Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082, -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1.000 izvodov. - Z,i gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno. Tisk:   Delavska univerza Domžale.
Domžale, 28. november 1977 LETO XVI-Št. 18
GLASILO SOCIALISTIČNE Z V E Z E D E L O V N E G A LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
OB DNEVU REPUBLIKE
Danes, ko skušamo čir
upravljanja, manifestirala ampak itn vi
mimo d»istv:
latđ in želj ampak tudi ljudje
ti
ley^x kateTfne bo
KHjfc^ifllMkp ifrjaljrlft^Tfel .i*, koje v narodnoosvobodilni voj naiodnoosvobodiiuih odborih. To vračan; , saj gre za tiskanje tistih odnosov dru uvodov in narodnosti lahko resnično prišlo di> p II. zasedanje AVNOJ-a 29. novembra 1« sistem:«, kajti odposlanci ju?«mlovan.skih narodov
i. Ne samo sklepi, k? so začrtali pot naši demokratični ki smo jim /ai pali, da govorijo, da postavijo mejnike pristnih nnes pobudniki uoviii razsežnosti na vseh toriščih dela in odločanja.
obstanek je sprostil do kraja tudi revolucionarni val, ki se je desetletja snoval v Ljudske fronte. REVOLUCIJA je zahtevala predane ljudi in a! bolj odmaknjene domačije,ki so bili trdno odločeni izbojevati n boj. Misel borcev in aktivistov se j«- stapljaia v celoto, v takšno dru ne nadvlade človeka nad človekom. To zmage svoji?
Pred nami je mozaik, v katerega smo in lu< na sila naprednih trkov - združenih v Sfokl *i sistem. Ob tjjJago\mski primerjavi pa funkcijo delegaMV npsilcaJrdločanja na vSffe^ Nas delegatski sistem ni samo velika mnotfca akcija, ki ima en^ifl skupni bnemvaldc •prisotnost in djj&ffosj pri materi a I niVkri enakopravnih rrsnt>vahv vsemi dHelarrii ftadjta, to pomeni samozašč! e. Na »wši puli od rojava RđusnHE Jnrio prišli razpotja, toda tpjfis nt odvrnilo ifl zaslepi jiajije bjj videli svoje razvoja.
Prevzeli smo vizion»Mro prvih delegat^in ga| istočasno mnogo dolžnosti. Biti DELLGA smemo in ne moremo stati ob strani kot op
Di odnosov v vseh tokovih samo-
Ijudske oblasti in se i samo sebi namen, e utyič v zgodo -ne smemo istno odrazilo ki so prena-i ureditvi, nosov, so ostali
shodih v naj-šocialni ščanja in žrtvenik
te, ki postajajo zavest-ejani delegatski frekoč vsi postavljeni v
jejših interesov, ampak je družbena Ta razvoj pa zahteva našo nenehno to pomeni stalno povezovanje na jo Crepitev budnosti, varnosti in družbene •»gokrat v težke situacije in na odločujoča Eistiie bodočnosti in lastnega samoupravnega
iz dolžnosti, moramo svoje tudi naš dolg in naša obveznost
osobn<
T
(osti izpr čati J; tošnjem prazn
mili v stvarnost, ki nam danes daje mnogo pravic in i ustwjalec družbe in ker predstavljamo družbo vsi, ne ; likih dogajanj znotraj te družbe. Ker naše pravice izvirajo nčljivo kot družbeni delavci — delegati. To pa je fva republike.
Družbenopolitične organizacije Skupščina občine Domžale
★ ★ ★ * ★ *
*
* ★ ★ *
★
★ ★ ★
* ★ *
O^atcmnim Ljudem in občanom čestitamo za pcasnik cepubtike
UREDNIŠKI ODBOR
★ ★ ★ ★ ★ ★
★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★
★ ★ ★
SKUPŠČINA KLUBA SAMOUPRAVUALCEV
Skupščina Kluba samoupravljalcev, ki je bila 3.11.1977, je nakazala potrebe delovnih ljudi in občanov po novih oblikah usposabljanja. Rečeno je bilo, da v času, ko se končuje prvi mandat delegatov, ko kritično ocenjujemo prehojeno pot in delegatske odnose, moramo ističasno ugotoviti, da smo od delegatov veliko zahtevali, vse premalo pa jih osveščali, izobraževali in usposabljali. Za množico delegatov, ki jih v tem obdobju evidentiramo, je potrebno pripraviti različne oblike za njihovo usposabljanje.
Program Kluba samoupravljal-cev nakazuje takšne možnosti sproščenega in konkretnega usposabljanja. Veliko je bilo rečenega o šoli za delegate, kije namenjena vsem v delegatskem sistemu. Ali nam je potrebna taka oblika, ki na osnovi dogovorjenega in usklajenega programa sistematično in načrtno usposablja delegate za o-pravljanje delegatskih funkcij? Ali resnično lahko še nadalje prepustimo usposabljanje delegatov, na katerih sloni bistvo našega samoupravnega socialističnega delegatskega sistema stihiji? Odgovor na to vprašanje skupščine ni dala v celoti, vse preveč so bila mnenja deljena. Prav gotovo bo zadnjo besedo moral reči koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje pri OK SZDL, ki naj bi tudi sicer imel večjo vlogo pri načrtovanju in realizaciji nalog na področju družbenega in idejnega izobraževanja ter usposabljanja.
Vse naloge, ki smo jih zapisali v program Kluba samoupravljalcev bo mogoče realizirati samo z aktivnim odnosom nosilcev družbenega izobraževanja v občini. Zavedati se moramo, da Klub samoupravljalcev ni nekaj izven nas ali nad nami, temveč je posebna interesna skupnost delovnih ljudi in občanov, katere prvenstvena naloga je zadovoljevanje vseh potreb in interesov na področju družbenega izobraževanja in usposabljanja. Z drugimi besedami povedano je to NAŠ KLUB, in bo tak, kakršen bo naš odnos do njegove dejavnosti, ki mora biti izražena v kreativnih oblikah delovanja.
Metka Zupanek
VISOK OBISK IZ BEOGRADA
Med pogovorom v Domžalab. Od levo proti desni: generalpolkovnik Stane 1'otočar. armad ni general Nikola Lju bičić, predsednik SOh Jernej I enič in član (K /KS Lojze '
Zvezni sekretar za narodno obrambo, armadni general Nikola UUBIČTĆ je v petek, 11. novembra obiskal našo občino skupaj s svojimi sodelavk: načelnikom generalštaba JLA generalpolkov-nikom Stanetom Potočarjem, generalpolkovnikom Ivanom Dol-ničarjem in Žiko Stojčičem. Poleg tega so bili v spremstvu še: Jože Lončarič, Lojze Briški, generalma-jorja Branko Jerkič in Miha Petrič, Miha Butara, Marjan Orožen in Polde Maček.
V uvodu je predsednik skupščine občine Domžale tov. Jernej Lenič v daljšem referatu predstavil našo občino, njene značilnosti in specifičnosti, ki so našle odraz v obrambnem načrtu. Opozoril je na naše dosedanje delo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, podal poročilo o obrambnih pripravah v naši občini in poprosil generala, naj da predloge za morebitne kvalitetne spremembe v obrambnih pripravah naše občine.
General armade tov. Nikola Ljubici«? je povedal, da imajo njihovi obiski namen, da spoznajo konkretno problematiko na terenu, pomanjkljivosti in prednosti konkretnega izvrševanja zakonov in poudaril, da se tako tudi na tem področju pospešeno pripravljamo na
svetiti izobraževanju in kadrovanju, zlasti tu je pomembna vloga ZK.
Po končanem pogovoru se je general armade tov. Ljubičic s svojim spremstvom odpeljal v TO-
SAMO, kjer se je pogovarjal o njihovih obrambnih načrtih oz. pripravah, ob koncu obiska pa si je ogledal še proizvodne prostore.
G.V.
Briški
11. kongres ZKJ in da želijo predvsem opozoriti na doslednejše uresničevanje zamisli o oboroženem narodu. Dejal je, da moramo vseljudsko obrambo in družbeno samozaščito razvijati in dograjevati predvsem v tej smeri, da bo v miru, kakor v vojni celotni sistem deloval kot družbeno gibanje. Pri tem imajo zlasti pomembno vlogo družbeno politične organizacije, zlasti ZK in SZDL. V razpravi, v kateri so sodelovali tov. Bojan Krištof, Milan Narat, Marija Ivkovič, Dimitrije Deletič in Štefan Loncnar je bilo poudarjeno, da je skladno z naglim gospodarskimi napredkom in nadaljnjo preobrazbo političnega sistema treba nenehno ravijati in dograjevati naš obrambni sistem. Zadnja leta smo sprejeli vrsto novih zakonov s področja LO in DS, zato zdaj ni čas, da bi morali spet uvajati kakšne novosti, temveč moramo poskrbeti in si prizadevati, da bi konkretno izpeljali vse tisto, kar je zapisano in opredeljeno v zveznih in republiških zakonih. V vseh sredinah v naši občini se kaže še kar dobra pripravljenost, odbori za LO in DS, ki so frontno sestavljeni, kažejo uspešno delovanje, prvi uspehi pa se kažejo tudi na področju podruž-bljanja obrambnih priprav. Še več pozornosti pa bomo morali po-
PLODNO RAZPRAVLJANJE
proizvodnega ali drugega delovnega procesa, vprašanja inventur in porodniškega dopusta.
