne snideva spet, bri-tansko-ameriška nadaljevanka 21.45 Pogledi s strani 21.55 Dallas 22.40 Safari - potovanje 0.10 Mac Gvver, Beg 0.55 čas v sliki TV AVSTRIJA 2 9.30 Pozabljena zgodba 10.00 Šolski program 6.00 Polet v vesolje 8.30 Vremenska panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Multikulturno življenje 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Zarjovi, lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Bangkok storv, TV film 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport Nogomet - evropski pokal, povratne tekme Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Slavvomir Mrožek: Črtica - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na-rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.45 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 -Čestitke poslušalcev 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved progra- l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.20 - BOMM -18.00 - Oddaja za ljubitelje narodno-zabavne glasbe - 19.00 - Odpoved programa - RADIO ZIM: FREKVENCE: Koprivnik: 98. 2 Mhz Lubnik: 91.2 Mhz Miklavš: 96,4 Mhz PRO 7 6.15 Shane 7.05 Bret Maverick 7.50 Risanke 8.35 Skrivnost delfinov 9.30 Hiša na Eaton Placeau 10.25 Bret Ma- SLOVENIJA 1 20.05 VRNITEV DOMOV avstralski barvni film; igrajo: Dennis Coard, Frankie J. Holden, Ben Mendelson, Micki Camilleri, Rachel Rains. Vrnitev domov pripoveduje o vrnitvi Noela, sposobnega zavarovalniškega agenta, v rojstni kraj. Za obisk se je odločil, ker je zaradi obilice dela preutrujen, njegov zakon se je razdrl in tako se hoče umakniti v varno okolje kraja, kjer je odraščal. V Adelaidi ima njegov brat bencinsko črpalko z malo mehanično delavnico in je njegovega obiska po nekaj letih izredno vesel. Noel se v predmestju izvrstno znajde, z bratom najdeta skupni jezik in tako se Noel kar hitro udomači v že po zabljenem, nekdaj domačem kraju. Noel kaj hitro ugotovi, da je njegov brat v finančnih težavah, ker mu posli ne gredo najbolje od rok S svojimi nasveti mu uspešno pomaga in se tako vedno bolj vključuje v življenje bratove družine. Ko dobi nujen poziv, naj se vrne zaradi poslovnih zadev nazaj na delo, mora sprejeti pomembno odločitev, kaj in kje hoče nadaljevati s svojim delom in življenjem. verick 11.35 Grk svoji Chicago 12.00 Tenis, loparji 12.55 Vrtnice so za bogate, ponovitev 15.10 Risanke 16.05 Gospod Ed 16.30 Moj prijatelj Ben 17.00 Velika zmešnjava 17.25 Poročila 17.40 Agentka s srcem 18.30 Risanke 20.15 Sever in jug 22.10 Spenser 23.05 Piknik na Valentinovo, avstralski film 1.05 Poročila 1.15 Polnočni klici 2.05 Moški v beli obleki, angleški film 3.30 Avtoštopar, ponovitev 4.00 Stari grešnik, ponovitev RTL PLUS 5.30 CBS Evening Nevvs 6.00 Jutranji program 9.00 Tekma s smrtjo 9.45 Bogati in lepi 10.00 Angel se vrača 11.30 Divja Roza 12.10 Vaš nastop 13.05 Kalifornijski klan 13.55 Springfi-ledska zgodba 14.40 Terminator 14.55 Nogomet - evropski pokal državnih prvakov 17.10 Cena je vroča 17.45 Sterntaler 18.00 Divja Roza 18.45 Poročila 19.15 Nazaj v preteklost 20.15 Umor je napisala 21.15 Domači nape vi 22.10 TV Stern W&1 GAUIOISES BLONDES 4. 10. VEČER ŠANSONOV Z ARSENOM DEDIČEM KINO 2. oktobra CENTER amer. pust spekt. ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 17.30 in 20 uri STORZIC amer. kom. MAŠČEVANJE SMRKAVCEV ob 18. in 20. uri ZELEZAR prem. amer. akcij, filma SMRTONOSNA OBSODBA ob 18 uri amer. trda erot. OGNJEMET STRASTI ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer trda erot RES JE DOBRA ob 20 uri RADOVUICA amer. romant. kom ČEDNO DEKLE ob 20. uri BLED Ni predstave' ' NEDELJA SPOREDI 29. septembra 1991 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.40 8.50 8.50 9.45 10.15 10.45 11.10 11.35 11.55 12.00 12.30 12.40 13.20 13.45 13.50 13.55 14.00 15.00 17.00 17.05 18.55 19.05 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.14 20.20 21.30 21.35 22.55 23.15 23.20 0.40 Video strani Otroška matineja Živ žav Nevarni zaliv, ponovitev avstralske nanizanke V znamenju zvezd: Dvojčka, nemška dokumentarna nanizanka Garfield in prijatelji, ponovitev Čez tri gore. Kvartet Savski val in harmonikar Lojze Travnik Obzorja duha EP Video strani Ljudje in zemlja Poročila Prisluhnimo tišini Sova, ponovitev Video strani EP Video strani Poslovne informacije Maribor: Odkritje Slomškovega spomenika, prenos Sova, ponovitev Vojna in spomin, ameriška nadaljevanka TV dnevnik Rapsodija, ameriški film Risanka TV mernik TV okno EPP TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna EPP Kugv, TV nadaljevanka EPP Zdravo TV dnevnik, šport, vreme EP video strani Sova Polna hiša, ameriška nanizanka Ognjena polja, avstralska nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.45 Barcelona: Formula 1, prenos 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 V orlovi deželi, angleška poljudnoznanstvena serija 20.50 Ciklus filmov Mauricea Pialata: Golo otroštvo, francoski film 22.10 Satelitski programi - poskusni prenosi 22.30 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Poročila 7.05 TV koledar 7.15 Dokumentarni program 8.00 Poročila 8.15 Dokumentarni program 9.00 Poročila 9.05 Tiskovna konferenca 10.00 Poročila 10.05 Za svobodo 11.00 Poročila 11.05 Tiskovna konferenca 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Za svobodo 14.00 Poročila 14.05 Za svobodo 16.00 Poročila 16.20 Za svobodo 18.00 Poročila 18.05 Za svobodo 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.30 Halo, nas slišite?, dokumentarna oddaja 22.30 Poročila 23.00 Za svobodo 0.00 TV izbor 1.00 Poročila ^^f^ifSGLAS 10.50 Video strani 11.00 Nedeljsko dopoldne za otroke 12.00 Anne z zelenim pročeljem, kanadska nanizanka 12.50 Dopolnitev 14.00 Osijek: Koncert orkestra HTV. prenos 15.10 Ponovitev filma 16.55 Da, gospod premier, angleška humoristična nanizanka 17.20 Veni, vidi 17.25ččVisoki gostje, ameriški film 18.55 Busove zgodbe, risana serija 19.20 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Dragi John 20.45 Dediščina Daljnega vzhoda, dokumentarna serija 21.35 Magija 21.50 Coplan, francoska nanizanka KANALA 10.00 Ponovitev večernega programa 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 King Kong živi, ameriški film Angel in hudobnež TV KOPER 17.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program: Nicholas Nickelbv (risani film) 20.40 Vsak čas, ameriški barvni film 22.10 TV dnevnik 22.20 Agent Pepper 23.10 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Zadnja noč Borisa Grušenka, ameriški film 10.30 Nekoč 10.35 Pan-optikum 11.00 Zgornjeavstrijske deželne volitve 1991, razprava s kandidati 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Pravica do ljubezni 13.35 Človek v senci, avstrijski film 15.10 Comedv capers 15.25 Biblija za otroke. Stvaritev 15.30ččOtroški program, risanka 15.55 Jaz in ti, otroški program 16.15 Ena, dva ali tri, otroška oddaja 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X large, oddaja za mlade 18.30 Falcon Crest 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Vizija, Ideje za lepši svet 21.55 Budovi nauki 22.00 Mozartov koledar: Cesar Jožef v gledaliških spletkah 22.05 Figarova svatba, opera 1.15 Čas sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kulturni tednik 9.30 Mozartova vprašanja 11.00 Belvedere gala, koncert opernih pevcev 12.00 V prostem padu 13.00 Dober dan. Koroška 13.30 Športno popoldne 16.30 Moje pustolovščine in raziskovanja morja 17.15 Klubi za seniorje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Slike Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Primer za tožilca 20.15 Kraj dejanja 22.20 Čas v sliki 22.30 Tvvin Peaks 23.20 Angel za tri malopridneže, francoski film 0.55 Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.00 Poročila 11.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih 18.00 Reportaža na kratko - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00-22.00 V nedeljo zvečer 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-04.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Začetek 8.05 - Oddaja za otroke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot - 10.15 - Slovenci v svetu - 10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - Čestitke poslušalcev - 13.00 - Tema - 14.00 - Čestitke - 15.00 - Razgovor 16.00 - Čestitke poslušalcev - 17.00 Tema -18.00 - EPP 18.59 - Odpoved programa l. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - sprehod po kinodvo-ranah -10.00 - Športne novice -10.20 - Od tu in tam - 11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 -EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi -13.30 - Odpoved programa - PRO 7 5.35 Dustv Dusrv 6.00 Barney Miller 6.20 V kanadski divjini, kanadska dokumentarna nadaljevanka 6.45 V carstvu divjih živali, ameriški dokumentarni film 7.30 Moji trije sinovi 7.55 Moj prijatelj Taffdi, ameriška družinska nadaljevanka 8.45 Muppet shovv 9.15 Nikoli nisi bil bolj ljubek, ameriški glasbeni film 10.55 Cosby Shovv 11.25 MASH, ponovitev 11.50 Blagoslovljena ekipa 12.35 V carstvu divjih živali 13.40 Jesse, ameriški film, ponovitev 15.10 Sever in jug ameriški film, ponovitev 16.50 Harcastle & McCormick 18.05 Noro poletje, ameriška komedija 19.50 Cosbv shovv 20.15 Vrnitev Perrvja Masona, ameriška kriminalka 22.05 Ulice San Fran-cisca 23.10 Bojni stroj, ameriška komedija 1.25 Harrvjeva čudovita kazenska porota 1.50 Kobra, ponovitev 2.40 Stari grešnik, avstrijska komedija SLOVENIJA 1 17.05 RAPSODIJA ameriški barvni film; igrajo: Eli-zabeth Taylor, Vittorico Gas-sman, John Ericson. V Rapsodiji ima Elizabeth Taylor kot uporna hči vlogo dekleta, ki usodno zaplete življenje dveh obetavnih, mladih glasbenikov. Prvi je violinist, odločen, da svoje življenje podredi glasbeni karieri. Dekle ga sicer neskončno ljubi, vendar si želi predvsem njegove pozornosti in družbe. Počuti se osamljeno, zato ji dejstvo, da ima rada glasbo, kaj malo pomaga. Violinist ji posveča premalo pozornosti, zagnano se pripravlja na svoj prvi solistični koncert. Zmagoslavje, ki ga doživi, mu prinese nove ponudbe za nastope. Razočarano in zapuščeno dekle najde tolažbo pri violinisto-vem tovarišu, pianistu. Kljub temu da prvega fanta še ni prebolela, se poroči s pianistom. To prinese nesrečo obema... Film je prava poslastica za ljubitelje proslavljene klasične glasbe, ljubezenskih zapletov in umetniškega okolja. Vrača nas v svet dobrih, starih romanc, ki znajo preprosto in odkrito zaigrati na gledalčeva čustva. RTL PLUS 6.00 Mr T 6.20 Flintstone Kids 6.45 Jetsonovi 7.10 Različne mladinske oddaje 9.30 Risanke 12.10 Velikani 13.05 Mladinske oddaje 14.45 Policijsko poročilo 15.10 Film 17.50 Primarij dr. VVestphall 18.45 Poročila 19.10 Dan kot noben drug 20.15 Film 21.55 Spieglov TV magazin 22.50 Film 23.20 Playboy Late Night 0.45 Film SCREENSPORT 2.00 NASCAR dirke 3.00 Ameriški profesionalni boks 4.00 Ameriški nogomet 5.00 Dirke tovornjakov 6.00 Tenis 7.30 Super kolesarji 8.00 Mednarodni moto šport 9.00 Dirke tovornjakov 10.00 Japonska formula 3000 11.00 Ameriški nogomet - Notre Dame : West Lafayette 13.00 VVrestling 14.00 Formula 1 - reportaža o VN Portugalske 15.00 Ameriški profesionalni boks 16.00 Moto dirke 17.00 GO! - nizozemski moto šport 18.00 Britanska formula 3000 18.30 REVS - britanski moto šport 19.00 NASCAR dirke, prenos 22.00 Rugbi 23.00 Speedway 24.00 Tajski boks 1.00 Odbojka o/mik KRANJ, CANKARJEVA 4 GORENJSKI GLAS KINO 29. septembra CENTER amer. akcij, film SMRTONOSNA OBSODBA ob 17. in t9. uri. prem. amer. akcij, thrill. PENTAGRAM ob 21. uri STORŽIĆ amer. kom. MAŠČEVANJE SMRKAVCEV ob 18. uri. amer trda erot. POPOLDANSKE SLASTI ob 20. uri ŽELEZAR amer.kom. OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 17. in 19. uri, prem. amer. trde erot. OGNJEMET STRASTI ob 21. uri DUPLICA amer. glasb, film V POSTELJI Z MADONNO ob 17. in 21. uri, amer. trda erot. SVILA, SATEN IN SEKS ob 21. uri ŽELEZAR amer. trill. HOT SPOT ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA IV ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. akcij, film MORSKE SIRENE ob 18. uri, amer. romant. kom. ČEDNO DEKLE ob 20. uri BLED amer. trill. KO JAGENJČKI UMOLKNEJO ob 20. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev: Indijanske legende, kanadska nanizanka 9.25 Šolska TV 9.25 Velikani svetovne književnosti: Montaigne 9.55 Nekoč je bilo... življenje: Kri 10.20 Mostovi 10.50 Vrtinec, angleška nadaljevanka 11.40 Video strani 13.00 Poročila 15.10 Video birani 15.20 Mozaik, ponovitev: Mostovi 15.50 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Mozaik, ponovitev: Alternativni viri energije, znanstvena oddaja 17.35 V četrtek ob 17.30 18.35 EP, Video strani 18.40 Spored za otroke in mlade: Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 19.10 Risanka 19.20 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Nancv VVake, avstralsko-angle- ška nadaljevanka 20.55 EPP 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik, vreme 22.20 EP, Video strani 22.25 Sova Gremo na zabavo, angleška humoristična nadaljevanka Ognjena polja, avstralska nadaljevanka Jazz, blues... 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik. RAI 20.00 Žarišče 20 30 V kaj drvimo skupaj z Zemljo?, angleška poljudnoznanstvena serija 20.55 Mali koncert nagrajencev XX. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije: Jana Ča-dež - flavta 21.00 Večerni gost: Peter Zobec 21.45 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike Bratko Kreft: Velika puntarija, uprizoritev Slovenskega ljud. gledališča »Samo-rastniki« - Šentprimož v Podju-ni 23.45 Satelitski programi - poskusni prenosi 0.05 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Poročila 7.05 TV koledar 7.15 Dokumentarni program 8.00 Poročila 8.15 Dokumentarni program 9.00 Poročila 9.05 Tiskovna konferenca 10.00 Poročila 10.05 Za svobodo 11.00 Poročila 11.05 Tiskovna konferenca 12.00 Poročila 12.05 Za svobodo 13.00 Poročila 13.05 Za svobodo 14.00 Poročila 14.05 Za svobodo 16.00 Poročila 16.20 Za svobodo 18.00 Poročila 18.05 Za svobodo 18.40 Dokumentarni program 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.30 Za svobodo 22.45 Poročila 23.15 Za svobodo 0.00 TV izbor 1.00 Poročila TV AVSTRIJA 2 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 9.30 Razbojniška bajka 10.00 Šolski program 17.05 Video strani 17.15 Razbojniška bajka 17.45 Poirot 18.35 Niti pare več, niti pare manj 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Hišni ljubljenci, angleška humoristična nanizanka 20.40 Šef, humoristična serija 22.00 Voditelji parlamentarnih hrvaških strank, kontaktni program 0.00 Niti pare več, niti pare manj, ameriško angleška nadaljevanka KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program ► 20.30 Kung fu ubija, hongkonški akcijski film TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, ponovitev 15.