Sciplclcu d.atJL\

fc? *

U
I
•táfc? ■ • »
fBSf,

ce
Na s vitlo bo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe
Tečaj IV.
srédo 24. Rozniga cveta 1846.
List 25.
Nadvo jvoda JFoan
9
Cesarjevic (princ) avstrijanski in stric presvitliga Cesarja Ferdinanda I.; ovenčan s slavnimi redi avstrijanskiga cesarstva in
vojniga graditeljstva, in pa zemljomerske in Dunajsko-
mnogih druzih deržav, c. k. glavni vojskovod, viksi vodja c. k. merništva
Novomeške vojniške akademije, vlastnik perviga c. k. dragonskiga polka, glava rovniškiga granatirskiga bataljona v rusko-cesar-skim merniškim zboru, vlastnik kraljevo-pruskiga pešniga polka5 vikši predsednik c. k. kmetijskih in rokodelskih družtev na
Stajarskim, Krajnskim, Koroékim, Goriškim, i. t. d. i. t. d. i. t. d. rojen 30. Prosenca 1782.

Njih cesarske kraljeve Visokostl Nadvojvoda
OAN
A
STR
ANSK
S
N
ETE
EP
A
E
ENE
Cuk.
Grahorka
med
ovsam je
prav
V
mesanca.
koristila Vfi kislica vodenca; takó so tudi perští in terde
lugaste solí, kterih slednja iz nekiga ruda in ki
sliea obstoji, okisanci; će se pa zedini kislic v Gosp. J. M. kmetovavec na Š taj ar ski m nar višji stopnji ali meri s kako rečjó, pravijo ti: piše v kmeti jskim časopisu ( Oeconomische Zeit- kisloba; tukaj kislic premaguje, kar se veiikrat schrift von É. André) takole:
V
Pràv pràv koristno je, grah or ko (Wicke)
med oves
sejati, namrec tri
dele ovsa, en del pa
grahorke. !vo začne oves primerno senco delà, in ga varje
poganjati, m u
v . V	.» /
že z jezíkam pozná
kislobe se nikjer na sveti čiste ne najdejo , ampak zedinjene z drugimi rečmí; če jih tedaj hocejo
grahorka kemikarji imeti, jih morajo ločiti, ali iz pervin zedi
de mu suša ne
niti
najdejo se fabrike, v kterih jih delajo. Kislobe
V
škodje. Potem se grahorka po ovsu ovija in veliko Se pokažejo večidel v kapljivotekočim stanu, zakaj
z vodo so v bližnji žlahti, jo berž iz zraka na-se
vec zernja
donese. Taka ovsena slama, z grahor
ko ovita, je za živino, posebno pa za ovce takó potegnejo, in se nekoliko povodijo; nektere so terde tečna, de ni veliko slaběji od sená. Grahorka kakor grampokisloba; vogelnokisloba se pa le v ni mogla poléči, ter je vse perjiče lepó obranila, podobi gáza pokaže.
pa tudi gnjila ni na tleli.
Če premečes po mlatvi mešani
pridelk, boš
Kislobe so za ognjem nar huji kemijske močí ; po njih se je narejalo in se nareja na svetu loće
lahko oves od grahorke ločil. In ko bi bilo ravno nje in zedinjenje mnogih reći, iedaj velike pre
nekoliko grahorke med ovsam ostalo, mu to mene
de
?
J. M.
konji jo radi pozobljejo.
Ćeli čas svojiga kmetovanja
membe ; večkrat se s kako rečjó v čisto novo reč
zedinijo; kakšenkrat se pa samerazkrojó