Na osnovi teh uvodnih i/.laganj so posamezniki postavljali konkretna vprašanja, glede prenašanja delovnih dni v času pred prazniki in zahtevali pri tem tudi konkretni odgovor. Tovariš Gantarje pojasnil stališče Republiškega sekretariata /a delo, da zakon o združenem delu točno določa, da je mogoče prenašati delovne dneve samo tedaj, kadar se to da samo v okviru petdnevnega delovnega tedna. V drugem primeru takšno prenašanje ni dopustno in je v nasprotju z. načeli zakona. Pri tem pa je poudaril, da že dalj časa zasledujemo veliko manjšo produktivnost v času delovnih sobot, in bi bilo verjetno potrebno razmišljati o oblikovanju takšnega delovnega tedna, v katerem bi bil delovni čas bolje izkoriščen. Vendar pa je opozoril tudi na to, da je to Stvar konkretnih analiz, saj ne moremo ločevati pro-
1'rolesor Janez /.eni med predavanjem
Že dalj časa je v razpravi osnutek zakona o delovnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki konkretizira nekatere določbe zakona o združenem delu. Javna razprava je pokazala, da določila osnutka odpirajo vrsto vprašanj, kako urediti vsa delovna razmerja in kakšni odnosi naj bi bili vz.po-
Med predavanjem republiškega sekretarja zadelo Pavla (iantarj;
Med obiskom v TOSAMI je goste seznanil s pripravami na splošni ljudski odpor in o delu družbene samozaščite tov. Slavko Hajec
stavljeni v posameznih sredinah, kjer delavci združujejo delo in sredstva. Izhajajoč iz tega sta Klub samoupravljalcev in Delavska univerza Domžale organizirala posvetovanje, na katerem je republiški sekretar za delo tovariš Pavle Gantar obrazložil osnovna izhodišča samega zakona in odgovarjal na številna vprašanja, ki so jih zastavljali  udeleženci posvetovanja.
Uvodoma je tovariš Pavle (Jantar razčlenil osnovo za nastanek osnutka zakona in se zadržal na posameznih področjih kot so: medsebojno urejanje delovnih razmerij med delavci v posameznih sredinah, vprašanje 42-urnega delovnega tedna, nagrajevanje po delu in izpolnjevanje delovnih dolžnosti, urejanje dela delavcev, ki imajo polno pokojninsko dobo in njihovo nadaljnje zaposlovanje, nadurno delo, ki se mora opravljati na podlagi zakona   in ki izhaja iz.
izvodilih vprašani od dela na področju družbenih dejavnosti, ampak jih moramo reševati v medsebojni povezavi. Tudi glede uveljavljanja bolniškega staleža, pri katerem se uporablja sedem ali osemurrri delovni dan,je vprašljivo, kaj je pravilno. Zakon bo do določene meje to vprašanje opredelil, vendar pa bo osnutek novega zakona o invalidskem zavarovanju podrobno razrešil to vprašanje, kakor tudi vprašanje dela tistih, ki imajo dopolnjeno delovno dobo. Poleg tega so bila zastavljena tudi vprašanja, kako urediti v samoupravnih aktih zadeve, ki so specifične na posameznih področjih. Na ta vprašanja so bila dana konkretna pojasnila in tudi opozorilo, da bodo v bodoče samoupravni sporazumi tisti, na podlagi katerih bo slonela tudi samoupravna sodnijska
Prosvetne delavce je zlasti zanimalo vprašanje, kako urediti sistem nagrajevanja na področju vzgoje in izobraževanja
(Nadaljevanje z 2. strani)
praksa, kar pa ne pomeni, da bi ostala zakonodaja ne imela enake regulative v našem sistemu, kot jo ima. sedaj. Glede nato, da je bilo danih mnogo pripomb na sam osnutek, bodo odbori republiške skupščine razpravljali o samem predlogu in po predvidevanjih bo zakon sprejet v sredini meseca decembra. To pa daje možnost, da bo mogoče urediti zadeve tudi v ostalih splošnih aktih, ki zadevajo razmerja delavcev v združenem delu.
Drugo posvetovanje pa je bilo organizirano za prosvetne delavec. Profesor Janez Zeni predavatelj Višje šole za organizacijo dela iz Kranja - je razčlenil elemente, ki pridejo v poštev pri nagrajevanju prosvetnih delavcev po rezultatih dela. V uvodnih besedah je profesor Zeni obrazložil, kako priti do oblikovanja osebnih dohodkov na področju vzgoje in izobraževanja in katere elemente je potrebno upoštevati, da bo ta sistem resnični odraz vloženega dela, na področju šostva. Na primerih je pokazal tista področja, ki jih moramo nujno
vtkati v samoupravne sporazume in ki morajo v doglednem času najti mesto v sistemu nagrajevanja. Razprava je pokazala, daje na tem področju v občini že nekaj narejenega, da pa ostajajo odprta vprašanja, ki neposredno zadevajo opis nalog in iz tega opisa izpeljan sistem nagrajevanja. Dejstvo je, da bo potrebno še veliko narediti pri svobodni menjavi dela, kajti le-ta predstavlja osnovo za oblikovanje takšnih dohodkovnih odnosov, ki bodo omogočali tudi nagrajevanje. Gre pa tudi za proces, ki ga ne bo mogoče izvesti v kratkem času, vendar ga je potrebno začeti in ga dograjevati skupaj z združenim delom, kjer morajo ti odnosi najti enakopravno mesto, saj so sestavni del družbene reprodukcije. Živahna razprava je brez dvoma ponovno potrdila primernost organiziranja takšnih oblik pri usposabljanju za normativno urejanje zadev in drugačnih odnosov na področju nagrajevanja po delu.
Organizator obeh razprav sta bila Klub samoupravljalcev in Delavska univerza Domžale.
M. Z.
Med številnimi toplimi sprejemi v Somborju naj omenim sprejem pri predsedniku Občinske konference SZDL Gojdobrnski Stanoju in predsedniku SOb Boži Suziču, kateremu so prisostvovali vsi predstavniki družbenopolitičnega življenja Spmborja.
Gostitelji iz Somborja so nam omogočili ogled spominskega mosta 51 divizije NOV, to je most med Vojvodino in Hrvatsko, ki nas je povezal tudi s prizoriščem slavne „batinske bitke"'- preboja preko Donave in potiskanje sovražnika, četudi je imel najugodnejši položaj. Seznanili so nas o poteku te velike bitke, ki je zahtevala okoli 120.000 žrtev.
Predno so nas gostitelji popeljali na obisk v Bačko Topolo s katero tvorijo skupno Zvezo energetikov, so nam pokazali še sejno sobo občinske skupščine in slikarsko delo Ferenza Eisenchuta iz 18. stoletja.
V Bački Topoli so nas dočakali predstavniki energetikov in družbenopolitičnih organizacij. Seznanili so nas z družbenoekonomskim in političnim življenjem, nato pa so nam   omogočili   ogled klavnice
Žitokombinata. Na poti nazaj smo obiskali še Osnovno šolo Aleksa Šantič, ki je tudi njihova prva šola iz sredstev samoprispevka. Ob tej šoli je tudi rekreacijski center, ki ga delavci kombinata imajo skupaj s krajevno skupnostjo. Dobili smo vtis, da je kolektiv kombinata in krajevna skupnost eno.
Tridnevni razgovori, ogledi, gostoljubje, ki je le njim lastno, smo sklenili z njihovo in našo željo po nadaljnjem sodelovanju. Le-to pa je bilo tudi izraženo, zlasti da sodeluje občina Sombor z malim gospodarstvom občine Domžale in občina Bačka Topola s Kulturno skupnostjo Domžale.
Na koncu naj se tudi v našem občinskem glasilu zahvalim Zvezi energetikov Sombor, krajevnim skupnostim, vsem delovnim organizacijam in kombinatom, družbenopolitičnim organizacijam, občinskim skupščinam Sombora in Bačke Topole in predstavnikom JLA za vse, kar so nam nudili v razgovorih in ogledih. Posebna zahvala pa gre Zvezi energetikov Sombor.
M.l.
tdeleženci obiska z
stitclji pred stolpom ..Brodske splavniei Donava Tisa Donava
ODPRTOST OBČINE -POGLABLJANJE PRIJATELJSKIH STIKOV
Dosedanji stiki med Zvezo energetikov Domžale-Kamnik, ki je pobratena z Zvezo energetikov Sombor, so dobili svoj odraz v širšem sodelovanju. Že v lanskem letu so nas poleg somborskih energetikov obiskali tudi predstavniki di u/benopolitičnih organizacij in občinskih skupščin Sombora in Bačke Topole, letos pa so se njihovemu pozivu odzvale, poleg vodstva društva energetikov Kamnika in Domžal, tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij.
