'A"'i' / RAČUNALNlkl INŽENIRING d.0.0. Sokolska ulica 5, 1295 Ivončno Gorica ' ; TEL: 01 /7869-040, FAX: 01 /78Í9-045, GSM: 051/612-923 SVETOVANJE, PRODAJA IN SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME 0% 1989-2009 ... na lastno programsko opremo za računovodstvo, finance, trgovino in storitve. e-mail: lamas@lamas.si Časopis prebivalcev občine Ivančna Gorica 1 ' ^ ^^ ^ ^ ■ ^ . , , t -^ sr ii Številkam, letnik ' 'rnS,maj I^k^u^m v, zadnfii korak Osrednja svečanost ob prazniku Občine Ivančna Gorícá Slovesno odprtje šole in vrtca na Krki sobota, 28 Dopoldan [14 r^ fiimidlLi Db t. uri «IprtrS trinici v N«n£nl aorlc« ob ia url 9dpr1(ti eiralkaf ■ igrllfii v IVAnfinl GarŤci Vljudno vib]l«nhl VúÁ ijsíin. Ouían Strjiid •PVC/ALUOKNAINVRATA • ZIMSKI VRTOVI • ROLETÏ • OKENSKE POUCE IN zakuuCnadela jSael'«« 'KRIWiZAUIZlJE moo" * _ • KOMARNIKI AVTO e-po$ta: info@cugelj.si vvww.cugelj.si SERVIS VLEKA MARJAN KLEMENČIČ S.P. Velike Češnjice 43 1296 Šentvid pri Stični Tei.: 01/78 000 96, Fax: 01/78 000 97 Gsm: 041/785 333 http://www.avto-i(iemencic.si AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO AVTOUČARSTVO AVTOKLEPARSTVO AVTOOPTIKA AV10VUKA non-stop AVTOPRALNiCA IZPUŠNI SISTEMI (meritve) NADOMESTNA VOZILA ^ ZLATARSTVO jX tadina CENTER ŽOLN m. Ivanina Gorica - Te J.; 01/ÏS Ï8 S7Î Dehivni íji^: a(tS.de 19.^ □!> saftoM- ft BjňlnB Mprta ed 8 do J^uia. www.zlalaratvo-tadina.com ^ -- Domovina, kdo bo tebe ljubil? V naslednjem mesecu, vse tja do poletnih dopustov, bomo občanke in občani, državljanke in državljani lahko praznovali skupaj z našo občino Ivančno Gorico in z našo domovino Slovenijo. Različne slovesnosti ob občinskem prazniku in 20-letnici slovenske države bodo v nas budile čustva, ki bodo skušala prevladati nad slabim razpoloženjem, ki nas je obsedlo. V minulih velikonočnih in prvomajskih praznikih se je ta čudaški odnos do skupnosti, v kateri živimo, izražal v naši okolici tudi z nestrpnostjo in nespoštovanjem državnih simbolov. Oskrunjena državna in občinska zastava vsekakor nista dober obet za prihodnost. Na zadnji referendumski dan nas je skladno s takim odnosom odšla na volišča le tretjina občank in občanov. Bi naredili enkrat izjemo in izkoristili pravico, ki pripada slehernemu polnoletnemu državljanu? Nova priložnost je že zelo blizu. Praznujmo torej z občino, v kateri živimo, in z državo, ki nam je domovina. Bogat program prireditev nam zagotovo lahko polepša kakšno urico. Na Krki, kjer bodo imeli novo šolo in vrtec, so se krajani združili v eno veliko družino, ki bo vesela slehernega obiska. Odzovimo se in praznujmo! Premierna izvedba višnjanskega pasijona 150-letnica slikarja Ferda Vesela MOtOMAt AVTO MOTO CENTER KOCJ^MČĚČ Janez Kocjančič, Mleščevo la, 1295 Ivančna Gorica tel.:01/7877-333,GSM:041/651-722, 041/777-333 e-mail:amc.l«3cjancic@siol.net, www.amc-lœcjancic.si ■ servis za vsa osebna vozila • nadomestni deli za vse • avtovleka vrste osebniii avtomobilov 29. maj Praznik Občine Ivančna Gorica v soboto, 28. maja 2011, ob 16. uri na Krki. Program: • slavnostna prireditev s podelitvijo priznanj in nagrad Občine Ivančna Gorica • nastop otrok in vzgojiteljic Vrtca Ivančna Gorica ter učencev in učiteljic Podružnične šole Krka • blagoslov in prerez traku • ogled novili prostorov • pogostitev in druženje z ansamblom Zasavci Nastopajo: Zbor učiteljic OŠ Stična iVIePZ Krka skupina Zasavci Krški rog isti Godba Stična ljubitelji glasbe in plesa Krka 2011 otroci in vzgojiteljice Vrtca ivančna Gorica učenci in učiteljice PŠ Krka Sočasne prireditve ob občinskem prazniku Vse najboljše ob prazniku občine želim! Občina Ivančna Gorica bo konec maja praznovala občinski praznik. Letos ga bomo praznovali na Krki in bo še posebej slovesen. Podelili bomo občinska priznanja in nagrade najbolj zaslužnim posameznikom in skupinam ljudi, ki so k razvoju in ugledu občine prispevali več, kot bi lahko od njih pričakovali. Eno od najvišjih nagrad bo dobil tudi pododbor Policijskega veteranskega združenja Sever iz Ivančne Gorice. Ob 20. letnici slovenske države se želimo s tem priznanjem zahvaliti vsem policistom, ki so Slovencem, skupaj s člani Združenja veteranov vojne za Slovenijo (ti so enako priznanje že prejeli), priborili uresničitev tisočletnih sanj o samostojni državi Sloveniji. Vsem drugim prejemnikom priznanj in nagrad iskreno čestitam in se zahvaljujem za opravljeno delo. Priznanja naj vam bodo vzpodbuda za delo v skupno dobro tudi v prihodnje. Drugi razlog za slavje pa bo nedvomno odprtje novih prostorov šole in vrtca na Krki. Nova zgradba, ki je pravzaprav zelo posrečeno in temeljito prenovljena tekstilna tovarna, je gotovo velika pridobitev. Ne samo za krške otroke in starše, temveč za celotno krajevno skupnost, saj je prenovljena tudi večnamenska dvorana v družbenem centru, lepo urejena okolica pa bo skupaj z obnovljenim športnim igriščem gotovo postala center družabnega življenja na Krki. Zahvaljujem se vsem, ki ste kakorkoli prispevali k novi pridobitvi na Krki, vse občanke in občane pa vabim, da se nam 28. maja pridružite na Krki. Kot uvod v praznovanje bomo istega dne dopoldne odprli tržnico v Ivanč-ni Gorici. Opogumljeni z zelo pozi- tivnimi izkušnjami Ivankinega sejma, smo uspeli pripraviti vse potrebno za začetek obratovanja tržnice, ki bo vsako soboto dopoldne delovala pri kulturnem domu na Sokolski ulici. Prednost pri prodaji bodo seveda imeli kmetje in drugi ponudniki raznovrstnih izdelkov in pridelkov iz območja občine Ivančna Gorica, seveda pa se bomo potrudili zagotavljati čim bolj raznovrstno in kakovostno ponudbo tudi s ponudniki izven občine, če bo to potrebno. Vem, da je vsak začetek težak. Verjetno bo tudi naša tržnica naletela na začetne težave, ki pa jih bomo gotovo lažje in hitreje prebrodili, če jo boste za svojo vzeli tako ponudniki kot potrošniki oziroma kupci. V soboto, 28. maja 2011, ob 9. uri vas torej vabim na odprtje tržnice v Ivančni Gorici. To pa še ni vse za ta dan. Samo uro kasneje bomo slabih 100 metrov stran odprli novo otroško igrišče, ki bo gotovo popestrilo marsikatero urico ivanškim otrokom in njihovim staršem. Igrišče bo namenjeno vsem predšolskim otrokom in tistim malo starejšim iz nižjih razredov osnovne šole. Naštete aktivnosti bodo, skupaj s številnimi dogodki in prireditvami po celotni občini, svečano obeležile občinski praznik in praznik slovenske države. Seveda pa v letošnjem letu ne bomo samo praznovali, temveč bomo skušali čim več postoriti za skupno dobro vseh občank in občanov. Dogajanje na občini je pestro in delovno. Občinski svet je opravil že sedem sej in prav vse so bile izjemno delavne in učinkovite. V občinski upravi intenzivno pridobivamo dokumentacijo za gradnjo kanalizacijskih Koloi on Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 6. junija. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net Uredniški odbor: Matej Šteh - v. d. glavnega in odgovornega urednika Leopold Sever - Kratkočasnik, S^i/a in Severna stran Simon Bregar - Šport Milena Vrhovec - Kmetijstvo Nataša Ž. Erjavec - Gospodinjska stran Maja Ficko Sonja Maravič Gregor Štrubelj Lektoriranje: Simona Zvonar Oblikovna zasnova: Flamus, Nataša Ž. Erjavec Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Špes & Co. d.n.o. Časopis KLASJE izhaja v 5.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. vodov od Višnje Gore in Vira pri Stični do Ivančne Gorice, skupaj s krajevnimi skupnostmi se pripravljamo na začetek gradnje poslovilnih objektov v Šentvidu in na Muljavi ter njegovo dokončanje in odprtje pokopališča v Ivančni Gorici. Objavljeni so razpisi za številna gradbena in vzdrževalna dela pa razpisi za delo društev in drugih združenj, ki so sofinancirana iz občinskega proračuna. Intenzivno pripravljamo potrebne podlage za čimprejšnji sprejem občinskega prostorskega načrta. Smo sredi izdelave dolgoročnega razvojnega načrta občine na področju gospodarstva, kmetijstva, turizma, družbenih dejavnosti in, kar velja še posebej poudariti, področju skrbi za starejše in medgeneracijskega sodelovanja. Hvaležen sem vsem, ki sodelujete pri pripravi razvojnih načrtov in svoje znanje, ideje in energijo vlagate v naše skupno dobro. Vse tiste, ki bi morebiti želeli sodelovati pri oblikovanju naše skupne prihodnosti, pa vas moje vabilo še ni doseglo, vabim, da mi pišete na elektronski naslov du-san.strnad@ivancna-gorica.si . Na območju občine Ivančna Gorica so bili rojeni ali pa so delovali številni pomembni posamezniki in organizacije, ki so obilo pripomogli, da smo se Slovenci ohranili kot narod, da imamo svoj jezik, kulturo in zgodovino. Ponosni smo na njih in z veseljem ohranjamo spomin nanje. Prepričan pa sem, da bi bili tudi oni ponosni na vas, spoštovane občanke in občani. Kljub ne ravno lahkim in prijaznim časom, v katerih živimo in jim še ni videti konca, vsakodnevno dokazujete, da so medsebojna pomoč, solidarnost in delo v skupno dobro še vedno tiste vrednote, ki nas držijo skupaj in ki so jamstvo, da skupaj lahko za naše skupno dobro v prihodnje še veliko storimo. Želim vam torej prijetno, ponosno in korajžno praznovanje 29. maja, praznika občine Ivančna Gorica. Vaš župan Dušan Strnad 20. 5. ob 16.30 9. srečanje čebelarjev Slovenije (predstavitev zbornika, odprtje razstave ter odkritje doprsnega kipa in spominske plošče Emilu Rothschutzu - Raveneggu v Višnji GoriI 21. 5. ob 11.00 Osrednja slovesnost ob 9. srečanju čebelarjev Slovenije v OŠ Stična v Ivančni Gorici 25. 5. ob 18. uri Predstavitev knjige Leopolda Severja v Ivančni Gorici 26. 5. ob 19.30 Letni koncert pevskih zborov Srednje šole Josipa Jurčiča v SŠ Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici 28. 5. ob 9. uri Odprtje tržnice v Ivančni Gorici 28. 5. ob 10. uri Odprtje otroškega igrišča v Ivančni Gorici 29., 30. 5. Ex tempore na Jurčičevi domačiji na Muljavi 3. 6. ob 19. uri Koncert MPZ Vidovo z gosti v Šentvidu pri Stični 4. 6. ob 19. uri Koncert Stiškega kvarteta z gosti ob 20. obletnici delovanja na Gradišču nad Stično 5. 6. 13. kolesarski maraton treh občin (Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje) 5. 6. ob 17. uri Produkcija plesne skupine Guapa na Muljavi 10. 6. Koncert ob 10. obletnici Ansambla Krjavelj v Šentvidu pri Stični 11. 6. 2011 ob 9.30 Tradicionalno popotovanje s kolesi po rimski cesti (Ivančna Go-rica-Dvor) 11. 6. ob 17. uri Občinsko tekmovanje v košnji na Lučarjevem Kalu 11. 6. Pozdrav domovini, koncert v Ivančni Gorici 11., 12. 6. Evropsko prvenstvo v motokrosu v Šentvidu pri Stični 12. 6. Razstava Pavle Jakopič v Primči vasi 17. 6. Koncert Folklorne skupine Vidovo v Šentvidu pri Stični 18., 19. 6. 42. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični 24., 25. 6. ter 1., 2., 8. in 9. 7. Uprizoritve Jurčičevega dela Deseti brat v letnem gledališču na Muljavi 24. 6. Prireditev ob dnevu državnosti v Valični vasi 24. 6. 2011 Kulturno dogajanje na predvečer dneva državnosti v Ambrusu 25. 6. Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti na Polževem Prireditve ob odprtju šole in vrtca na Krki Datum organizator dogodka prireditev in kraj 19. 5. ob 17.30 Vrtec Ivančna Gorica Lutkovni predstavi Zajček Uh (Vrtec Muljava) in Zajček Pedajček (vzgojiteljice Vrtca Ivančna Gorica) 20. 5. ob 18. uri OŠ Stična - PŠ Krka Dve gledališki predstavi 21. 5. od 9. ure naprej ŠD Krka in ŠDM Krka Turnir v malem nogometu - odprto prvenstvo občine Ivančna Gorica 21. 5. ob 20. uri KD Gledališče Krka Gledališka predstava: F S. Finžgar, Razvalina življenja 22. 