in
dajo le
nisim nikoli čistiga ovsa sejal
pravi gosp. kako pervino iz sebe v zavezo drugih reći. Veliko reci
?
ampak
vedno z grahorko mešaniga, in práv dobro sim jo vselej opravil. — Skušeni kmetovavec in
bi tedaj tacih ne imeli, kakor so, ko bi s kislobami
zvezane ne bile : takó je
vrednik imenovaniga časopisa
gosp
E. André
a p n j e n i k apno nasiteno vogelnokislobe; če bi ta kisloba iz vsih na ših gor na enkrat bežala, in veter vstal, bi nas z
--------- ----------------^ -	-----J -	9	I	K^Jim j^vi IiU VUâVAUV MU «U1MJ J
poterdi po svojihlastnih skušnjah to ravnanje, ktero živim apnam pomoril: gips
tukaj svojim bravcam priporočimo
Pomoček zoper glèn pri ovcah.
Glenaste ovcé se po mnogih novih skušnjah ozdravijo z gipsam, ki se jim vsak dan na ker
— primorci mu pravijo škajola — je apno nasiteno z žeplokislobo; ko bi tele kislobe v njim ne bilo, prazna bi bila, ga po detelji trošiti. Cloveka in živine kosti so apno nasiteno s fós for oki slob o. Kislobe se z lugastmi solmí, perstmi in rudi kar rade in po
mnogih potili zedinjujejo.
Kislob poznajo učeni že čez 40; vse so ve

nio potrese, ali pana vodi v gobez vliva. Ko se je pri kaki čedi med ovcami glen (gnjiloba, Faule)
prikazat, se je to zdravilo čudo dobro skazalo, čidel tudi iz kislica obstoječe, in tedaj moćno kisle bolne živinčeta je ozdravilo, vse druge v tišti čedi večkrat razjedlj ive, v nos zbodeče in strupene ;
vender se najdejo tudi take, de je v njih kislic s kako drugo pervino namesten, kakor solna kislo ba, ki obstojí iz klora in vodenca. Poglavna in vsim kislobam enaka lastnost je pa: de višnjeve
pa bolezni obvarvalo. Daj jim ga 2 lota na dan.
Se en pomoček, de presíea svojih mla
dili ne pozrè
Enak pomoček tistimu, ki smo ga v 15. listu
rastljinske
soke
ali
z njim višnjevo pofarbane
na znanje dali, je naslednji, kteriga smo v Dr. Celerjevim časopisu silno pohvaljeniga brali.
Ko je presica mlade povergla, operi prasčike z gorkim olam ali piram (pivam). svinji ga pa nekoliko piti daj. Gotovo pomaga.
reći na rudeče obernejo.
Ogelnokisloba ( Kohlensáure) je nar manj
moćna od vsih druzih ; če je s kako rečjó še takó terdno zedinjena, in če pride do te reci kaka druga
kisloba v dotiko, bo ta kisloba ogelnokislobo v
dobi gaza
?
to je

ogelnokisliga gáza odgnala
po
y
in
Nekaj
(ločbe) kmetovavcam
(Nadalje.)
24
Kislôb
se s tisto rečjó zedinila. Kreda je apno nasiteno ogelnokislobe , če vliješ na-njo žeplokislobe , bo letá ogelnokislobo pod podobo gáza odgnala, se z
Kislic se zedini z vsako dru
tud
pervino
-----—	.................. ....;-> r.......
ob enim z več pervinami; vsako zedi
i
pa
ploh
<
k
kislica z drugimi rečmi se imenuje
merah; kadar se ga je le malo s kako rečjó spri ielo,
apnam sprijela in bo z njim gips postala; ko bi žeplokisloba predraga ne bila, bi si zamogli z njo povsod gips narejati.
Žeplokisloba (Schwefelsàure) iz žepla in
Kislic se pa zedini z vsako rečjó po mnogih kislica, ena nar močnejih kislob, je razjedljiva in .	^ ^^ »v	~	r	strupena; rokodeli, ki je potrebujejo. jo morajo do
pravijo temu: okisljanc fOxydul): če se bro hraniti, de otroci in nevedni ljudjé do nje ne
zedini v veči meri, de ne premaguje ne eno ne dru- pridejo in se ne
go, imenujejo to : okisanc fOxydJ, kakor j
ostrupenijo ; zedini
se z lugastimi
voda
solmi, perstmi in mnoffimi rudi.
S olniteroki
99
slob a (Salpetersâure), obstojeća iz gnjilica in kislica, je takó imenovana zató, kér z lugastmi solmi zedinjena da solnitar; je nekoliko povode
Andrej Turjaški, slavni sprednik današnjih Turjaških grofov, je spoznal, de druziga ni storiti, kakor Turke prijeti, in jih z božjo pomočjo odgnati ali pa junaško
na, v nos hudo zbodeća,
ojstro kisliga slaja
m
umreti. Na svetiga Ahacja dan
>
to je
22. Rožniga
vse organske reći razjé; v nji se da srebro razto- cveta 1593 se vname boj. Slovenci, namreč Krajnci, piti. Nemci ji pravijo: Scheidewasser; zedini Štajarci, Korošci, Istrijanci in Hrovatje, in še nekaj
z lugastmi solmi, in z nemških vojakov so stali kakor hrasti, in pobijali kakor
se, kakor smo že rekli,
mnogimi
perstmi, in
da tedaj mnogoverstne solni- bliskovi, akoravno so se Turki tudi takó dobro derža
tarje. Klor z vodencam da soin o kislobo(Salz
li
j
de se
dolgo
ni spoznalo, kteri se terdneji deržé.
sàure), ki
se tudi nekoliko povodi, je moćno kisla, Krajnci, Karlovčanje in Korošci so dolocili boj.
Ko je
zbodeća na jezik in razjedljiva. Če se letá s po- namreč Hasan v strašni zlobi in divjosti na te vojake prejšno , namreč s solniterokislobo pomeša , naletel, je bil takó strašno tepen, de se je vsa njegova
zamore se v njih zlató raztopiti