Težko je strniti vse vtise iz tridnevnega obiska, še težje pajc prikazati gostoljubnost, s katero so nas presenetili, saj so nam omogočili, da smo se spoznali z njihovo kulturno dediščino in znano galerijo še živečega umetnika Milana Konjoviča, in z vrsto drugih po-
membnih objektov.
Tako smo se temeljito seznanili in si tudi ogledali veliki sistem „Dunav-Tisa—Dunav," tekoimeno-vano „brodsko splavnico", kjer se s pomočjo umetno ustvarjenega nivoja vode ladje pomikajo naprej po kanalu. K temu je treba omeniti črpalno postajo, s katero pospešujejo in regulirajo odvodnjavanje.
Gostitelji so nam omogočili ogled oljarne „Inus", velike hladilnice v izgradnji, ki bo sprejela okoli 1000 vagonov raznih živil, somborske mlekarne imenovane „Somboled", ki slavi po specialnem siru in tudi tekstilne industrije Sombor, kjer se prav zdaj dogovarjajo o nadaljnji usmeritvi tako, da zopet ponovno oživi z novo proizvodnjo.
TABORNIKI IN PLANINCI NA OKLElVi
Odred skalnih taborov Domžale je pred Dnevom mrtvih, 29. oktobra organiziral tradicionalni taborniški pohod na partizansko Oklo. Vabljeni so bili tudi mladinci, pionirji, planinci in ostali občani.
Jutro je bilo sivo in megleno. Iz nizkih oblakov so padale prve kaplje, toda taborniki in planinci se niso ustrašili slabega VTcmcna. Vedri, opremljeni z dežniki in dežnimi plašči, smo iz Radomelj krenili z avtobusom proti Homcu, kjer smo pobrali tamkajšnje pionirje in nato še udeležence iz Mengša. Zaradi dežja nas je šofer odpeljal preko Ihana do Brezovice, odkoder smo pot nadaljevali peš.
Ob spomeniku padlih smo počastili njihov spomin s kratko komemoracijo in v varnem zavetju oken zapuščene hiše prižgali svečke, ki bi pri samem spomeniku ugasnile v dežju.
Vračali smo se mokri, vendar ponosni, da smo obiskali zadnji dom borcev, ki so dali svoja življenja za svobodo in ki se tudi niso ustavili na številnih poteh v krvavi vojni vihri.
Pohoda se je udeležilo 82 tabornikov in planincev.
J. J.
DELOVNA AKCIJA OO ZSMS RADOMLJE
Osnovna organizacija ZSMS Radomlje je v soboto pripravila celodnevno delovno akcijo. Ob osmih se je zbralo 40 mladincev polovica iz osnovne šole, polovica iz krajevne osnovne orga nizacijc.
Formirali smo se v delovne skupine: prva je podirala kamniti zid okoli pokopališča, druga je nakladala in odvažala odpadni material, tretja je posipala in grabila poti med grobovi in Četrta l prstjo oblikovala prostor za zelenice.
Malico in kosilo so nam skuhale kuharice v šoli, mi smo jo samo prinesli na delovišče in razdelili lačnim mladincem. KS nam je priskrbela buldožer in pripravila načrt dela tako, da organizacijskih problemov nismo imeli.
Končali smo z mrakom in se preselili v malo dvorano kulturnega doma, kjer smo si za zaključek ogledali filme Fotokino kluba Mavrica. Prvi nam je prikazal rušenje dimnika, drugi deklišči-no v Radomljah, v tretjem, z naslovom PECE '77, pa smo si ogledali dejavnosti brigadirjev na štirinajstdnevni občinski delovni akciji.
Igor Lipovšek
XI. REDNI ZBOR LB PODRUŽNICE DOMŽALE
Na XI. rednem občnem zboru Ljubljanske banke — podružnice Domžale je tekla razprava o samoupravnih aktih, ki so bili kot osnutek v javni razpravi in ki jih je bilo potrebno verificirati pred samim podpisom. Izvršilni odbor banke je pripravil vse potrebno, da so delegati lahko razpravljali o predlogih, ki pomenijo osnovo zaključnega dela poslovanja Ljubljanske banke—podružnice Domžale in predstavljajo izhodišče za oblikovanje BANKE DOMŽALE.
Delovno predsedstvo zbora so sestavljali Srečo Bergant, Kotar Nina in Janez Kralj, razprava pa je potekala po sprejetem dnevnem redu. Delegati so razpravljali o predlogu samoupravnega sporazuma o združitvi v temeljno banko Domžale, v katerem so navedene vse določbe, ki izhajajo iz zakona o bančnem sistemu in pa način oblikovanja sredstev v banki. Posebna poglavja so posvečena tudi članstvu in samoupravljanju ter posebej še planiranju . Delegati so predlog samoupravnega sporazuma soglasno potrdili.
Naslednji akt o katerem je tekla razprava je bil jjredlog STATUTA BANKE DOMŽALE. V tem predlogu so mimo splošnih določb obrazložene vse organizacijske zadeve, področje upravljanja in odločanja, planiranja, poslovna tajnost, urejanje medsebojnih razmerij med banko in njeno delovno skupnostjo ter določbe, ki govorijo o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Tudi ta predlog so delegati soglasno sprejeli. Razprava je tekla tudi o predlogu samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, o obveznostih in odgovornostih med Banko Domžale in delovno skupnostjo. V tem aktu so precizirane vse medsebojne obveznosti na vseh področjih. To je tisti temeljni akt, ki daje komitentom vpogled v sredstva delovne skupnosti in katerih višino tudi določa.
Naslednja razprava je potekala o predlogu samoupravnega sporazuma o združitvi v Ljubljansko banko - združeno banko. Določila tega predloga se nanašajo na medsebojno povezovanje vseh temelj-
nih bank, ki bodo na območju Slovenije združene v Ljubljanski banki. Tudi ti predlogi so bili soglasno sprejeti.
Prisotne delegate je direktor tovariš Albin Klemene seznanil s potekom priprav za ustanovitev Banke Domžale in opozoril na to, da je ravno usklajenost srednjeročnega družbenega plana občine in banke omogočila, da je prišlo do ustanovitve banke v Domžalah. To brez dvoma pomeni za nadaljnji razvoj domžalskega gospodarstva zagotovilo, da bodo vse načrtovane investicije lahko nemoteno potekale in da bodo predstavniki gospodarstva lahko neposredno odločali o svojih sredstvih, ki jih združujejo v banki.
Zaradi tega, da bi lahko bila ustanovitev odnosno konstituiranje Banke Domžale opravljena 14, decembra 1977, je bil imenovan poseben odbor, ki ima nalogo, da uredi vse potrebno za sklic prvega zbora Banke Domžale. Odbor sestavljajo: Srečo Bergant - predsednik in člani: Aleksander Rihtar, Vinko Pecelj, Slavko Pišek, Božidar Habič, Slavko Bajec in Albin Klemene.
Na koncu je občni zbor sprejel še naslednji dve zadolžitvi:
1. Razprava v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih o predlogih samoupravnih aktov mora biti zaključena do 4. decembra in istočasno izvoljeni tudi podpisniki in sicer tako, da TOZD-i v delovni organizaciji izvolijo enega podpisnika, enako pa tudi enovite delovne organizacije.
2. Podpis samoupravnega sporazuma o ustanovitvi BANKE DOMŽALE bo 6. decembra 1977, na kar bo sledil ustanovni občni zbor oziroma konstituiranje banke, ki bo predvidoma 14. decembra 1977.
Zaradi tega je potrebno sedaj prijjeljati razprave v zaključno fazo v vseh sredinah, kajti zavedati se moramo, da pravočasna ureditev samoupravnih aktov pomeni tudi začetek uspešnega dela nove BANKE DOMŽALE
ar
ŠE 0 ŠTIPENDIRANJU
Javna razprava o osnutku predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o štipendiranju je zaključena. Osnutek predloga sprememb so obravnavale vse družbenopolitične organizacije v občini, Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju in njen izvršni odbor ter IS skupščine.
Zaključki, ki jih povzamemo iz razprave so sledeči: osnutek pred-
loga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o štipendiranju je dobro pripravljen akt, ki nakazuje mnoge izboljšave, pripombe udeležencev razprave na osnutek so usklajene, menimo, da je bila razprava v naši občini dobro organizirana.
Ker so bile novosti, ki jih prinaša osnutek sprememb objavljene v 16. številki, objavljamo na tem mestu bistvene pripombe, ki
jih je imel 10 skupne komisije na predlagani osnutek:
- Kadrovska opredelitev štipendiranja iz združenih sredstev je za učinkovitost štipendiranja nujno potrebna. To določilo pa se bo v praksi izvajalo samo v primeru, če bodo OZD in skupnosti začele izdelovati programe potreb po kadrih, tako srednjeročne kot dolgoročne. Samoupravni sporazum, ki bo sledil dopolnjenemu družbenemu dogovoru, naj vsebuje določilo, po katerem so OZD in skupnosti dolžne razpisovati štipendije na osnovi programov potreb po kadrih. Zavedamo se, da omenjeni akt nima moči, da bi spremenil kadrovsko politiko, lahko pa pripomore k osveščenosti, da je pravilno načrtovanje kadrov temelj dobre kadrovske politike.