5. ob 19. uri Mešani in otroški pevski zbor Krka Mi gradimo prijateljstvo Gosti: Šentviški slavčki, Eva Kovačič, Ansambel Povratniki 23. 5. ob 17. uri ŠDM Krka Turnir v badmintonu 24. 5. ob 15. uri ŠD Krka Turnir v namiznem tenisu - odprto prvenstvo občine Ivančna Gorica 25. 5. ob 17. uri Šahovsko društvo Krka Šahovski turnir 26. 5. ob 17. uri Tarok sekcija Krka Turnir v igranju taroka 27. 5. ob 18. uri LD Krka Prireditev ob 65-letnici Lovske družine Krka LD Krka Lovska razstava, sejna soba KS 27. 5., ob 15. uri Gobarsko društvo Što-rovke Gobarska razstava, novi prizidek DC 28. 5., od 12. ure do 20. ure; nedelja, 29. 5., od 14. ure do 19. ure; ponedeljek, 30. 5., od 11. do 13. ure; torek 31. 5., od 11. do 13. ure Čebelarsko društvo Kr-ka-Zagradec Čebelarska razstava, novi prizidek DC Slikarsko-fotografska razstava krajanov Krke Milena Bregar, Matjaž Jurca, Valentina Vodenšek, Adrijana Vlašič: fotografije; Barbara Mušič: slike, dvorana DC Akademski slikar France Slana Slikarska razstava Franceta Slane, preddverje DC KKK Krka Razstava KKK Krka (kajakaši), gledališki oder DC Jamarsko društvo Krka Jamarsko društvo Krka, avla DC Turistično društvo Krka Turistično društvo Krka, avla DC 28. 5. Društvo podeželskih žena Ivančna Gorica Stojnice s ponudbo 28. 5. od 12. ure do 16. ure PGD Krka, Stična, Ko-rinj, Jamarsko društvo Krka Predstavitev dejavnosti 28. 5. ob 16. uri Občina Ivančna Gorica, OŠ Stična PŠ Krka, KS Krka Osrednja prireditev ob občinskem prazniku z odprtjem šole in vrtca na Krki 28. 5. ob 19. uri Ansambel Povratniki Pričetek zabavnega večera 28. 5. ob 20. uri ŠD Krka Razglas rezultatov športnih tekmovanj 28. 5. ob 21. uri Festival Krka Ansambel Zasavci - nadaljevanje zabavnega večera 29. 5. ob 11. uri KKK Krka Spust po reki Krki Ol Dciiia 2011 ma, Ivančna Gorica | KLASJE 3 4. Ivankín sejem še zadnji korak do občinske tržnice V petek, 15. aprila, je Občina Ivančna Gorica v sodelovanju z društvi in posamezniki uspešno izvedla že četrti velikonočni Ivankin sejem. Sejem, ki je poimenovan po Ivanki iz legende, ki govori o nastanku imena Ivančne Gorice, je potekal tradicionalno na cvetni petek, na Sokolsko ulico v središču Ivančne Gorice pa je privabil množico obiskovalcev. Letos se je na več kot 30 stojnicah predstavljalo rekordno število ponudnikov in razstavljavcev. Predstavili so se pevci DU Šentvid pri Stični Sončni žarek, pevski zbor KD Harmonija, Pevci ljudskih pesmi Studenček, Vokalna skupina Šentviški slavčki in folklorni skupini iz Stične in Šentvida. Ob koncu je za dobro razpoloženje poskrbel ansambel Povratniki. Za dodatno gostinsko ponudbo so skrbeli lokali, ki delujejo na Sokolski ulici, še posebej pa s svojo stojnico Gostilna na Sokolski. V prostorih poslovne stavbe Žolnir so si obiskovalci lahko ogledali tudi likovno razstavo KD likovnikov Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Prava atrakcija sejma pa je bil nastop članov TD Ivančna Gorica, ki so v sodelovanju s Konjerejskim društvom Radohova vas in KZ Stična pripravili Letošnjo sejemsko ponudbo so predstavljali kmetija Erjavec (suho sadje in drugi izdelki), kmetija Bregar (ekološko pridelano sadje in žita), kmetija Zabukovec (mlečni izdelki), Društvo podeželskih žena Ivanjščice (domače dobrote, ponudba kmečkih turizmov), Čebelarski društvi Stična in Krka-Zagradec (med in različni čebelarski izdelki), Grad Barle Oti-lija (zelišča), Meta Maček (zelišča), kmetija Plavica (zdravilni čaji), Marjeta Baša (umetnostno lončarstvo), Henrik Perko (ročno kovaštvo), Ciril Sadar (stavbno mizarstvo), Franc Perko (pleteni izdelki), Ivan Rus (pleteni izdelki), Anton Nose (pletene košare), Anton Černivec (žganjeku-ha), Anica Klavs (izdelovanje zobotrebcev), Sonja Ceglar in Marjetka Meglen (izdelovanje butaric), Štefan Nose (etnološka zbirka), Danica Jerkovič (delavnica za upočasnitev časa). Svojo dejavnost so predstavljali tudi Turistično društvo Ivančna Gorica (predstavitev slovenske kulturne dediščine), Krajevna organizacija RK Ivančna Gorica, Unithing, d.o.o. (filter za vodo), Kmetijska zadruga Stična, Slaščičarstvo Kovačič, Mesar- stvo Maver, izdelovalec savinjskega želodca Mlinar Jože, Knjižnica Ivanč-na Gorica in Jarina, zadruga za razvoj podeželja. Učenci OŠ Stična so na svoji stojnici slikali na panjske končnice, dejavnost Lokalne akcijske skupine Sožitje med mestom in podeželjem, v katero je vključena tudi naša občina, pa je predstavljal Zavod za razvoj podeželja CIZA. Občina namreč v okviru LAS-a vsako leto prijavlja projekte za razvoj podeželja iz EU programa Leader. Sočasno s sejemskim dogajanjem je potekal tudi pester kulturni program, v katerem so sodelovale domače pevske in folklorne skupine. N^^o otroško igrišče v Ivančni Gorici bo odprto v soboto, 28. maja 2011, ob 10. uri. Igrišče bo obratovalo vsak dan od 9. do 19. ure. Namenjeno bo predšolskim otrokom in otrokom nižjih razredov šole, v spremstvu staršev. Občina Ivančna Gorica sporoča Občina Ivančna Gorica sporoča, da je dne 23. 5. 2011 objavila na spletnih straneh Občine, na naslovu www.ivancna-gorica.si javno objavo za zasedbo prostega strokovno-tehničnega delovnega mesta: VZDRŽEVALEC IV-II v pisarni župana Občine Ivančna Gorica Rok za prijavo prične teči naslednji dan po objavi, to je 25. 5. 2011. Vsi zainteresirani lahko v roku 8 dni vložijo pisne prijave na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. prikaz starega kmečkega orodja na lojtrniku. Predstaviti so želeli bogato kulturno-etnološko dediščino v naši občini, pri čemer velja poudariti, da se z zbiranjem in restavriranjem tovrstnih predmetov ukvarja kar nekaj naših občanov. Na sejmu so svojo najnovejšo pridobitev, sodobno gasilsko vozilo GVC 16/25, predstavili tudi člani PGD Ivančna Gorica. Udeleženci sejma so zadovoljno ocenili, da je sejemski dan uspel in da so podobne prireditve v bodoče še dobrodošle. Rezultat tovrstnega razmišljanja pa je tudi skorajšnji začetek delovanja tržnice na Sokolski ulici. Matej Šteh Ivančna Gorica bo imela svojo tržnico v soboto, 28. maja, odprtje podeželske tržnice na Sokolski ulici v Ivančni Gorici mî)àà! Za mlado občino, kot je Ivančna Gorica, ki ima skoraj 16.000 prebivalcev, se spodobi, da ima tudi svojo tržnico. O tem so tudi v občinski upravi razmišljali že nekaj časa. V občino se iz leta v leto priseljujejo mlade družine, ki želijo svoj prosti čas preživeti v zdravem okolju, ki jim ponuja visoko kvaliteto življenja. Seveda ni dovolj, da imamo do svojega domačega praga speljano asfaltirano pot, telekomunikacijsko povezavo, vodo iz pipe ter elektriko. Ljudje sodobnega časa si želimo več. V zadnjem času zelo poudarjamo zdravo prehranjevanje. Na podlagi pobud občanov, kupcev kakovostne hrane iz lokalnega okolja, se je občina v sodelovanju z Jarino, z.o.o., odločila investirati v vzpostavitev lokalne podeželske tržnice. Priprave za vzpostavitev že tečejo. Podeželska tržnica bo delovala na Sokolski ulici ob kulturnem domu v samem centru Ivančne Gorice. Osnovni pogoji za vzpostavitev tržnice so: • interes ponudnikov lokalnih produktov, ki želijo ponuditi svoje tržne viške, • interes potencialnih kupcev lokalnih produktov, • upravljavec tržnice ter seveda • primerna lokacija, ki ga občina odredi za tržni prostor, ki je opremljen s pitno vodo, sanitarijami in elektriko. Na podlagi ankete, ki jo je opravila Ja-rina, z.o.o., smo prišli do spodbudne ugotovite, da se poleg potrošnikov zanimajo za vzpostavitev podeželske tržnice tudi ponudniki, kar pa je osnovni pogoj, da se investitor sploh loti projekta. Potrditev, da je investitor na pravi poti, je tudi bogata ponudba in množičen obisk kupcev na zadnjem Ivankinem sejmu pred velikonočnimi prazniki. Zato vas v imenu Občine Ivančna Gorica, ki bo prevzela upravljanje podeželske tržnice, vljudno vabimo, da se nam pridružite kot ponudnik na tržnici ali kot obiskovalec oz. potencialni kupec lokalnih produktov. Zainteresirani ponudniki nas (Ja-rina, Zadrugo za razvoj podeželja, z.o.o., Kidričeva 1, 1270 Litija) lahko pokličite na št. 01 897 21 04 ali 051 213 730, da se dogovorimo o sodelovanju. Za Jarino, z.o.o., pripravila Mojca Hauptman Spoštovani občanke in občani! V naši občini živi že 16.000 ljudi, saj je občina prijetna za bivanje in so posledično demografski trendi ugodni. Tako priselitveni prirast kot tudi naravni prirast sta nad povprečjem Republike Slovenije. Občina je tako skupaj z ljudmi, ki jo naseljujejo, prerastla okvirje prvotne vizije, ki je vsebovala predvsem načrte razvoj potrebne infrastrukture za življenje in delovanje. Čeprav je še potrebno razvijati in dograjevati, vodovod, kanalizacijo, ceste, razsvetljavo, objekte družbenega pomena, ... pa je potrebno razmišljati tudi o nadgradnji in ciljih, ki jih želimo doseči v prihodnosti. Veliko nas je in med seboj smo različni, tako po starosti, spolu, socialnemu stanu, politični pripadnosti. Imamo različne interese in cilje, nekaj pa nam je skupnega. IMAMO SKUPNO PRIHODNOST. V ta namen želiva sprejeti strategijo razvoja občine s širšim družbenim konsenzom. Verjameva, da smo sposobni preseči kakršnekoli delitve pri določanju smernic za prihodnost in v ta namen želiva vključiti v pripravo strategije vse, ki lahko in želijo tvorno prispevati. V mesecu maju tako potekajo delavnice, na katere vabimo predstavnike različnih inštitucij, društev, podjetij in tudi političnih strank. Delavnice potekajo pod vodstvom izkušenih moderatorjev z ustreznimi referencami. Poleg delavnic bo širša javnost vključena tudi z anketiranjem preko občinskega glasila in spletne strani občine Ivančna Gorica. Zavedamo se, da nismo osamljen, samozadosten otok in da imajo na naše cilje vpliv odločitve, sprejete v širšem okolju, bodisi na nivoju sosednjih občin ali regije bodisi na nivoju države in Evropske unije. Tako smo se povezali s partnerjem, ki ima izkušnje pri pripravi strategij, skladno s smernicami nadre- jenih razvojnih politik tako, da bo dokument tudi dobra podlaga za črpanje nepovratnih sredstev različnih skladov EU. Poleg vizije, poslanstva in strateških ciljev pa je namen tudi oblikovanje izvedbenih ciljev s pripadajočimi projekti, izvedljivimi v mandatu 2010-2014. Pri pripravi strategije razvoja občine Ivanč-na Gorica stremimo k uporabnemu izdelku, ki ne končal v kakšnem predalu, ampak se bo skozi letne proračune tudi realiziral in temu primerno tudi korigiral. Verjameva, da z vključitvijo širše javnosti in različnih političnih opcij ustvarjamo skupno vodilo za prihodnost ne glede na to, kdo bo imel dolžnost in privilegij upravljati občino. Mnenja sva, da moramo preseči različne delitve in v sodelovanju razvijati dobre ideje ne glede na predlagatelja. Dušan Strnad, župan Tomaž Smole, podžupan Starostnikom prijazna občina in medgeneracijsko sožitje_ Skladno z obljubami in dogovorom na občinskem svetu je Občina Ivančna Gorica pristopila k iskanju najboljše rešitve za vprašanja, povezana s staranjem prebivalstva in tudi širše. V zadnjem času je namreč problem staranja zelo izpostavljen. V zvezi s tem je Svet Evrope 2005 izdal Zeleno knjigo o demografskih težavah in nalogah z naslovom Odziv na demografske spremembe: Nova solidarnost med generacijami. Slovenija se je 2006 odzvala z Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva. Iz teh dokumentov izhaja, da je potrebno problematiko obravnavati širše in tudi, da je dom ostarelih samo del rešitve, skrajna možnost. antropologijo, psihologijo, sociologijo, zdravstvene vede, pedagogiko in