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 16.00 Agent Pepper, ponovitev 17.00 Čudeži sveta, dokumentarna oddaja 17.30 Buck Rogers, ameriška nanizanka 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program Potujoča enciklopedija 20.00 Eurogol, zadetki v evropskih nogometnih pokalih 20.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 21.00 Aktualna tema 21.30 Agent Pepper 22.20 TV dnevnik 22.30 Tutti frutti, juke box TVAVSTRpi 9.00 Jutranji program 10.30 Dokler se ne snideva spet 12.00 Kraljestvo narave 12.10 Nekoč 12.15 Klub za seniorje 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Čudovita leta 14.50 Sadeži zemlje 15.00 Otroški program 15.05 Nekoč je bilo... življenja 15.30 Am, dam, des 15.55 Mini scena 16.05 Nove dogodivščine Black Be-autv 16.30 Uspešnice in nasveti 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Falcon Crest 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Zveneča Avstrija 21.20 Pogledi s strani 21.30 Severna postaja Zebra, ameriški film 23.50 MacGvver 0.35 Čas v sliki 8.30 Vremenska panorama 17.05 Leskikon umetnikov 17.15 Sestanek z živaljo in človekom 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Povej resnico 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.30 Vreme 20.00 Kultura 20.10 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.30 Kmetijski nasveti - 12.45 Spot -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik -19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer - Iz Boc-cacciove bogate sklede - 21.45 Lepe melodije - 22.00 Zrcalo dneva - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Arthur Rimbaud: Charles Orleanski Ludvik XI. - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Tečaj angleškega jezika -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa l. RADIO Žffil 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Športne novice - 17.15 - Kulturno - verska oddaja -18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi -19.00 - Odpoved programa - PRO 7 6.30 Bret Maverick 7.15 Risanke 8.55 Mož, ki je ustrelil Libertvja Valancea, ameriški film 10.55 Bret Maverick 11.45 Agentka s srcem 12.35 Petica za Casablanco, nemško-francosko-italijanski film 14.05 Morilčev dvev-nik, ameriška grozljivka 15.45 Straskv in Hutch 16.35 Proti vsem silam, ameriški film 18.30 Poročila 19.45 Kačji brlog in nihalo, nemška grozljivka 20.15 Prijatelja v dobrem in slabem, italijansko-španski film 22.20 Hawk 23.15 S trupli je posuta njegova pot 1.00 Poročila 1.10 Spenser 1.55 Piknik na Valentinovo, ponovitev avstralskega filma 3.50 Neverjetne zgodbe, ponovitev 4.15 Mož v beli obleki, ponovitev angleškega filma SLOVENIJA 2 20.30 V KAJ DRVIMO SKUPAJ Z ZEMLJO? -5. del Srednjeameriška republika Kostarika je pred 42 leti zapustila svojo vojsko, denar, namenjen vojski, pa je porabila za izobraževanje znanstvenikov, učiteljev, športnikov... Zdravniška oskrba in izobraževanje sta brezplačna, pismenost pa skoraj takšna kot v Veliki Britaniji. Po težavah, ki so bile posledica napačne gospodarske politike, so se usmerili k ekološkemu kmetovanju, pogozdovanju itd. veliko težav pa jim še vedno povzroča - kot skoraj vsem državam v razvoju - velik naravni prirastek. Vendar s filozofijo majhnih korakov dosegajo zavidljive uspehe in Kostarika je lep primer, kaj je mogoče doseči s pametno in pravilno politiko v manj razvitem svetu. RTL PLUS 6.00 Pravljice iz vsega sveta 6.35 Nevarno prijateljstvo 7.45 V dolini dinozavrov 8.10 Jetsonovi 8.30 Cantervill-ski duh, ameriški film 9.50 Stan in Olio - strah in trepet vseh vohunov, ameriški 11.00 Risanka 11.10 Kim, ameriški film 13.00 Moj oče je z drugega planeta 13.30 Družina Munster 13.55 Tarzan - gospodar džungle, ameriški film 15.20 Beg iz Angole, ameriški film 16.55 Umor je napisala 17.45 Petrova glasbena revija 18.45 Poročila 19.10 Servus, griiezi in Hallo 20.15 Mini Plavback Shovv 21.15 Siel-mann 2000 22.25 Nežne sestrične, nemško-francosko erotični film 0.00 Projekt B, hongkonški film 1.35 Wer-vvolof, serija SCREENSPORT 14.00 Nogomet, evropski pokali, 1. kolo 15.00 Maratonski tek, ponovitev 15.30 Športni magazin 16.00 Lahka atletika 18.00 Dresurno jahanje 19.00 Moto novice 19.30 Lahka atletika, miting v Andori 20.00 Trans VVorld Sport 21.00 SP v dvigovanju uteži 21.30 Novice na Eurosportu 22.00 Nogomet, evropski pokal 23.30 Tenis, VVTA - magazin, ženski tenis 0.00 Ro-koborba v Vami, ponovitev 0.30 Novice na Eurosportu Servis kmetijske mehanizacije in pooblaščen TORPEDO SERVIS Zoran Vrhovnik Bašelj 31, Preddvor, tel. (064) 45-775 KINO 3. oktobra CENTER amer. pust. spekt. ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 17.30 in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. SEKSUALNE DILEME ob 18in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film SMRTONOSNA OBSODBA ob 18 in 20 uri DUPLICA amer kom. MAŠČEVANJE SMRKAVCEV ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer drama ANGEL NA MOJI MIZI ob 20. uri RADOVUICA amer. krim. film STANJE MILOSTI ob 20. uri BLED amer. romant. kom. ČEDNO DEKLE ob 20. uri BOHINJ GLASNIK SMRTI ob 20. uri IZ ŠOLSKIH KLOPI Ureja: Helena Jelovčan O o m Z O r > -o M m r «) DO se CD H > FILMSKA NAGRADNA UGANKA Ime, po katerem smo spraševali v prejšnji nagradni uganki, je Arnold Schvvarzenegger. Izmed dopisnic s pravilnimi odgovori je žreb za nagrado izbral Tatjano Murk iz Kranja, Juleta Gabrovška 19, in Borisa Jegliča iz Laz, Češ-njice le. Čestitamo, po pošti pa pošiljamo po par vstopnic za brezplačni ogled kateregakoli filma v eni od dvoran Kino podjetja Kranj. Na platno v kranjski dvorani Center prihaja (od 1. do 10. oktobra) težko pričakovani Robin Hood, princ tatov s Kevinom Costnerjem v naslovni vlogi. Zgodbo o slavnem Robinu Hoodu poznate, naj povemo le, da so film, ki traja 138 minut, gledalci povsod zelo lepo sprejeli. Vprašanje: s katerim fil-| mom, v katerem se je prvič izkazal kot režiser, se je Ke-vin Costner najbolj izkazal? Ni dolgo tega, kar smo ga gledali tudi v Kranju. Odgovore pošljite do 2. oktobra na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj - Filmska uganka. Počitnice Začetek letošnjih počitnic je bil grozljiv. Bila je vojna. Vedno sem mislila, da se to dogaja nekje daleč, da so to doživljali naši dedje in babice, nikoli pa nisem mislila, da se bo to zgodilo nam. To je res čas brez smeha in igre. K sreči se je vojna kmalu končala in preživela sem tudi nekaj veselih dni. Nekaj časa sem preživela pri stari mami v Jazbinah v Poljanski dolini. To je majhna hribovska vasica, ki jo obdajajo sami travniki, hribčki in gozdovi. To je majhen raj na zemlji in tu ima človek kaj videti in doživeti. Mama ima tudi ovce. Prav v tem času je ena skotila dva mladička. Ko sem zvedela za to novico, sem skoraj ves dan preživela v hlevu in gledala srečno mamico z mladički. Mladička sta bila tako majhna in nebogljena, da sem ju hotela vzeti kar v naročje. Dnevi so prehitro tekli in morala sem spet domov. Tudi ostali počitniški dnevi so hitro tekli. Zopet sem morala v šolo. Najbolj si želim, da bi se naslednje počitnice začele v miru pa tudi, da bi bil mir po vsem svetu. Špela Benedik, 5. e r. OŠ Prešernove brigade Železniki Bili smo na ekskurziji Na ekskurziji mi je bil najbolj všeč Koper. Zanimivo je bilo koprsko pristanišče. Videli in spoznali smo vrste tovora, sodobne naprave v pristanišču. Anita Veternik, 5. a Na izletu mi je bil najbolj všeč akvarij. Tam je bilo mnogo morskih živali. Zelo eleganten je bil morski konjiček. Mislil sem ga že kupiti za spomin, vendar se mi je zdelo škoda denarja. Janez Praprotnik, 5. a Na ekskurziji sem bil vse: hipi, potem vodič, bil sem tudi lovec na slive in fotograf vojnih objektov. No, ogledali smo si lončarstvo, obrtniško in tovarniško. Ogledali smo si tudi prekrasno prekmursko cerkev, kjer sem zmolil dva očenaša. Potlej smo šli v hotel Radin v Radencih na kozarec radenske. Benjamin Prelog, 8. c Izlet mi je bil všeč, čeprav bi bilo veliko lepše, če bi se sprehodili po enem od prekmurskih gričev in si ogledali pokrajino, ki se toliko razlikuje od naših gorenjskih planin. Najlepše trenutke izleta smo ujeli v fotoaparat. Ogled izdelave glinenih posod je nepozabno doživetje. Manj lep pa je bil pogled na uničeno mesto - Gornjo Radgono. Ana Debevec, 8. c Učenci OŠ heroja Bračiča Tržič Upam, da me Čarovnica Enica v četrtem razredu ne bo pogosto spremljala. Maja Demšar, 4. d r. OŠ Petra Kavčiča Škojja Loka ANKETA Predolge ure, kratki dnevi? Ali naši osnovnošolci predolgo sedijo v šolskih klopeh? Jih učne ure utrujajo? Otroci, ki smo jih povprašali na kranjskih ulicah, so si bili enotni, da je trenutno število učnih ur na dan kar primerno. Tilen Mukič, 4. razred: "Mislim, da je ur ravno prav. V četrtem razredu imamo pet ali štiri ure na dan. Pouk je izmenski." Liljana Maksimovič, 6. razred: * _ "V redu je. Šest ur je največ. Včasih je tudi malce naporno, ampak imam kljub vsemu dovolj prostega časa." Tine Drašak, 7. razred: "Šest ur je najdalj. Naporno? Odvisno od dneva." Če bi moral bežati, bi vzel s seboj... nahrbtnik hrane: kruh, pašteto, salamo, sir, meso, sendviče; oblačila: hlače, majico, puloverje, trenirko, pižamo, kapo; obutev: čevlje, adidaske, škornje, copate; steklenico z vodo, sok, kokto, oranžado, mleko; knjigo; šotor; spalno vrečo; odejo; veliko denarja; kolo; živino; papige; mucka; morske prašičke; mojo družino. Učenci 4. b r. OŠ Matije Valjav-ca Preddvor Veter Veter Peter potepuh, nisi debel, nisi suh, jedel nisi, pil pa, zdaj povej, kam si moj klobuček skril. Aleš, OŠ Leše Eva Drašak, 1. razred: "Ne, ni "predolga šola". V šoli je krasno, učiteljica uboga. Bratec mi ne pomaga pri nalogah, kar sama jih naredim." Nina Medved, 6. razred: "Ravno prav ur je, največ šest. Poleg pouka pa se ukvarjam še s košarko, obiskujem kuharski krožek. Prostega časa imam dovolj." Eva Nad, 6. razred: "Pouk niti ni predolg, se da "prenašati". Tudi jaz se ukvarjam s košarko. Krožke lahko izbiramo sami in vpišemo se lahko v toliko krožkov, kolikor želimo. Tu ni nobenih omejitev." M. P., foto: A. Gorišek NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 7 8 9 J10 11 12 13 14 15 16 17 18 119 20 21 22 23 v 24 25 26 27 izpolnjen kupon z vpisano rešitvijo, nalepljen na dopisnico, pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do četrtka, 3. oktobra 1991, do 8. ure. Ne pozabite pripisati svojega naslova. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: nakupi v JEANS KLUBU PETRIČ: 1. nagrada 1.500,00 din 2. nagrada 1.000,00 din 3. nagrada 500,00 din 4., 5. in 6. nagrada praktična darila Gorenjskega glasa Pravilno geslo prejšnje križanke je bilo: OMNIA ŠPORT MARKET VELIKO V MALEM. Prejeli smo kar 1247 rešitev, med katerimi je komisija v sestavi Stanko Logar, Drago Jeglič (predstavnika bralcev), Borut Kenda in Andrej Mali (Gorenjski glas) izžrebala: nakupi v OMNIA ŠPORT MARKETU v Kranju: 1. vvrednosti 1.500,00 din Tanja Zaplotnik, Podreber 7, Naklo 2. v vrednosti 1.000,00 din Gorazd Mikelj, Moša Pijade 5, Kranj 3. v vrednosti 500,00 din Janez Pfajfar, Na Kresu 35, Železniki Klubske kartice OMNIA ŠPORT za nakupe s popustom prejmejo: Janez Ahačič, Senično 32. Frenk Šušteršič, C. Kokrškega odreda 17, Kranj, Ivo Trebar, Benedikova 40, Kranj Nagrajencem čestitamo, druge reševalce pa še naprej vabimo k sodelovanju in jim želimo več sreče prihodnjič! AVTOR KRIŽANKE R. NOČ SOVJET TISKOVNA AGENCUA GRŠKI DIDAK1 PESNIK OBREDNA OBLEKA DUHOVNIKOV MESTO V ZAH R0-MUNUI JAP SMUČ SKAKALEC lAKIRA) ZLOGLASNI SOVJETSKI DIKTATOR Ml Koroška c. 16 KRANJ SLOVENSKI GEOGRAF (ANTON. + 19661 TUJE ŽEN IME (NAŠA OBLIKA) FRANC IME BELGU MESTA AALST IT FIZIK GALV ČLENI ČEŠ METALEC DISKA (LUDVIKI REKA V SU DANU PRITOK BELEGA NILA SREDOZEM DREVO. KI RODI OtrvE KONSTANT NOST NEPREKINJENOST TONE ANDERLIČ VZHODNI PREDEL LJUBLJANE REKA V ZDA Z ZNAMENITIMI SLAPOVI ŠPAN RUD NIKŽIVE-GA SREBRA NIZOZEM LETALSKA DRUŽBA 16 TRUD. PRIZADEVANJE FAZA LETA, KO SE LETALO ODLEPI OD TAL HRV IGRAL KA IINGE1 tTAUJ RADIO MANJŠA VOJAŠKA ENOTA ČEŠKA PRITR-DILNICA DVA PRITOKA RENA V NEMČIJI FR. SKLADATELJ ZAB IN FILM GLASBE IFRANCIS! FRANC REKA IN DE-PARTMA PORTUGALSKI POMOR ŠĆAKI DA &AMA! SREDIŠČE VRTENJA OSEBNI ZAIMEK ENCIM TREBUŠNE SLINAVKE PREVZETNOST DOMI ŠUAVOST SOVJET SKAKALEC S PALICO (RODIONI 26 SLOV JEZIKOSLOVEC (PAVEL) ANTON DERMOTA DNEVI RIM KOLEDARJA ANDREJ KURENT IME VEČ PAPEŽEV DEL ŽIVALSKEGA TELESA DEL KOLESARSKE DIRKE POLKROŽEN PROSTOR V CERKVI IGRALEC CONNERV JANEŽ (LATIN.I ZNAMKA JAP HI-FI APARATOV SLOV FIZIK IN IZUMITELJ KI VEuA ZA ZAČFJNiKA KIBERNE-TttCE PRI NAS (JULiJ. 