- Solidarnost prelivanja združenih sredstev v manj razvite občine in v občine, v katerih ta sredstva ne zadoščajo poteka že vseskozi, vendar je prihajalo do mnogih nesoglasij, ker ni bilo nobenih meril. Osnutek predlaga naj se merila izdelajo v samoupravnem sporazumu, ki bo sledil dopolnjenemu družbenemu dogovoru in naj bodo sprejeta po posebnem postopku, torej s soglasjem skupščine delegatov. 10 meni, naj bodo osnova za določitev meril potrebe v posameznih občinah.
- 10 je posebej opozoril na pomen preimenovanja Skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v Skupščino delegatov. S tem uvajamo tudi na področje štipendiranja delegatski sistem, katerega osnova je baza, torej OZD in skupnosti. Do zdaj se je namreč pogosto dogajalo, da so delegati
Skupne komisije izražali le svoja mnenja in stališča.
- Izvajanje štipendijske politike v občini je zdaj prepuščeno prizadevanjem in osveščenosti delavcev, ki delajo na tem področju. [O je mnenja, da je nadzorni organ, imenovan samoupravna kontrola, ki ga predlaga osnutek, nujno potreben. Sestav in pristojnosti tega organa bodo določene v samoupravnem sporazumu.
- 10 je zlasti kritično ocenil predlagane metode izračunavanja štipendij. Menil je, da so štipendije po teh izračunih prenizke, zato je predlagal novo metodo, ki pa jo bo delovna skupina za spremembo družbenega dogovora šele proučila.
10 je že večkrat posredoval pripombo, da je 14-kratni faktor za izračun dohodka iz kmetijske dejavnosti previsok, posebno še za višinske kmete. Ker osnutek spet navaja ta faktor, 10 meni, da je potrebno določiti realni faktor.
- Osnutek prinaša tudi potrditev strokovnih služb za štipendiranje pri Skupnosti za zaposlovanje, s tem da opravljajo strokov-no-tehnična in finančno-admini-strativna opravila ter opravila v zvezi z delovanjem organov. Ob tem pa je potrebno urediti financiranje teh služb. Skupna komisija se je odločila, da se delovanje teh služb financira iz prispevne stopnje za zaposlovanje.
Na koncu naj omenimo, da je vse pripombe 10 potrdila Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma v naši občini in so bile posredovane delovni skupini za spremembo družbenega dogovora o štipendiranju.
Za Skupno komisijo pripravila strokovna služba
OB TEDNU POŽARNE VARNOSTI
Ob zaključku tedna požarne varnosti je bila v Domžalah sklepna prireditev, ki je obsegala dva dela in sicer: prikaz reševanja ljudi iz visokih stavb in svečano akademijo, na kateri so bila razdeljena priznanja vsem ekipam, ki so tekmovale na občinskem tekmovanju. Predsednik samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom in predsednik Občinske gasilske zveze tovariš Aleksander Rihtar je pozdravil vse navzoče, posebno predstavnike gasilskih društev iz vse občine ter goste, med katerimi so bili: predstavnik Republiške gasilske zveze tov. Milan Vrhovec, predsednik izvršnega odbora SIS za varstvo pred požarom SR Slovenije tovariš Franc Sladic, predsednik skupščine občine Domžale tovariš Jernej Lenič, predsednica Občinske konference SZDL tovarišica Marija Ivkovič, predstavniki samoupravne interesne skupnosti in oddelka za notranje zadeve tovariš Karel Kušar, Mirko  Košnjak, Marjan Trobec,
Predsednik IO republiške Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom in direktor delovne organizacije TOKO Domžale Franc SLADIC med govorom
Zdravko Vidmar in predstavnik Občinske gasilske zveze Kamnik tovariš Berlec.
Slavnostni govornik je bil tovariš Franc Sladic, ki je v svojem govoru
(Nadaljevanje s 4. strani) •
orisal veliko razvejanost gasilstva v naši občini, saj vključuje preko 1600 članov in to v 27 teritorialnih in 9 industrijskih društvih. Vsi so s svojo požrtvovalnostjo že velikokrat dokazali, da znajo reševati imetja in življenja takrat, kadar je to potrebno. Velika tekmovanja, je poudaril Sladic, kot je bilo letošnje občinsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo preko 1000 predstavnikov gasilskih vrst, pomenijo velik doprinos tudi k področju preventivnega delovanja in vklapljanja gasilstva v oblike splošnega ljudskega odpora. Uspešno izobraževanje v gasilskih vrstah je imelo za posledico, da sta se množičnost in kvaliteta v posameznih društvih povečali, da uspešno opravljeni izpiti za gasilske vodnike in častnike po-
valna vaja, na kateri so sodelovale desetine gasilskih društev Domžale, Mengeš in združena gasilska industrijska enota, pokazala veliko usposobljenost in tehnično uporabnost gasilskih pripomočkov, s katerimi so opremljene posamezne gasilske enote.
„Razvoj in napredek gospodarstva zahtevata tudi od prostovoljnega gasilstva večjo strokovnost, zlasti pa je to potrebno v večjih središčih, kjer ni poklicnih teritorialnih enot, med te pa sodijo tudi Domžale. Kljub močnim tokovom komercializacije, ki smo jim priča žal tudi na mnogih področjih tako imenovane človekove svobodne aktivnosti, je prostovoljnim gasilskim organizacijam uspelo ohraniti načelo solidarnosti, požrtvovalnosti in nesebičnosti ter se vključiti kot  pomemben dejavnik v
(lUŠenje požaru s protipožarnim   topom zahteva veliko stopnjo znanja, usposobljenosti in medsebojnega usklajenega delovanja
menijo novo kvaliteto dela v društvih, in da si bo potrebno še nadalje prizadevati za ustanovitev gasilskih ekip oziroma društev v posameznih delovnih organizacijah materialne proizvodnje. Poudaril je velik pomen sektorskih vaj, ki so bile v Toko     sodelovalo 8 desetin, Hc-
Pripadniki gasilskih enot so na zaključni prireditvi pokazali reševanje ljudi iz stanovanjskih blokov
liosu sodelovalo 8 desetin, ki so prikazale tudi način gašenja s kemičnimi snovmi, Papirnici Količe-vo — sodelovalo 15 desetin in nočna vaja v Traku Mengeš, na kateri je sodelovalo 7 desetin in pokazalo način gašenja v nočnem času.
Ravno tako je združena reše-
sistem družbene samozaščite.
Požarna škoda močno prizadeva našo družbo, saj je samo v preteklem letu po statistiki znašala v naši republiki okoli 130 milijonov dinarjev. V tej ceni pa niso zajete vse posledice požarov, kot so izpad proizvodnje, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, prekvalifikacija delavcev, začasna nezaposlenost in še vrsta drugih zadev, ki nastajajo s požari. Dejstvo je, da pri mednarodnem načinu ugotavljanja škode, ki je nastala na pogorišču, pomnožijo le-to s faktorjem 7, kar pomeni, da smo izgubili ogromno premoženje."
Med vzroke požarov sodijo na prvo mesto malomarnost, brezbrižnost in neznanje. Teh požarov je kar 50 % in če k njim dodamo še otroško igro, vidimo, daje človek s svojim nepravilnim odnosom do zaščite pred požarom glavni krivec, saj je odstotek 62. To pa izvira iz nezadostne preventivne dejavnosti med ljudmi in zahteva stalno usposabljanje gasilcev.
Posebno poglavje pa so brez dvoma požari v velikih stanovanjskih stolpnicah, v katerih prihaja do mnogih pomanjkljivosti že v sami gradnji in kar ima za posledico pogoste požare in seveda veliko materialno škodo. Resnici na ljubo moramo povedati, da tudi zakonodaja na tem področju ni dosledna in da stvari niso urejene tako, kot bi morale biti. Z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom se je tudi
Udeleženci na svečam prireditvi ob zaKijucku ,,Protipožarnega tedna"
na področju gasilstva začelo reševati materialno vprašanje tega potrebnega in pomembnega področja. Sedanja organizacija v nobenem primeru ne ogroža obstoja gasilskih društev in njenih zvez na višjih ravneh. Nasprotno, gasilske organizacije dobivajo s tem še večjo možnost organiziranja in tesnejšega povezovanja z združenim delom. Na tem področju bo potrebno še veliko storiti, saj samo zagotavljanje sredstev še ne pomeni tudi reševanje odprtih problemov. Samoupravni sporazumi morajo biti le izhodišče za boljšo organizacijo in nadaljnje povezovanje tudi z zavarovalnimi skupnostmi, ki naj bi tudi v prihodnje zagotavljale določena sredstva za požarno varnost.