andragogiko, ekonomijo, pravo, informacijske in druge vede, ki so pomembne za delovna področja inštituta. Javno delovanje Inštituta je intersektorsko; povezano je z resorji znanosti, družine, socialnega varstva in dela, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulture in drugih relevantnih resorjev za posamezno delovno področje in naloge. Dr. Jože Ramovš je opisal principe starosti prijazne občine in potrebo po medgeneracijskem sožitju in solidarnosti. Nakazal je možnost rešitve z manjšimi enotami medgeneracijskih centrov po krajevnih skupnostih, kamor bo vključena tudi skrb za ostarele in onemogle. V tem kontekstu je opisal tudi primer dobre prakse v svetovnem merilu iz Bielefelda, kjer so programi za oskrbo starejših v krajevnem okolju med najbolje razvitimi in delujejo z najcenejšimi stroški. Sodeč po odzivih udeležencev, so dobro sprejeli predstavljena stališča. Zato smo se tudi zlahka dogovorili za sodelovanje pri raziskavi potreb, zmožnosti in stališč prebivalstva občine Ivančna Gorica, da bi imeli trdno osnovo za občinski načrt in ukrepanje na področju staranja in sožitja med generacijami. Raziskava vključuje anketiranje reprezentativnega vzorca občanov, ki jih bodo v sodelovanju z inštitutom in občinsko upravo izvedli prostovoljci društev, ki delujejo na tem področju. Inštitut bo podatke znanstveno obdelal ter dal Občini dva izdelka: a) osnovni rezultati obdelanih odgovorov na vsa vprašanja, ki služijo Občini pri orientaciji načrtovanja in sprejemanja razvojnega načrta za to področje, b) elaborat z analizo potreb in Pri iskanju odgovorov smo se srečali tudi z Inštitutom Antona Trstenjaka, ki je tudi nacionalni koordinator Slovenske mreže starosti prijaznih mest in občin. Predvsem pa je zelo dejaven na področju problematike staranja in medgeneracijskega sožitja in se lahko pohvali z vzpodbudnimi rezultati. Dogovorili smo se za sodelovanje in rezultat tega je bilo delovno srečanje, ki je potekalo 9. maja 2011. Udeležili so se ga občani, predstavniki društev upokojencev in drugih društev, ki se ukvarjajo s problematiko staranja -pa tudi predstavniki Mladinskega sveta in političnih strank. Da je ta problematika aktualna, je potrdil tudi obisk predavanja, saj se je odzvalo okoli 40 udeležencev. Nagovoril nas je predstojnik inštituta izr. prof. dr. Jože Ramovš in nam predstavil svoje bogate izkušnje, stališča in poglede ter tudi primere dobre prakse. INŠTITUT ANTONA TRSTENJAKA ZGODOVINA: Inštitut za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno je bil ustanovljen 16. junija 1992 v Ljubljani kot prvi nevladni znanstveni, izobraževalni in svetovalni zavod v samostojni Sloveniji za področje medčloveških odnosov, krepitve zdravja ter reševanja osebnih in družinskih stisk. Pobudnik za ustanovitev je bil Jože Ramovš, soustanovitelja pa Ksenija Ramovš in Anton Trstenjak, po katerem se je nekaj let pozneje tudi poimenoval. Leta 1995 je postala njegova soustanoviteljica Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Leta 2004 je Vlada Republike Slovenije zaradi doseženih znanstvenih in praktičnih strokovnih uspehov Inštituta na področju skrbi za kakovostno stara- nje in za sožitje med ljudmi postala njegova tretja soustanoviteljica in od takrat se imenuje Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medge-neracijsko sožitje. POSLANSTVO: Poslanstvo Inštituta je znanstveni in strokovni razvoj socialnih, psiholoških in drugih antropoloških ved; njihovih teoretičnih osnov in metodičnih postopkov ter njihova uporaba na področju medčloveškega sožitja, kakovostnega staranja, preprečevanja in reševanje osebnih in socialnih težav, vzgoje, človeškega oblikovanja in poglabljanja, krepitve zdravja ter osebne in socialne klenosti posameznikov, družin in drugih skupin ter skupnosti. V svojem delovanju je Inštitut posebej pozoren na izvirno človeško razsežnost v smislu antropoloških spoznanj Antona Trstenjaka, eksistencialne analize in logoterapije Viktorja Frankla ter preventivne an-tropohigiene Jožeta Ramovša. DELOVANJE: Delovanje Inštituta je znanstveno in strokovno interdisciplinarno; vključuje socialno delo, Aktivni v pripravi lokalnega razvojnega programa_ V aprilu je Občina Ivančna Gorica v sodelovanju s Centrom za razvoj Litija pričela s pripravo svojega lokalnega razvojnega programa, ki bo začrtal razvojne usmeritve občine za prihodnje sedemletno obdobje, torej do leta 2018. Lokalni razvojni program je temeljni programski in izvedbeni dokument na lokalni ravni. Njegov dolgoročni cilj je doseganje skladnega razvoja celotne občine za zagotavljanje kakovosti življenja njenih prebivalcev na vseh področjih: družbeno področje, gospodarstvo ter okolje, prostor in infrastruk- tura. Za pripravo kakovostnega in predvsem »življenjskega« dokumenta je bistveno sodelovanje vseh ključnih akterjev v občini: župana in delavcev občinske uprave, strokovnih sodelavcev, javnih institucij, predstavnikov gospodarstva, NVO sektorja pa tudi vse zainteresirane javnosti. Na ta način bo dokument odražal dejanske želje, namere in potrebe prebivalcev občine, s tem pa omogočal tudi kasnejšo izvedbo opredeljenih programov in projektov oziroma realizacijo razvojnega programa. V začetku maja smo izvedli prvi delavnici, na katerih so sodelovali zaposleni v občinski upravi, župan, podžupan, predstavniki krajevnih skupnosti ter predstavniki ključnih institucij in podjetij v občini (Zdravstveni dom Ivančna Gorica, Javno komunalno podjetje Grosuplje, Kmetijska zadruga Stična, Mladinski svet Ivančna Gorica, Osnovna šola Stična, Srednja šola Josipa Jurčiča, Vrtec Ivančna Gorica, Urbanistični inštitut, Armex armature, d.o.o., Hiša grafike idr.). Namen delavnic je bil opredeliti vizijo, poslanstvo, vrednote in strateške cilje občine, kar smo dosegli z dinamičnim delom po skupinah ob moderiranju priznane strokovne sodelavke mag. Violete Bulc iz podjetja Vibacom. V nadaljevanju bodo potekale delavnice po treh glavnih področjih: družbeno področje, gospodarstvo ter okolje, prostor in infrastruktura, in sicer: * v sredo, 18. maja 2011, od 9. do 14. ure: vabljeni predstavniki društev, šolstva, zdravstva, sociale * v petek, 27. maja 2011, od 12. do 17. ure: vabljeni podjetniki, gospodarstveniki, obrtniki, kmetje, turistični delavci, * v torek, 31. maja 2011, od 12. do 17. ure: vabljeni predstavniki podjetij ter strokovnjaki, ki se ukvarjajo z razvijanjem in upravljanjem prostora. Predstavnike posameznih področij in vse druge zainteresirane občane vabimo, da se delavnic udeležijo in s svojim aktivnim prispevkom sooblikujejo razvojno zgodbo občine Ivančna Gorica! Zaradi organizacije delavnic prosimo, da prihod najavite v tajništvo občinske uprave Ivančna Gorica na tel.: 01 781 21 00 oz. na e-naslov: obc.ivancna.gorica.si@siol.net Saša Ceglar, Center za razvoj Litija Tomaž Smole, podžupan občine Ivančna Gorica zmožnosti Občine Ivančna Gorica na področju staranja in medgeneracij-skega sožitja, ki bo narejen na temelju podatkov raziskave in sodobnega znanja in možnosti na tem področju. Izsledki raziskave bodo vključeni tudi v Strategijo razvoja občine, ki se tudi pripravlja v tem obdobju. Udeleženci so postavili kar nekaj vprašanj in so izrazili zadovoljstvo nad takšnim pristopom. Dva izmed njih pa se bosta konec maja udeležila tudi strokovne ekskurzije v Bielefeld, da preverita, kako se opisani koncepti uresničujejo v razvitejših okoljih. Tomaž Smole, podžupan Ol Dciiia Referendum 2011 ma, Ivančna Gorica | KLASJE 5 6. seja Občinskega sveta Največ o vzletišču Šentvid in domu v Gorenji vasi Aprilska seja, ki jo je župan Dušan Strnad sklical v tednu pred velikonočnimi prazniki, je bila zaznamovana predvsem z obravnavanjem stališč do nekaterih večjih posegov v prostor, ki so predvideni v Občinskem prostorskem načrtu, Občinski svet pa se je seznanil tudi z nekaterimi poročili javnih zavodov in zvez. V zvezi s postopkom sprejemanja Občinskega prostorskega načrta (OPN) je najbolj spodbudna novica ta, da se je v zadnjih mesecih zgodilo nekaj pomembnih sestankov in delovnih srečanj med predstavniki občine in različnimi državnimi institucijami. V postopku priprave načrta je bilo na vrsti tudi tokratno opredeljevanje do nekaterih večjih posegov v prostor in na kmetijska zemljišča. Občinski svet je podprl načrtovano prometno ureditev v Ivančni Gorici z vzpostavitvijo zahodne obvoznice in novega križišča na Marofu (sočasno z ureditvijo zemljišča nekdanje farme), prav tako pa tudi prometno ureditev v Šentvidu pri Stični in v Višnji Gori. Podprta sta bila tudi načrta bodoče ureditve dirkališča za motokros v »Culkarjevi dolini« (Dolina pod Kalom) in rekreacijskega območja v Zagradcu, obsežna razprava pa je potekala pri izoblikovanju mnenja do predloga za novo lokacijo vzletišča Šentvid in doma za oskrbo starejših v Gorenji vasi. Letalski klub Šentvid zaradi dolgoročnega razvoja svoje dejavnosti načrtuje prestavitev vzletne steze in pripadajočih objektov iz sedanje lokacije na drugo stran železniških tirov, ob t. i. dobsko hosto v smeri proti Radohovi vasi. Načrtovana sprememba je pri krajanih krajevne skupnosti Dob povzročila pomisleke, saj bi se z večjimi posegi v ta prostor korenito spremenile tudi poplavne razmere Doba in okolice. Dejstvo je, da so se z izgradnjo avtoceste poplavne razmere tu močno spremenile, to se je ne nazadnje dobro videlo ob lanskih septembrskih poplavah. Bojazen krajanov, da bi se z morebitnim zasutjem požiralnikov na novi lokaciji vzletišča te razmere še dodatno poslabšale, je upravičena. Svoje nestrinjanje s predlaganim posegom so krajani izrazili tudi s podpisi, ki so bili pred sejo posredovani županu. V razpravi so se izoblikovala različna mnenja in argumenti za in proti. Razumljiva sta tako bojazen krajanov kot tudi želje in načrti članov letalskega kluba, ki že 15 let uspešno opravlja svojo dejavnost. Občinski svet je sicer podprl načrte za novo lokacijo, pri čemer pa je bil sprejet tudi sklep, da se za to novo lokacijo pridobi dodatne hidrološke in hidravlične študije, v postopku sprejemanja OPN-ja pa se ohrani v obravnavi tudi sedanja lokacija, saj tudi ta nima ustreznih prostorskih dokumentov. Glede na to, da je predsednik KS Dob Jože Polončič aktiven tudi v organih LK Šentvid, je pričakovati, da bosta obe strani našli skupen jezik. Svetniki in svetnice so dalj časa razpravljali tudi o pobudi zasebnika, družbe Bomax z Muljave, o gradnji doma starejših občanov pri Gorenji vasi. Pobuda je bila v Klasju že podrobno predstavljena in tudi Občinski svet jo pozna, kljub temu, da je med člani sveta veliko novih svetnikov in svetnic. Očitno pa jih projekt ni prepričal, saj je prevladovalo mnenje, da ima Občina za potencialno gradnjo že rezervirano zemljišče v Šentvidu, poleg tega pa bo najprej potrebno pripraviti načrt obravnavanja problematike oskrbe starostnikov v občini. Prav v tej strategiji bo projekt za Gorenjo vas moral iskati svoje mesto, saj za zdaj v sedanjem postopku sprejemanja OPN-ja ni dobil zadostne podpore v Občinskem svetu. Občinski svet se je na tokratni seji seznanil tudi s poročili Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, Zveze športnih organizacij Ivančna Gorica, OŠ Stična in OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični ter JKP Grosuplje. Vsa poročila so objavljena tudi na spletni strani občine Ivančna Gorica na naslovu www.ivancna-gorica.si . ZD Ivančna Gorica v tokratni številki Klasja, na strani 18, objavlja nekaj dodatnih pojasnil v zvezi z razpravo ob njihovem poročilu. Matej Šteh Gradiva, videoposnetki in fotogalerije s sej Občinskega sveta so objavljeni na www.ivancna-gorica.si . Zaradi zaključka redakcije majske številke Klasja bo prispevek o 7. seji Občinskega sveta, sklicani 19. maja 2011, objavljen v junijski številki Klasja. Sodelujmo, stopimo skupaj! Izgradimo kanalizacijo z evropskimi sredstvi Živimo in delamo v težkih časih. Z željo, da izboljšam kakovost življenja občanov v občini Ivančna Gorica, sem kandidiral in bil izvoljen. Pomembno vlogo pri dvigu kakovosti življenja imajo osnovne stvari, med katerimi je tudi infrastruktura. V ta namen pripravljamo tudi vloge, s katerimi bomo projekte izgradnje kanalizacije prijavili na razpis za nepovratna sredstva. Tega ne moremo storiti brez soglasij in služnosti, ki jih pridobivamo v teh dneh. Na tem mestu se zahvaljujem vsem lastnikom zemljišč, ki ste že podpisali notarsko overjene pogodbe. Hkrati pa naprošam vse, ki tega še niste storili, za čimprejšnji podpis - za sodelovanje, s ciljem, da zagotovimo vse potrebne podlage za prijavo in črpanje sredstev. Za VAS gre. Želimo izboljšati pogoje bivanja ZA VAS. Sprejmite to, prosim, kot poziv, da stopimo skupaj in poskušamo pridobiti nepovratna sredstva, ki bodo sicer šla drugam, mi pa bomo le stežka realizirali vse potrebne projekte samo z lastnimi sredstvi. S sodelavci občinske uprave vas pozivam: »Stopimo skupaj - sodelujmo.