torej
kraljeva voda; kér kralja vsih rudo v
pravijo : truma, kar je je se bilo, v bég spustila.
jv i a ij v> t u » ouu* uvi ivi aij a voní x uuu \ ^ tu j	v íuiu^ \a\s ju tni/ ^^ uuijvnu^ ji/ nuiu uuiui	ni uc
zlato, v sebi raztopí. Ce hočejo tedaj srebró iz unkraj Kope zbežati, pa most je bil že od stotnikov
t	Y	Vf	i	•	I	1	i	«	m m m	« • 1	V â « •	V 4	^	A	__«	A	«	_____	%é
to je
Viditi, de je
vse zgubljeno
je sam hotel, cez most
kake
?
reći, postavimo
i
i
iz zlata potegniti ali ločiti, Štefana grofa Blagaja in Jakoba Pranka
sozgan.
jo denejo v solniterokislobo, de se v nji le srebró
Druge
poti ni imel zdaj kakor cez vodo, v ktero je tudi
raztopí, če pa zlató, jo denejo v kraljevo vodo; s svojimi Bosnijaki zabredel in v nji konec svojiga hule zlató se v nji raztopí, vse drugo pade na dno; dobniga življenja našel. Utonil je, in cez sedem dni so
î to je,
vodo pa čisto in skozno na ognji posuše v puh spremené in imajo čisto zlató.
Te tri tukaj poslednjič imenovane nar mocněji kislobe so kemikarjem kar služivne sredstva mno
speljevati, in še marši
p a
ga iz vode potegnili
mu glavo odsekali in jo Andrejů Turjaškimu přinesli. Veliko bogastva so pustili Turki v taboru, ki je našim v roke přišel; pa le eno oblaci-
V	V	•	f	-m	V •	V
goverstne skušnje z njimi
kaj noviga znajti.
timi kislobami je
lo, pasetov plajs namrec, ima za današnje case nar veči ceno, iz kteriga je dal Andrej Turjaški dva mašna plajša narediti.
V spomin te velike bitvě in junaške zmage Slo-
treba zavoljo njihrazjedljivosti in škod 1 j i v o s t i s posebno m a r 1 j i v o s t j o in s k e r b j o
ravnati, in jih na posebno varnih kraj ih hraniti, obhaja pri svetim Ahacji poleg Turjaka z véliko mašo.
vencov
čez
Turke se dan
svetiga Ahacja vsako leto
Kislobe so v zlo velikih zlahtah z lugastmi Tudi v Ljubljani obhajamo ta slavni dan s tiho sveto
•	•••	i»	1«	•	t T f	y	. i .	• ■	V ••	i • V	<■ • •	•	V..
solmi in se z njimi v prave solí zedinovajo. Iver mašo, pri kteri ima mašnik plajš, ki je iz pašetoviga je čez 40 znanih kislob in več lugastih soli, je narejen. Do leta 1S09 so tudi v Ljubljani ta dan z
lahko razumeti, de mora število soli veliko biti
5
veliko službo božjo obhaj ali
i
hude vojske tistiga
casa
c.
in to še za tolikanj več, kér se kislobe tudi z pa so mende vzrok bile, de se ta slavni spomin zdaj rudnimi okisanci in z mnogimi perstmi, ki so tudi samo na tihim obhaja. že okisane, v soli sprijemlujejo. Kakor nar berže mnoge, posebno rastljinske kislobe, je mende še tudi marsiktera sol kemikarjem neznana.
(Dalje sledi.)
Strašna pergodba.
Neznani berači so ne var ni ljudjé. V nemških novicah se bere, de je lani na Oger
Slovenski spomenik lia 22. dan Rožniofa skim néka mati svojo sedemlétno hčérko na božjo pot
A	O	1	/T J •"» V • •	n/r I • g^i 1	I •	1 • 1 ~ •	1«
cveta 1593.
Dan svétiga Ahacja.
k Materi bozji na Mali Cel seboj peljala, in pergodi
se
i
de jo med ljudmi zgubi.
Z vso mogočo skerbjo je
je iskala; kar je le môgla, si je perzadjala, pa vse
Marsikterimu je neznano