Seveda pa vprašanje financiranja ni edina naloga, ki nas čaka v prihodnjem obdobju, saj bo potrebno izdelati program požarnega varstva v občini, analizo stanja požarnega varstva in oblikovati požarno-var-nostne standarde, še nadalje šolati gasilske kadre, vključevati mladino v protipožarno dejavnost in se tesneje povezovati z enotami in štabi civilne ter narodne zaščite pri izvajanju izobraževanja med občani in njihovega vključevanja pri uresničevanju družbene samozaščite. Za Domžale pa bo potrebno proučiti možnost ustanovitve gasilske poklicne enote, saj to terja koncentracija velikih industrijskih objektov in visokih stanovanjskih zgradb. To enoto pa bo potrebno ustanoviti iz sestavljenih industrijskih in prostovoljnih gasilcev ter ji urediti tudi potrebne prostore, v katerih bi lahko potekala širša dejavnost ne samo na področju požarne varnosti, ampak tudi civilne zaščite.
Na koncu svojega govora je tovariš Sladic poudaril, da bo potrebno tudi v bodoče skupno sodelovanje na vseh področjih, saj je to zagotovilo, da bo požarna varnost čim večja in da ne bo prihajalo do nesreč in velike materialne škode.
Predstavnik Republiške gasilske zveze tovariš Milan Vrhovec je v imenu Zveze podelil diplome za častniški naziv tovarišu Francu Sladiču in Aleksandru Rihtarju. To visoko priznanje sta prejela za nesebično in požrtvovalno delo na področju gasilstva in protipožarne varnosti ter izgrajevanja novih momentov, ki se porajajo pri podružbljanju požarne varnosti.
Nato je sledilo podeljevanje značk posameznim ekipam, ki so nastopale na občinskem tekmovanju, o katerem pa smo v našem glasilu že pisali. V kulturnem programu pa je sodelovala Domžalska godba na pihala in Moški pevski zbor Gasilskega društva Radomlje.
S to svečano akademijo je bil sicer v občini zaključen teden požarne varnosti, nikakor pa ni bila zaključena vrsta akcij in nalog, ki jih morajo pri svojem delu spro-vajati v vsakodnevno življenje pripadniki gasilskih društev in seveda tudi vsi občani, če hočemo, da v bodoče ne bo prihajalo do požarov, nesreč in materialne škode.
A.R.
r
SPOMENIK NOB NA DOBENU
J
Kakor je samo Dobeno skromno, tako skromno je tudi spomeniško obeležje žrtvam NOB. Zato so se vaščani dogovorili z Organizacijo Zveze borcev NOB Loka-Mengeš, da bodo spomenik obnovili in delno uredili njegovo okolico. K delu so pristopili borci Loke in roke domačinov že v mesecu maju tega leta. Preko leta pa so skrbeli za njega vaščani ter včasih tudi kakšen turist. Namen vašča-nov je povečati okolico z nasadom izbranega grmičevja. Upajmo, da se bo naša želja uresničila. Res je, da je lokacija za spomenik bila izbrana neprimerno, kajti pred spomenikom ni nikakršnega prostora za najmanjšo proslavo. Morda bi bilo umestno misliti na spremembo lokacije z večjim prostorom, kjer bi se nemoteno vršile razne proslave.
Kakor se spominjam, se je vršila pred tem spomenikom le ena spominska svečanost, tovarna „TOSAMA".
Kakor vsako leto, so se tudi letos na Dan mrtvih spomnili žrtev NOV na Dobenu iz Krajevne skupnosti Mengeš z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Hvala jim."
IZGRADNJA CENTRA DOMŽAL
V javni razgrnitvi je predvidena gradnja STANOVANJSKO-PO-SLOVNEGA BLOKA (SPB-1) v centru Domžal, ki bo na prostoru, ki ga omejujejo Ljubljanska cesta, železniška proga Domžale-Kam-nik, Kolodvorska cesta in Masljeva ulica, bistveno spremenil sedanji izgled samih Domžal. Ta predel obsega površino okoli 27.500 kv. m in bo v bližnji prihodnosti postal veliko gradilišče največje stavbe v Domžalah. Posebna komisija je v dveh letih skupaj z ostalimi dejavniki pripravila vse potrebno za javno razgrnitev in tudi za vse, kar je potrebno pri tako velikem objektu.
- poslovni del bo v I. fazi obsegal 3.210 kv. m in v njem bo prostor za naslednje lokale in poslovne prostore: lekarno, cvetličarno, Mladinsko knjigo, gostinski prostori, Planiko, Centromerkur, Viator, Ljubljansko banko, Alpino, Peko, Borovo, pralnico, RTV center, lokale, servise in različne kioske;
- poslovni del v II. fazi bo imel 2.260 kv. m, v njem pa bodo prostori za: samopostrežno trgovino, bife, posamezne lokale in različne servise. Tako bo v pritličju 5.470 kv. m. uporabne površine.
I. in II. NADSTROPJE je namenjeno poslovnemu delu in bo
Tako izgleda načrtovana zgradba I zapadne strani. Na skrajni levi strani slike je sedanji ..silos" ob kamniški progi
Razprava, ki je potekala na skupnem zasedanju predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta in predstavnikov samoupravnih organov Krajevne skupnosti Domžale in Samoupravne stanovanjske skupnosti, je bila namenjena seznanitvi prisotnih o sami izgradnji in namenu tega objekta.
Gradnja je predvidena v dveh fazah, kar bo zagotovilo tudi smotrno gradnjo vseh prostorov, to je poslovnih in stanovanjskih z vsemi pripadajočimi potrebami, kar do sedaj ni bilo povsod rešeno in pogojujejo vrsto odprtih vprašanj. Ln kaj je predvideno v tej veliki gradnji?
V kletnih prostorih je predvideno zaklonišče za 1.400 ljudi, s skupno površino 1.540 kv. m. Ravno tako so v kleti predvideni parkirni prostori in sicer za stanovalce 344 prostorov in za poslovne namene 181 prostorov. To pomeni, da bo tudi vprašanje parkiranja rešeno, kakor tudi vsi dovozi oziroma ceste, ki bodo potrebne za tako velik promet. Ravno tako so predvideni prostori za skladišča tako, da bo celotna kletna površina znašala okoli 21.600 kv. m.
PRITLIČJE je namenjeno naslednjim objektom:
- otroški vrtec za 200 otrok bo grajen v dveh fazah in bo imel 760 kv. m. površine s tem, da bo del prostorov tudi v prvem nadstropju;
Maketa bodočega poslovno-stanovanjskega bloka severno od Kolodvorske, ulice v Domžalah. Velikost novozgrajenega objekta lahko primerjamo s sedanjo stavbo, v kateri je trgovina JUCOTIHNIKJ- /na desni strani slike spredaj/
PROGRAMSKA
IN PROBLEMSKA SEJA
0K ZSMS
obsegalo 1 1.828 kv. m uporabne površine, ki bodo namenjene tudi sodišču, javnemu tožilstvu, sodniku za prekrške in ostalim poslovnim namenom.
V STANOVANJSKEM DELU pa je predvidenih 484 stanovanj, od tega v I. fazi 248 in v drugi fazi 236. Stanovanja bodo po velikosti od garsonjer do tro in pol sobnih stanovanj.
Iz vseh navedenih opisov in podatkov je razvidno, da gre za velik preobrat v stanovanjski gradnji, saj bo dan velik poudarek izgradnji poslovnih in ostalih družbenih prostorov in ne nazadnje tudi prepotrebnim lokalom, ki jih v Domžalah primanjkuje.
Javna razgrnitev je med drugim namenjena tudi temu, da bi delovne organizacije ponovno pregledale potrebo glede stanovanj, se odločile za nakup v predvideni gradnji in s tem vplivali na manjši dotok prebivalcev iz drugih krajev. Poleg tega pa je sedaj čas, da izrazimo naše mnenje o tej gradnji, ki bo za več let angažirala velika sredstva, katerih naložba pa mora biti smotrna in čim bolj realna.
Maketa stanovanjsko-poslovne-ga bloka je razstavljena v preddverju dvorane Komunalnega centra, dokumentacija pa tudi na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne  zadeve  skupščine občine
Domžale. .,
U.M.
Prvi del sedanjega mandatnega obdobja je za nami, zato je predsedstvo OK ZSMS Domžale pripravilo programsko sejo OK ZSMS, na kateri smo pregledali dosedanje delo in sprejeli program za naslednje polletje. Za programsko sejo je bila še problemska konferenca o družbenih organizacijah in društvih kot kolektivnih članih ZSMS, ki jo je predsedstvo pripravilo skupaj s koordinacijskima odboroma za družbene organizacije in društva (DO-D) pri OK SZDL in OK ZSMS.