« Dušan Strnad, župan Glasovali bomo 3x PROTI: SDS PROTI 3 slabim zakonom, PROTI slabi vladi in PROTI uničevanju Slovenije V nedeljo, 5. junija 2011, bomo glasovali proti trem slabim zakonom Pahorjeve vlade - Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter Arhivih. Za to imamo tehtne razloge: 1. Zaslužena pokojnina je naša pravica - smo PROTI pokojninskemu zakonu: - ker pokojninski zakon ne uvaja osebnega pokojninskega računa. - ker vlada rešuje svoje lahkomiselno zadolževanje na plečih upokojencev. - ker ne bomo dovolili vladnega ustrahovanja - če je denar za Grčijo, je tudi za nova delovna mesta. 2. Mi nimamo česa skrivati - smo PROTI zaprtju arhivov: - ker Pahorjeva vlada že od avgusta 2010 nezakonito zapira arhiv nekdanje UDBE, s čimer ne ščiti interesov državljanov, ampak interese svojih nekdanjih in nekaterih sedanjih političnih akterjev. - ker bomo z glasom »proti« zakonu to področje uredili tako, kot so ga uredile vse države nekdanjega socialističnega bloka. - ker danes zapirajo arhive, jutri pa bodo drugače misleče. 3. Ne vrag, le sosed bo mejak! - smo PROTI omejevanju medsosedske pomoči: - ker pomoč soseda sosedu ni delo na črno. - ker si moramo sosedje pomagati, ne pa da nas država v času krize za to kaznuje. - ker smo proti kaznovalni politiki vlade - naj kaznuje tajkune, ne pa sosedov. Ker si zaslužimo dostojno pokojnino, želimo dobre medsosedske odnose, in ker si zaslužimo resnico o naši preteklosti, bomo 5. junija zavrnili vse tri slabe zakone! 5. junij je za Slovenijo zelo pomemben dan, saj bomo državljanke in državljani na referendumu odločali o treh zakonih. Najpomembnejši za našo prihodnost pa je prav zakon o pokojninski reformi. Na referendumu ne bomo odločali o prihodnosti vlade oz. koalicije, ki je zakon predlagala, odločali bomo o svoji prihodnosti. Ker se starostna meja viša, danes za enega upokojenca dela eden in pol zaposleni, v prihodnosti se bo ta številka še povišala. Ta problem se ne pojavlja samo v Sloveniji, temveč v celotni Evropski uniji. Zato so v večini držav članic EU ta zakon že sprejeli, prav tam, kjer ga niso, na Portugalskem in Irskem, imajo zelo velike težave. Ker pa je Slovenija kot članica EU še med finančno stabilnimi državami, bi bilo škoda, da ta ugled zgubimo in pademo v finančno krizo, še huje bi bilo, da pademo v sistemsko krizo. Pokojninska reforma, ki jo predlaga koalicija, je najbolj omiljena med vsemi državami članicami EU. Večina ekonomistov govori, da bi morali še bolj poostriti zakon. Da bi dolgoročno ohranili vzdržnost pokojninske blagajne, je treba postopoma (zato zakonu tudi rečemo reforma!) dvigniti upokojitveno starost tudi v Sloveniji. Večina držav članic EU je ta ukrep doslej že sprejela - in nobena med njimi ni takih zakonov potrjevala na referendumih! Tako so 65 let kot upokojitveno starost pri moških in ženskah doslej z zakonom uvedle že Belgija, Ciper, Danska, Nemčija, Portugalska, Finska, Švedska, Luksemburg, Nizozemska, Španija in Irska. V primeru, da pokojninska reforma pade, bo Slovenija izgubila bonitetno oceno, kar pomeni višanje obrestne mere, višanje davkov, denar enostavno postane dražji za Slovenijo. To pa je zelo slabo za podjetnike, obrtnike in druge državne ustanove. V Slovenijo bo zato priteklo še manj denarja, s tem še manj konkurenčnosti in s tem nižje zaposlovanje, spet bo zmanjkalo za upokojence danes in v prihodnosti. O pozitivni strani pokojninske reforme govori prav to, da jo podpirajo upokojenska društva, ki se očitno zelo dobro zavedajo ohranitve polne pokojninske blagajne. Na referendumu 5. junija bomo odločali o dolgoročnosti finančne stabilnosti, zato bomo v SD Ivančna Gorica ta zakon podprli, na lističu bomo obkrožili ZA pokojninsko reformo! Ekonomisti, ki pokojninsko reformo podpirajo: dr. Tine Stanovnik, dr. Janez Malačič, dr. Igor Masten, dr. Bogomir Kovač, dr. Dušan Mramor, dr. Mojmir Mrak, dr. Sašo Polanec, Maks Tajnikar, dr. Jože Mencinger, dr. Boris Majcen, dr. Matej Lahovnik. Pokojninsko reformo podpirajo še: Mateja Kožuh Novak - ZDUS, Ivo Boscarol - podjetnik, Janez Potočnik - evropski komisar. OO SD Ivančna Gorica vabi volivke in volivce, da se udeležimo referenduma in podpremo Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in Zakon o spremembah in dopolnitvah o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. 00 SD Ivančna Gorica Za Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Na referendumu 5. junija bomo v Občinskem odboru Zares Ivančna Gorica pokojninsko reformo podprli, saj bo le na ta način zagotovljena visoka socialna varnost vsem generacijam. Zaradi staranja prebivalstva trenutni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne more več zagotavljati vzdržnosti pokojninskega sistema, predvsem pa ne more zaustaviti trenutnega zniževanja pokojnin. Novi zakon to slabost odpravlja in nove pokojnine viša ter posledično zagotavlja človeka dostojno življenje. Z višjo odmero pokojnin bodo pokojnine, ob dve do tri leta daljši pokojninski dobi, ob koncu prehodnih obdobij višje od 5 do celo 19 odstotkov. Novi zakon predvideva ustrezna prehodna obdobja vse do leta 2025, ob čemer upošteva tudi zgodnje zaposlovanje industrijskih delavcev, ki jim ne bo potrebno delati do 65. leta. Tako se bodo ženske v letu 2011 upokojile pri 55 letih starosti in 38 letih pokojninske dobe, moški pa pri 58 letih in 41 letih pokojninske dobe. Zaradi podaljševanja pokojninske dobe smo ustrezno povišali tudi leta vplačevanja prispevkov iz dosedanjih zaporednih najugodnejših 18 let na 30 let (-3 najslabša), vendar se podaljševanje uvaja postopno. Višina pokojnine po starem in novem zakonu na primeru moškega s povprečno plačo: Leto ZPIZ-1 (stari) v EUR ZPIZ -2 (novi) v EUR 2011 565,36 583,92 2016 589,19 644,7 2020 611,4 697,84 2024 633,98 755,36 Zakon predvideva preglednejši pokojninski sistem, saj smo izločili vse pravice, ki nimajo podlage v vplačanih prispevkih, s čimer ščitimo solidarnost med zavarovanci. Eden izmed vodilnih ekonomistov in veliki poznavalec evropskih socialnih modelov Andre Sapir opozarja na grožnjo, ki sledi ob starajoči se populaciji: »Dobro je, da ljudje živijo dlje, vendar imamo hkrati manj otrok. In če živimo dlje, si želimo spodobne pokojnine, saj si nihče ne želi revnih starejših ljudi, vsi želimo, da imajo naši starši primerne pokojnine in ustrezno zdravstveno nego. To je zelo dobro, vendar če želimo, da bo tudi v prihodnje tako, moramo sprejeti ukrepe.« Novi zakon je korak naprej, saj sledi osnovnim ciljem vzdržnosti sistema in preprečuje padanje pokojnin. S podporo zakonu na referendumu se bo Slovenija sposobna pravočasno prilagajati na spreminjajoče se demografske in fiskalne razmere in ustrezno poskrbeti tudi za naše najmlajše. Zato GLASUJTE ZA pokojninsko reformo! Aleš Tomažin, OO Zares Ivančna Gorica Zakonodajni referendumi 5. junija 2011_ Državni zbor Republike Slovenije je razpisal tri Odloke o razpisu zakonodajnih referendumov, in sicer: zakonodajni referendum o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 28/2011, zakonodajni referendum o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter o arhivih, ki sta objavljena v Uradnem listu RS, št. 30/2011. Vprašanja, ki se dajejo na referendum, se glasijo: 1) »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), ki ga je Državni zbor sprejel 29. marca 2011?« 2) »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 23. decembra 2010?« 3) »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 4. februarja 2011?« Za dan glasovanja na referendumu je za vse tri referendume določena nedelja, 5. junija 2011. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«, ki bosta navedeni na levi oziroma na desni strani glasovnice. V primeru, da volivec izrazi zahtevo, da glasuje samo na enem oziroma dveh referendumih, se v volilnem imeniku v rubriki »opombe« vpiše, katere glasovnice je volivec zahteval od volilnega odbora in katerih ne. Vpis v volilni imenik v rubriko »opombe« se opravi, preden se volivec podpiše. Pravico glasovati na referendumu imajo državljani RS, ki imajo pravico voliti v Državni zbor, to so volivci, ki bodo najpozneje 5. junija 2011 dopolnili 18 let starosti. Ne glede na prejšnji stavek pa pravice glasovanja nima državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, a mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev in je sodišče posebej odločilo o odvzemu volilne pravice. Ne glede na navedeno pa imajo pravico glasovati osebe, ki jim je bila pred 9. avgustom 2006 zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost, če sodišče po 9. avgustu 2006 ni posebej odločilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Na referendumu se lahko glasuje na voliščih, ki jih je določila Okrajna volilna komisija za območje, v katerega je volivec vpisan v splošni volilni imenik, v nedeljo, 5. junija 2011, od 7. do 19. ure in v posebnih primerih, ki jih odloča zakon: • po pošti, če je volivec, ki bo na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane in nima prijavljenega stalnega prebivališča v domu, tako, da najpozneje 10 dni pred dnevom glasovanja sporoči Okrajni volilni komisiji, da želi glasovati na tak način, • na predčasnem glasovanju na posebnem volišču na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, v torek, 31. 5., sredo, 1. 6., in v četrtek, 2. 6. 2011, med 9. in 17. uro, • na domu na dan glasovanja 5. 6. 2011, če bo volivec najpozneje tri dni pred dnevom glasovanja, to je do vključno 2. 6. 2011, sporočil Okrajni volilni komisiji Grosuplje na tel. št. 781 09 17 in 781 09 10, da želi glasovati na tak način, • na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja (OMNIA) s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja 5. 6. 2011. Da želi volivec glasovati na tak način, mora do 2. 6. 