de se dan svetiga mu
zastonj ; léto se je skončalo
i
in od zgubljeniga deklét
čenika in škofa Ahacj
pi
svetim Ahacju poleg 1
jaka in tudi v Ljubljani v spomin junaške bitvě obhaja
v kteri so Slov
s komaj 4000 ljudmí
ca, kakor bi se bilo v zémljo vderlo, ni bilo nobeniga ^ sledů. Létas mati spet gré na to božjo pot, in ko do ko 20 000 cérkve pride ter milo zdihuje po svoji ljubi zgubljeni
Turkov pri Siski na Hrovaškim pobili ali pa nazaj na Tursko s kervavimi glavami odgnali.
Turki, ki so nékaj lét že po večim delu Voger-skiga gospodarili in tudi večkrat v slovenske dežele pri roj il i sprav
hčérki, kar nékak žalostěn znan glas do njénih ušés perletí; mati postojí, bolj na bliža, vidi, de berač na samokolnici
usesa vleče, in ko se per
slépo, medio
grozno
umazano in v gerdih capah zavito deklétce vlači, ktero
?
niso nič bolj želéli, kakor Sisko v svojo oblast neprenehama vpije: „Usmilíte se slépe srotke!" Mati
opavHi, kér bi jim bilo po tem ložje, Hrovaško, Krajn-	---............,	—, — ----------
sko in Štajarsko pod-se spraviti. Nar bolj nadležni so deklétce je — njéna hči, ktero je bila lani zgubila. B e
perstopi, pogléda in ostermí, kér
spozna, de to
nesrecno
bili Bosnijaki
divj
in kervoloki rod. Njih tadajni paša
ali poglavar je bii H
Hujšiga sovražnika keršan
rač jo je bil, kakor sinkovca (clovek po volji bozji
clo nobeni živali tega ne storí), neusmiljeno oslepil,
mende ni bilo na svetu, kakor je bil ta Hasan. de je z nJ°
___	u	f v •!	Tk
stva
Rodu Italijan in v keršanski veri zrejen, je bil poprej
i vši je
Serčnost, kervoželjnost in sov-
beracil, in
dobre serca usmiljenih ljudí bolj
oméčil. Berača so sicer potémvjéco potegnili. nesrecno

duhoven reda sv. Benedikta, pa svojo vero zataj k turški veri prestopil.
deklétce pa ostane uboga slépa žive dni!
revica vse svoje
razenje kersanske vere in njenih spoznovavcov, so ga ob kratkim turškimu cesarju takó priporočile,
de
je
paseta Bosnije postavil. In od todi je keršanske pokrajne s svojimi divjaki toliko časa dražil in preganjal, de je tudi njega plačilo, ktero mu je božja previdnost name-nila , doletélo. V pomladi leta 1593 se všotori z veliko
daje
hudodélstvo.
vb o gaj me
?
Kdor neznanim beračem brez razločka podpira s svojim premoženjcm lenôbo in
Pervi seljaki na Slovenskim.
vojsko (imel je
Pisavci dogodovščine, ki niso našiga jezika pràv 20,000 vojakov) pred Sisko, ktero ali morebiti še clo nič umeli, so si glave belili pokazati,
kdaj je naš narod přišel v te kraje, kjer srno mi zdaj. Pa kakó hoče ptujic po starih greških in latinskih buk-vah, kjer so slovenske imena popačeno ali pomanjkljivo
mesto je oblégel in dan na dan huje stiskal. Keršanski
vojvodi so vidili, kakšen namen de imá Hasan paša
j
in
de tukaj nic odlašati ni. Tadajni Karlovški glavar
j
loi»
pisane
t
Slovence slediti, kterih jezika
in navad clo nic
ne dolgo po polnoci strasno hud ogenj, in divjá od hiše
• V
takó de še današnjim Slovencam po pet ali do hise. Popré ko se je dan storil, je stirnajst pohištev
veci del pepél bilo, desetim kmetam ni veliko druziga
ne pozna,
še več razločnih jezikov perpisuje, kakor de bi bil, če
med ribniškim in
?
od južno slavenskiga nic ne rečem drugim dolenskim, med pivškim in vipavskim
ostalo , ko beraška palica