Temelji   nove organiziranosti naše organizacije so bili postavljeni na 9. kongresu ZSMS v Murski Soboti in potrjeni na 6. seji RK ZSMS. V poročilu, ki je bilo sprejeto na konferenci, so bih prikazani premiki ZSMS v naši občini, njeni uspehi, njene konkretne akcije in nekatere pomanjkljivosti, ki se še kažejo v našem delovanju. V referatih, ki so spremljali poročilo, so bili uspehi podrobneje nakazani. V osrednjem referatu: Izhodišča nadaljnjega   delovanja mladinske organizacije v naši občini so bile nakazane konkretne naloge, ki nas čakajo v obdobju, ki je pred nami. Največ pozornosti bomo posvetili utrjevanju   naše organiziranosti, zato bomo še bolj kot doslej gledali na delo OO ZSMS, za njihova vodstva bomo postavljali mlade, ki so že pokazali, da so sposobni in voljni delati v naši organizaciji. Kadrovska    politika   je široko področje našega delovanja, kjer si bomo  zlasti  prizadevali,  da bi izobraževali idejno in strokovno široke množice mladih ljudi. Pred nami so volitve v skupščine, pred nami  je  jubilejni   10. kongres ZSMS. Vse OO ZSMS v vseh sredinah si morajo prizadevati, da bodo čimveč mladih vključile v delegacije, vendar ne smejo pozabiti, da je treba gledati na kvaliteto mladih v delegacijah in ne le na kvantiteto. Poostriti bo potrebno odgovornost ne le mladih, temveč
vseh delegatov. Prizadevali si bomo, da bomo kar največje število mladih vključili v razprave o kongresnih dokumentih, da bomo skupaj z ostalimi subjektivnimi silami krepili enotno fronto SZDL, da bomo pripravili čimveč mladinskih delovnih akcij, mladi se morajo enakopravno vključevati v splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, spremljati moramo gospodarska gibanja in se zavedati, da bomo le z vestnim delom na delovnih mestih v TOZD, z učenjem v šolah in fakultetah veliko prispevali k graditvi našega samoupravnega socializma. Se bolj kot dosedaj, si moramo prizadevati, da bo naša organizacija še bolj množična, da bomo vanjo vključili čimveč mladih iz vseh sredin, ki bodo s svojim aktivnim delom prispevali k večji uspešnosti dela naše organizacije.
Delegati, ki so se res v velikem številu udeležili konference (udeležba je bila 90 %) so z glasovanjem sprejeli poročilo o delu konference v preteklem obdobju, uvodni referat in operativni program OK ZSMS in njenih organov za obdobje naslednjih 6 mesecev. Mladim je spregovorila tudi predsednica OK SZDL Domžale tov. Marija Ivkovič, kije poudarila, da edino skupno delo vseh DPO vodi k uspešnemu delu vseh občanov in delovnih ljudi.
Drugi del je bil problemski. Uvodne misli je podal predsednik koordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva ori O K ZSMS Domžale tov. Franc Zankar. Povedal je, da imajo družbene organizacije in društvo v okviru ZSMS kot vzgojne organizacije mladih posebno vlogo in pomen, kajti v teh organizacijah se združujejo mladi na podlagi lastnih interesov in hotenj, kar je zelo pomembno pri usmerjanju mladih v vzgojnem procesu v duhu samouprav-
(Nadaljevanje s 6. strani)
nega socializma. V zvezi s tem je bila izpeljana v naši občini javna razprava, ki je pokazala na vrsto problemov in pomanjkljivosti v delovanju družbenih organizacij in društev. Naj navedem le nekatere, ki se kažejo tudi v naši občini:
- ni dosežena zadovoljiva kvaliteta v programski in idejni orientaciji;
- veliko število akcij družbenih organizacij in društev je mani-festativnega značaja in manj delovnega značaja;
- ni aktivne povezanosti 00 ZSMS in družbenih organizacij in društev v krajevnih skupnostih;
- družbene organizacije in društva premalo pozornosti posvečajo problemom mentorstva;
- premalo pozornosti je namenjene povečanju članstva in vzgojno izobraževalnemu procesu v okviru dela družbenih organizacij in društev;
- dokončno bi bilo potrebno opredeliti vlogo koordinacijskih odborov pri krajevnih konferencah SZDL.
Razprava, ki je sledila, je pokazala, da se nekatera društva čutijo zapostavljena s strani družbenopolitičnih organizacij, da se ubadajo s celo vrsto problemov in tako hromijo svojo osnovno dejavnost, da je v njih vključenih veliko mladih, ki ne najdejo svojega mesta v izvršilnih organih in da nekateri mislijo, če dajo finančna sredstva, so storili dovolj. Poudarjeno je bilo, da se morajo družbene organizacije in društvo obračati na ustrezne samoupravne interesne skupnosti, se z njimi povezovati ter tako urejati tudi svoja finančna vprašanja.
Ob koncu razprave so bili sprejeti naslednji zaključki:
1. V vseh kolektivnih članih ZSMS je potrebno s skupno akcijo in neposrednim delovanjem vzpostaviti socialistične, demokratične samoupravne odnose zasnovane na delegatskih principih. Tiste družbene organizacije in društva, ki še niso uskladile svojih statutov in delovnih programov s statuti in akcijsko političnim programom ZSMS in ZSMJ, morajo to storiti
nemudoma.
2. Večje angažiranje za idejno-politično in druge možnosti dela delegacij oz. delegatov v družbenih organizacijah in društvih, konferencah ZSMS, njihovo izobraževanje, spremljanje, analiziranje njihovega dela. Potrebno je tudi takoj uskladiti programe.
3. Temeljito je potrebno analizirati idejne osnove delovnih programov, ki morajo izražati vsebinske interese in potrebe združenega dela.
4. ZSMS, družbene organizacije in društva morajo izdelati skupne programe idejo-političnega usposabljanja, ki bodo prilagojeni speci-fiki dela.
5. Delovna in izvršilna telesa ter organi vseh prizadetih morajo biti nosilci usklajevanja delovnih programov in posameznih aktivnosti, ker je le-to osnova za ustvarjanje kolektivnega članstva.
6. Nujno potrebno je usklajevanje med organi in telesi SZDL, družbenih organizacij in društev ter ZSMS od osnovnih oblik delovanja do republiških nivojev.
7. Nujno potrebno je ustvariti večjo akcijsko, kadrovsko in materialno povezovanje družbenih organizacij in društev v akcijah, ki imajo skupni interes.
8. Neposredna obveznost in odgovornost vseh je povečanje članstva ter formiranje osnovnih oblik organiziranja v sredinah, kjer jih še ni.
9. Vodstva družbenih organizacij in društev morajo odražati strukt urini nost organizacije in morajo brezpogojno spoštovati merila o reelekciji in rotaciji in enotnem mandatnem obdobju. Potrebno je oblikovanje kadrovske evidence.
Problemska konferenca o družbenih organizacijah in društvih je pokazala, da je v okviru teh organizacij v naši občini še precej nerešenih vprašanj, zato upamo, da bo uresničen sklep, ki smo ga sprejeli na konferenci in sicer: da bodo o sklepih, ki so bili sprejeti na programski in problemski seji občinske konference ZSMS razpravljala vsa predsedstva družbenopolitičnih organizacij v občini.
G. V.
MLADOST V PESMI, BESEDI IN SPRETNOSTI
Sodelovanje med člani Zveze socialistične mladine Slovenije in pripadniki Jugoslovanske ljudske armade je tradicija, ki iz leta v leto postaja vse bolj množična, ki iz leta v leto združuje več mladincev in vojakov, tradicija, ki je našla mesto v programih tako ZSMS kot JLA.
Tako tradicionalno je tudi sodelovanje med V. P. 6485 iz Kasarne Bratstvo in enotnost Ljubljana-Polje in med našo občinsko konferenco. Tekmovanja na idejno-poli-tičnem področju, v pripravljanju kulturnih prireditev in akcij, srečanja na športnem področju, izmenjave stališč in mnenj, kviz
iz zgodovine naše partije, življenja in dela tovariša Tita, NOB in povojnem razvoju naše države. Ze sam pismeni test je pokazal veliko pripravljenost vseh ekip, ki so v svojih občinah dosegle prvo mesto. Pa vendar je domača ekipa imela kar precej prednosti pred drugo uvrščeno ekipo OK ZSMS Bežigrad in obe ekipi sta se uvrstili na večerno finalno tekmovanje, ki je bilo v kinodvorani v Domžalah.
Po opravljenem testu so se tekmovalci odpeljali na ogled tovarne TOSAMA, kjer so imeli tudi kosilo, na katerem jih je pozdravil in jim zaželel dobrodošlico direktor tov. Slavko Bajec. Ob tej priliki
..Mešana ekipa" i/ Domžal in pripadnikov JI A med tekmovanjem
Na prireditvi so se zbrali mnogi predstavniki političnega in javnega življenja, med katerimi je bil tudi polkovnik Mladen Zoreč
tekmovanja vse to se združuje v tekmovanju Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, ki spada tudi v sklop tekmovanja za Odličje 22. december, v katerem pa se upošteva tudi sodelovanje mladinske organizacije z organizacijo ZZB NOV, ZRVS in štabom TO.