2011 to pisno sporočiti Okrajni volilni komisiji, kjer ima volivec prijavljeno stalno prebivališče (obrazec vloge je na voljo na spletni strani Državne volilne komisije), • na diplomatsko konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine, če to sporočijo Državni volilni komisiji najpozneje do 21. maja 2011, • volivci - invalidi, ki bodo ocenili, da njihovo redno volišče ni dostopno invalidom, bodo lahko glasovali na volišču, ki je dostopno invalidom (to volišče je določeno v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1), vendar morajo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik, sporočiti Okrajni volilni komisiji (tri dni pred dnem glasovanja). Volilna opravila vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 781 09 17, 781 09 10, faks: 781 09 19 Tajnik OVK Grosuplje: Andrej Struna Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE volilna enota, 3. volilni okraj Številka: 042-7/2011- 11 (10) Datum: 29. 4. 2011 Na podlagi 38. in 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 - uradno prečiščeno besedilo) ter Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 28/2011), Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 30/2011) in Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/2011) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji S K L E P O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ Za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, zakonodajnega referenduma o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter o arhivih, ki bodo v nedeljo, 5. junija 2011, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na korespondenčni seji dne 29. 4. 2011 določila naslednja volišča in njihova območja: zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča 31. 403032 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA I. Sokolska ulica 4, Ivančna Gorica Ivančna Gorica 32. 403033 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA II. Sokolska ulica 4, Ivančna Gorica Gorenja vas, Malo Črnelo, Malo Hudo, Mleščevo, Mrzlo Polje, Spodnja Draga, Stranska vas ob Višnjici, Škrjanče, Veliko Črnelo, Vrhpolje pri Šentvidu 33. 403034 KULTURNI DOM MULJAVA Muljava 20 Bojanji Vrh, Leščevje, Male Kompolje, Male Vrhe, Mevce, Muljava, Oslica, Potok pri Muljavi, Sušica, Trebež, Velike Kompolje, Velike Vrhe 34. 403035 KULTURNI DOM STIČNA Stična 27a Gabrje pri Stični, Mala Dobrava, Stična, Vir pri Stični 35. 403036 GASILSKI DOM METNAJ Metnaj 2 Debeče, Dobrava pri Stični, Mala Goričica, Mekinje nad Stično, Metnaj, Obolno, Osredek nad Stično, Planina, Poljane pri Stični, Pristava nad Stično 36. 403037 MESTNA HIŠA VIŠNJA GORA Višnja Gora, Mestni trg 21 Dedni Dol, Peščenik, Podsmreka, Polje pri Višnji Gori, Spodnje Brezovo, Stari trg, Velika Dobrava, Višnja Gora, Zgornja Draga 37. 403038 GASILSKI DOM KRIŠKA VAS Kriška vas 10 Kriška vas, Nova vas, Pristava pri Višnji Gori, Zavrtače 38. 403039 GASILSKI DOM VRH PRI VIŠNJI GORI Vrh pri Višnji Gori 2 Gorenje Brezovo, Kamno Brdo, Leskovec, Sela pri Višnji Gori, Vrh pri Višnji Gori 39. 403040 KULTURNI DOM ŠENTVID I. Šentvid pri Stični 70 Griže, Petrušnja vas, Pristavlja vas, Šentvid pri Stični 40. 403041 KULTURNI DOM ŠENTVID II. Šentvid pri Stični 70 Artiža vas, Glogovica, Grm, Male Češnjice, Mali Kal, Radohova vas, Selo pri Radohovi vasi, Šentpavel na Dolenjskem, Velike Češnjice, Velike Pece, Veliki Kal, Zaboršt pri Šentvidu 41. 403043 GASILSKI DOM DOB Dob pri Šentvidu 8 Boga vas, Breg pri Dobu, Dob pri Šentvidu, Male Pece, Podboršt, Pokojnica, Rdeči Kal, Sad, Sela pri Dobu, Škoflie 42. 403044 GASILSKI DOM HRASTOV DOL Hrastov Dol 20 Hrastov Dol, Lučarjev Kal, Trnovica 43. 403045 DOM KRAJANOV TEMENICA Temenica 2a Bratnice, Breg pri Temenici, Bukovica, Čagošče, Dolenja vas pri Temenici, Male Dole pri Temenici, Praproče pri Temenici, Pungert, Šentjurje, Temenica, Velike Dole pri Temenici, Videm pri Temenici 44. 403046 KULTURNI DOM AMBRUS Ambrus 56 Ambrus, Bakrc, Brezovi Dol, Kal, Kamni Vrh pri Ambrusu, Primča vas, Višnje 45. 403047 GASILSKI DOM ZAGRADEC Zagradec 11 Breg pri Zagradcu, Češnjice pri Zagradcu, Dečja vas pri Zagradcu, Fužina, Gabrovka pri Zagradcu, Grintovec, Kitni Vrh, Kuželjevec, Male Rebrce, Malo Globoko, Marinča vas, Tolčane, Valična vas, Velike Rebrce, Veliko Globoko, Zagradec 46. 403048 DRUŽBENI CENTER KRKA Krka ld Gabrovčec, Gradiček, Krka, Krška vas, laze nad Krko, Male Lese, Mali Korinj, Podbukovje, Ravni Dol, Trebnja Gorica, Velike Lese, Veliki Korinj, Znojile pri Krki Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča, in sicer: * Volišče št. 901 za predčasno glasovanje dne 31. 5, 1. 6. in 2. 6. 2011 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju, * Posebno volišče, dostopno invalidom, št. volišča 403010 oziroma (950) s sedežem: DRUŽBENI DOM GROSUPLJE, Taborska cesta 1, Grosuplje, * volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, Državni volilni komisiji in objavi v lokalnih časopisih. Polona Marjetič-Zemljič, univ. dipl. prav. PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE Razvoj da - vendar ne na račun varnosti občanov! Na 6. seji občinskega sveta smo se svetniki svetniške skupine SDS v sestavi: Janez Mežan, Jernej Lampret, Irena Brodnjak, Janko Zadel, Ignacij Kastelic, Vera Hribar, Alojz Šinkovec, Andreja Miše in Tomaž Smole seznanili z letnimi poročili zdravstvenega doma, osnovnih šol in Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Prav tako smo preizkusili nov računalniško podprt glasovalni sistem. Po manjših zapletih smo osvojili način dela, ki bo v prihodnje poenostavil način spremljanja dela in glasovanja občinskih svetnikov. Skladno s sklepi občinskega sveta v prejšnjem mandatu je delovna skupina za pripravo OPN (občinski prostorski načrt) skupaj z družbo ACER predstavila nekaj večjih posegov v prostor, da se do njih opredeli občinski svet. Predstavljenih je bilo osem posegov, in sicer: • steza za motokros v Culkarjevi dolini (Dolini pod Kalom), • nova lokacija vzletišča Šentvid, • dom ostarelih Gorenja vas, • rekreacijsko območje Zagradec, • ureditev nekdanje farme Stična, • zahodna obvoznica Ivančne Gorice, • nova prometna ureditev v Šentvidu pri Stični, • nova prometna ureditev v Višnji Gori. Glede na slabe izkušnje prebivalcev Doba ob gradnji avtoceste so le-ti pripravili izjavo, s katero nasprotujejo premikanju vzletišča. Menijo, da kakršen koli poseg v prostor, predviden za novo vzletišče, bistveno vpliva na poplavno varnost Doba in okoliških vasi. Razvila se je razprava, v kateri so sodelovali tudi predstavniki prebivalcev in ponovno predstavili svoje mnenje. Kljub burni razpravi je občinski svet podprl, da se predlog upošteva pri nadaljevanju postopkov za sprejem OPN, župan pa je jasno povedal, da če dvomi v poplavno varnost ne bodo odpravljeni v nadaljevanju, predloga ne bo podprl. Tudi svetniška skupina SDS je zavzela stališče: razvoj da - vendar ne na račun varnosti občanov. V nadaljevanju se bomo zavzemali za dodatno vključe- vanje prebivalcev v postopek, ki naj bo voden na tak način, da bo varnost na prvem mestu. Stanje na zadevnem območju pa je potrebno sanirati ne glede na načrte, povezane z letališčem. Presenetljivo pa podpore ni dobil projekt Dom ostarelih Gorenja vas. Verjetno je to posledica najavljene strategije Starostnikom prijazna občina in medgeneracijska solidarnost, ki bo nakazala, kateri projekti in investicije so smiselni in ekonomsko vzdržni. Naslov strategije obeta celovito rešitev in svetniška skupina SDS se bo zavzemala, da se tako tudi uresniči. Janez Mežan vodja svetniške skupine SDS 6. seja Občinskega sveta Ivančne Gorice in svečanost ob dnevu upora proti okupatorju ter 70 let OF Na seji občinskega sveta, ki je potekala 20. aprila 2011, je bila osrednja točka opredeljevanje svetnikov do predloga župana do samega razvoja občine in s tem do večjih posegov v sklopu priprav Občinskega prostorskega načrta občine Ivančna Gorica. Pozdravljamo pobudo in sprejetje, da dobijo športniki sodoben športni prostor v Dolini pod Kalom in da nadaljujejo uspešno športno pot v mo-tokrosu. Sprejete so bile tudi pobude za rekreacijsko območje v Zagradcu, ureditev prostora nekdanje farme Stična, zahodne obvoznice v Ivančni Gorici in nova prometna ureditev v Višnji Gori in Šentvidu. Pomisleki in bojazen krajanov pa so bili izraženi o novi vzletni stezi v Šentvidu, saj se krajani Doba bojijo posledic, ker so na poplavnem območju. Prišlo je tudi do zavrnitve pobude glede gradnje doma za starejše občane v Gorenji vasi. Na seji so bila predstavljena poročila šol, športne zveze in zdravstva v naši občini, direktor Zupančič pa je podal načrte za preureditev zdravstvenega doma v Ivančni Gorici. V soboto, 23. 4. 2011, smo na proslavi v Radohovi vasi počastili spomin na usmrtitev prvih talcev v Ljubljanski pokrajini leta 1942 in 70-letnico OF. Slavnostni govornik je bil poslanec državnega zbora Anton Anderlič, ki « « £) «op 4t C £ A o o = "O 10 LDS je v nagovoru poudaril zgodovinski pomen OF za slovenski narod, ki se je z uspešnim narodnoosvobodilnim bojem postavila na stran protifašističnih zaveznikov. OF ima v naši zgodovini neizbrisan pečat, pomemben za našo samostojnost in državnost. Slovenci smo na ta del zgodovine lahko ponosni, kot smo in moramo biti ponosni na odločitev za samostojno državo Slovenijo. Janez Vodenšek Ali smo lahko še boljši? Seveda smo lahko! Ob dnevu Zemlje smo v Slovenski demokratski mladini organizirali okroglo mizo z gosti, bili pa smo tudi pobudniki akcije zbiranja plastičnih pokrovčkov. Naš prvi gost je bil doc. dr. Simon Muhič, ki je pobudnik projekta izgradnje sončne elektrarne na OŠ Stična. Vso poklicno kariero se že ukvarja z energetiko in obnovljivimi viri energije kot podjetnik in tudi kot visokošolski učitelj (docent na področju strojništva). Na tem področju sodeluje z velikimi slovenskimi podjetji in vidnejšimi strokovnjaki ter znanstveniki. Kot občan občine Ivančna Gorica se je v skrbi za trajnostni razvoj občine še posebej zavzel za možnost izkoriščanja obnovljivih virov energije. Naslednja naša gostja je bila prof. dr. Marina Pintar, zaposlena na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in vodja Katedre za urejanje kmetijskega prostora in agrohidrologijo. Poleg tega, da že nekaj let študentom predava o melioracijah, namakanju in urejanju kmetijskih zemljišč, je dejavna tudi na področju varovanja kmetijskih zemljišč. Sodelovala je pri sestavi Apela proti pozidavi kmetijskih zemljišč in je idejni vodja razstave Zemlji na kožo pisano v Jakopičevem sprehajališču v Ljubljani, ki je organizirana v podporo ohranjanju kmetijskih zemljišč. Gostili smo tudi Anžeta Pratnemerja, mladeniča z nezavidljivo osebno izkušnjo. Pred tremi leti je bil udeležen v prometni nesreči, v kateri je izgubil nogo. Z zbiranjem zamaškov in seveda s pomočjo vseh dobrih ljudi, ki so se mu pridružili, se je zbralo dovolj denarja, da si bo lahko privoščil protezo, kot si jo zasluži fant v teh letih s tako poškodbo. Slišali pa smo tudi nekaj napotkov glede zbiranja zamaškov, npr. kakšen mora biti zamašek, iz kakšnega materiala, kam jih lahko dostavimo ... Poleg uspešno izpeljane okrogle mize smo torej zbrali cel kup plastičnih pokrovčkov, ki bodo nekomu pomagali do boljšega življenja. Vsi, ki pridno zbirate plastične pokrovčke, si lahko na spletni strani www.za-masek.si ogledate vse lokacije, kjer se odvija organizirano zbiranje zamaškov, ali pa se zglasite v pisarni SDS po predhodni najavi na e-naslov: brigita.primc@ sds.si Brigita Primc SDM Ivančna Gorica Daruj kri in pomagaj! Imaš v četrtek, 26. maja 2011, nekaj prostega časa? Želiš narediti nekaj koristnega? Slovenska demokratska mladina vas vabi, da se pridružite krvodajalski akciji, ki bo v četrtek, 26. maja 2011, v Srednji šoli