cio
to
živine je veliko zgorelo.
, med go
To
so
V
žalostné okoljne, kje so prijetne? vprašaš
renskim ino koroškim, med štajarskim, istrijanskim in Tu le. Stirje izmed 14. pogorelcov so bili v družbi sv. goriškim tak razloček, kot med angležkim, francozkim, Florijana. Veselo so že polovico zavarvaniga denarja nemškim in turskim! Take zmote sim že bral, in tudi přejeli, in drugo bodo přejeli, kakor hitro svoje pohištva
sam na svoje ušesa slišal. Od tacih ljudi si ni resnične po postavi popravijo. To je p er va vesela okoljna. Dru dogodovščine upati, kakó se je naš narod semkaj naselil. je ta, de nobena hiša
cr
a
vptoH	m	■
Naš narod se ni, kakor so nekteri takó bledli, več sto let po Kristusovim rojstvu v te kraje vrinil, kakiga
ali ga preganjat ; ampak se
ni pogorela, ki je bila s ceírlam
druziga naroda nadlezvat, je po
pokrita. Take hise stojijo zdaj cio nic poskodovane med groznimi grobljami. Tretja, de se zopet skaže znana in hvaljena miloserčnost Slovencov. Od vsih strani se
božji volji, po kteri je vsa zemlja odiocena
j
de
V •
žito vozi in denarji pobirajo za uboge pogorélce.
Ce
i
jo ljudjé napolnijo, ob silno silno starih časih v te de- terta, de deset siromakov zdaj zivo spozná korist ase žele naselil, jih obdelovat in si še drugači pošteno živež kurancije zoper ogenj, in de so vsi od kraja sklenili služit. V teh deželah ni pred noben narod stanoval, svoje pohištva zavarvati, kakor hitro si jih bodo po
dobroti svojih bratov zopet postavili. Pa nar prijetnišl je
Rajnki gosp
Vod nik

Bog mu daj dobro, je djal:
Od perviga tukaj Stanuje inoj rod, Ce vé kdo za druz'ga Naj reče od kod?
peta tih okolišin. Eden tih pogorelcev, za vse drugo moder in pošten mož (eniga svojih sinov je v duhovski stan spravil) ni bil pregovoriti, de bi bii svoje pohištvo zavarval. Mislil je, kakor jih še veliko kmetov nespa-
>
Kdor bi terdi 1, de se je
naš rod sem vrinil, kaciga
druziga preganjat, naj pové, kdo je pred teh deželá iro
to
spodar bil? Res de se za terdno ne vé, kdaj ravno se je naš narod sem preselil; res de so učeni v ti reci raznih misel, vender taki, ki so od tih reci lahko kaj vedili,
bil popřed kak drugi
metno misii, de zoper ogenj drujiga priporočevanje svetimu
ni potreba, ko
Florijanu, in zvesto
pridno češenje tega
svetnika. Sin duhovnik, očeta ne žaliti, jenja ga zastran
pa gré h komisijonarju, in vse po-
tega podnaukovati
y
niso nikjer zapisaniga puftili, de bi narod tù, kjer smo mi zdej; nasproti li perpovedujejo de je bil naš narod
>
pervi tukej, in
de ni nob eniga dru
ziga preganjal.
Kdaj in od kod je naš narod pervič sem přišel? Sim vže rekel, de se to ne more do čistiga vediti ; ni bilo včeraj. Gerški in rimski pisavci (se vé, de tù li od nekdajno-greških in rimskih pisavcov govorim) niso časov in krajev, kodar je
slopje ocetovo s svojimi denarji zavarva. Očetu eno po-slopje zgorí; — solze parnu stopijo v očí, ko zvé, kakó sosebno lepó de je pobožni mašnik četerto božjo zapo-ved dopolnil!
Drugo pot bom bravcam Novic povedal nekaj od nap čni g a častenja sv. Florijana.
. © _ JHBHHHp!
naš narod hodil, razločno po
in dostikrat se ne vé, kje in kadaj seje kaj go
Tudi imena nasiga ljudtsva so takó kvarili, de se
pisali dilo.
komaj ali pa večkrat še ne vé, de naše ljudí imneujejo. Koiikor se more iz njih zvediti, je naš narod přišel iz Male Azije ali iz jutrovih dežel, čez dandanašiijo Turčijo. Nekteri pravijo, de je bil Ister tisti mož, ki je nar-
m
K
škof
Dopis iz
Celja
eselju cele domovine izvoljeni milostlj
?
gosp
gosp
A nt
S1 o m š e k so
1
knez dan
tega mesca Celjsko mesto zapustili in se
v Salcburg
podal