Najbolj zanimivo je seveda vsakoletno kviz tekmovanje, ki je imelo letos še poseben pomen. Leto 1977 je leto obletnic, ko se mladi in delovni ljudje ter občani širom naše države spominjamo odločilnih dogodkov pred 4 desetletji, leto, ko smo našemu dragemu Titu ob njegovem 85. rojstnem dnevu zaželeli, da bi še dolgo vodil naše narode v bratstvu in enotnosti. To kviz tekmovanje pod naslovom TITO-MIR-REVOLU-CUA, je bilo najprej izvedeno po vseh osnovnih organizacijah ZSMS, v četah, polkih, brigadah in kasarnah, najboljše ekipe z občinskih tekmovanj pa so se uvrstile na regijsko tekmovanje. Občinski konferenci ZSMS Domžale v V. P. 6485 je v letošnjem letu pripadla prijetna dolžnost, da sta organizirali regijsko prireditev, v kateri so sodelovale naslednje občinske konference ZSMS: Moste-Polje, Bežigrad, Litija, Kamnik, Vojaška gimnazija in Domžale, žal OK ZSMS Ribnica zaradi težav z ekipo ni prisostovala tekmovanju.
Vsi tekmovalci so se v petek, 11. novembra zbrali v prostorih družbenopolitičnih organizacij, kjer so odgovarjali na pismeni test
se OK ZSMS Domžale iskreno zahvaljuje vodstvu in vsem delovnim ljudem TOSAME za prisrčen sprejem vseh tekmovalcev, ki so se nato z avtobusom odpeljali v Jamarski dom na Gorjuši, kjer je bil zabavni del. Tekmovalce in večje število vojakov, katerim so se pridružili tudi gostje, je zabaval vojaški ansambel, ki je veliko prispeval k temu, da so ekipe sprošče-neje dočakale večer in z njim finalni del tekmovanja.
Kinodvorana je bila kar premajhna za vse, ki bi si želeli ogledati prireditev. Oder, na katerem je bilo vse pripravljeno za začetek tekmovanja, je okusno opremil Roman Kos, prireditev pa je režiial Milan Marinič. Ker smo pričakovali generala Ožbolta, smo s pri-četkom prireditve malo počakali, vendar se je prireditev s pesmijo o Titu pričela skoraj točno. Pesem Vladimira Nazora „Naprej", ki so jo predstavili člani 00 ZSMS Domžale je predstavila tov. Tita kot neustrašnega borca za svobodo, mi pa smo pričeli s tekmovanjem. Vse prisotne je pozdravila predsednica OK ZSMS Domžale, ki je v uvodnem govoru poudarila, da mlade in vojake zlasti veseli, ker v svoji sredi lahko pozdravijo polkovnika Mladena Zorca, ki je nato vse prisotne pozdravil v imenu pripadnikov JLA.
Napovedovalca sta vse prisotne seznanila s propozicija mi tekmo-
ŠOLSKA SKUPNOST UČENCEV
Učenci osnovne šole Šlandrove brigade v Domžalah so na volilni in programski konferenci razpravljali o delu šolske skupnosti učencev in sprejeli poročila o delu te samoupravne institucije na šoli ter izvolili tudi vodstvene organe. Konference se je udeležilo 145 delegatov iz vseh razredniii skupnosti, noleg njih pa tudi mentorji: Dolfe Prešeren, Anton Križaj, pedagoška svetovalka Darinka Sivec, predstavniki: krajevne skupnosti, OK ZSMS, pionirskega odbora osnovne šole, mentorji izvenšolske dejavnosti, ravnatelj in vsi učitelji šole in predsednik SOb tovariš Jernej Lenič.
Konferenco je otvorila Jelena Guštin, delegatka 7. c. razreda, ki je pozdravila vse navzoče in dala v razpravo dnevni red konference. Predsednik delovnega predsedstva Branko Horvat je med drugim povedal naslednje: „Srno učenci osnovne šole. Osnovna šola je orga-nizrana oblika vzgajanja in izobraževanja. Šola nam posreduje znanje o svetu, naravi, družbi, v nas razvija pravilen odnos do dela in do rezultatov dela. Šob nas pripravlja za življenje, zavestno organizira in usmerja delovne situacije, kjer učenci soodločamo, hkrati pa se »ečujemo tudi s posledicami svojih pobud in odločitev. Vse dejavnosti na šoli pa do prinašajo tudi vzgojo na samoupravnem področju, kar pomeni, da se vključujemo v neposredno prakso samoupravlja-nja.
Nato je sledil praktični prikaz delovanja šolske skupnosti učencev, o kateri sta spregovorila Rok Čeme in Sandi Peterlin. Po sprejemu pravilnika o delovanju Šolske skupnosti učencev so bile izvedene volitve za prvi svet. Vsaka razredna skupnost je v svetu zastopana z dvema delegatoma. Poleg tega je bil izvoljen tudi odbor samoupravnega nadzora.
V razpravi sta med ostalimi sodelovala tudi ravnatelj šole tova-
riš Vinko Cedilnik, ki je poudaril pomen samoupravne organiziranosti in opozoril na naloge, ki jih je konferenca sprejela v obliki programa. Pohvalil pa je tudi delo pripravljalnega odbora, ki je poskrbel, da je prišlo do ustanovitve Šolske skupnosti učencev. Predsednik skupščine Jernej Lenič pa je poudaril, da je to velik trenutek na področju samoupravljanja, ko se mladi aktivno vključujejo v proces samoupravljanja. Opozoril je na to, da morajo biti naloge sproti reše-vane in da ne smejo nikakor ostati samo na papirju. Poleg tega je spregovoril tudi o pomenu in pojmu delegata v naši družbi, kije dolžan prenašati interese posameznih skupin na samoupravne organe in poročati o sprejemanju in razreševanju problematike na teh organih.
Nato so bili izvoljeni posamezni organi, ki bodo poskrbeli, da bo delo Šolske skupnosti učencev na Osnovni šoli Šlandrove brigade nemoteno potekalo in da bo realiziran sprejeti program.
Odbor za informiranje
Cesta na Dobeno
Skrb za vzdrževanje ceste na Dobeno je prevzela KS Mengeš. Res je, da se trudi, da bi se stanje ceste zboljšalo, ima pa vedno kakšne zadržke, kakor so prevoz, denar ali celo pomanjkanje materiala in delovne sile. Seveda so pri takem nerednem vzdrževanju, glede naštetih zadržkov, posledice precejšnje in tudi stroški vzdrževanja so neprimerno večji. Upamo, da se bodo te neprilike ugodno uredile v prid uporabnikov imenovane ceste.
Fran Dobovšek
(Nadaljevanje s 7. strani)
vanja, jim predstavila žirijo, nato pa na oder povabila obe ekipi, ki sta v dopoldanskem delu dosegli največ točk. Ker so tekmovalci in obiskovalci nestrpno pričakovali začetek tekmovanja, je bilo na vrsti prvo vprašanje, na katerega sta obe ekipi pravilno odgovorili, vendar se je že pri drugem vprašanju ekipi Bežigrad zataknilo, tako da so po prvem delu vprašanj vodili tekmovalci iz Domžal. Za sprostitev je poskrbela folklorna skupina Centra srednjih šol, gledalci so poslušali odlomek iz sojenja tov. Titu na bombaškem procesu, lastno pesem pa je predstavil tudi vojak iz kasarne Bratstvo in enotnost in šli smo naprej k 4. in 5. vprašanju. Obe ekipi sta pri odgovarjanju   na   vprašanja pokazali
veliko zbranosti in tako na 4. vprašanje obe odgovorili pravilno, medtem ko seje Bežigrajčanom pri 5. vprašanju zataknilo in končni zmagovalci so bili tekmovalci V. P. 6485 in OK ZSMS Domžale.
Ta ekipa se je tudi uvrstila v finale tekmovanja, ki bo 16. decembra 1977 v Kranju, ljubljansko regijo pa bo zastopala tudi ekipa OK ZSMS Vrhnika, ki se je v finale uvrstila na regijskem tekmovanju v Šiški.
Mladi in vojaki, ki smo prireditev organizirali, smo bili s prireditvijo zelo zadovoljni, enako je bilo tudi mnenje prisotnih, vsi skupaj pa si želimo, da bi naša ekipa dosegla kar najboljši uspeh v finalnem delu tekmovanja v Kranju.
G. V.
Med programsko konferenco Šolske skupnosti učencev v Osnovni šoli Slanilrove brigade v Domžalah
POHOD PO POTEH RADOMELJSKE ČETE
Mladi iz Radomelj so tudi letos organizirali pohod Po poteh Radomeljske čete. Na pot so krenili iz dveh smeri. Mladinci so se na Golčaj, kjer je 29. oktobra 1941 padlo 16 borcev čete, povzpeli i/. Moravč prek Limbarske gore; pionirji pa so prišli skozi Rova, Vrhovlje, Zlato polje in Blagovico peš prav iz Radomelj.