Josipa Jurčiča od 7. do 13. ure in tako skupaj prispevamo svoj delež za pomoč sočloveku Krvodajalstvo je človekoljubna dejavnost, ki se izvaja prostovoljno in anonimno, temeljni pomen darovanja krvi pa je medčloveški odnos in solidarnost med ljudmi. Krvodajalec je lahko vsak, ki je zdrav, star med 18 in 65 let in tehta vsaj 50 kg. Ženske lahko darujejo kri vsake štiri mesece, moški pa na tri mesece. Na dan darovanja se morate počutiti zdravi, jesti morate zgolj nemastno hrano. Za jutranji zajtrk pred našim organiziranim darovanjem tako priporočamo kruh z marmelado, čaj, sadni sok ali kavo. Na 6. seji Občinskega sveta občine Ivančna Gorica o večjih prostorskih posegih Tokratna seja občinskega sveta je potekala v znamenju predstavitev in opredelitev do posameznih večjih posegov v sklopu priprave Občinskega prostorskega načrta, predstavljena pa so bila tudi poročila inštitucij, katerih soustanoviteljica je občina. Veliko polemik se je pojavljalo o razlogih za predstavitev večjih posegov in opredeljevanja do njih že sedaj. Razlogov je več. Novembra lani je župan imenoval delovno skupino, ki spremlja aktivnosti na področju Občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN), katere članica sem tudi sama. Glede na to, da delam na področju prostorskega načrtovanja, mi je ta funkcija predstavljala izziv, saj sem se prvič znašla v vlogi usklajevalnega telesa med občino in načrtovalcem. V praksi je moja stran stran načrtovalca. Delovna skupina je bila imenovana z namenom, da sodeluje in usklajuje ter pomaga pripraviti OPN do faze sprejetja. Pri obravnavi večjih posegov v prostor naše občine smo bili pri tistih, ki so bili predstavljeni na seji, v dilemi, ali naj jih podpremo ali ne. Vsak večji poseg, ki je bil predstavljen, je imel vsaj eno ali več omejitev, kot so: omejitve zaradi posegov na najboljša kmetijska zemljišča, omejitve zaradi naravnih danosti, kulturne dediščine, poplavne ogroženosti, izrazito nasprotovanje krajanov, nepopolno izdelane strokovne podlage ipd. Menili smo, da je opredelitev občinskega sveta glede posegov pomembna za nadaljne aktivnosti, saj ima občina na ta način podlago za usklajevanja s pristojnimi ministrstvi, ki bodo na koncu dala soglasja za sprejem dokumenta. Predčasna obravnava večjih posegov je torej faza, za katero je naša skupina menila, da je pravilna, saj bo na koncu koncev ta isti občinski svet sprejemal OPN vključno z obravnavanimi posegi. Ta obravnava pa je bila tudi v izogib obtožb o jemanju pravice odločanja delovne skupine o večjih posegih. Težave so se pojavile tudi med odločanjem. Vsak izmed posegov je imel določene probleme, ki so otežile odločitve. Odločili smo se, da podpremo in naknadno preverimo tudi tiste posege, za katere bo potrebno izdelati dodatne strokovne podlage in o katerih bomo ponovno odločali, ko bo javno razgrnjen dopolnjen osnutek OPN. Posegi, ki so bili obravnavani, so sledeči: steza za motokros v Culkarjevi dolini (Dolini pod Kalom), nova lokacija vzletišča Šentvid, dom ostarelih Gorenja vas, rekreacijsko območje Zagradec, ureditev nekdanje farme Stična, zahodna obvoznica Ivančna Gorica, nova prometna ureditev v Šentvidu pri Stični in nova prometna ureditev v Višnji Gori. Vsi posegi so bili pozitivno izglasovani z izjemo doma za starejše v Gorenji vasi, pri katerem je tudi močno nasprotovala civilna iniciativa. Zanimivo je, da ravno ta izmed vseh projektov ni bil sprejet. V občinskem svetu smo se svetniki namreč dolgo časa borili za dom starejših občanov, saj nam tovrstnih dejavnosti v naši občini močno primanjkuje. Res je, da je zemljišče v Šentvidu za gradnjo doma starejših občanov že kupljeno, vendar pa to ni razlog za zaviranje drugih sorodnih projektov. Zakaj pa bi moral biti take vrste oskrba samo v Šentvidu? Tudi drugje so ugodne lokacije za take vrste dejavnosti, saj je naša občina še kako bogata z naravnimi danostmi, ki že zdaj omogočajo visoko kvaliteto bivanja. Ne smemo pa spregledati dejstva, da se celotno prebivalstvo, ne samo naše občine temveč celotne države, stara, potrebe po tovrstni oskrbi so zato vse večje. V ta namen smo se odločili, da projekta zato ne ovržemo prehitro, temveč ga ponovno obravnavamo v sklopu Strategije varstva starejših, ki se bo izdelala v prihodnosti. Barbara Mušič Svetnica OS Ivančna Gorica Občni zbor stiskih zadružnikov V začetku aprila smo se stiški zadružniki sestali na rednem občnem zboru v gasilskem domu v Šentvidu. zelo pomembna. Župan je tudi obljubil, da bo občina z ustreznimi mehanizmi pomagala na- Kljub krizi smo s poslovanjem zadruge v letu 2010 zadovoljni. Iz poročil predsednika Cvetka Zupančiča, predsednika nadzornega odbora Marka Kastelica, direktorice in računovodkinje je razbrati, da smo poslovali pozitivno. Veseli smo, da smo precej povečali odkup živine in da nam odkupljene količine mleka ne padajo. Tudi prodajo v trgovskem delu smo povečali. Konec leta 2010 smo začeli z uvedbo novega informacijskega sistema, od katerega si obetamo bolj racionalno in pregledno delo. Zadruga tudi nima hipotekarnih bremen in ni zadolžena. Trenutno je v zadrugi zaposlenih 46 delavcev. Pred nekaj leti smo za naše kmetovalce uvedli zadružno kartico, na podlagi katere na koncu leta nagrajujemo naše zveste kupce. Zavedamo se, da bo leto 2011 še bolj krizno, vendar smo si kljub temu zastavili kar obsežen investicijski program, ki ga že izvajamo. Dokončali bomo uvedbo informacijskega sistema, obnovili bomo trgovino v Radohovi vasi, zamenjali kar nekaj kritine po naših zgradbah in izvajali manjša sprotna investicijska dela, ki jih je pri naših dejavnostih vedno veliko. Veseli smo bili, da se občnega zbora udeležil tudi župan naše občine Dušan Strnad. V pozdravnem nagovoru je našim zadružnikom povedal, da mu je problematika kmetijstva poznana, saj tudi sam skupaj z družino kmetuje. Občina Ivančna Gorica pripravlja strategijo razvoja kmetijstva, ker je ta panoga za občino šim kmetom, glavno potezo pa mora narediti država. Veliko za naše kmetijstvo se lahko naredi tudi s sprejetjem prostorskih načrtov, ki so v fazi sprejemanja. Župan je med drugim povedal tudi, da bo občina Ivančna Gorica odprla tržnico v Ivančni Gorici, na kateri bodo tisti naši kmetje, ki bodo imeli za to pogoje, lahko prodajali svoje pridelke in izdelke. Zelo pomembno vlogo bo imela tudi lokalna samooskrba v vrtcih, šolah in drugih ustanovah. Ob prijetnemu klepetu in kozarčku smo po občnem zboru nadaljevali druženje skupaj z županom in ugotavljali, kaj bi lahko še postorili za skupno dobro nas vseh. Milena Vrhovec Prodaja živil na kmetiji brez registracije dopolnilne dejavnosti Živila rastlinskega izvora (UL RS, št. 79/2006) Na kmetiji se lahko prodajajo doma pridelana živila (npr. vrtnine, sadje, zelenjava, žita, zelišča, gobe neposredno končnemu potrošniku ali lokalnim maloprodajnim podjetjem, ki jih neposredno dobavljajo končnemu potrošniku na lokalnem območju. Lokalni trg pa je celotna Slovenija. Primarna proizvodnja živil rastlinskega izvora je pridelava kmetijskih proizvodov oziroma živil v nepredelani obliki, ki so namenjena za uživanje ljudi. Pridelava živil vključuje enostavno obdelavo (žetev, čiščenje, pakiranje, shranjevanje, prevoz od kraja proizvodnje do obrata oddaje ali do kmetije), skladiščenje in ravnanje s kmetijskimi pridelki na kmetiji. Vsi, ki živila rastlinskega izvora pridelajo na svojem kmetijskem gospodarstvu in jih oddajo v prodajne distribucijske verige, zadruge, predelovalno industrijo ali oddajo v mlin, pa morajo registrirati obrat primarnih proizvajalcev živil - ne pa dopolnilne dejavnosti - na upravni enoti (UE). Zahtevek za registracijo primarnih proizvajalcev živil se pošlje na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana, s pripisom »za Register primarnih proizvajalcev«. 2. Pravilnik o obratih na področju živil živalskega izvora (UL RS, št. 51/2006) dovoljuje brez priglasitve dopolnilne dejavnosti na UE: - Zakol, razkosavanje, konfekcioniranje in prodajo mesa perutnine, kuncev, jagnjet, kozličev in odojkov (do teže 20 kg) - do 77 GVŽ letno. Živali morajo biti na kmetiji od rojstva ali vsaj en mesec. - Razkosavanje, konfekcioniranje in prodaja mesa parkljarjev in kopitarjev ter gojene divjadi - do 52 GVŽ letno (zakol obvezen v odobrenem obratu). Živali morajo biti na kmetiji od rojstva ali vsaj tri mesece. V obeh primerih je potrebno obrat prijaviti -priglasiti na OU VURS (Območni urad veterinarske uprave republike Slovenije), prodaja pa je omejena samo na končnega potrošnika (UL RS, št. 117/2004) - registriran obrat. Vsako klanje živali oziroma proizvodnjo živil živalskega izvora je potrebno najpozneje 24 ur pred začetkom izvedbe prijaviti uradnemu veterinarju. Zakol, razkosavanje in prodaja mesa je dovoljena samo iz lastne reje. Če se prodaja meso na kmetiji, je potrebno imeti prostor za prodajo, ki je enostavno dostopen za stranke, in hladilnico ali hladilnik, ki omogoča hlajenje svežega mesa parkljarjev in kopitarjev na stalno temperaturo +7 °C, drobovine na +3 °C, mesa kuncev in perutnine pa na +4 °C. Prodaja mesa na tržnici? DA, če so pri prevozu od doma do tržnice zagotovljeni pogoji hlajenja svežega mesa do +7 °C ter prevozno sredstvo s hladilnico. Prevozno sredstvo mora biti registrirano na VURS-u. Meso mora biti že razkosano in razrezano na prodajne kose, na tržnici manipulacija z mesom ni dovoljena. Turistične kmetije lahko brez registracije (priglasitve) dopolnilne dejavnosti zakoljejo 12 GVŽ (prašiči, drobnica) - meso in tudi suhomesnate izdelke pa lahko ponudijo gostom samo na krožniku (UL RS št. 51/2006, št. 66/2007, št. 27/2009). Druge oblike prodaje mesa niso dovoljene. Obrat (prostori) za klanje pa morajo biti priglašeni na OU VURS - registriran obrat. Pogoj je lastna reja. Kmetija mora imeti primerno urejene prostore, ki zagotavljajo varnost živil. Prav Obvestilo Lovske družine Krka Lovska družina Krka obvešča lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov s svojega območja, da škodo, ki jo napravi divjad, pisno prijavijo najkasneje v treh dneh od opažene škode na naslov: Lovska družina Krka, Znojile 21, 1301 Krka. Ob prijavi prosimo, da obvezno navedete številko parcele in katastrsko občino (KO). Lovska družina Krka Milan Žgajnar, starešina telefon: 041 723 111 tako lahko brez registracije DD prodajo samo gostu na krožniku, suhomesnate izdelke ostalih parkljarjev in kopitarjev - omejitev tudi do 12 GVŽ letno, ki pa so bili zaklani v odobrenem obratu. Surovo mleko: dovoljena prodaja največ 30 l na dan oz. 10.000 l letno. Konzumna jajca: največ 200 kosov na dan ali 70.000 letno. Prodaja surovega mleka preko mlekomatov: potrebna le registracija na OE VURS, in sicer prodaja surovega mleka, seveda mora imeti kmetija tudi kvoto za neposredno prodajo na domu. Uplenjena divjad: največ 20 odstotkov letnega odstrela. O odstrelu se je potrebno dogovoriti z lovsko družino. Ribolov: do 50 kg rib na dan ali 15.000 kg očiščenih rib na leto. Med, matični mleček cvetni prah in propolis se lahko proda neposredno končnemu porabniku, vse doma pridelane količine. Kmet se mora uradno registrirati z registracijo za primarne proizvode (UL RS, št. 51/2006), če prodaja presega zgoraj navedene količine kmetijskih pridelkov ali če želi pridelke prodajati tudi na tržnici, prodajalnam, ki prodajajo končnemu potrošniku, lokalnim menzam, gostinskim obratom, šolam, vrtcem, bolnišnicam ^ Prav tako morajo biti registrirane vse kmetije, ki oddajajo mleko mlekarni, seveda pa morajo imeti tako za prodajo doma kot mlekar- ni mlečne kvote za neposredno prodajo mleka. Uradni list št. 51, 18. 