1877-1959) LEVI PRITOK DONAVE NA BAVARSKEM PLEM IN JEZIK. SKUPINA V AFRIKI ST JAPONSKA PRESTOLNICA PONAV-UALNI GLAGOL IVAN BRATKO GLOBOKA NEZAVEST STANKO ARNOLD LOJNA BULA VRSTA ŽENSKIH KOPALK RJAV KONJ DOMAČE MOŠ IME PRISTAJALNA OBALA POMOL PRIPRAVE NA JEZU ZA LOV LISTJA IN DRAČJA BROM ST ČEŠKI ŠAHOVSKI MOJSTER -3ICHARD- RUSKO ŽEN IME AM FILM IGRALKA GARDNER IVAN CANKAR Petek, 27. septembra 1991 19. STRAN '^lEGLAS FOTO: GORAZD ŠINIK ko nastale izgube (letališče Brnik 10 milijonov dolarjev, Adria 35 milijonov), jih je sa-"lo do sedaj že za 60 milijonov, če pa se bo stanje vleklo do konca leta, bo tega za 100 milijonov dolarjev. Logičen je odgovor, ali se izplača ta hip investirati 20 milijonov dolarjev v lastno kontrolo zračnega prodora in sposobnost, da morebitnega vsiljivca sklatimo. Koliko nameniti za obrambo, je v bistvu odvisno od nasprotnika. Mi smo se v preteklem letu, no, da je o tem potrebno temeljito razmisliti. Poskus, da se ministrstvo za informiranje ukine, je že bil. Sam sem temu nasprotoval, saj menim, da ga nujno potrebujemo v procesu osamosvajanja, da ga nujno potrebujemo v procesu promocije Republike Slovenije in da ga bomo še nekaj časa potrebovali še za marsikaj. Kot dejstvo lahko omenim, daje naše ministrstvo napravilo marsikaj, kar bi moralo storiti tudi kakšno drugo. Na veliko lističih je, po nežni pisavi sodeč, slutiti ženske roke. Naj zato strnem vprašanja: Kako ste zmogli zdržati vse napore vojne in kako je to prenašala vaša soproga? Ni težko, ko moraš! Ko začneš, delaš, dokler ne nehaš! Bil sem na delovnem mestu, držal v rokah dva telefona, bil na dveh sejah predsedstva in morda skočil še v parlament, bil trikrat v operativi in že je tu tiskovna konferenca. Dnevi so bliskovito minevali. Ko je bila ura po polnoči, če so bile stvari relativno v redu, so prišli še nekateri kolegi ministri s spremljevalci in smo skočili v kak bazen za eno uro. Okoli tretje ure pa smo šli za tri ure spat. V času vojne se je zgodilo enkrat, da so me pripeljali tudi domov. Veliko časa je bilo potrebnega za priprave na tiskovne konference, za usklajevanje raznih sporočil, ki so jih pripravljali sodelavci, zlasti pa smo sodelovali pri delikatnih posebej pomembnih objavah. Za ženo je bilo veliko težje, saj nisem imel časa, da bi jo klical. Normalno, da je bila v velikih skrbeh. kljub drugačnim glasovom pri nabavi orožja obnašali skrajno racionalno. Za orožje smo dali bistveno manj, kot ga je za to Porabila Hrvaška, vendar za to dobili bistveno več. S tem minimalnim vložkom smo ustvarili 'ako predstavo, da še sedaj mno-8e gloda črv, koliko orožja in *redstev je bilo porabljeno. Nakupi so bili skrajno selektivni "i pravočasni. Največji stroški So bili v zvezi z bivanjem vpoklicane rezerve (nadomestila UD) in stroški za orožje so bili Slede na to minimalni. Vojskovanje z informiranjem nadgradili Preseliva se k poslu, ki ga opravljate sedaj. Ste minister za informiranje. Ali mislite, da Slovenija Potrebuje to ministrstvo, ob zna-'*« dejstvu, da večina zahodnih "emokratičnih družb tega mini-,f|,srva nima? ^es je, da večina držav v Evropi tega ministrstva nima. Vendar večina teh držav so že dol-8o države, dolgo demokratične ^ave, kjer je to nekaj samo Po sebi umevnega. Mi samo-stojni šele postajamo in še od Nobenega od ključnih sosedov Poznani. V takih razmerah je '^formiranje in komuniciranje * lastnim prebivalstvom in sve-l°vno javnostjo tako pomemb- Lpam, da vas bo vaš kolega dr. Pirnat, kije pripravil nov koncept vlade (oz. skupina v njegovem re-sorju) slišal. V času vojne ste vodili tiskovne koference zelo uspešno. Bili ste informator, bili pa tudi propagandist. Česa je bilo več? Mislim, da sem bil predvsem informator, jasno pa, da sem bil informator na strani napadene strani. Bil sem sestavni del vodstva te strani, "bil sem pri koritu" in zaradi tega lahko nastopal bolj trdno ter prepričljivo, kot bi to morda lahko kdo drug. Z vso odgovornostjo trdim, da je bilo propagandnega zelo malo. Če primerjate naše delo z dogodki na Hrvaškem, boste ugotovili, da smo bili strogo odmerjeni in zastopali ter predstavljali tako vlado, kot parlament in nenazadnje predsedstvo. Zavedali smo se, da nas posluša domača javnost (pri tem je potrebno posebej pomisliti na pripadnike TO in organov NZ), svetovna javnost, katere predstavniki so sedeli na tiskovnih konferencah in nasprotnik, s katerim smo bili v konfliktu. Pri tem so seveda važne prioritete, odvisne od trenutnega položaja, te pa so narekovale tudi obliko in način nastopa. Predvsem se mi zdi važna ocena, da vsega tistega, kar smo dosegli na vojsko-vališču, nismo na področju in- formiranja razvrednotili, pač pa smo tisto uspeli nadgraditi. Če na vojskovališču in v politični iniciativi ne bi bilo uspehov, potem bi lahko govorili o propagandi, saj bi morali producirati vesti in optimistične izjave, za katere ne bi bilo nobene realne podlage in bi se naslednji dan pokazale kot laž. Takrat bi izgubili kredibilnost vsi, torej tudi tisti, v imenu katerih sem nastopal. Mislim, da me v teh dneh niso ujeli na nobeni stvari, zato resnično mislim, da smo dogajanja na področju informiranja nadgradili. Vprašanja, odgovori Najpogostejša vprašanja, ki se pojavljajo na lističih, se nanašajo na Hrvaško. Od tega, da definiramo agresorja, da ugotovimo glavne vzroke, da je odpor Hrvaške šibek, in da poskušamo s prognozo razpleta. Problem Hrvaške je v njeni (ne)organiziranosti. Na vprašanje, kaj bi napravil kot hrvaški minister za informiranje, naj zatrdim, da bi najprej ukinil vse regionaln konference kriznih štabov, saj to, da se Hrvaška vojskuje na Štirih ločenih območjih, nasproti pa je zvezna armada, ki je izrazito centralistično organizirana, je norost. Samo tarnati, kaj ni mogoče, je veliko premalo. Mi smo za uspešno obrambo eno leto trdo delali, na Hrvaškem pa so se le govorili in se napihovali. Drug problem Hrvaške je porazdelitev moči. Tudi moj sogovornik se bo strinjal, da je pri nas razdelitev moči enakomerna med vlado, predsedstvom in parlamentom. Na Hrvaškem je dr. Tudman vse in je kot "nezmotljiv" povzročil tudi mnoge norosti, ki smo jim danes priča. Če ni možnosti korekcije, če ni kolektivnega dela, to ne pelje nikamor. Hrvati so ostali brez četrtega obrambnega ministra, lahko jih bodo imeli tudi šest, če ne bo organizacijskih sprememb, čudežev ne bo mogoče delati. Na Hrvaškem se pojavljajo kar štiri formacije: MUP (ministrstvo za notranje zadeve), Zbor narodne garde, Teritorialna obramba (šele pred kratkim) in Narodna zaščita, kar so prevzeli po nas. Primer akcije na Plitvicah, ki je bila velika blamaža, kaže, da MUP, tako kot je organiziran, ne more biti učinkovit. Peljati enoto v njej neznane kraje, pomeni velik hendikep, zato sem prepričan, da je potrebno obrambo graditi na lokalnem prebivalstvu, ki mora biti za obrambo čimbolje usposobljeno ter visoko motivirano. Govorjenje ne pomaga, nekatere reči je treba preprosto narediti. Samo primer bogatih možnosti ustavitve tankovskih kolon v Bosni, ki prav zdaj prodirajo proti Hrvaški, je lep primer. Seveda mora biti tu nekdo, ki o tem odloča, in nekdo, ki to nato tudi stori. Le slutimo lahko, kako so deli armade angažirani: na Hrvaškem, na Kosovu, del v Makedoniji, premiki so v BiH in Vojvodini. Poslušalce zanima, kakšne so kapacitete in rezerve armade v živi sili in opremi, koliko časa lahko funkcionira s sredstvi, ki jih ima na voljo? Jugoslovanska armada ima mirnodobno in vojno strukturo. Ko govorimo o mirnodobni strukturi ima tu hude težave, saj ji Slovenija ne pošilja vojaških obveznikov, enako se dogaja na Hrvaškem, v omejenem obsegu pa tudi v Makedoniji in Bosni in Hercegovini. Skratka: priliva novih vojakov ni. JAasi sedaj pomaga z vpoklici rezervistov, kar pa ne velja za Slovenijo, na Hrvaškem, niti v Makedoniji, ker se ljudje enostavno skrivajo. Vpokličejo jih torej lahko le na območjih Srbije, dela BiH in Črne Gore. Ob vpoklicu jim dajejo v roke tudi anketne liste, v katerem sprašujejo, kaj je pripravljen braniti in na podlagi tega izvajajo selekcijo, kar jim povzroča velike težave. Zaradi tega nastajajo nove enote ljudi, ki se med seboj ne poznajo, učinkovitost take enote pa je veliko manjša. Odgovor bi torej bil: kar zadeva vojaškega materiala, lahko armada zdrži naslednjih pet let, nekaj težav bodo imeli sicer z vzdrževanjem tehnike. Največji problem bo nastajal pri človeškem faktorju: rezervisti so se pripravljeni boriti toliko časa, dokler ne spregledajo. Po enem mesecu jih moraš spustiti domov in nato jih ne dobiš več nazaj. Pojavlja se tudi problem starešin, saj so odgovorni za zaupano jim moštvo. Ko se začno pojavljati žrtve, ko morajo pisati staršem umrlih, se začno pomisleki. Seveda je treba vedeti tudi za možnosti izbire -ali je možna druga zaposlitev, tu pa je položaj po Jugoslaviji zelo različen. Vsekakor bo volja do vojskovanja hitro upadla tudi med oficirji. Bližajo se prelomni trenutki, ko se začno vračati množice trupel. Prelom je nepredvidljiv: ali ljudje vse skupaj spoznajo kot brezsmi-selno in vse skupaj (za)puste, ali pa jim je to spodbuda za še krčevitejši boj. Kaj se bo zgodilo, ne more nihče predvideti. Krivda na hrvaški strani se je zgodila že takoj po volitvah. Že tisti trenutek, ko je Tudman prišel na Banske dvore (ki so bili tedaj z velikimi sredstvi obnovljeni) in ko je prejel lento s šahovnico, je bilo tako, kot bi bilo, če bi prišel v areno pred bika v rdečih spodnjicah in se spraševal, čemu skače. Razumem, da zaradi zgodovine in strankarskih spodbud človek naredi tudi napake, vendar ne vidim potrebe, da si iz nasprotnikov delaš sovražnike. Zakaj je bilo potrebno govoriti, da bodo Hrvate, ki so bežali iz Romunije, preselili v Istro in s tem celo Istro z eno samo izjavo postaviti v opozicijo, katerim zvezdam pripisati grozno zmoto, da je Tudman sporočil, da sta se z Miloševicem dogovorila za delitev Bosne itd. Ne pomaga omiliti posledice, važno je, da se pravi čas ne sprožajo vzroki. Po volitvah na Hrvaškem je bilo veliko diletantskih potez, veliko političnega daltonizma, poleg tega pa so rezultati volitev prinesli tako razmerje sil, da opozicija ni mogla korigirati spodrsljajev. Parlament se je spremenil v aparat Tuđmana, šli so v izrazit predsedniški sistem, kjer za Tuđmanom še dolgo časa ni nič in ko si sam, nujno delaš napake. Politika je umetnost možnega in preveliki apetiti te lahko spodnesejo. Ko je bilo potrebno ukrepati, so veliko govorili, grozili so Kninski krajini, naredili pa nič. Po aferi z orožjem je nastal vtis o silnih količinah orožja, v zaostrenih razmerah pa se je pokazalo, da ukvarja Slovenija, kot pa, da so tukaj mirovne čete Evrope. Nam je na tem področju največ škode povzročil Ante Marković in drugi "zvezni Hrvat" Budi-mir Lončar. Sistem zunanje politike Jugoslavije ima objektivno velik izplen in vpliv. Marković slika položaj v Jugoslaviji, kot se to njemu, v njegovih letih dozdeva. Ne razumite me napak, če rečem, da se je Mar-koviću v življenju že vse zgodilo in lahko zato išče le rešitve, modele in ideale iz svoje preteklosti. Novih si ne bo izmislil. Naša sreča v Sloveniji je bila, da nas je bilo nekaj bistveno mlajših in da smo lahko uveljavljali nekaj novega, kar se doslej ni dalo. To je bilo nekaj novega tudi za tiste nam nasproti, saj so bili bistveno starejši od nas. Nihče ni pričakoval, da se bomo učinkovito branili, ne doma ne v svetu. Vsi po vrsti so celo vedeli, da se bo napad zgodil, bili so obveščeni in vendar "presenečeni", ko smo jih zavrnili. In pri Markoviću je podobno: ima se za nezmotljivega Mesijo, ki lahko presoja, kaj je za Jugoslavijo in njene dele najbolje. Veliko se po-govorja tudi s Tuđmanom, Me-sić je celo skušal sklicati predsedstvo, čeprav je popolnoma jasno, da se ne bi nič zmenili. Samo dokazali bi, da jim je položaj popolnoma ušel iz rok. Poskus prenove zvezne vlade je samo potrdilo takšnih sanj. Prepričan sem, da po treh tednih Markovića ne bo več. Po koncu moratorija ne bo več nobenega razloga, da obstaja zvezna vlada, ker zvezne države, zaradi odhoda Slovenije, ne bc več! Ste strankarsko opredeljeni? Ne. Nisem strankarsko opredeljen, nisem član nobene stranke. Bil sem dolgo časa član Zveze komunistov, bil sem celo sekretar OO v eni firmi in dveh KS in bil sem predsednik SZDL v KS. Z ZK sem prenehal sodelovati takrat, ko prenova te stranke ni šla tako, kot sem si jaz predstavljal, ko so ljudje, ki bi morali nekaj narediti, cepetali na mestu in blefirali. To je za to stranko pomenilo nujen in neizbežen poraz in od tistega trenutka nisem vstopil v nobeno stranko. V času volitev sem svoje ime dal na voljo takratni ZSMS, svoje glasove pa Zoranu Thalerju, ki je danes namestnik zunanjega ministra. Ko sem začel v obrambnem ministrstvu, se mije zdelo še toliko bolj potrebno, da zaradi funkcije, ki jo štejem za izrazito nadstrankarsko, nisem član nobene stranke. Tudi na mestu ministra za informiranje se mi zdi zelo pomembno, da sem v službi države, ne pa ene od strank. So torej funkcije, ki po mojem prepričanju ne gredo skupaj s strankarsko opredelitvijo, predvsem takrat, ko je država na preizkušnji, v kakršni smo bili tudi mi. od tega ni bilo veliko, da so prisiljeni s policijo izvajati obrambo. Regije so prepuščene same sebi in še danes se dogaja, da pride v Ljubljano hrvaški župan s kovčkom mark, ki bi želel od Slovencev kupiti orožje. Slovenija ima nedvomno že nekatere svoje vojaške potenciale. Večino najbolj skrbi možnost napada iz zraka. Ali je Slovenija sposobna odvrniti tak napad? Slovenija počne vse, kar je v njeni moči, da bi odvrnila kakršenkoli zračni napad. Vemo sicer, da je slovenski zračni prostor sedaj do višine 3000 metrov zaprt, kar pomeni, da morajo tudi helikopterji NZ skrivoma posredovati v primeru nesreče. V tem pogledu torej nismo uspešni. Kar zadeva streljanja na zračne cilje, smo lahko učinkoviti, vendar je odločitev o uporabi orožja v rokah predsedstva. Tudi 27. julija, ko smo se zoperstavljali J A, je predsedstvo sprejelo odločitev o uporabi orožja sredi dne. Če bo v zračnem prostoru prihajalo do incidentov, ki bodo tako resni, da bo sprejeta odločitev o uporabi orožja, vam lahko rečem, da orožje imamo, s 63 piloti JA, ki so prestopili v TO, pa smo sposobni pripraviti tako taktiko uporabe orožja, da se vsako od letal, ki so v oborožitvi v JA, lahko, pri njihovih borbenih nalogah, uniči. Tuđman je še vedno najmlajši človek, kije s 23 leti postal partizanski general in se je dolgo časa tako tudi predstavljal. Služil je v vojski, končal pravne študije in iz tega tudi doktoriral in bil nekaj časa tudi v nemilosti (poenostavljeno povedano za tiste, ki tega morda ne vedo). Vendar: medijski prostor je blokiran na jasni liniji, jasno je, da je armada agresor, in da so Srbi krivi za strahote, ki se dogajajo. Ali je krivda tudi na hrvaški strani, saj kmečka pamet pravi, da sta za prepir potrebna dva? Srbija obladuje zvezne institucije, zunajo diplomacijo, Tanjug, ključne informacijske tokove. Kako se temu