jih bodo veliki knezo-škof in kardinal za
kofa posvetili
J. S
Unio
pervi pred kakimi 3500 leti od Tracije, cez potok
( V K

kaj je noviga
so
1
Istra, to je
do danda
Marico proti našim dezelam do nasilje Dunave šel in ji tudi ime Ister dal. Njegov
oče jè bil vže v Tracii

to je

v tisti dezeli, kjer je
c l o v e š k Jensen, gosp.
v •
i zelis e), ktero ima cudno moč, ljenje po dalj šat i; to zeliše imenujejo
Neki misijonar v Mančureji in K
vikari V
je od tod na znanje dal, de so
današnji dan Carigrad, Štambul ali Konštantino- nekake žerna tega zelisa v stani, že na pol mertvi
_ _ *________~______.	.	,	Yi	_ i . _	j	v • • j • •	v.,,.	v

Slovence naselil sem gori do reke. katero so po
člověka
opet
Eber imenovali, in kateri se
zdej Marica pravi, daljsati. Kineski
pelj
Ister je bil za njim v posest vzel vse , kodér so zdaj turški Slovani, in pa Dalmacijo, kar je vse na desni Dunave, novani misijonar je
iti in mu
ljenje za več
po
césar pa se je tega zeliša sam polastil
in ga grozno drago prodaja, funt po
500 frankov. line
obij ubil, če
mu bo moč
?
ekaj se
(Dalje sledí.)
Ogenj v Petrocah.
Prepozno sicer pridein s to žalostno novico
mena v Evropo poslati, de bi ga tudi Evropejci vsejali.
Kdor pozná natoro mnogih bolezin. ki člověka v
grob
spravijo, bo javalne verjel, kar Kitajci od J
y
pa le
sena pripovedujejo
r
z a t ó
de bolj do čistiga dopovém, kar bo mnogim ko-ristno, vsim pa prijetilo od okolišin tega ognja zvediti.
i
i
i
V Petrovce se shajajo vsako leto o Marijnih praznikili ro mar ji koj iz vsih slovenskih krajev. Maliga serpana drugi velikiga serpana petnajsti dan, in pa praznik sladkiga imena Marije Device, lepa prostorna cerkev ne more ljudí obseči, ki se stečejo. Clo Njih Veličastvo našiga svitliga Cesarja je ljuba pobožnost poslednji dan velikima serpana 1844 v to cerkev perpeljala. Krog cerkve
v
%itni kup
(Srednja cena).
V Ljubljani
20. Rožnica
cveta.
Krajnju
15. Rožniga cveta.
gold.
ïold.
to
v t
lezi Petrovska ves — čedno selo — le preslabo je se bila pred ognjem okovarjena. Le tam pa taní je ceglasta streha izmed podstrešja, s škopo
pokritiga, ko
samica
moléla. Kar se vzdigne 7. dan velikiga travna tega leta
mernik Pšenice domače
»	» banaške-«'
> Turšice............
» Soršice............
» Reži..............
» Ječmena...........
» Prosa.............
» Ajde..............
» 0 vsa..............
/ /
rednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.