5. 2006 Obrazec Vloga za vpis v register obratov za proizvodnjo živil živalskega izvora 3. Prodaja predelane primarne kmetijske proizvodnje ob priložnostnih aktivnostih na lokalnih prireditvah etnološkega značaja, predstavitve raznih društev, dobrodelne predstavitve - v manjšem obsegu. Uredba št. 852/2004/ES opredeljuje, kaj so priložnostne aktivnosti: npr. šolske prireditve, predstavitve raznih društev, priložnostne prireditve v dobrodelne namene ipd., ki ne izkazujejo stopnje organiziranosti, potrebne za živilsko dejavnost (bodisi stalno ali sezonsko). V okviru te uredbe je dovoljena prodaja preko različnih društev, vendar samo prodaja peciva in kruha ob določenih lokalnih prireditvah (lokalni trg je celotna Slovenija). Prodaja drugih oblik predelave kmetijskih pridelkov, kot so mesni in mlečni izdelki, suho sadje, sok, kis, žganje ni dovoljena. Za to je potrebna registracija dejavnosti na UE, prijava na DURS in AJPES. Predelavo živil živalskega izvora je potrebno registrirati še na OU VURS, predelavo živil rastlinskega izvora pa na IRSHGH. Za turistične kmetije pa je potrebna prijava na OE ZIRS. Barbara Lapuh, univ. dipl. inž. agr. kmetijska svetovalka - koordinatorka za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti Poročilo o učinkovitosti čiščenja odpadnih vod na območju občine Ivančna Gorica v letu 2010_ Na območju občine Ivančna Gorica delujeta dve čistilni napravi v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, in sicer Komunalna čistilna naprava Ivančna Gorica in Mala komunalna čistilna naprava Šentvid pri Stični. Komunalna čistilna naprava Ivančna Gorica Čistilna naprava Ivančna Gorica je komunalna čistilna naprava (KČN). Zgrajena je bila leta 1985. Kanalizacijski sistem, ki vodi do čistilne naprave Ivančna Gorica, je mešan. To je naprava z zmogljivostjo 15.000 populacijskih enot (PE) in je na občutljivem območju. Čistilna naprava obratuje s primarno in sekundarno stopnjo čiščenja (mehanska in biološka stopnja). Prispevno območje so naselja Gabr-je pri Stični, Stična, Ivančna Gorica, Škrjanče, Malo Hudo, Stranska vas ob Višnjici, Mrzlo Polje, Vir pri Stični, Mleščevo, Zgornja Draga. V letu 2010 se je na KČN Ivančna Gorica očistilo 545.000 m3 odpadnih voda. Poleg tega je bilo sprejetih in očiščenih tudi 1.155 m3 odpadnih vod in gošč iz greznic oziroma malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN). V spodnji preglednici so prikazane podatki o meritvah na vtoku in iztoku iz KČN Ivančna Gorica. trebe po kisiku (BPK5). KČN Ivančna Gorica leži in zajema odpadne vode iz prispevnih območij, ki so opredeljena kot občutljiva območja, in sicer kot občutljivo območje reke Krke, hkrati pa vodno območje Donave. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav predvideva prilagoditev čiščenja odpadnih vod tako, da parametri komunalne odpadne vode ne presegajo mejnih vrednosti za terciarno čiščenje, t. j. postopek čiščenja odpadne vode, s katerim se dosega eliminacija dušika in fosforja. Če upoštevamo tudi te zahteve, čistilna naprava okolje čezmerno obremenjuje tudi pri parametru celotnega dušika in celotnega fosforja. KČN Ivančna Gorica terciarne stopnje čiščenja še nima. Za dograditev oz. rekonstrukcijo čistilne naprave je že izdelan projekt in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Mala komunalna čistilna naprava Šentvid pri Stični Čistilna naprava Šentvid pri Stični V spodnji preglednici so prikazani podatki o meritvah na vtoku in iztoku iz MKČN Šentvid pri Stični. vseh uporabnikov tako pri porabi pitne vode kot tudi pri odvajanju odpadnih voda. Naziv Mejna Št. vzorčenja parametra vrednost 1 2 Temperatura dotok / 13,2 10,5 °C iztok 13,0 10,1 ph dotok / 7,7 7,4 iztok 7,5 7,5 KPK dotok / 196 32 (mg/l) iztok 150 40 27 (%) učinek 80 16 bpk5 dotok / 88 iQ (mg/l) iztok 30 10 iQ (%) učinek 89 0 Iz preglednice je razvidno, da sta bili med letom izvedeni dve od dveh predpisanih meritev. Parametra kemijska potreba po kisiku (KPK) in biološka potreba po kisiku (BPK5) sta bila na iztoku iz čistilne naprave pod zahtevano mejno vrednostjo, kar izkazuje ustrezno delovanje čistilne naprave. Letni povprečni učinek čiščenja MKČN Šentvid pri Stični je bil: Naziv Mejna Št. vzorčenja Povprečna parametra vrednost 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 vrednost Temperatura dotok / 6,7 9,5 11,0 15,1 15,2 17,4 19,5 20,1 17,7 16,0 12,9 9,6 14,2 iztok 6,4 10,0 13,2 14,9 15,6 19,2 21,2 23,2 18,7 16,6 14,2 7,8 15,1 pH dotok / 7,8 7,7 7,7 7,9 7,7 7,6 7,8 7,9 7,7 7,9 7,7 7,8 7,8 iztok 7,9 7,9 8,1 7,7 7,6 8,1 7,7 8,3 7,9 7,7 7,6 7,8 7,9 Neraztop. Sn. dotok / 222 936 378 200 634 723 353 294 920 393 493 657 516,9 (mg/l) iztok 35 10 13 14 13 15 28 10 10,2 Amonijev dušik dotok / 43,5 35,4 55,2 48,5 18,2 48,0 55,5 32,9 34,9 54,9 40,2 20,4 40,63 (mg/l) iztok 10 9,7 12,6 41,7 7,5 14,1 31,3 2,4 1,2 11,4 1,3 i^ 2,1 11,35 KPK dotok / 715 1175 1060 605 725 1110 825 480 1595 875 885 865 910 (mg/l) iztok 110 65 77 140 34 57 58 24 51 112 32 57 32 62 (%) učinek 91 93 87 94 92 95 97 89 93 96 94 96 92,96 bpk5 dotok / 450 410 580 370 300 510 470 300 690 420 440 350 441 (mg/l) iztok 20 10 22 19 13 17 14 11 LOD LOD 10 11 (%) učinek 98 95 97 96 94 99 99 95 98 100 100 98 97,19 Celotni fosfor dotok / 10,9 11,6 17,4 12,1 7,4 9,0 11,2 14,8 16,6 13,8 9,8 5,7 11,69 (mg/l) iztok 9,2 6,7 5,9 1,5 2,7 4,6 2,8 8 7,7 5,7 3,5 1,9 5,02 (%) učinek 16 42 66 88 64 49 75 46 54 59 64 67 56,78 Celotni dušik dotok / 60 64 79 58 32 73 71 49 63 70 55 33 58,9 (mg/l) iztok 25 17 47 17 35 14 17 26 27 20 10 22,0 (%) učinek 58 73 41 90 47 52 80 65 59 61 64 70 61,42 Usedljive sn. dotok / 6,0 25 12 4,5 22 84 6 26 21 11 12 42 22,63 (ml/l) iztok 0,1 0,1 0,1 0,4 1,9 0,1 0,1 0,2 0,23 Iz preglednice je razvidno, da je bilo med letom izvedenih vseh dvanajst predpisanih meritev. Meritve kažejo, da je prišlo do prekoračitve parametrov na iztoku. Prekoračitev se je pokazala pri parametrih amonijevega dušika, kemijski potrebi po kisiku (KPK), biološke potrebe po kisiku (BPK5). Letni povprečni učinek čiščenja KČN Ivančna Gorica je bil: - po KPK 93,00 %, - po BPK5 97,2 %, - po celotnem fosforju 56,80 %, - po celotnem dušiku 61,40 %. Naprava je obremenjevala okolje čezmerno zaradi preseganja parametrov, amonijevega dušika, kemijski potrebi po kisiku (KPK), biološke po- je mala komunalna čistilna naprava (MKČN). Projektna zmogljivost naprave je l950 populacijskih enot (PE). ČN Šentvid pri Stični je zgrajena kot mehansko-biološka čistilna naprava v kompaktno armiranobetonskem bloku, namenjena čiščenju komunalne odpadne vode. Naprava deluje po principu zaporednih faz procesov v ciklu, t. i. SBR-tehnologiji. Kanalizacijski sistem, ki vodi do MKČN Šentvid pri Stični, je mešan. Prispevno območje so naselja Šentvid pri Stični in Petrušnja vas, Šentpavel na Dolenjskem, Velike Češnjice, katerih del je že priklopljen na kanalizacijsko omrežje. V letu 2010 se je na MKČN Šentvid pri Stični očistilo 98.000 m3 odpadnih voda. - po KPK 73,4 %, - po BPK5 84,5 %. Glede na novozgrajene kanalizacijske odseke se bodo na čistilno napravo priklopili novi uporabniki. Uporabnikom, ki niso priključeni na sistem javne kanalizacije, je bilo v letu 2010 zagotovljeno izvajanje obvezne občinsko gospodarsko javne službe varstva okolja na področju odpadnih voda. Odpadne vode in gošče teh uporabnikov, ki imajo greznice ali male komunalne čistilne naprave (MKČN), se je prevzelo in očistilo na KČN Ivančna Gorica, ki ima spre-jemnico grezničnih gošč. To storitev se je zagotavljalo tudi uporabnikom občine Grosuplje in Dobrepolje, ki nimata tovrstne sprejemnice. Pri zagotavljanju kakovosti voda se pričakuje in računa na sodelovanje niki, ki odpadne vode odvajajo preko greznic in malih komunalnih čistilnih naprav, pa lahko k varstvu okolja prispevate z rednim čiščenjem usedal-nikov blata in sodelovanjem z Javnim komunalnim podjetjem, ki zagotavlja obvezno občinsko gospodarsko javno službo varstva okolja. Za več informacij vabljeni na spletno stran Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, http://www.jkpg.si. Javno komunalno podjetje Grosuplje Sandi Hribar vodja sektorja za varstvo okolja V čim večji meri je potrebno zmanjševati obremenjevanje tal z različnimi onesnaževali na vseh področjih, kot so kmetijstvo, promet, urbanizacija, industrija. Veliko pa lahko prispevamo tudi k zmanjšanju onesnaževanja voda pri vsakodnevnih gospodinjskih opravilih tako, da zmanjšamo porabo čistilnih sredstev ter z vestnim ločevanjem odpadkov. Na tak način na čistilno napravo in njen vodonosnik ne bo prispelo, kar tja ne sodi, posledično pa bomo izboljšali tudi stanje površinskih in pitnih voda. Uporab- Namig: Za učinkovito delovanje čistilnih naprav, greznic in varstvo okolja lahko poskrbite predvsem tako, da v straniščne školjke in druge odtoke NE mečete, kar tja ne sodi. To so: razne krpe in tkanine, osvežilni robčki (ki v vodi ne razpadejo), palčke za ušesa, damski vložki in tamponi, lasje, razni drugi odpadki, jedilno in drugo olje (oddajte ga v CERO Špaja dolina ali ob organiziranem zbiranju nevarnih odpadkov v vašem kraju), * ostanki hrane (oddajte jih v zeleni zabojnik za biološke odpadke), * razna čistila in dišave (uporaba naj bo v zmernih količinah ali se jim celo odpovejte), * strupi. Straniščna školjka ni koš za smeti! 10 KLASJE | Ivančna Gorica, maj 2011 Iz krajevnih skupnosti Premierna izvedba višnjanskega pasijona Na zadnjo januarsko nedeljo je vi-šnjanski župnik pri maši presenetil z napovedjo, da bomo za letošnjo veliko noč uprizorili pasijon in da bo pri tem velikem projektu sodelovalo okrog 70 nastopajočih in več deset drugih sodelavcev. Ker je bila nedelja še zelo hladna in največji krščanski praznik takrat precej oddaljen, si večina s tem obvestilom ni preveč belila glave. Dnevi pa so hiteli naprej. Na obvestilo nas je večina pozabila, a priprave na prireditev so tekle skoraj potihem, a vedno intenzivneje. Šivilje so šivale številna različna oblačila, podobna tistim, ki so jih nosili pred 2000 leti, spet drugi so pripravljali kulise, več odrov, križe in ostalo sceno, nabavljali so čelade rimskih vojščakov, meče, izdelovali opanke in številne druge različne rekvizite, ki so potrebni pri taki predstavi. Travnik za župniščem je počasi pridobival obliko dramskega prizorišča. Celoten prostor, ki so ga pripravili številni prostovoljci, je bil posut s svežimi lesnimi sekanci. Zahtevno delo pa je bila tudi sama izbira nastopajočih in določitev posameznih vlog. Ni mačji kašelj pridobiti 70 igralcev. Pod vodstvom župnika Boštjana Modica se je pričela daljša posamezna priprava nastopajočih. Za višnjanski pasijon je vzel za dramsko predlogo delo pisatelja Wilhelma Hunermanna. Na petih skupnih vajah smo se spoznavali z zamislimi režiserja, svetlobnimi in glasbenimi efekti in ne nazadnje tudi z za današnje čase nenavadnimi oblačili. Kaj pa si predstavljamo pod pojmom »pasijon«? Pasijon je evangelijska pripoved, katere glavna tema je trplje- nje in smrt Jezusa Kristusa. Pasijona se že stoletja na najrazličnejše načine lotevajo številni umetniki v mnogih deželah. Z veliko verjetnostjo lahko rečemo, da gre za največkrat predvajano ali prikazano delo v svetovni kulturni umetnosti. Največji skladatelji, slikarji, kiparji, pesniki in pisatelji so in še obravnavajo v svojih vrhunskih delih to pretresljivo zgodbo. Pasijon prikazujejo tudi številni bolj