zoperstaviti, kakšne so možnosti, kako tujina že loči te različne vire o resnici v Jugoslavi-ji? Predvsem tujina ni enovit pojem. Njihov strateški interes je, da ostanemo v Jugoslaviji, kolikor dolgo je to mogoče, ker smo jeziček na tehtnici, ki odloča o stabilnosti Jugoslavije. To je ironija naše sedanje usode. Vsi so prepričani, da je bolje, če se s Srbi v Jugoslaviji Med vprašanji, v železnem repertoarju ta čas, se ni mogoče izogniti vprašanju uspešnih in maj uspešnih ministrstev v slovenski vladi. Nekdo izmed poslušalcev želi vaš komentar dogajanj v vladi in "evolucije" vašega nekdanjega šefa, ministra Janše iz de-militarista v militarista. Kar zadeva del vprašanja o delu vlade, lahko rečem, da sem v čolnu, ki ima 27 veslačev in se mi zdi nekorektno, da bi po svoji posadki pljuval. Če nekdo s to posadko ni zadovoljen, naj sproži vprašanje zaupanja v delo posadke in njenega kapitana. To se naredi običajno v parlamentu. Je pa res, da se da vsaka posadka izboljšati, da je morda kdo levičar, drug pa desničar in vprašanje je, ali sedi na pravi strani čolna. Kar pa se tiče oznak iz drugega dela vprašanja, moram reči, da tisti, ki misli, da je nadomestitev 22.500 vojakov mirno-dobskega sestava zvezne armade s 6.000 Slovenci militarizacija, potem mislim, da ima močno zgrešene pojme. Vsa ukrepanja doslej so bila usmerjena v prizadevanja po nadzoru nad obrambnim mehanizmom, vse spremembe pa tudi v funkciji razbremenitve Slovenije pri obrambnih izdatkih. Iščejo se nove poti, da se poveča učinkovitost in zmanjšajo stroški. Praksa nas je v marsičem potrdila in zato mislim, da uživamo zaupanje slovenske javnosti, da spremembe izpeljemo. Vsakršne poenostavitve, prehitre obtožbe, pa so lahko le poceni zmerjanje. GLAS 20. STRAN Petek, 27. septembra 1991 JOŽE KOŠNJEK Vrh delovne skupnosti Alpe Jadran v znamenju Slovenije in še posebej Hrvaške Hrvaška vojna bolečina Srednje Evrope Srečanje predsednikov vlad dežel, republik in pokrajin, združenih v delovno skupnost Alpe Jadran je to potrdilo, saj je bilo največ govora o zaustavitvi vojne na Hrvaškem in zagotovitvi miru v Jugoslaviji. Nedvomen premik v delovanju skupnosti pa so povsem konkretni sklepi glede humanitarne pomoči Hrvaški in Sloveniji, dogovora o problematiki beguncev s Hrvaškega, ki vedno bolj pritiskajo na vrata Slovenije, Italije, Madžarske in Avstrije ter priznanja samostojnosti Slovenije in Hrvaške. "To zasedanje ocenjujem kot zelo uspešno. Ne samo zato, ker smo dobili tako podporo s strani vseh članic, ampak tudi zato, ker se je pokazalo, da ima ta skupnost smisel nadaljnjega obstbj. Prihaja do novih pobud, kot je ta, da bi regionalne organizacije Srednje Evrope, kjer poleg delovne skupnosti Alpe Jadran delujejo še delovna skupnost alpskih držav, delovna skupnost podonavskih držav in skupnost Srednji in Južni Jadran, delovale bolj povezano in usklajeno. Dogovorili smo se za neki svet, ki bo delovne skupnosti povezoval. Pomembno je tudi to, da se je delovna skupnost v Linzu odločila za okrog dva milijona šilingov pomoči Sloveniji in Hrvaški. V stikih s predsedniki sem tukaj v Linzu dobil indikacije, da bi bilo mednarodno priznanje Slovenije možno že do izteka moratorija. Dogovorili smo se za nekatere akcije v tej smeri. Za priznanje se je treba izreči, saj to ne gre samo v naš prid, ampak bi bilo priznanje koristno za mir in sodelovanje v tem delu Evrope. Položaj, ki ga ima sedaj Slovenija, je treba izkoristiti, samostojnost Slovenije kot države pa bistveno ne spreminja njenega položaja v skupnosti, saj je regionalizem prihodnost Evrope," je dejal slovenskim časnikarjem na petkovem vrhu delovne skupnosti Alpe Jadran v Linzu, glavnem mestu Gornje Avstrije, predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Vrha se je udeležilo 18 predsednikov vlad dežel, republik in županij, slovenski predsednik pa je bil skupaj s predsednikom hrvaške vlade dr. Franjem Greguričem v središču pozornosti. Hrvaški predsednik, ki je zaradi dramatičnega položaja doma takoj odpotoval iz Linza, je po srečanju povedal: "Veseli nas, da je delovna skupnost sprejela resolucijo, s katero obsoja agresijo na Hrvaško in jasno zahteva, da se mora vojna ustaviti, agresor pa umakniti s hrvaškega ozemlja. Sklepi današnjega sestanka terjajo posredovanje Organizacije združenih narodov in Varnostnega sveta, predvsem pa učinkovitejše akcije Evropske skupnosti. Posebej pa se mi zdi pomembna današnja odločitev, da bodo regije terjale od zveznih vlad, da priznajo Slovenijo in Hrvaško. Delovna skupnost je povečala sredstva za humanitarno pomoč Hrvaški in Sloveniji, ki bo razdeljena že prihodnje dni in tudi to je za obe republiki pomemben sklep." Sicer pa so na skoraj tri ure trajajočem vrhu v Linzu sprejeli resolucijo plenarnega zasedanja in posebno izjavo glede dogajanj v Sloveniji in na Hrvaškem, o katerih ni bilo razhajanj, saj je bilo besedilo usklajeno že na sredini in četrtkovi seji delovnih teles, ki so pripravljala zasedanje. Gostitelj zasedanja, deželni glavar Zgornje Avstrije dr. Josef Ratzenboeck se je v uvodnem nastopu na zasedanju vprašal: kdo bi lahko pred letom dni mislil ali prerokoval, da danes Sovjetske zveze ne bo več, in da je na tem, da razpade. Kdo bi takrat lahko predvidel, kako hitro bo Jugoslavija razpadla v krvavi državljanski vojni. Kdo bi takrat računal s tem, da bosta naši članici v delovni skupnosti Slovenija in Hrvaška tako hitro razglasili samostojnost in zaprosili za mednarodno priznanje. "Naša delovna skupnost je svetu nakazala pot in 3. julija letos na izrednem plenarnem zasedanju v Celovcu soglasno sprejela resolucijo vseh članic, v kateri smo pozvali svet, naj prizna Slovenijo in Hrvaško. Tudi jugoslovanske narode smo pozvali, da skušajo izključno z miroljubnimi sredstvi doseči prestrukturiranje in samoodločbo. Zadnji sestanek Evropske skupnosti o krizi v Jugoslaviji pa je pokazal, da so fronte zgodovinske nesloge med bratskimi narodi v Jugoslaviji tako otrdele, da jih, kot menijo pesimisti, ni več možno omehčati. Menim tudi, da je na vsak način naloga Združenih narodov, da, če drugače ne gre, posežejo v ta krvavi konflikt in ga skušajo urediti." Adriano Biasutti, predsednik deželnega sveta Furlanije • Julijske Krajine je posebej opozarjal na problem beguncev. - Slike J. Košnjek Deželni glavar Ratzenboeck je rfezčlenil tudi položaj in naloge delovne skupnosti Alpe Jadran. Med drugim je dejal: "Z veseljem lahko ugotovim, da naše komisije, delovne in projektne skupine angažirano nadaljujejo z delom. Z zadovoljstvom ugotavljam, da se je naša delovna skupnost navznoter še bolj utrdila. Vesel sem, da so se članice medsebojno še bolj zbližale. Sedaj dejansko obstaja občutek povezanosti. Tudi med prebivalstvom se je razvila zavest o pripadnosti Alpe Jadranu. Da bi lahko vse moči osredotočili na projekte, ki imajo največ možnosti za uspeh, smo zmanjšali število delovnih in projektnih skupin. Imamo lasten proračun. Tudi navzven je za našo delovno skupnost pomembno, da svoj položaj v Evropi vedno na novo določa in prilagodi svoje delovanje novim razmeram, možnostim in potrebam. To je pomembno zato, ker so v Evropi številne pobude za ustanovitev nadaljnjih regionalnih skupnosti, ki se začenjajo počasi druga drugi približevati. V tej smeri smo že storili pomemben korak. Pred slabimi štirimi tedni, 28. avgusta, je bilo prav tako v Pobude iz Linza Na sestanku delovnega komiteja in na plenarnem zasedanju je bilo sprejetih več pobud za še učinkovitejše delovanje delovne skupnosti Alpe Jadran. Skupnost bo imela po novem svoj proračun, višja članarina pa bo šla za pomoč Hrvaški in Sloveniji. Več skupnih akcij se predvideva na zdravstvenem področju. V začetku oktobra bo posvetovanje na temo diabetike oziroma odnosa med pacientom in zdravnikom. Od 3. do 5. oktobra bo v Ljubljani prvi kongres za kirurgijo jeter, žolča in trebušne slinavke. Vodilni strokovnjaki iz dežel Alpe Jadran so že potrdili svojo navzočnost. Štajerska predlaga ustanovitev mednarodnega kolidža Alpe Jadran. Furlanija Julijska krajina predlaga obravnavo socialne problematike v delovni skupnosti. Koroška predlaga ustanovitev obrtniškega sejma. Črna gora je ponovno zaprosila za sprejem, vendar je bila prošnja zavrnjena, ker je večina članic proti sprejemanju novih članov. Hrvaška delegacija na zasedanju v Linzu. Linzu srečanje predsednikov in predsedujočih najpomembnejših delovnih skupnosti v Evropi. Navzoči so bili avstrijski zunanji minister dr. Mock kot predstavnik Hexagonale, italijanski minister za promet profesor Bernini kot predstavnik Konference regij Evrope, deželni glavar dr. Ludwig v imenu delovne skupnosti donavskih dežel in predsednik regije Marche v imenu delovne skupnosti srednjega in južnega Jadrana. Glede evropske integracije je dosti skupnih interesov, zato je treba regionalne interese skupno zastopati pri evropskih in mednarodnih institucijah." Na časnikarski konferenci po plenarnem zasedanju je bilo zastavljenih največ vprašanj deželnemu glavarju Zgornje Avstrije ter predsednikoma vlad Slovenije in Hrvaške. Dr. Ratzenboeck, glavar Zgornje Avstrije je menil, da mora skupnost sprejeti konkretne programe pomoči, tako humanitarne kot gospodarske, Slove- niji in Hrvaški. Po njegoveifl mnenju mora delovna skup* nost v primeru vojne na Hrvaškem vplivati tudi na javno mnenje, da bo le-to dejavnik pritiska na vlade in njihov oE| *^-> o g g> O O ^ ^ UJ —i 3C o Dri O GLAS 22. STRAN ŠPORT UREJA: VILMA STANOVNIK Petek, 27. septembra 19911 ete Zbor letalcev Slovenije (zaenkrat) prestavljen Zaprt zračni prostor preprečil veliko prireditev Lesce, 24. septembra - "Pred mesecem in pol smo začeli načrtovati prireditev, na kateri naj bi se zbrali vsi letalci, od zmajarjev do športnih pilotov. Zbor letalcev Slovenije naj bi bil to soboto in nedeljo, 28. in 29. septembra, na njem pa naj bi bilo tudi tekmovanje motornih pilotov v natančnem letenju. Žal moram, po zadnjem današnjem sporočilu o tem, da je naš zračni prostor še vedno zaprt, povedati, da smo prisiljeni prireditev prestaviti. Zaenkrat računamo, da jo bomo lahko pripravili čez štirinajst dni ali tri tedne," je na torkovi tiskovni konferenci povedal Tone Polenc. Zbor letalcev, ki naj bi bil po besedah prirediteljev v Lescah tudi kamenček v mozaiku urejanja slovenskega letalskega prometa, naj bi bil večplastna prireditev - od tekmovanja, do letalskega mitinga, strokovno pa podkrepljena z okroglo mizo, na katero bodo povabili tudi ministra Petra Venclja, Janeza Janšo ter Janeza Slaparja. Po programu naj bi se prireditev začela s tekmovanjem v natančnem letenju. Zbrane tekmovalce in goste naj bi nagovoril predsednik pripravljalnega odbora Jelko Kacin, pokale in nagrade pa naj bi podelil general-major Janez Slapar. Zbranim pilotom in gostom ter ljubiteljem letalstva bo spregovoril tudi Janez Janša. V letalskem programu bodo poleg športnih letalcev, padalcev, jadralnih pilotov, pilotov z lahkimi letali in modelarjev sodelovali še enota helikopterjev LEM, Learjet IS Republike Slovenije, cessna conquest Iskre in Piper chieftain Geodetskega zavoda Slovenije. Kot je povedal direktor Alpskega letalskega centra v Lescah Pavel Burja, so imeli zadnjo večjo prireditev - Dan z letalci ALC -le nekaj dni pred vojno v Sloveniji, od takrat pa je delo le na pol normalno. Vendar pa so se naši športniki padalci udeležili nekaterih mednarodnih nastopov in tekmovanj, na katerih so dosegli nekaj lepih uvrstitev. • V. Stanovnik Jeseničani doma, Blejci v Milano Jesenice, Bled, 25. septembra - Po odličnem začetku v Alpski ligi na domačem ledu so jeseniški hokejisti na dveh gostovanjih v Italiji naleteli na dva trda nasprotnika Aleghe in Milano. Obakrat so izgubili z visokim rezultatom, kar kaže resnično kvaliteto hokeja v Italiji. Trener Vladimir Krikunov bo moral z moštvom še trdo delati za enakovredno igranje, predvsem na gostovanjih. Popravni izpit po dveh porazih v Italiji čaka Jeseničane danes, v petek ob 18. uri v dvorani Podmežakljo, ko bodo gostili vodilno moštvo B skupine Feldkirch. Vsi zatrjujejo, da v poštev pride le zmaga. Blejski hokejisti so v torek gostovali pri ekipi KAC v Celovcu in po sicer dobri igri izgubili z rezultatom 4 : 2. Danes, v petek, 27. septembra, odhajajo na gostovanje v Milano k ekipi HC Milano Devils. Po dveh gostovanjih pa v naslednjem, 6. kolu, 1. oktobra, doma gostijo ekipo Asiaga. # J. R., V. S. ISKRA INSTRUMENTI OTOČE, d. o. o. Otoče 5 a 64244 Podnart Objavljamo prosto delovno mesto na področju RAČUNOVODSTVA IN ANALIZ Poleg splošnih, želimo, da kandidat izpolnjuje še naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri da ima delovne izkušnje na področju računovodstva in analiz da pri delu zna uporabljati računalnik Prijavijo se lahko tudi začetniki, ki imajo ustrezno izobrazbo. S kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi, oziroma do zasedbe delovnega mesta, na naslov Iskra Instrumenti Otoče, kadrovska služba, Otoče 5 a, 64244 Podnart. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh od objave. STUDENTI -NOVO ZA VAS! Vsem, ki imate študijske obveznosti le nekajkrat v tednu, nudimo vozovnico za posamične vožnje -1, i. KUP0NSK0 VOZOVNICO Kupite jo lahko po UGODNI REGRESNI CENI na naših običajnih prodajnih mestih. Prijetno vožnjo vam želi - vaš prevoznik potovalna Al Naši jadralni padalci so na svetovnem prvenstvu osvojili 10. mesto Trije v finalu, najboljši Domen Slana V hotelu Creina v Kranju so prijatelji naših jadralnih padalcev, sponzorji in novinarji v ponedeljek zvečer pozdravili eki po, ki se je vrnila s svetovnega prvenstva v jadralnem padalstvu, ki je bilo od 7. do 22. septembra v St. Andreju v južni Franciji. Med njimi sta bila tudi kranjski župan Vitomir G ros in minister za informiranje Jelko Kacin. Kranj, 23. septembra - Kar petnajst dni so se najboljši jadralni padalci iz vsega sveta družili in tekmovali v južni Franciji, koder so letos pripravili svetovno prvenstvo. Tako v tujini kot pri nas je namreč jadralno padalstvo vse popularnejše in letos smo imeli na njem prvič svoje predstavnike tudi Slovenci. Domen Slana je član Leta iz Škofje Loke, Srečko Meglic in Klemen Kobal sta člana kluba Orli iz Kranja, edini, ki v reprezentanci ni bil Gorenjec, pa je bil Marko Malovrh iz Velenja. Ko so se konec avgusta repre- Francijo so si predvsem želeli, da zentantje odpravljali na pot v bi se zdravi vrnili, da bi vsaj kdo Vabila, prireditve agencija » ALPETOUR Teniško prvenstvo v Zaki - Ta konec tedna, v soboto in nedeljo, 28. in 29. septembra, SPORT IGI organizira teniški turir za posameznike. Prijavnina je 325 dinarjev za posameznika, informacije pa dobite v Klubu Zaka na Bledu po telefonu 77-689. Pokal Jezerskega - Sekcija gorskih kolesarjev "Merida" pri ŠD Jezersko vabi vse ljubitelje gorskega kolesarjenja na tekmo za Pokal Jezerskega, ki bo v nedeljo, 29. septembra, ob 11. uri na krožni progi okoli Planšarskega jezera na Jezerskem. Proga je dolga od 10 do 25 kilometrov in ima višinsko razliko 200 do 500 metrov, odvisno od kategorije. Absolutni zmagovalec tekme prejme pokal in nagrado Merida v višini 5.000,00 din, najboljši po posameznih kategorijah prejmejo praktične nagrade v skupni vrednosti 20.000,00 din, vsi tekmovalci pa dobijo toplo malico. Prijave sprejemajo eno uro pred začetkom tekmovanja na štartnem mestu. Štartnina je 100 din. Radovljiško prvenstvo v krosu - ZTKO Radovljica je organizator občinskega prvenstva športnih organizacij občine Radovljica za letošnje leto, ki bo danes, v petek, 27. septembra, z začetkom ob 16.30 uri. Kros bo v Mošnjah s startom na nogometnem igrišču za hotelom Podvin, tekmovalci pa bodo nastopili v enajstih kategorijah - od pionirjev do veteranov. Prijave sprejemajo eno uro pred začetkom tekmovanja na startu. Prvouvrščeni posamezniki bodo prejeli kolajne, zmagovalna ekipa pa pokal. Najboljši tekmovalci se bodo uvrstili v občinsko reprezentanco za KROS DELA, ki bo v soboto, 12. oktobra, v Mariboru. Občinsko prvenstvo osnovnih šol bo predvidoma 1. ali 2. oktobra. Gorenjsko teniško prvenstvo - Končalo se je tekmovanje v obeh gorenjskih teniških ligah. Prvak je postala ekipa Triglav L, ki je v finalu premagala ekipo Triglav II. z rezultatom 5 : 1. Za tretje mesto sta se pomerili ekipi Jesenic in Triglava. Zmagali so Jeseničani s 5 : 1. V 2. ligi so zmagali tekmovalci Zarice, ki so v finalu premagali ekipo Tržiča veterani z 2 : 4, v tekmi za tretje mesto pa je ekipa American bar premagala ekipo Podbrezja s 5 : 1. Za prvaka Gorenjske so nastopili: Por, Nadižar, Andrejašič, Balderman, Kert in Bevk. To soboto, 28. septembra, pa bo v Kranju rekreacijsko prvenstvo za posameznike, ki se bo začelo ob 9. uri. Dan triatlona in kolesarjenja- Triatlonska zveza Slovenije in društvo Triatlet Celje organizira to soboto, 28. septembra, dan triatlona in kolesarjenja v Celju. Prijave sprejemajo v hali Golovec od 12. do 14. ure. Občinski kros Kranj 91 - Odbor za izvedbo jesenskega občinskega krosa Kranj 91 razpisuje tekmovanje, ki bo 1. oktobra v Udin Borštu in Kokrici. Tekmovalci bodo nastopili v osemnajstih kategorijah, od pionirjev do veteranov. Prijave sprejemajo do ponedeljka, 30. septembra, do 12. ure na naslov ZTKO Kranj, Partizanska 37, Kranj. Prijave za člane in veterane sprejemajo še uro pred startom, dodatne informacije pa lahko dobite po telefonu 211-176 ali 211-235 (Cadež). Gorenjska šahovska šola - Šahovska zveza Gorenjske razpisuje šahovsko šolo za gorenjske perspektivne mlade šahiste in šahistke. Šola bo potekala ob sobotah v Družbenem cetru v Lescah, vodil pa jo bo mojster Fide Vojko Mencinger. Pričetek bo to soboto, 28. septembra, ob 9. uri. Kasaške dirke v Komendi - To nedeljo, 29. septembra, z začetkom ob 14. uri, bo v Komendi velika kasaška dirka, na kateri bodo sodelovali kasači iz vseh slovenskih središč in gostje iz Hrvaške. Na sporedu bo skupno 7 točk, v katerih se bodo predstavili trenutno najboljši kasači - od mednarodnega razreda do mladih tekmovalcev, voznikov iz Komende, Ljubljane in Maribora. Posebna pozornost bo prav gotovo veljala gorenjskim tekmovalcem, ki bodo imeli v nekaterih dirkah dobre možnosti za visoke uvrstitve: Ivanu Koscu, Zdenku Ciban-šku, Jožu Skrbišu, Jožu Aljažu, Tinetu Jagodicu, Jožu Hartmanu, Stanku Kavčiču, Vinku Jerebu (vsi Komenda) ter Francu Škoficu in Zvonetu Vidicu (oba Brdo). Gorski tek na Javornik - V Športnem društvu Lom pod Storžičem pripravljajo v nedeljo, 29. septembra, s startom ob 10. uri pri Pavše-Inu tradicionalni 3. gorski tek na planino Javornik. Organizatorji bodo udeležence, ki se bodo spopadli z 10 kilometrov dolgo progo s 500 metri višinske razlike, razdelili v štiri moške in dve ženski starostni kategoriji. Prijave bodo zbirali pred startom, udeleženci pa bodo morali plačati 50,00 dinarjev startnine. Cilj bo na planini Javornik, kjer bo po končanem tekmovanju tudi razglasitev rezultatov in podelitev častnih priznanj. Med udeležence tekmovanja pa bodo prizadevni organizatorji z žrebom razdelili tudi lepe praktične nagrade. Vabljeni! Tekmovanja v Tržiču - Komisija za športno rekreacijo pri ŠZ Tržič, TVD Partizan Križe, Smučarski klub Tržič, KS Senično ter Teniški klub Tržič pripravljajo v počastitev praznika krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično več športnih tekmovanj. V soboto, 28. septembra, se bo ob 8. uri začel turnir v namiznem tenisu za posameznike in dvojice. Turnir bo v telovadnici šole Kokrškega odreda. Prijavili se boste pred začetkom turnirja. Istega dne bo ob 15. uri tekmovanje v smučarskih skokih za Pokal Gorenjske za starejše pionirje na 55-metrski plastični skakalnici v skakalnem centru v Sebenjah. V nedeljo, 29. septembra, bo ob 11. uri v Sebenjah na isti skakalnici tekmovanje za prvenstvo Gorenjske za mlajše mladince. Odbojkarice krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično se bodo v ponedeljek, 30. septembra, ob 20. uri v telovadnici lokalne šole pomerile na zaprtem odbojkarskem turnirju. V petek, 4. oktobra, bo od 15.30 ure dalje XI. kros za ekipe krajevnih skupnosti in posameznike v Seničnem. Tekmovanje bo potekalo v 14 starostnih skupinah na prograh dolgih od 300 do 5000 metrov. Prijave bodo zbirali v pisarni Športne zveze (tel. 50-766) ali pol ured pred prvim startom na prizorišču krosa. Istega dne ob 20. uri bo v telovadnici v šoli v Križah košarkarski turnir za ekipe domačih štirih krajevnih skupnosti, praznovanje pa bodo zaključili v soboto, ko se bo ob 8. uri začel teniški turnir na terenih v Križah in sicer za moške in ženske dvojice. Informacije v zvezi s tem turnirjem lahko dobite v klubskih prostorih Teniškega kluba. Organizatorji vabijo vse Tržičane, da se tekmovanj v počastitev krajevnega praznika KS Križe, Pristava, Sebenje in Senično udeležijo v čim večjem številu. od štirih uvrstil v finale in da bi dosegli katerega vidnejših rezultatov. Na ponedeljkovi tiskovni konferenci ob vrnitvi domov so bili, čeprav malce utrujeni, zadovoljni. Ekipno so se med enaindvajsetimi ekipami uvrstili na deseto mesto, Domen Slana je dosegel v polfinalu prvo mesto v svoji ekipi in bil na koncu devetintri-deseti, dobra pa sta tudi rezultata Klemena Kobala, ki je bil v skupni uvrstitvi petdeseti, in Marka Malovrha, ki je bil štiriin-šestdeseti med stopetnajst tekmovalci. Tudi Srečo Meglic je le za las zgrešil finale. Čeprav njihovi končni skupni rezultati ne sodijo v sam svetovni vrh, pa so reprezentantje povedali, da so se tudi tekmovalci svetovnih velesil v jadralnem padalstvu (Švica, Nemčija, Francija, Anglija, Italija, Velika Britanija...) po uspehu Domena Slane v polfinalu začeli zanimati za njihove nastope, jih podrobneje spraševati o razmerah pri nas in kar je posebej pomembno - precej jih je že obljubilo, da pridejo na Evropsko prvenstvo v jadralnem padalstvu, ki bo naslednje leto v Preddvoru. Povedali so tu- Domen Slana iz Škofje Loke di, da je bila organizacija tekm"' vanja v Franciji izredno k valit«1' na, da pa se je bilo treba prilaga diti novim terenom in vetrovo^ s katerimi še niso imeli veliko i*"' kušenj. Zato je njihova želja, (** bi čimveč hodili na tekmovanj?1 z izkušnjami pa bi lahko svOj{ mesto med reprezentancami sv«-ta še izboljšali. To pa bo mogoie le z razumevanjem sponzorje*1 ki so jih tudi tokrat podprli tak0 finačno kot z darili. • V. Stan«1" nik, Foto: J. Cigler Naklo, 25. septembra - V devetem kolu Slovenske nogometne lig« 1' ekipa Živila Naklo gostila Ingrad Kladivar in po sicer kvalitetni W uspela iztržiti le točko, saj je bil rezultat 0 : 0. V nedeljo Naklanci t°\ stujejo pri ekipi Liqui Moly Svoboda. V območni članski ligi - zah<* ekipa Triglava doma gosti Solinarja iz Pirana, Alpina Žiri gostuje Iliriji, Jesenice pa gostijo ekipo Tabor Jadran. V Gorenjski nogomet*1 ligi so tekme v soboto ob 16. uri. Pari so: Orehek - Zarica, Trboje -va, Creina Primskovo - Bled, Visoko - Mavčiče, Lesce - LTH, Britof' Grintovec, Šenčur - Polet, Preddvor - Podgorje, Tržič - Velesovo, Ži*"^ Naklo B - Hrastje, Jesenice B - Podbrezje, Reteče - Kondor. Kade" igrajo tekme v soboto ob 10. uri, pari pa so: LTH - Triglav, Polet - 1* rica, Jesenice - Tržič, Creina - Alples, Alpina Žiri - Visoko, Trboj«' Lesce, Naklo - Sava. Tekme mladincev so v nedeljo z začetkom ob 9.3" pari pa so: Bled - Sava, LTH - Zarica, Tržič - Alpina, Mavčiče - Vi«* ko, Živila Naklo - Alples, Šenčur - Trboje, Velesovo - Bitnje. V. Stan«"* nik, foto: Jurij Cigler V super ligi Preddvorčani in Kranjčani Kranj, 25. septembra - Ta konec tedna se začenjajo tudi ^Sčll obračuni v slovenskih rokometnih ligah. V super ligi za moške ^ renjsko predstavlja ekipa Preddvora, ki prvo tekmo igra doma te . soboto, 28. septembra, ob 19.30 v dvorani na Planini in sicer s Celj'J Pivovarno Laško. Tudi v super ligi za ženske imamo Gorenjci pre^j stavnice - ekipo Kranja, ki je v prejšnji sezoni igrala v ženski zve*J ligi - zahod. Na prvo tekmo odhajajo to soboto v Velenje, doma^ ljubiteljem rokometa pa se bodo prvič v novi sezoni predstavile I slednjo soboto. Tudi republiška liga za moške se začenja to soboto, gorenj5* predstavnik v njej pa je ekipa škofjeloškega Šeširja, ki prvo tek^ igra z ekipo Emens Dola v gosteh. V republiški ligi ženske - zah^ igrajo tri gorenjske ekipe: Sava Kranj, Alples in Kranj. Na prvi tek^J ekipa Save Kranja in Kranja gostujeta, Alples pa doma gosti ek'r Pirana. V II. republiški ligi za moške so tri skupine, v prvi imamo ^ renjci predstavnika ekipo Peka, ki prav tako ta konec tedna igra pfV tekmo. Gostuje pri ekipi Inles Rika. i Pri kadetih so predstavniki Gorenjske ekipe: Šešir, Sava Kr'" Peko in Preddvor. Ekipa Save Kranj gostuje to soboto ob 16. uri P ekipi Krima, Preddvor pa v nedeljo ob 10. uri doma gosti ekipo Pe_")( Pri kadetinjah Gorenjsko zastopajo ekipe:Peko, Kranj, Alples, S*j Kranj in Planika Kranj. Ekipa Peka doma gosti Kranj v soboto °„ 16.30, Alples gosti ekipo Polja, Sava Kranj gostuje pri Krimu. P'a ka Kranj pa v nedeljo ob 10. uri gosti Olimpijo. • V. Stanovnik Športne igre v Škofji Loki Škofja Loka - Športna zveza bo letos enajstič zapovrstjo orgif,, zirala rekreacijsko tekmovanje za delavce in delavke. V okviru ott nizacijskega odbora je že vse pripravljeno, tako da se igre lah^rf čnejo. Prvič smo uspeli dobiti tudi pokrovitelja iger. Letos je vl sponzorja prevzelo podjetje EGP iz Škofje Loke. . \ Že v petek, 20. septembra 1991, je bilo izvedeno tekmovanj' kolesarjenju na kronometer. Vodje ekip pa so že prejeli paket ra sov za tekmovanja v teku, tenisu in balinanju. In kaj se pripravlja za konec tedna? V petek, 27. septembra ' ~ bomo organizirali občinsko prvenstvo v krosu za vse kategorije o I nov obenem pa bo tekmovanje štelo tudi za ekipno prvenstvo na ^ D. S. I. Za tekmovanje v krosu se lahko prijavi neomejeno števil0 čanov, za ekipo pa štejejo 3 člani oziroma članice. . /J V soboto, 28. septembra 1991, se bodo začeli turnirji v tenis1*^ moške ekipe, kjer je prijavljenih 27 ekip. Ekipe bodo odigrale SflS nja na teniških igriščih v Škofji Loki pri ŠD PODEN in v Gorenj11 si. Vse tekme se začnejo ob 15. uri, razen ene skupine ekip, ki D° čela že zjutraj ob 9. uri. V nedeljo, 29. septembra 1991, pa bodo tekmovale ženske Začetek tekmovanj je ob 9. uri. Vsa srečanja pa se bodo odi£ra J Škofji Loki pri ŠD Poden. Marjan Ka,,p " etek , 27. septembra 1991 OGLASI 23. STRAN GLAS GASTREMA I vodnik po gostinski opremi Gastrema Celovška 149 Ljubljana telefon 061 554 781 TRŽIČ OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM V letoinjem šolskem letu vam nudimo naslednje možnosti nakupa vozovnic za naie avtobuse: • blok desetih vozovnic - ugoden komercialni popust • blok petnaistih vozovnic - ugoden komercialni popust • mesečna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres • polletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres • celoletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres Polletne in letne vozovnice lahko kupite z enim. dvema ali tremi čeki. Pri takojšnjem plačilu so ugodnosti naivečie, vendar tudi ponudba na dva ali tri čeke zagotavlia izdaten prihranek kupcu V želji, da naša ponudba prevozov zadovol|U|e vaše potrebe, vas pričakujmo na naših prodajnih mestih v Tržiču na avtobusni postaji, Cesta JLA 1, Tržič, tel 50-394 v Kraniu na Maistrovem trgu 11, 64000 Kran), tel 217-867 v Kranju na avtobusni posta|i Kiosk Loto, v Kraniu trgovina Globus Turistična agenci|a A 3, tel 223-233 ali 214-761 int. 88 v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1, L|ubljana, tel. 315-770 Na vseh prodajnih mestih lahko dobite vozne rede naiega podjetja. INTEGRAL TRŽIČ, Cesta JLA 1, 64290 TRŽIČ Želimo vam uspešno šolsko leto in srečno vožnjo! kolektiv INTEGRAL TRŽIČ LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJfl LOKfl zavod za permanentno izobraževanje Podlubnik 1 b 64220 Škofja Loka PAMETEN GOSPODAR VE, DA NJEGOVA ŽIVINA POTREBUJE NARAVNO IN URAVNOVEŠENO PREHRANO! Res je! Mnogim slovenskim kmetom predstavlja reja krav in prašičev osnovni vir zaslužka. Kako se bo račun iztekel, pa je največkrat odvisno od krme. Vaše živali ne potrebujejo umetne hrane ali nekakšnih splošnih dodatkov, temveč usklajen dnevni obrok s pravilno količino vitaminov in mineralov. Zato smo v Leku pripravili vrsto novih mineralno - vitaminskih dodatkov, ki omogočajo najboljšo prehrano živali ob različni intenzivnosti reje in različnih vrstah doma pridelane krme. Naši novi proizvodi so: za krave molznice v ekstenzivni reii z llf Jt'JPn^Am 4 nizko mtečnostjo fVRAVIMIN ■ za krave, ki dobivajo osnovni obrok iz sena ali travne silaže z zmerno gnojenih površin, lahko tudi z dodatkom manjših količin koruzne silaže, in za vse presu-šene krave ne glede na sestavo obroka za krave molznice, ki dobivajo osnovni m obrok iz sena, koruzne silaže in J^jRAVj MIN beljakovinskega krmila kot dodatek doma pripravljenemu močnemu krmilu iz pesnih rezancev v |^[|^y| ^ 4kot dodatek doma pripravljenemu močnemu krmilu iz koruze v poletnem obdobju poletnem obdobju 2a prašiče, ki imajo v osnovnem obroku EPL^^n ■ pretežno silirano koruzo W^ VttV'*'"*'* iCd^UIMIM ^% kot doclatek za Pn'Prav0 popolnega ■ mKAVIMIN \J močnega krmila za mleko ■ ^3 za prašiče, ki imajo v osnovnem obroku 1 S! pretežno žitno zrnje optimalno izkoriščanje doma pridelane krme ■ • večja proizvodnja • boljše zdravstveno stanje VEČJA GOSPODARNOST REJE K RAVIMIN IN r RAVIMIN dodatek, ki ga ceni dober gospodar lek ljubljana veterina PVC DESIGN d.o.o. Kranj Likozarjeva 3, Kranj vabi k sodelovanju: 1. DELAVKE ŠIVALKE ZGORNJIH DELOV OBUTVE — delovno razmerje je možno redno, za nedoločen čas in honorarno — vabljene so mlajše upokojenke, ki so ta dela že opravljale — delo je dvoizmensko — OD po dogovoru in učinku 2. INSTRUKTOR - UČITELJ ZA PRAKTIČNO POUČEVANJE DELAVCEV ZA ŠIVANJE ZGORNJIH DELOV OBUTVE — delo je honorarno — OD po dogovoru Sprejemamo izključno pisne prošnje, v katerih opišite svoje dosedanje delo pri šivanju. Vsem prijavljenim bomo odgovorili v 8 dneh po objavi. ^^GOTANIN kemična industrija, po. sevnica ODKUPUJE LES PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo preko: • območnih gozdnih gospodarstev • območnih kmetijskih zadrug Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon 0608/81-349 oziroma na naslov: Jugotanin, Hermanova 1, 68290 Sevnica 895 GLAS 24. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 27. septembra 1991 ISKRA PODJETJE MEHANIZMI UPNICA vam nudi po evropski kvaliteti in konkurenčnih cenah izdelke, ki jih uporablja moderno gospodinjstvo: • QM - KVARČNI URNI MEHANIZEM S KAZALCI Sami si lahko izdelate številčnico, vgradite naš QM in imeli boste uro po vaši želji in z znatnim prihrankom. Otrokom ali vnukom pa bo izdelava svoje ure še v posebno veselje in ponos. RAZLIČNE STENSKE URE s kvarčnim urnim mehanizmom, primerne za vse prostore v stanovanju, pisarni, delavnici - baterijo menjate največ 1-krat letno. • PROGRAMSKE URE ŠIROKE POTROŠNJE S to programsko uro štedite denar, kajti z njo programirate vklop in izklop različnih porabnikov električne energije (bojler, pomivalni in pralni stroj, termoaku-mulacijska peč, itd.) na čas nizke tarife električne energije. Pri srednje veliki porabi električne energije je investicija povrnjena že v 3-4 mesecih, pri večji porabi pa prihranite tudi do 10.000.- din letno. PROGRAMSKE URE -PROFESIONALNE S pomočjo teh ur vklapljate različne naprave (npr. tudi gorilec za peč centralne kurjave) po vaši želji, npr. le nekaj ur dnevno ali tedensko, skratka tako, kot želite. ČASOVNI ŠTEVCI - za vse napetosti do 240 V, 50 ali 60 Hz - registrirajo čas obratovanja naprav v urah, s čimer vam lahko služi tudi kot kontrolor porabe npr. kurilnega olja, izkoriščenosti stroja in s tem v zvezi menjave olja, ležajev, ipd. ČASOVNI ŠTEVCI - istosmerne napetosti in s čimer registriramo čas obratovanja in kontrolo stroškov za npr. viličarje, traktorje, razna plovila, posebne aparature, ipd. Kvaliteto naštetih izdelkov jamči podatek, da izvozimo več kot 50 % teh izdelkov na zahodna tržišča... Vse izdelke iz navedenega programa lahko kupite v vseh prodajalnah ISKRE in drugih trgovinah s tehničnim blagom. V podjetju - v Upnici - pa lahko kupite vse predstavljene izdelke vsak delovni dan od 7. do 14. ure po tovarniških cenah. Dodatne informacije po telefonu št. (064) 79-661 ali prodaja Kranj 221-883. Iskra 64245 KROPA Upnica 8 Kibernetika telefon: (064) 79-661,79-593 nAjjn*;_ mtelex: 34647 IMEH YU Podjetje Mehanizmi telefax:(064) 79.593 UPNICA p.O. Prodaja Kranj K telefon: 221-883 telefax: 221-333 LOKA KAVA 03 ~ČD >r\l ca Ež o cd co O okus in aroma vaših želja o cz co =5" CD o 3 < Co co< hvl< CD cx5" DOBER NAKUP JE PRI LOKI NAKUP gorenje NEVERJETNO gorenje V času prihajajoče hiperinflacije smo za vas pripravili ugoden nakup televizorjev GORENJE na 4 OBROKE ekran 71 cm BREZ OBRESTI samo 29.990,00 ekran 66 cm samo 27.990,00 ekran 63 m, teletekst samo 29.990,00 ekran 63 cm samo 26.990,00 Za takojšnje gotovinsko plačilo odobrimo 13 % POPUSTA! Pohitite, količine so omejene!!! del čas od ponede'jka do petka 9 do 12 ure, od 15 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažut"1' tel.: 212-367 Septembra v MERKURJU CELA LESTEV ZA 3/4 CENE (za takojšnja plačila) PLESKARSKE IN UNIVERZALNE LESTVE ELAN s: 3 15 % CENEJE pri nakupu nad 500,00 din Za takojšnja plačila in za člane stanovanjskih zadrug Podrobnejše informacije v MERKURJEVIH prodajalnah! ov I h & Pn iS Pt G crn I bj| M h Dr d- Jetek, 27. septembra 1991 MALI OGLASI, OGLASI 25. STRAN GLAS MflLI OGLASI ^217-960 ^PARATI STROJI 'posoja VIDEOKAMER. uporaba eno-i!^- V 241-265 15703 j|'nger OVKRLOCK, nov. za vse vrste n'Sa, prodam. Nudim i Upl/448-475 5842 2j° fegS_ 16041 ■■12^ CIRKULAR. "g 214-425 16042 -AfLjNALNlŠKA OPREMA in fT ^LNIK 1 Metric!1g 62-316 ZVEZA INOVATORJEV SLOVENIJE Dimičeva 4 Ljubljana VABI »a predavanje in predstavitev računalniških programov: * za mesečni obračun osebnih domkov (MEDIA M00D) in * za vodenje kadrovske evidence PERSONAL), ki bo v petek, 4. 10. 1991, v HOTELU JELOVICA na BLEDU! ^ogramska demonstracija bo izve-Jena s pomočjo "DATASK0PA" Iskre ^GE Ljubljana. kotizacijo v višini 600,00 din nakažite * naslov ZVEZA INOVATORJEV *L0VENIJE, Ž.R. 50101-678-51446. nJave s priloženo kopijo virmana o plačilu zbiramo do 2.10.1991! ^datne informacije dobite po tel. J^/221-321 int. 3451 (Miro Zupan) ali JI. 061/342-697 (ga. Tratnik) Rabljeni! «ytKL()CK Singer, 4-nitni. prodam. j?l^367_16100 |J°dno prodam termoakumulacijsko S^HVV g 221-330_16105 (U|d:>m nov SESALEC in "MICKO" f ^-174_16U1 Pr^y C,L-ASBEN1 STOLP, 2 x 120 W, * 45-415 16124 slca m TRAKTOR Zetor 50-11. aP°t29. Kranj Kurir- j^-^^* •- rvianj 16128 Pero?' Pro(Jam trajnožarečo PEČ kip-Cj0 hUsch, PEČ na olje in HLADILNIK. g^|ka_34, Kranj, g 213-593 16129 Ci^lP1 KULTIVATOR z ježem, sir. 205 ^•^061/813-588_16134 ||J-000 Dtv! prodam VALILNIK za gv^jaKjg 79-043_16157 %f?? barvrii TV Gorenje. Brun. A. Ra->»r '5, Mnitirfina 16163 Mojstr bj^f"i~nov ŠTEDILNIK na trda goriva, * 324-886 16183 prt-,TT:---S- M, Sparkomatic 16209 AVTORADIO ll^Mg 311-001 'lil ^ALM STROJ, 5 kg. ceneje pro-fi^_633-752 16210 2l^.g.^tXT Gorenje - stara cena1 g _____16217 ba |,ar".nov barvni TV, 10 % ceneje. Vr ■'irovnica tou 16218 ^!^M]rodam PEČ na olje, 'g 217-903 PEf\mc TERMOAKUMULACIJSKO fc^Lj^ »211-201_ fi0mmr> I>RALNI STROJ m 80-litrski P^JMj* 82-217 _16243 V,"' Prodam električni ŠTEDILNIK. I14'6« |6258 ^SLOVNI PROSTOR • TELEFONOM D'Sarna do 20 m?) v Kranju ali ; NAJAMEM. ll££bepod INŽENIRING. ---- ^udam°^tRIL0 O-250. novo, ugodno 242-325 16260 ]nt.mL Prodam PRALNI P>^J 14-682 STROJ Gore-16261 AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj CESTNOPROMETNIH PREDPISOV V GASILSKEM DOMU na Trati začetek: 2. 10. 1991, praktična vožnja na vozilih OPEL CORSA in GOLF Informacije: telefon 631-729 Poceni prodam CIRKULAR. Ig 217-452 Ugodno prodam PRALNI STROJ. 4) 211-058_16318 Prodam GLASBENI STOLP Universum, 2 x 65 W g* 632-886, zvečer 16332 Prodam avtomatsko TEHTNICO /a tehtanje krompirja. Cirče 36, Kranj 16341 Prodam nov hitri PEKAČ Cena 3 000,00 din. Zl. polje 3, Kranj. stan. št. 21 16344 Singer PLETILNI STROJ, star 2 leti. odli-čno ohranjem kompjuter memomatik. s sankami, poceni prodam. Informacije na 1g 9943463-47531, do 9. ure zjutraj Prodam PEČ za etažno centralno kurjavo TVT 23 <|g 632-054_16351 KOSILNICO, vrtna, večja. Tomos, uporabna tudi za košnjo travnika, ugodno prodam, šempeterska l/b. Kranj. g 31 1-406_16360 Prodam nerabljeno traktorsko VITLO Riko, 3 tone in INVERZIJO za Traktor Tomo Vinkovič. Zvone Langus, Hruška 58/d, Jesenice 16367 Prodam barvni TV, plinsko PEČ ter ter-moakumulacijski PEČI, 6 kW in 2.5 kW. Krničar, Koroška c. 16, Kranj 16369 Prodam barvni TV GRUND1G z daljin-skim upravljanjem, ekran 42 cm in GORENJE Color, ekran 57 cm. »631-784 UGODEN NAKUP AVTOMOBILOV! FORD (FIESTA, ESCORT, ORION) FIAT (UNO, TYPO, TEMPRA, PEUGEOT) DOBAVA TAKOJ VRBA d. o. o. 064/218-454 MOŽNA TUDI HRVAŠKA VARIANTA GRADBENI MATERIAL Prodam suhe smrekove in borove OBLOGE (opaž) za oblaganje stropov, sten ali zunanjega napušča ter ladijski pod. » 64-103_13930 Ugodno prodam GRUŠT. Ogled na strehi^ g 49-081_15562 Prodam PUNTE in vratna KRILA, širine 80 cm. Ig 633-677_15840 Prodam 900 kosov novih, zapakiranih, cementno - sivih STREŠNIKOV Trajan-ka. g 41-858_15944 Prodam ŠPIROVCE, 16/10/4 m, COLA-R1CE in PLOHE. "g 83-106 15947 Prodam 200 kosov betonskih STREŠNIKOV, roza. V 66-945_15966 Prodam sivo strešno OPEKO Dravograd. g 70-131, int. 05_15986 Prodam GARAŽNA VRATA, 3 x 2 80 m. Čadovlje 1, Golnik 15991 Prodam rabljen BETONSKI MEŠALEC Lifan. 150-litrski. Ig 632-798 16014 Prodam GIPS PLOŠČE, deb. 8 mm, 35 kosov. g 49-381 16051 Prodam smrekov OPAŽ. 81-157 * SPECTRUM ZX, z vso opremo P^p^L-_____16271 ^4|IUTa!i!,i TV GorenJe in VARILNI Ofc^LLjg 46-1S2 _16276 «5^ K Pfaff, nov. z garancijo, profet*2'S-650 16281 SajV'!?*"0 centralno, prodam. St. Ža-' Kranj 16377 KO UGASNE ŽIVLJENJE AKRIS TEL. (064) 73-365 PREVOZI - UPEPELJITVE Gosnun lAKNCn Kckctca-CnaBcdc 33 Ul. 064-212m NOVO! nedeljska kosila posebna ponudba za zaključene skupine, poroke, odprto vsak dan od 10. do 22. ure ponedeljek ZAPRTO' Po ugodni ceni vam nudimo HRASTOV LAMELNI PARKET. Količine omejene. KZ SLOGA, tel. 242-734 komerciala. Ugodno prodam 150-lilrski BETONSKI MEŠALEC, flfr 620-141, po 20. uri 16340 Poceni prodam rabljeno OPEKO Kikin-da. -jg 58-037_16379 Prodam nova hrastova VHODNA VRATA, unikat, primerna za lokal. g 45-051 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM matematiko za OŠ in SŠ tf 78-209 15985 INSTRUIRAM fiziko. ^ 061/1 »1-3 10, int. 364 (Marjan) 16 14 INSTRUIRAM matematiko. S" 061/161-310, int. 364 (Marjan) 16 15 Uspešno INSTRUIRAM anglešč no in nemščino. ^ 70-191 K. 44 Angleške in italijanske INSTRUKCIJE in PREVODI. ^ 211-957 16197 POUČUJEM nemščino za vse stopnje in poslovno korespondenco. ^ 328-334 IZGUBLJENO Izgubil sem KOLO Wartburga; Golnik -Ljubljana. ^46-152 _16016 KUPIM Kupim HRUŠKE - tepke, za namakanje. <Š" 70-204_15969 Kupim 100 kg težkega BIKCA simental- ca. g 79-609_15975 Kupim več I teden starih TELET simen- talcev. g 46-282_16000 Kupim ELEKTROMOTOR 15 kW ® 218-634_16043 Kupim 60 kosov rabljene strešne OPEKE Kikinda. model 272. tf 312-042 16107 Kupim diesel MOTOR za raziskovalno nalogo, g 70-191_16143 Kupim dva PRAŠIČA, težka po 100 kg ali menjam za BIKA. težkega 250 kg ® 40-503_16311 Kupujemo suh smrekov žagan LES. deb. 25, 50, 70, 80 mm. Obrtno podjetje, Mir-ka Vadnova 1, Kranj, ^ 216-061 16361 Kupim 250 kosov betonske strešne KRITINE Novo mesto (siva). ^ 65-272 LOKALI Prodam več rabljeni OKEN, dim. 120 x 160 cm. g 46-137_16097 Po ugodni ceni prodam SIPOREKS, deb. 5 cm. g 58-168_16120 LADIJSKI POD in OPAŽ, prodam, flfr 801-605. po 15. uri_16145 Prodam suh smrekov OPAŽ, dim. 8 cm x 4 m. Peter Miltenovič, Valjavčeva 14, Kranj_16201 Prodam RADIATOR Jugoterm, dim. 800 x 900 cm, več navadnih radiatorskih VENTILOV, vodovodni ŠTEVEC in ČR-PALKO Sever, tj 58-383_16215 Prodam ŠPIROVCE, dim. 12 x 14 cm, DESKE, deb. 2 cm in DESKE za opaže ali lesene barake. Zalog 11, Cerklje 16229 Prodam novo snegolovno strešno OPE-KO. Britof 314, Kranj_16242 Prodam suhe smrekove PLOHE. Tenetiše 49, Golnik_16247 Ugodno prodam novo strešno OKNO, 63 x 93 cm. flf 631-420 16268 Prodam 500 kosov novega STREŠNIKA Dravograd g 241-353_16277 Prodam 200 kosov nove OPEKE špičak, šir. 47 cm. g 241-353_16278 Ugodno prodam 1.000 kosov POROLI-TA, deb. 8 cm. 324-182_16294 Suhe smrekove PLOHE, deb. 5 cm. približno 3 kub. m., ugodno prodam.-^ 77-208_16316 Prodam rabljeno strešno OPEKO Mediteran 222. Jeglič, Podbrezje 192, Duplje, flfr 70-461 16319 Gostinsko PRIKOLICO na odlični loka-ciji, prodam, šifra: GORENJSKA 15774 Reprezentančne PISARNIŠKE PROSTO-RE - agencija, 110 kvad. m., v Kranju, oddam za mesečno najemnino 280,00 din za kvad. m. Inventar po dogovoru. ^ 325-922_15982 Prodam PROSTORE za poslovno dejavnost, flf 620-070_16240 Najamem PROSTOR za pisarno, v bliži-ni Sodišča. ^214-150_16251 Iščem PROSTOR za Pizzerijo; Kranj - Je-/ersko. 'g' 214-747_16302 V Kranju vzamem v najem PROSTOR za delavnico. Šifra: MEHANIK 16358 Oddam PROSTOR, primeren za trgovino ali pisarne, v centru mesta Kranja (pri cerkvi). ^ 221-450 16366 V Kranju ali bližnji okolici vzamem v najem PROSTORE za delavnico. Janez Okršlar, Usnjena galanterija, Prešernova 12, Kranj, ^ 214-430 16388 MOTORJI KOLESA Prodam GILERO KZ Endurance 125. 801-477_15254 Prodam MOTOR A 3 SL. Cena 450 DEM. Ig 214-425_16039 Zelo ugodno prodam Tomos AVTOMA-TIK. najnovejši model. Cena 10.000,00 din. Možno plačilo na 2 obroka. U 58-109, služba ali 57-391 16080 Prodam ohranjen APN 6. flf 50-318 AVTOMATIK, letnik 1987, malo vožen, prodam, flp 47-057 16224 Ugodno prodam dva MOPEDA Kolibri, •g 46-735_16248 Prodam I leto staro moško športno KO-LO g 323-216_16308 OBVESTILA ROLETE, ŽALOZIJE ter lamelne ZAVESE izdelujemo, montiramo, poprevljamo in kompletno obnavljamo, flf 216-919 OBVESTILO! Cimos Citroen servis Jenko, Pr. Polica 23, Cerklje, Avtomehanika-Avtokleparstvo.Sporočamo vam, da imamo novo telefonsko številko 422-280. Hvala za razumevanje! 15178 RTV servis Samsung g1 216-945 15586 TV antene in tremoakumulacijske peči MONTIRAM in POPRAVLJAM. Servis Zibelnik, Mengeš, 061/737-194 15794 Ino s pevcem nudi glasbo za OHCETI. ■g 70-015_15846 TRGOVCI. HRME, POSAMEZNIKI! Zagotovite si najcenejše blago s pomočjo našega kataloga (500,00 din). Primer: CD gramofon (39 DEM), videorekorder (320 DEM), videokamera (290 DEM), TV igre (39 DEM), radio (25 DEM), telefax (318 DEM). 065/31-840_15946 Obiščite MUZEJ STARIN. Tupaliče 28, Preddvor_15961 POLAGAM vrtne plošče, tlakovce ® 76-342_15963 PLESKAM opaže, fasade, okna ® 76-342_15964 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne ZAVESE; naročite na H 75-610 15979 OPRAVUAM PREVOZE kombijem. ^ 323-522 minibus 15983 RTV Servis Porenta. flf 40-347 16025 Obrtniku POSODIM določeno vsoto flf 802-581_16030 ZIDARSKO - FASADNA DELA opravi-mo hitro, solidni) in poceni. J 328-526 ČISTIM itison, tapison, oblazinjeno pohi-šlvo. tg 632-437_16096 NAPELJUJEMO centralne kurjave in vo-dovode. g* 327-323_16126 VODOVODNO INSTALACIJO na hiši vam naredimo, g 218-42''_16140 Kvalitetno opravljamo KROVSKO -KLEPARSKA dela, g 79-043 16156 MONTIRAM satelitske antene. Cene ugodne!^ 242-864 16169 Nudim vse KOZMETIČNE USLUGE in PED1KURO. g 312-081_16212 OPRAVUAM vsa gozdarska dela - sekanje, sajenje, čiščenje ... Janez Zupan, Zg. Duplje 45 _16297 Poceni MONTIRAM okna, vrata, obloge, nepušče. Ig 46-032 16303 IZDELUJEM cinkane smetnjake in že-hlje. 326-426_16304 IZDELUJEM zložljive podstrešne stopnice z dvojnim pokrovom in notranjo opre-mo. Jezerska c. 8, Kranj, ^g 242-772 J & J TV, VIDEO, HI-IT, SERVIS Popra-vljamo vse vrste TV, VIDEO in HI-FI NAPRAVE, g 329-886_16355 OPRAVUAM vsa zidarska dela. Informacije na g 242-304_16364 ŽALUZIJE. LAMELNE ZAVESE, RO-LETE, lahko naročite: Roletarstvo Nogra-šek. Milje 13, Šenčur, & 43-345 (delavnica) ali 061/50-720 16370 IZDELUJEM verige in zobnike za pobiralce krompirja Epple in Hassia. ^ 44-641 16383 Nudimo vse vrste finančno - računovodskih storitev! Tel.: 064/242-207 OSTALO Bas KITARO, OJAČEVALEC 200 W in par ZVOČNIKOV, prodam, ^g 242-133 Prodam PLASTIČNO CISTERNO za olje ( 1000 litrov). Zg. Duplje 80 Prodam dve GUMI, 10/15, za samona-kladalko, cisterno ali trosilec hlevskega gnoja. Zadraga 13, Duplje 15943 Prodam dve otroški POSTEUICI z opremo, "g 324-574_15951 Prodam leseno STAJICO. ^ 324-574 Prodam suha tmkova DRVA. Glinje 14, Cerklje Prodam SMETNJAKE iz pocinkane pločevine. U 324-457 15971 Prodam električne ORGLE Tiger Duo. "5g 622-700 15976 Prodam DRVA za krušno peč. Trstenik 15, Golnik_15996 Prodam 3-vrstno HARMONIKO ^ 621-211_16018 Prodam PRIKOLICO, 140 x 180. Ul. 4. oktobra 29, Cerklje 16033 Nudim pokrit PROSTOR za spravilo kamp prikolic, flf 70-286 16040 Prodam suha DRVA. Trstenik 48, Gol-nik, Ig 46-346 16050 Prodam KADI za namakanje sadja in ČEBRE Olševek 3, Preddvor. Ig 43-389 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Ig 47-661 16092 Prodam GOBELIN "Jezus dobri pastir", ■g 801-132_16093 Prodam GAJBICE. Frelih. Posavec 64, Podnart 16102 Ugodno prodam globok otroški VOZI-ČEK. Tg 49-530_16112 PADALO, / vso opremo, EQ Sport, pro-dam. g 77-818_16131 Ugodno prodam 2 uvožena otroška VOZIČKA. Ig 241-166 16136 Prodam jadralno PADALO EQ Sport, 29 kvad m. flf 66-306 16138 Prodam CIPRESE - srebrne, primerne tudi za živo mejo. ^ 70-414 16142 Prodajamo stare KNJIGE. "Bukvama" Jesenice,^ 84-058 16151 Prodam otroški VOZIČKE Chicco - ma-rela in AVTOSEDEŽ. flf 620-087 16167 Keyboards. svnttiesizer - Vamaha, Casio. Technics, Roland ojačevalci -zvočniki mikrofoni-kitare-koncertne in električne Yamaha, Aria. Shiro. Blokflaute Moeck. flavte Yamaha Velika izbira-nizke cene Celovec. Burggasse 23. tel.: 9943/463-57901 PODJETJE ZA FKANCNO-RACUNOVODSKE IN DAVČNE STORITVE IN INFORMACIJSKI INŽENIRING d.o.o Zasebno podjetje najame poslovni prostor - pisarno (15-20 m2) v Tržiču ali bližnji okolici. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: FINRAD d.o.o. Cankarjeva I, 64290 Tržič. Prodam lesen gnojni SOD. Zg. Brnik 69, Cerklje ' ' 16223 Prodam otroško POSTEUICO z jogijem. ^ 85-429_16227 Ugodno! Otroške kavbojke - 170,00 din, sveče. ^ 31 1-031 16241 Prodam BANJICO za vodno masažo nog. 213-31)9 16244 Prodaji otroški VOZIČEK. Kolbl, BI. Dobrava 84_16252 Plastične TAROT KARTE, prodam po 450,00 din. Ig 633-488 16257 Otroški športni VOZIČEK, prodam. ^ 214-682_16259 SVILENE NAŠITKE - Bart Simpson, prodam g 214-682_16262 ZGODBE Sv. pisma, 1894 - 1911, pro-dam Ig 310-588 16263 TELOVADNO ORODJE - Trimlet Crip-stol, prodam. ^ 214-682 16264 TAPISERIJO "Zadnja večerja", 260/105, prodam, ^g 310-588_16275 Prodam vinski SOD, 104 I in ročno ŠKROPILNICO. Ig 217-517 16282 Prodam KAMP PRIKOLICO, zimsko - letna, g 49-305_16313 Prodam jadralno PADALO flf 311-546 Oddam GARAŽO v Tavčarjevi ul. na Jesenicah, flf 327-085 16374 PRIDELKI Prodam lepe košate ROŽE "Dature", pri-merne za lokale ali avle. ^ 79-842 15601 Prodam silazno KORUZO, flf 74-376 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR Strahinj 17, Naklo 16094 Prodam SENO iz kozolca. 422-594 Na Duplici prodam silažno KORUZO, •g 061/813-588_16132 Naprodaj je PŠENICA in OVES. flf 061/813-588_16133 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR. Pipanova 11, Šenčur 16137 HRUŠKE za vlaganje. JABOLKA in SO-DE za namakanje sadja, dobite vsak dan na: C. 1. maja 4, Kranj, ^ 324-979 Prodam silažno KORUZO. Blaž, Zg. Brnik 51, Cerklje_16171 Prodam 1.500 kg GROZDJA, vrste Rebula - Goriška brda Cena po dogovoru. In-formacije na g 061/554-698 16203 Prodam semenski KROMPIR dezire, prva množitev. Lahovče 33, Cerklje 16204 Prodam krmilni KROMPIR, po 2,00 za kg. Ig 061/841-047_16285 Prodam neškropljena JABOLKA. Nemi-Ije 11,9 40-682 16295 Prodam drobni KROMPIR. Cena 1.50 din za kg. g* 422-610_16301 Prodam 150 I domačega CVIČKA Ig 75-358, popoldan 16346 POSESTI GARAŽO oddam v najem za 50 DEM. C. JLA 35, Kranj_15949 V bližini Zdravstvenega doma prodam GARAŽO. ^ 312-255_15987 Prodam G ARAŽO v K ranju - Begunjska ul. •g 329-266_16017 Prodam zazidljivo PARCELO, 600 kvad. m., z lokacijsko dokumentacijo, v Selški dolini, 10 km izven Škofje Loke. Informacije na ^ 64-198, vsak delavnik, od 7. do 15. ure_16022 Na Povijah pri Trsteniku prodam TRAVNIK z gozdom, 18.000 kvad m 1g 061/314-506_16054 Prodam PARCELO v Sovodnju. Ig 692-552, zvečer 16077 HIŠO, IV. gradbena faza, v neposredni bližini Kranja, prodam. ^ 43-232 16103 Oddam GARAŽO za skladišče kamp pri-kolic. Ig 633-752_16211 V Bohinju - Stara Fužina prodamo polo-\ ico HIŠE z vrtom. Štros, Ul. Jana Husa 74, Ljubljana_16338 PRIREDITVE ŽR za maraton 51500-620-107-05-1600117-3029980, Bo-bek 15682 Kokra Globus prodaja avtomobilov Subaru •S* 214-761 GLASBO za ohceti nudita glasbenika Ig 421-828 16013 RAZNO PRODAM Prodam smrekove DESKE in mešani DRVA. Tg 633-717_15965 Prodam krmilni in jedilni KROMPIR in suha hrastova DRVA. Žabnica 61, 44-508 _15972 Prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO, globok otroški italijanski VOZIČEK in 3 avtomobilske GUME. dim 165 x 13. Ig 328-745 161 17 SONČNO STREHO in otroški VOZIČEK, prodam g 633-736_16141 Prodam CIRKULAR, POLKNA in ročni VOZIČEK 'gf 241-483_16160 Prodam suhe smrekove DESKE, deb 25 in 50 mm in mešana DRVA - jesen, ga- her. Zalog 43. Cerklje_16185 Prodam one man KLAVIATURE Technics sKn - 800, z vgrajenim sequencerjem in flopy disket ni kom, za 2.000 DEM, MEŠALNO MIZO Studiomaster, 16-kanalni, za 1.500 DEM, elektronsko KRETNICO Ashly-77. dve pasivni KRETNICI, dve vi-sokotonski TROBUI, 80 W. premer 70 cm, efekt digitalni ALESIS M1DIFEKS, 64 programov, za 500 DEM in kombiniran efekt ROLANT DEP-5. za 1.500 DEM. Ansambel "Krt". Ig 061/832-157 Prodam AVTORADIO in vlečno KLJUKO za Z 101 g 46-735_16246 Prodam BIKCA in suhe borove PLOHE. Gorice 24. Golnik 16253 Prodam SPALNICO in ŠTEDILNIK, 2 pl„ 4. elek. ^g 48-139_16273 Prodam smrekove PLOHE in COLARI-CE ter 3 leta staro KOBILO Haflinger ali menjam za teleta. Možjanca 8, Preddvor Prodam otroško POSTEUICO. STAJI-CO, PEČ Kuppersbusch, barvni TV. radijski SPREJEMNIK, dva PAVA, CIRKULAR in rabljena OKNA. g 66-173 Prodam suha MEŠANA DRVA. Mrak, 1g 312-096 (zvečer) PEUGEOT TAIB0T BRODNIK • PRODAJA. DELI IN SERVIS Beljak/ Villach Klagenrurteutr 37 Tel W43 4242 24388 STAN. OPREMA Prodam novo KAD, 160 cm. C. JLA 35, Kranj_15950 Za 700 din prodam WC ŠKOLJKO Smi- dova 2, Kranj - Čirče_15962 Za 2.500,00 din prodam novo MIZO. lu-žen hrast g 67-234 15970 Ugodno prodam nov WC KOMPLET, ka-kao barve, g 50-825_ 15977 Prodam POHIŠTVO za kuhinjo in dne-vno sobo, Ig 214-513 16024 Prodam SEDEŽNO GARNITURO i/ bambusa. 1g 73-859 16113 Ugodno prodam novo KOPALNIŠKO GARNITURO v "bermuda" modri barvi Tg 41-389_16386 STANOVANJA Oče in hči iščeta manjše STANOVAJE. Ig 324-387_15552 Zidani VIKEND pod Joštom. prodam. Ig 43-37 1_15841 Zamnejam STANOVANJE. 70 kvad. m., za 2 manjša. Ig 324-387_15939 Prodam 1-sobno STANOVANJE v Kra-nju, Ig 326-243 16005 Zamenjam STANOVANJE, 70 m2, za dve manjši, g 324-387 16044 Oddam 2-sobno STANOVANJE v Kranju. Predplačilo"^ 40-341_16047 Par najame GARSONJERO flf 214-851, int. 380, Alenka_16064 V Kianju ali bližnji okolici najamem SO-BO. Ig 41-113, po 15. uri (Marjan) 16085 Na Planini zamenjam družbeno 1-sobno STANOVANJE, za večje *gf 328-688 V Radovljici zamenjam družbeno STANOVANJE, 60 kvad m . za enako v Kranju. Šifra: CENTRALNO OGREVANJE Nujno iščem SOBO za moškega, v Šk Loki 1g 633-365 16130 Družbeno GARSONJERO, s telefonom, V Šorlijevem naselju, I. nadstropje, /amc njam za veCje stanovanje. Nudim nagra-■ lo'g* 2I8-433 ali 212-277_16180 Opremljeno STANOVANJE, v Kranju ali Okolici, vzameta V najem profesorja tujih jezikov, Ponudbe na Ig 214-270 (Hotel "Jelen", Kranj) 16199 RENAULT 19 CHAMADE R 19 ŽE OD neto ATS 114.697 - (PROSTO DO MEJE) MOTOR - MAYERHOFER BELJAK/VILLACH, DRAUBODENvVEG 21 RENAULT Tel 9943-4242-23670 DODATNA OPREMA« NAD. DELI • DELAVNICA« UGODNA VOZILA Wm^^^OILAB 26. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Petek. 27. septembra 1991 Nujno najamem GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE, « 323-834 Opremljeno GARSONJERO v Podlubni-ku - Škofja Loka, oddam v najem, « 621-496, od IS. do 16. ure_16324 Prodam 1-sobno STANOVANJE v Šorli-jevem naselju, « 57-553_16354 Mlad par išče manjše STANOVANJE -potrebno adaptacije. Šifra: ZIMA 16380 VARSTVO Prodam GOLF diesel, letnik 1987, registriran do maja 1992, 5 prestav. Krek, Po-Ijane 37_16123 Ugodno prodam JUGO 1.1 GX, letnik 1987. « 47-348_16125 Prodam JUGO 55 A, letnik 1988, metal-no moder. « 622-185_16139 Prodam ali menjam SUZUKI Swift 1.6 GLX. « 74-085 _16146 letnik 1987, s 16147 Prodam LADO SAMARO, kljuko, « 801-605 V VARSTVO sprejmem več otrok, « 323-009 16190 VOZILA Prodam KOMBI IMV, letnik 1983, registriran do avgusta 1992. Lukič, C. talcev 7/a, Jesenice (po 14. uri) 15453 JUGO 45, letnik 1989, prodam ali menjam. « 325-364_15700 Prodam ALFO 33 1.3 S, prva registracija 30. 12. 1986, 51.000 km, za ceno 11.800 DEM. škantar,« 213-058, popoldan GOLF diesel, letnik 1987, ohranjen, pro-dam. « 631-364_15902 Prodam LADO Rivo 1.300, letnik 1987. « 213-338, Kovač_15938 Prodam GOLF JGL diesel, letnik 1983. Luže 38, Šenčur_15940 Ugodno prodam Z 101 GTL, letnik 1983, registrirana do avgusta 1992. Zg. Brnik 89, Cerklje_15941, R 18, letnik 1983, registriran, poceni prodam. Nemčevič, Grajska 49, Bled 15945 Ugodno prodam Z 101, letnik 1979. « 802-081_16148 R 9 GTD, letnik 1989, prodam ali zame-njam za Golf, « 46-719_16150 Prodam obnovljen VW 1303 J. Osterc, Vodnikova 4, Lesce 16152 Prodam LADO SAMARO, letnik 1989, 16.500 km. « 620-475_16153 Prodam obnovljen VW 1303 J. Petkovšek, Triglavska 1, Bled_16154 Prodam 126 PGL, letnik 1987, malo vo-žen. Podnom 52 16155 Prodam OPEL KADETT karavan, letnik 1989. bele barve. « 215-776 16048 Prodam FIAT UNO 60 S, letnik 1986. « 323-946 _16049 Z 101 GTL, letnik 1986, registrirana do avgusta 1992, prodam, « 216-203 16053 Prodam ohranjeno Z 101, starejši letnik, registrirana do julija 1992. Borojevič, C. 4. julija 21, Tržič_16055 Prodam JUGO 45, letnik 1982. Rihtaršič, Bobove k 3, Kranj 16056 letnik 1989, 16057 Prodam LADO SAMARO, prodam. « 801-371 Prodam Z 128, letnik 1987. 312-288 Prodam Z 101, letnik 1983, 68.000 km. « 695-033_16061 JUGO 45 Koral, letnik november 1989, bele barve, prodam za 6.000 DEM. « 065/75-206_16062 Prodam ali zamenjam BMW 316, letnik 1988. Triglavska 5, Bled_16063 1972. « 16065 Prodam VW 1300, letnik 40-187, dop. (Branko) Prodam JUGO 45, 29, « 70-309 letnik 1985. Posavec 16158 Prodam Z 101, letnik 1986. Cena din. « 622-629 10.000 15948 Prodam ali menjam ALFO 33 1.5 IE, le-tnik 1991. « 43-346_15954 Po ugodni ceni prodam Z 750, letnik 1984. « 68-437_15957 Ugodno prodam avto ARO 4 x 4. f 217-995_15959 Ugodno prodam ali menjam GOLF JXD, letnik 1990.« 631-031_15967 Prodam SCIROCCO GTI ali menjam za manjši avto. Čemas, Kidričeva 18, Kranj Prodam Z 750, letnik 1978. « 64-267 LOKA AVTO, Sv. Duh 40 FORD ES-CORT, OPEL, MERCEDES, po najugodnejših cenah! R 4, letnik 1986, prodam. Pot pod Gradiš-čem 10, Naklo_15981 Ugodno prodam JUGO 45 A, letnik 1986. « 312-255_15988 GOLF JGL, letnik 1982, prodam za 5.000 DEM, « 221-517_15989 Prodam Z 101, letnik 1989. Zg. Bitnje 27, Žabnica_15992 R 18, obnovljen, garažiran, ugodno pro-dam. g 73-883_15993 Prodam JUGO 45, letnik 1989. Golniška 46, Kranj - Mlaka_15995 Ugodno prodam JUGO 55 Koral, letnik 1988. « 324-039, popoldan_15999 GOLF diesel, letnik 1987, prodam, « 85-290_16001 Prodam GOLF, letnik 1977, dobro ohranjen. « 311-857 16002 Prodam Z 750, letnik 1982, registr. Velesovo 64, Cerklje_16106 Prodam vlečno KLJUKO za Golf. « 47-488_16108 Prodam JUGO 55 Skala, letnik 1989. An-žič, Sp. Besnica 20_16109 Prodam Z 750, letnik 1984, prvi lastnik. Kuralt, Praprotna polica 28, Cerklje Prodam ARO 4x4, letnik 1989. « 214-407_16118 JUGO 60 Koral, letnik avgust 1989, pro-dam. « 631-364 16119 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1982, dobro ohranjen in registriran do maja 1992. « 64-219_16003 Prodam GOLF JGLD, letnik 1985. Bntof 127, Kranj, « 242-285_16004 JETTA JX, I. registracija februarja 1987, bele barve, 64.000 km, prodam za 11.800 DEM, « 83-344_16006 Prodam R 4 GTL, letnik september 1989, 29.000 km, registriran do septembra 1992, rdeče barve. Cena 6.500 DEM, « 65-329 Prodam dobro ohranjen FORD TAU-NUS ali zamenjam za R 4. Koželj, Milje 4, Šenčur_16009 Prodam BMW, lip 1602, letnik 1970, prva registracija 1976, registriran do junija 1992. « 67-025_16011 Poceni prodam karambolirano Z 850. nt 77-461_16012 Prodam Z 750, letnik 1982, prevoženih 65.000 km, registrirana do junija 1992 in 16 kosov betonskih M REZ, deb. 6/10. Cena po dogovoru, « 622-874 16019 Prodam Z 750, letnik 1984, registrirana do junija 1992."» 