ali manj umetniško naslikani križevi poti po vseh cerkvah. Prvi pasijon v slovenskem jeziku je bil napisan in uprizorjen pred 290 leti. V Sloveniji je najbolj znan Škofjeloški pasijon, ki se odvija po ulicah tega starodavnega gorenjskega mesta. Na veliki petek, 22. aprila, je bila vi-šnjanska pasijonska praizvedba. Bilo je prav veličastno, z vmesnimi veli-kopetkovimi obredi nekaj zelo posebnega, globoko občutenega in doživetega. Okrog 600 gledalcev je bilo nad celotno predstavo navdušenih, navdušeni in ponosni pa smo bili tudi vsi nastopajoči. Veliko posameznikov je prispevalo svoj pomemben delček k prireditvi, kakršne po mnenju podpisanega naša višnjanska srenja doslej še ni doživela. Naj omenimo le nekaj odličnih protagonistov: Jezusa je doživeto igral Janez Koščak, Pilata suvereno Jure Omahen, Velikega sodnika odločno Marjan Adamič, nastop v dveh povsem različnih vlogah Heroda in razbojnika Barabe se je izvrstno posrečil Janezu Hribarju, Judo je na izviren način prikazal Gašper Primc. Posebej je treba omeniti vlogo matere, ki jo je tragično pretresljivo odigrala Jožica Omahen, pri čemer pa ni spregovorila niti ene same besede! Ponovitve pasijona so bile nato še 24. aprila in 25. aprila, ko je dež nekako na sredini predstave prekinil nastop, in na željo številnih gledalcev še preteklo soboto, 14. maja. Skupno si je pasijon ogledalo dobrih 2000 gledalcev. Režiserju in »očetu« prireditve g. Boštjanu Modicu gre vse priznanje za uresničitev resnično enkratnega dogodka, ki se je močno dotaknil tako gledalcev kot sodelujočih. Vsem nam je lahko v zadovoljstvo in ponos izjemna izvedba pasijona, dramska uprizoritev biblijske zgodbe s še vedno sodobnimi temami, kot so krivice, zloba, vojne, izdajstva, revščina ... Upajmo, da se bo višnjanski pasijon odvijal tudi prihodnja leta. Lepo bi bilo, da bi ta izredni dogodek postal tradicionalen, nas duhovno in kulturno bogatil ter povezoval tudi v prihodnje. Pavel Groznik, v pasijonu nastopajoči kot svetopisemski Jonatan Foto: Miha Trpin 8. pomladanski pohod po KS Dob Na velikonočni ponedeljek, 25. aprila 2011, se je na cesti proti cestninski postaji v Dobu zbralo skoraj sto pohodnikov, ki smo se odzvali povabilu na 8. pohod po KS Dob. Po krajšem nagovoru organizatorjev smo z rahlo zamudo, malo po deseti uri, krenili na pot. Start je bil seveda skupinski, hodimo namreč v skupini po neoznačeni poti. Okvirno je pot določena, vmes pa lahko krenemo tudi po raznih bližnjicah. Letos nas je pot vodila malo izven naše krajevne skupnosti v sosednjo občino. Po prehodu lepo razgledne jase smo stopili na gozdno pot. Po štiri urah hoje samo se, seveda z vmesnimi postanki, vrnili na letošnji cilj v Hrastovem Dolu. Tu so domačini pripravili krajšo prireditev ob zaključku del ob sanaciji kanalizacije okoli vaške luže in čiščenju vaškega vodnjaka. Ta- koj potem smo preizkusili, ali nas je dovolj, da naredimo živi obroč okrog luže. Vsi pohodniki in še nekaj domačinov smo z roko v roki sklenili obroč in objeli vaško znamenitost. Kdor je želel, je lahko vstopil tudi v cerkev sv. Andreja, kjer smo slišali nekaj podrobnosti o nastanku in življenju te zgradbe. Sledila je še skupna malica v gasilskem domu, ki so jo s pomočjo KS Dob pripravile domače gospodinje. Rahlo utrujeni, saj pot letos ni bila predolga, smo nato odhajali vsak v svojo smer proti domu. Zahvaliti se želimo vsem prijaznim in gostoljubnim domačinom v Hrasto- vem Dolu in vsem, ki so nas sprejeli in pogostili na poti, ter seveda tudi Krajevni skupnosti Dob za finančni prispevek. Letos prvič pohoda zaradi prilagajanja drugim dejavnostim nismo izpeljali v nedeljo. Kljub temu je bila udeležba rekordna in tudi vreme smo imeli zelo lepo. Upamo, da naslednje leto v tem letnem času v nedeljo ali ponedeljek vse ponovimo, z istim začetkom in z drugo traso in drugim ciljem ter seveda z isto mero dobre volje. Nasvidenje prihodnje leto! Silvo Škrabec Vaška luža obnovljena tudi s sredstvi evropskega programa Leader_ Velikonočni ponedeljek je zadnja leta zaznamovan z različnimi prireditvami, po krajevni skupnosti Dob pa je letos na ta dan potekal tradicionalni pomladanski pohod. Cilj letošnjega pohoda je bil v Hrastovem Dolu, kjer je ob tej priložnosti potekala slovesnost ob dokončanju obnove vaške luže in vodnjaka. KS Dob je projekt obnove vaške luže in vodnjaka v Hrastovem Dolu prijavila na razpisu Lokalne akcijske skupine Sožitje med podeželjem in mestom, ki preko Ministrstva za kmetijstvo in prehrano omogoča pridobitev evropskih sredstev za razvoj podeželja iz programa Leader. Po odobritvi projekta je bil ustanovljen vaški gradbeni odbor, ki je s prvimi deli začel že v letu 2009. Na podlagi idejnega arhitekturnega načrta, ki ga je pripravil Dejan Fortuna, so bili izdani kulturnovarstveni pogoji, saj je šlo pri načrtovanih delih za poseg v dve registrirani enoti nepremične kulturne dediščine (Hrastov Dol - vas in Hrastov Dol - kulturna krajina). Pri obnovi je bila pomembna ugotovitev, da voda odteka zaradi dotrajane meteorne kanalizacije. Prav zamenjava cevi za kanalizacijo je kasneje predstavljala eno glavnih del pri obnovi luže. Poleg tega so vaščani uredili njeno okolico in očistili njene bregove, da bi dosegli čistejšo vodo, pa so vzpostavili tudi sistem kroženja oz. zračenja vode. Očiščen in obnovljen je bil tudi vaški vodnjak, ki stoji na vodnem izviru. V spomin na čase, ko so k luži hodile perice in je bila luža tudi glavni vodni vir za vas, so obnovili tudi perilni kamen, okrog ekološkega otoka pa postavili lično izdelano leseno ograjo in klop. Vsak obiskovalec Hrastovega Dola se bo na tem mestu lahko odpočil in si na informativni tabli prebral o zanimivostih in zgodovini te lepe vasice. V kratki otvoritveni slovesnosti je potek obnove zbranim predstavil vodja projekta mag. Dušan Štepec. Zbrane pohodnike sta nagovorila tudi podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole in predsednik KS Dob Jože Polončič. Vrhunec dogodka je bil, ko so vsi navzoči stopili okrog luže, si podali roke in sklenili okoli nje živi obroč. Prijetno praznično popoldne je minilo ob prigrizku, za katerega so poskrbele gospodinje in gasilci. Povsem na mestu pa je bila ugotovitev predsednika Občinske turistične zveze Pavla Groznika, da si Hrastov Dol zasluži posebno mesto med slovenskimi vasmi - in ne bo čudno, če se ta vasica letos pojavi med sodelujočimi v tekmovanju Turistične zveze Slovenije, ki izbira tudi najlepše slovenske vasi. Matej Šteh Iz krajevnih skupnosti 2011 ma, Ivančna Gorica | KLASJE 11 Svečanost ob dnevu upora proti okupatorju in 70-letnici OF_ Kot vsako leto doslej je KO ZB za vrednote NOB Šentvid pri Stični skupaj z Združenjem borcev za vrednote NOB Grosuplje in ZKD Ivančna Gorica pripravila proslavo ob prazniku upora proti okupatorju in letos tudi jubilejni 70-letnici OF. V soboto, 23. aprila 2011, je bil jasen, sončen in tudi malce vetroven dan. Spomenik padlim talcem in borcem v Radohovi vasi je bil okrašen s cvetjem in ob plapolanju zastav je pričakal prve udeležence slovesnosti v spomin in zahvalo zavednim in pogumnim domoljubom, ki so po sovražni zasedbi Slovenije organizirali samoohranitveni in osvobodilni odbor. Slovenci smo prav po njihovi zaslugi, tudi za ceno življenj premnogih, obstali kot narod in zgradili svojo državo. Ob 10. uri, ko je bil prireditveni prostor že zapolnjen, je prihod praporašev iz vseh bližnjih krajevnih organizacij ZB in prihod častne čete pripadnikov Slovenske vojske naznanil pričetek proslave. Slavnostni govornik je bil poslanec državnega zbora RS Anton Anderlič. Program so izvedli učenci in učenke OŠ Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični, MPZ Harmonija iz Ivančne Gorice in ŽPZ Lastovke iz Grosuplja pod vodstvom Mojce Intihar in ob spremljavi harmonikarja Luke Žitnika. Program je povezovala prof. Nuša Volkar. Srečanje je zaključila naslednja misel: »Vzgajajmo prijateljstvo še naprej in bodimo veseli, ker smo del tistih poštenih ljudi, zaradi katerih se naš planet še zmeraj vrti v pozitivno smer.« Ob koncu pa še stiski rok, veseli nasmehi bork in borcev ter iskrice v živahnih očeh, ki so izražale željo, da se čez leto zopet srečamo. Tatjana Zadel KO ZB za vrednote NOB Šentvid pri Stični Velikonočni sejem v Ambrusu V nedeljo, 17. aprila, je na ploščadi župnišča v Ambrusu potekal že tretji velikonočni sejem. Kulturno društvo Ambrus nam je tako na cvetno nedeljo tudi tokrat pričaralo pravo velikonočno vzdušje. Tudi letos se je na sejmu predstavilo več kot deset rokodelcev in izdelovalcev domače in umetnostne obrti. S svojimi izdelki so se predstavili tako domači rokodelci kot gostje iz okoliških krajev. Za ogled in nakup so bili med drugim na voljo doma izvezeni prtički, pletene košare, slike, različni bioizdelki, sir, med in medica, velikonočne voščilnice otrok OŠ Ambrus in glineni izdelki članov ustvarjalnih delavnic. Istočasno si je bilo v učni sobi župnišča moč ogledati razstavo velikonočnih jedi in keramike domačinke Marije Perko. Velikonočnega sejma se je udeležilo lepo število krajanov, predvsem po obeh nedeljskih mašah. Sprehodu med razstavnimi izdelki in klepetu s prijatelji ob kozarčku medice, kave ali čaja ter pecivu, ki so ga spekle doma- če gospodinje, pa je bilo naklonjeno tudi prijetno spomladansko vreme. Sejma v Ambrusu se je tokrat udele- žil tudi župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad z družino. Karmen Hrovat Javno komunalno podjetje Grosuplje vabi k sodelovanju DELAVCE ZA ZBIRANJE, ODVAŽANJE IN RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI Delo ravnanja z odpadki spada med težka fizična dela, ki se opravljajo v vseh vremenskih razmerah, zato morajo biti kandidati zdravi in v dobri fizični kondiciji. Zaželeno je, da imajo kandidati vozniški izpit C-kategorije. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas enega leta s polnim delovnim časom, z možnostjo podaljšanja pogodbe. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje prošnje s kratkim življenjepisom do 7. 6. 2011 na naslov: Javno komunalno podjetje Grosuplje, Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje. Zahvala Bilo je vroče petkovo popoldne. Kar naenkrat je pri nas zagorelo. Hiša, ki jo gradimo že leta, je bila v trenutku v plamenih. Ogenj je požiral hišo in naše delo. Sesuval se nam je svet. V tistem trenutku pa so prihiteli ljudje dobre volje in pokazalo se je vse tisto, čemur pravimo sosedska pomoč. Zahvaljujemo se PGD Stična, PGD Šentvid pri Stični in PGD Ivančna Gorica za hitro in učinkovito posredovanje. Lepa hvala tudi delavcem Zdravstvenega doma Ivančna Gorica ter vsem sorodnikom, sosedom in vsem ljudem, ki ste nam nesebično priskočili na pomoč tako z delom kot z materialom, hrano, pijačo, denarjem in tolažilno besedo. V tako težkem trenutku spoznaš, da je sosedska pomoč še kako potrebna, in upamo, da ne bo nikoli zamrla med nami. HVALA VAM! Družina Staneta Kastelica iz Stične Mali oglasi Kupim motokultivator s priključki, lahko v okvari. (Informacije: 041 323 530) Kupim osebni avto do vrednosti 7000 evrov. (Informacije: 031 683 101) V Ivančni Gorici na dobri lokaciji oddamo večnamenski prostor, velik 100 m2. (Informacije: 040 359 150) KOZMETIČNI SALON Ivančna Gorica ŽELITE TAKOJŠEN UČINEK PROTI GUBAM? Hollywoodski zvezdniki se pomlajujejo s pomočjo HIPERBARIČNEGA KISIKA. Zdaj je ta tehnologija dostopna tudi vam. Če želite LIITING OBRAZA s HIALURONSKO KISLINO, brez igel in vbrizgavanja, ČISTO, SVEŽO in MLADOSTNO lro$lor