58-206 16020 JUGO 55 Skala, letnik 1989, prevoženih 17.000 km, garažiran, prodam, « 78-673 Prodam MOTOR za Z 750 in en MOTOR po delih. « 632-385_16069 Prodam FORD ESCORT, letnik 1976, registriran do 2. 9. 1992. Cena zelo ugodna. Janez Zeleznik, Na Logu 13, Škofja Loka OPEL MANTO, letnik 1979, na novo re-gistriran, zelo lepo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Rajhard, Lancovo 50/a, Radovljica__16072 Prodam VW BUS, 8-sedežni, z diesel mo-torjem, letnik 1987. « 632-286 16074 Ugodno prodam Z 101, letnik 1979, obnovljena. Informacije na « 50-255, v soboto, od 19. do 20. ure 16075 Prodam 126 P, letnik Gorje 41 Bizjak, Sp. 16078 Prodam 632-840 FORD FIESTA, nov. « 16027 Prodam OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1980. Snedic, Orehovlje l/a, Kranj, « 241-191_16028 Prodam R 4 GTL. letnik 1986. Mlaška c. 8. Kranj - Mlaka _ 16031 MENJALNIK za Z oktobra 29, Cerklje prodam. Ul. 4. 16032 OPEL KADETT 1.6 D, prodam za 15.700 DEM, « 216-683_16035 Ugodno prodam OPEL REKORD 20 S, letnik 82/83. « 325-675_16036 Prodam odlično ohranjen R 4 TL, letnik 1986. « 312-070_16038 Prodam VRSTNI RED za R 5 Campus. « 329-234, popoldan_16045 Prodam LADO SAMARO, letnik 1990. « 242-586 16046 Prodam uvožen R 5 TL, letnik oktober 1990. « 74-831_16082 Prodam Z 101, letnik 1978. Cena po dogovoru. « 311-934_16083 Prodam 4 GUME za Jugo 45 in POKROV za Z 750. « 78-823_16084 Prodam R 4 GTL, letnik 1985, 62.000 km, registriran do julija 1992. 2umer, Sp. Gorje 7_16088 Prodam Z 101, letnik 1980. Cena 2.500 DEM. J 82-259_16089 Prodam konsignacijsko VW JETTA, le-tnik 1986. « 75-090_16090 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. « 75-090_16091 Ugodno prodam Z 101, letnik 1986. « 51-018_16095 Prodam GOLF bencinar, letnik 1989, 13.000 km. « 78-864_16098 Ugodno prodam lepo ohranjen TLABOT Horizon, letnik 1984, z dodatno opremo, registriran do julija 1992. g 211-633 BMW 316/4, letnik 1986, z mnogo dodat-ne opreme, zelo dobro ohranjen, prvi lastnik, redno servisiran, prodam, « 73-855, dopoldan ali 73-398, popoldan Prodam Z 750, letnik 1979. « 311-979 fPRiSPEU so DOMEVSCEK MODELI J 92 , FURNITZ'BRNICA PRED BELJAKOM KARNTNERSTR 50 Tel 9943-4257-2210 • NADOMESTNI DELI - TUDI RABLJENI • DODATNA OPREMA f SERVIS VOLVO Vse za AVTO po izrednih cenah KAROSERIJSKI DELI IN DELNI KOSI PL0ČEVINSKIH DELOV ZA VSA VOZILA V ZALOGI. Vse cene so v šilingih: OPEL KADETT E blatnik 500 odbijač sprednji 1.060 pokrov motorja VW GOLF 1 blatnik pokrov motorja prednja vezna pločevina plastični odbijač pred. ali zadnji VW GOLF II blatnik pokrov motorja sprednja maska plastični odbijač pred. ali zadnji 350. 1.150. MERCEDES W 201/190 1.750.-490.- pokrov motorja blatnik 620.-520.- 400.-1.140.-290 - 660.- 1.250.- F0RD ESCORT III blatnik 390.-pokrov motorja 1.150.-odbijač 370.- MERCEDES W 123 pokrov motorja 1.350.- blatnik 580.- MERCEDES W 124-200-300 blatnik 560.- VETR0BRANSKA STEKLA za vse avtomobile in tovornjake dvoslojno vezno steklo v originalni kakovosti; Takojšnja montaža v lastni delavnici!__ ZAHTEVAJTE TUDI VI NAŠ KATALOG, KI GA DOBITE BREZPLAČNO! RČDLBACH; Beljak, Pestalozzistrasse 16, Tel. 9943-4242-24345/fax +32 Spital ob Dravi, Villacher Strasse 21, tel. 9943-4762-2815 Prodam 126 P, letnik 1988. Cena 3.600 DEM.« 721-146 16159 Prodam JUGO 74-018 55, letnik 1988. 16161 CITROEX AX 14, letnik 1987 in JUGO 55, letnik 1990, prodam. C. na Klanec 8/b, Kranj, 215-879_16162 Prodam vlečno KLJUKO in 4 KOLESA za Z 101. « 57-343_16164 Ugodno prodam Z 101, letnik 1986, gara-žirana, registrirana do maja 1992. Cena 4.500 DEM v dinarski protivrednosti. Informacije na « 216-734 16166 Prodam Z 850, letnik 1983. « 242-864, po 17. uri_16168 Prodam ALFO ROMEO 33 1.3 S, letnik 1986, z dodatno opremo ali zamenjam za cenejši avto. Ogled v petek ves dan. Go-dešič 60, škofja Loka (Marjeta) 16173 Prodam Z 101 Mediteran. Slap 4, Tržič _16175 Prodam Z 128 1.1 GX, letnik 1988, prevo-ženih 38.000 km, garažirana. Cena po do- govoru. Ht 633-829_16176 Prodam SIMCO Chrvsler Talbot, zelo do-bro ohranjena. Cena po dogovoru. Danica Klemenčič, Pionirska 10, Jesenice - Javornik 16177 Prodam Z 311-860 101 GTL, letnik 1987. « 16178 Ugodno prodam Z 101 Skala 55, letnik 1989. « 422-445 16181 Prodam JUGO 45 A, 325-872 letnik 1986. 16182 Prodam JUGO 45 EX, letnik 1987. Zg. Duplje 79_16184 Prodam KOMBI BUS Fiat Ducato Turbo Panorama, letnik 1990, za prevoz oseb in predmetov. Cena 35.000 DEM. Krt, « 061/832-157_16186 Prodam R 30, letnik 1980. Betonova 22, Kranj, « 215-047_16188 Z 101, letnik december 1985, 60.000 km, garažirana, prodam, « 323-054, popoldan_16189 JUGO 45 A, letnik 1987, registriran, prodam. « 324-960 16191 KLJUKO in PRTLJAŽNIK za Golf JX, prodam, « 620-616 16104 VVARTBURG, letnik 1980, brezhiben, prodam, « 215-047_16193 LANDROVER diesel, letnik 1971, pro- dam. nt 215-047_16194 Poceni prodam R 4 TLS, letnik 1977, re-gistriran do decembra 1991. Boh. Bela 134 16195 Prodam JUGO 216-604 60, letnik 1990. « 16196 Ugodno predam FIAT UNO, letnik 1984, registriran do 4. 6. 1992, prevoženih 68.000 km. nt 57-"254_16198 Prodam Z 750, neregistrirana, nt 327-003_16200 Prodam VVARTBURG 1.3, letnik 1990, nov ELEKTROMOTOR, 11 kW in R 4 GTL, letnik 1989. Zg. Gorje 20 16205 Prodam JUGO 55 Skala, karamboliran, star 6 mesecev. Ogled v ponedeljek ves dan. Cena po dogovoru. Štefan Kunšič, Savska 20, Bled 16206 Prodam z 750, letnik 1980. Zabukovje 7, Zg. Besnica_16207 OPEL SENATOR 3.0 SJ, letnik 1982, prodam, nt 46-735_16208 Prodam GOLF JGL, letnik 1982. Kimo-vec, Valjavčeva 5, Kranj 16213 Prodam AUDI 50, letnik 1975, dobro ohranjen, g 218-639_16214 Prodam malo poškodovan CITROEN AX, letnik 1987. nt 217-639 16216 R 4 TLS, letnik 1977, prodam za 800 DEM, nt 70-738_16219 Prodam Z 625 N, letnik 1983, registrirana do maja 1992, z avtotestom za B kategorijo. Ogled v soboto ves dan. nt 312-535 _16220 JUGO 45, letnik 1990, prodam. Sp. Besni-ca 133_16221 Z 101 Konfort, letnik 1981, prodam, nt 47-057, popoldan_16225 Prodam R 4 GTL, letnik januar 1990 nt 061/611-524_16230 Prodam Z 101, letnik 1987, lepo ohranjena. Sp. Otok 24, Radovljica, nt 79-813 _16231 Prodam Z 101, letnik 1977. Cena 2.300 DEM, nt 310-240_16233 CITROEN AX TRE, letnik 1988, prodam ali menjam za cenejši avto. nt 801-632, v večernih urah 16234 1986. Cena 16235 Prodam JUGO 45, letnik 3.500 DEM. nt 45-532 PEUGEOT 405 GL. letnik 1990, ugodno prodam.« 241-685_16236 Za 14.200 DEM prodam GOLF JXB, letnik 1989. nt 41-820 16237 Prodam JUGO 620-070 45, letnik 1990. nt 16238 Prodam pravkar uvoženo VISO Club II R. nt 620-070_16239 Prodam Z 750, celo ali po delih, nt 222-323, zvečer_16245 Prodam JUGO 55, letnik 1985. Cena 3.500 DEM, nt 74-006_16249 Prodam 126 BIS, nov in ALFO 33, letnik 1988. nt 801-565_16250 Za 15.000 DEM prodam BMW 316, letnik 1984. nt 241-414_16254 1980, 98.000 km. 16255 Prodam GOLF, letnik nt 323-265 Prodam FIAT, letnik 1978. Cena po dogovoru, nt 82-371 16256 Prodam 126 PGL, letnik 1989. Mlaška 107, Kranj 16265 Ugodno prodam GOLF JGL, letnik 1985. nt 58-484_16266 Ugodno prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989. nt 57-681_16267 Prodam NISSAN SUNY Sedan 1.6 SLX, kot nov, letnik 1987. Britof 46/a, Kranj, nt 241-392_16270 Vozno D1ANO, prodam tudi po delih. nt 48-139, po 16. uri_16272 GOLF JXB, letnik 1989, 16.000 km, pro-dam. nt 310-588 16274 Za 7.700 DEM VW motorjem. >rodam VVARTBURG, z & 212-191 16283 Prodam VW PASSAT ali menjam za manjši avto, nt 212-191_16284 Ugodno prodam Z 101. nt 77-905 16286 Prodam LADO RIVA, letnik 1987, regi-strirana do marca 1992. nt 65-698 16287 Z 750 - 850, obnovljena, letnik 1984, regi-strirana do julija 1992, ugodno prodam. nt 51-956_16289 Prodam GOLF diesel, letnik 1989, lepo ohranjen. Cena 17.500 DEM. nt 74-314 _16290 JUGO 45 E, letnik 1986, registriran celo leto, prodam, nt 241-840 16291 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987, pre-voženih 28.000 km, registrirana do maja 1992. Cena 4.000 DEM, nt 67-248 16293 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987. nt 721-169 16296 Prodam TOYOTO Starlet, letnik 1987. nt 40-672_16298 Prodam OPEL KADETT Berlina, letnik 1984.« 70-456_16305 Ugodno prodam FORD ESCORT in ORION, nov, nt 218-454_16306 FORD FIESTA 1.4 CLX. 5 vrat, nov, prodam, nt 212-907_16307 126 P, letnik 1979, registriran do maja 1992, dodatno opremljen, ohranjen, pro-dam. nt 81-130_16310 Dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1983, neregistriran, tehnično brezhiben, prodam za 2.100 DEM. Kelvišar, Kropa 3/b _16314 FIAT 126 P, letnik 1988, 24.000 km, prodam, nt 74-431 16315 Prodam R 4 GTL, letnik 1986, prevože-nih 53.000 km, zaščiten. « 73-360 ali 73-239_16317 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986, registrirana celo leto. Intihar, Mavčiče 99 16320 Prodam Z 101 GTL, letnik 1984, registrirana celo leto, nt 49-264_16321 Prodam R 4 TLS, letnik 1978, registriran do oktobra 1992. Orehovlje 8, Kranj, 3 241-786_16322 Dobro ohranjeno, neregistrirano DIA-NO, prodam. Cena po dogovoru. Mačkovo nas. 22, Šenčur 16323 GOLF Caddy, letnik maj 1988, prodam. nt 621-496, od 15. do 16. ure 16325 Menjam Z 128 Skala 55, letnik december 1988, dobro ohranjena, za GOLF diesel, letnik 1988/89. z doplačilom. 3 57-858 _16326 Prodam Z 750 LE, letnik 1982, registrirana do julija 1992. Cena 1.200 DEM. Azra Muranovič, Alojza Travna 17, Jesenice -Javornik 16327 Prodam FIAT 126 P, letnik 1978, registri-ran do septembra 1992. Cena 900 DEM ali v dinarski protivrednosti. Ogled: Pre-žihova 13, Bled_16330 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989, re-gistriran do julija 1992, 35.000 km. Cena 5.100 DEM. nt 331-331, int. 25-36, od 8. do 15. ure_16331 Ugodno prodam JUGO 45, letnik november 1985, dobro ohranjen.« 218-477 _16334 Prodam Z 101 GTL, letnik december 1982. Cuderman, Babni vrt, Golnik, « 46-283_16335 FIAT 126 BIS, 700 cem, vodno hlajenje, letnik 1991, 3.300 km, troje vrat, brezhiben, prodam. « 45-570 16337 Prodam Z 101, letnik 1985, prevoženih 55.000 km, z dodatno opremo in AVTO-RADIO. nt 801-606_16339 Prodam JUGO 45, letnik 1987. 34.000 km, dodatno opremljen, lepo ohranjen. « 66-668_16342 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1983, dobro ohranjena. « 66-331_16345 Prodam OPEL ASCONO 20 I, katalizator, letnik 1987, registriran do septembra 1992. nt 312-306 16347 Prodam DAIHATSU Charade TS, letnik 1990. nt 214-234_16349 Karamboliran GOLF, letnik 1982 in ohranjen R 4 GTL, letnik 1983, prodam. Pot na Zali rovt 5, Tržič, « 50-057 _16352 Prodam GOLF, letnik 1979, rdeč, 95.000 km, dobro ohranjen. « 312-402 16353 Prodam dva CITROENA. Stružnik, Be-gunjska 8, Kranj 16356 Prodam CITROEN GS A Pallas, letnik 1980, uvozni model. Kuhelj, Loka 94, Tr-žič, nt 52-131_16359 Prodam JUGO 45, letnik oktober 1988. nt «1-718 16363 Prodam JETTO diesel, letnik 1989, rdeče barve, registrirana do septembra 1992. Armuš, Cankarjeva 46, Radovljica 16371 Prodam GOLF, diesel, letnik 1985. « 45-236_16373 Prodam R 5, letnik 1986, po ugodni ceni. « 802-162 16375 (r GESELLSCHAFT M. B. H. & CO KG 50 LET SERVIS t NAD. DELI t DODATNA OPREMA • VEL. IZBIRA VOZIL BELJAK/VILLACH,STEINWENDERSTRASSE 15,Tel.9943-4242-24826 (GOVORIMO SLOVENSKO Prodam Z 101 Mediteran, neregistrirana, v voznem stanju. Cena 900 DEM. 75-742_1637» JUGO 55 Skala, letnik 1989, prodam za 5.200 DEM ali v dinarski protivrednosti nt 061/723-012_16381 Ugodno prodam MOSKVIČ 1500, letnik 1979, za rezervne dele. Milena Kalini', Podhom 2, Zg. Gorje_163^ Prodam VW 1200 hrošč. Sušnik, Zg. Besnica 9 16385 - ZAPOSLITVE V redno delovno razmerje vzamem samostojnega MIZARJA. O.D. dober. 9 49-224, po 19. uri_I58_H Nudim DELO na vašem domu. Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis ter kuverto z znamko in vaširfl naslovom. Nato dobite potrebna navodila. Jarc, Vaše 39, Medvode 15843 Iščem PRIPRAVNIŠTVO tehni. « 328-716 konfekcijski 15960 Honorarno zaposlim stavbenega KLE-PARJA. nt 75-814, Radovljica 15997 Iščem AKVIZITERJE, provizija 50 odsto-kov. « 215-211_16007 Club "Exclusive" honorarno zaposli DlS* COJOKERJA. nt 45-066_16021 Razpisujem ŠTIPENDIJO za Srednjo stinsko šolo - smer gostinski tehnik. Šifra' NATAKAR _16023 Iščem kakršnokoli DELO, razen akvizj- terstva. « 77-609_16079 Od 5.000,00 do 10.000,00 din tedensko dobi POTNIK s prodajo najnovejfi" knjižnih artiklov. « 57-459, po 15. uri^ Sposobnim za PRODAJO, nudimo novost, ki je pri nas še ni bilo. « 50-702, v petek, od 13. do 19. ure_16T74 Takoj pogodbeno zaposlim ŠIVILJO. Informacije na nt 76-132, od 14. do 15. ur« in od 20. do 21. ure_16292 Komunikativnim osebam s srednjo izobrazbo nudim dobro plačano DELO » 74-584, v petek, med 9. in 12. uro 16_3£g ŠIVILJE za honorarno delo, iščemo. I"" formacije na « 78-309_16333 Komunikativnim osebam nudimo honorarno ZAPOSLITEV za prodajo tehničnega artikla. Prostih je še nekaj zastopniških mest. Če vas veseli delo na terenu, pokličite po 14. uri na « 79-646 16348 Iščem DELO na domu :elektro-varjenje' spajkanje, sestavljanje, pakiranje. flC 217-231, po 15. uri_1637* ORODJARJA - FINOMEHANIKA zaposlim. Šifra:TUDI HONORARNO 16387 ŽIVALI Prodam 1 leto stare KOKOŠI za zakol «'' nadaljno rejo, Ažman, Suha 5, Kranja Predoslje __15875 Prodam 1 teden dni starega BIKCA. StrU; ževo 9, Kranj_15953 Prodam TELIČKI, stari 2 in 5 mesecev- Potoče 11_15955 Prodam KLETKE za kokoši nesnice in PRAŠIČE za nadaljno rejo. Voglje 8', Šenčur _I599J Prodam ŽREBICO brama, stara 2 lej1' Buh, Planina 6, Gorenja vas_1605* Prodam 6 tednov staro TELIČKO sirnen-talko, nt 43-187_1605V Prodam HRČKE in MORSKE PRASKE « 421-821_1606« Prodam mlado KRAVO in dve TELEj' simentalca. « 68-755_1606/ Prodam 8 tednov staro TELIČKO simen-talko, za nadaljno rejo ali zakol. Jama 3'-Mavčiče_1606» PSA čuvaja z rodovnikom, prodam, 78-403 ali 78-554_16070 Prodam mlado KOZO, stara 4 mesece, « 73-596_I6lj> Prodam PSIČKE nemškega ovčarja, tf, 74-326_I6L7J! Prodam več PRAŠIČEV, težki od 30