Ob spomeniku je štiridesetim udeležencem spregovoril tovariš Jože Pirš-Luka. Orisal je potek borbe in brezupen položaj borcev, ki so se utaborili v mežnariji. Iz obroča so se prebili le štirje, med njimi tovariš Luka; eden od štirih ujetih pa je Nemcem ušel v Kamniku. Kljub dežju so mladi pazljivo prisluhnili pripovedi in prižgali svečke. Tovariš Luka je dejal, da se je težko povrniti v mučne trenutke NOB, toda ko vidi pripravljenost mladih, da obujajo tradicijo ene prvih partizanskih enot, mu beseda steče sama. Čeprav trpka in tresoča.
Pionirji so se po malici vrnili v Blagovico na avtobus, mladinci pa so se utaborili in zakurili kres.
Zjutraj so se spustili v Črni graben in se spet zagrizli v breg proti tisoč metrov visokemu Sipku. Tu je bila ustanovljena Slandrova brigada. Zaradi megle, vetra in dežja so se po gozdu podvizali na Rakitovec. V vasi s 14 hišami, kjer je bila huda borba med Tomšičcvci in Nemci, so nam pri Boltctovih postregli z. juho in pravkar pečenim domačim kruhom.
Težko smo se odlepili od tople peči. a čakale so nas še štiri ure hoda - na srečo samo navzdol. Tudi oblaki so se toliko dvignili, da smo razločno videli do Ljubljane, Domžale pa so nam ležale pred nogami.
Pot skozi Brezovico, Zlato polje. Vrbovlje in Dolenje je kar |X)sejana s spomeniki, ki pričajo, da je bilo trpljenje ljudi v teh krajih med vojno in njihov delež v NOB ogromen. Osnovna organizacija ZSMS Radomlje je sklenila, da bo pot markirala in prihodnje leto po možnosti organizirala pohod na občinski ravni.
Igor Lipovšek
OGLAS
„Universale" tovarna klobukov, slamnikov in konfekcije Domžale, Kidričeva 4
sprejme
VEČ INDUSTRIJSKIH ŠIVILJ
Prednost imajo kvalificirane šivilje in krojačice ter mlajše delavke za priučitev.
Pogoj je ta, da ima kandidatka zagotovljeno stalno in ustrezno stanovanje.
Prijave sprejema kadrovski oddelek.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev „Universale" Domžale
SKUPŠČINA KLUBA ŠTUDENTOV OBČINE DOMŽALE
Študentje na skupščini, na kateri so pregledali svoje delo in sprejeli pri
bodoče ak I ivnosl i
Pretekli teden so se zbrali študenti na redni letni skupščini Kluba študentov občine Domžale.
Imeniten uvod (e naredil tovariš Kado Pevčevič. ki nam je podal oris študentskega gibanja v Sloveniji od sredine preteklega stoletja. Posebno nas je pritegnil s prikazom delovanja študentov na območju domače komune.
Staro predsedstvo nas je seznanilo z delom vpreteklem mandatnem obdobju. Čeprav je v klubu le kaka desetina vseh študentov, se lahko pohvalimo z. mnogimi uspehi: kulturni teden, brucovanje, kros, literarni večer, obisk ob Dnevu žena v Domu upokojencev, izleta v Planico m na Komno, aktivno smo bili vključeni v oblikovanje štipendijske politike, izdajali glasilo Študent naj bo; sodelovali na mladinskih delovnih akcijah, športnih in kulturnih prireditvah; vsak teden imeli rekreacijo v telovadnici v Mengšu in plavali v Tivoliju, itd.
Izvolili smo novo vodstvo in sprejeli program dela. Najprej bomo vse sile zastavili v pripravo
brucovanja. ki bo sredi decembra. Po tej družabno-zabavni prireditvi bo zaživelo delo po komisijah, ki jih imamo osem in sicer za socialno ekonomska vprašanja, idejno-politično delo, informiranje, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, kulturo, šport, mladinske delovne akcije in kadrovska vprašanja.
Seveda bi bilo poročilo nepopolno, če bi zamolčal, da se je skupščine od 200 vabljenih študentov (vabila smo poslali vsem. katerih naslove smo imeli ali jih dobili pri Viatorju) udeležilo 40. Prav tako ni bilo nobenega vabljenega predstavnika družbenih in družbenopolitičnih organizacij. Kot kaže se nas spomnijo le, ko se kritično lotimo problema kulture in nas potem neutemeljeno grajajo in obtožujejo.
Za vse pa, ki bi radi (so)dclovali v klubu velja: VEDNO STE DOBRODOŠLI! Dobivamo se vsak četrtek ob 19. uri v prostorih O k ZSMS Domžale — pri avtobusni postaji, nasproti Veleblagovnice.
Igor Lipovšek
KAJ DELA MLADINA V KS PEČE
Tudi letos so se pred naborno komisijo /.vrstili tisti, ki bodo kmalu odšli v enote JI.A, kjer si bodo nabrali novih /nanj. s katerimi se bodo pridružili tistim, ki čuvajo naše meje in se potem vključujejo v posamezne organizirane oblike splošne ljudske obrambe, ki vedno bolj postaji sestavni del našega samoupravnega življenja
Najbolje bo. da se vam najprej predstavimo, saj ste še leto dni nazaj le malo ali nič slišali o nas. 29. V. 1977 pa smo se formirali v OO ZSMS Peč« in reči moramo, da uspehi tega organiziranja niso izostali.
Kako smo sploh prišli na idejo o ustanovitvi mladinske organizacije'.' Naša KS ni tako velika, mladincev nas je kar precej, toda bili smo nepovezani, kar nas je bolj oddaljenih, skoraj nismo vedeli drug za drugega. Ni bilo stika med nami, vsak jc po svoje preživljal prosti čas.
Ze pred leti je prišlo do poskusa ustanovitve mladinske organizacije, pa se ne vem iz kakšnih razlogov ni formirala. Po zaslugi prizadevnega pripravljalnega odbora smo tudi v Pečali letos vendarle dočakali ustanovitev mladinske organizacije. Izvolili smo vse potrebne organe, ki predstavljajo 00 ZSMS: razne komisije. Zainteresiranost mladincev je velika, še večja pa bi bila. če bi imeli svoje prostore, ki pa jih seveda nimamo in jih se dalj časa ne bomo mogli imeti. To pa nam tudi preprečuje, da bi lahko organizirali akcije, kot so npr. družabni večeri, mogoče tudi tečaji, skratka naša dejavnost jc zelo omejena, saj nimamo niti primernih prostorov za sestanke. Za vse nam služi gasilski dom. ki pa že tudi kliče „Na pomoč". V načrtu GD je drugo leto začeti z njegovo adaptacijo, a na tako rešitev ne moremo čakati. Zdaj smo vam malo potožili, kaj nas teži, tolažimo pa se s tem, da nismo edini, ki nam to predstavlja veliko oviro za delo. Končno naj vendarle povemo, kaj smo letos žc naredili in kaj mislimo še narediti, če nam bo uspelo obdržati še naprej takšno zainteresiranost mladine.
Od ustanovitve smo izvedli žc nekaj akcij, katere so nekatere bolj. druge manj uspele.
Najprej smo organizirali mladinsko veselico in pomagali pri gasilski veselici. Da, 7. medsebojnim sodelovanjem in pomočjo se da marsikaj narediti. Z akcijama smo pridobili nekaj najnujnejših sredstev, ki bodo pripomogla k uspešni izvedbi akcije v teku - izgradnje igrišča. Vsaka pomoč nam je torej dobrodošla, najbolj pa seveda pomoč nas mladih, ki bomo ta objekt največ rabili.
Udeležili smo se mladinske delovne akcije Peče „7 7", športna sekcija je v okviru osnovne organizacije pripravila šahovski turnir, ki jc pokazal, da imamo nekaj dobrih šahistov, zmagovalki pa je bil podeljen prehodni pokal. Zadnja naša uspela akcija pa je bil pohod na Zasavsko goro, ob obletnici ustanovitve Zasavskega bataljona, nekaj več o tem pohodu si lahko preberete v glasilu OK ZSMS Domžale. Povem naj samo, da je naša pohodna enota štela 17 mladincev in mladink, ki je uspešno dosegla svoj cilj in z akcijo dokazala, da pridobitve
naše NOB tudi mlad rod ne bo nikoli pozabil.
To je nekaj naših izvedenih akcij, pred nami pa so že nove naloge in cilji, med drugim tudi povezava s sosednjimi mladinskimi organizacijami, o vseh pa kaj več potem, ko bodo izvedene.
Iako, to jc naša mladinska organizacija, malo smo pojadikovali, malo se tudi pohvalili, kar pa nam bralci, upamo, ne bodo zamerili.
Julija na Avbelj
r
IZ ŽIVLJENJA PREVOJSKIH GASILCEV
V.
(.asihko društvo na Prevojah dolga leta ni delalo tako, kot bi bUo potrebno, za kar lahko iščemo vzroke v pomanjkanju prostora. Čeprav je društvo dobilo v zadnjih letih veliko nove opreme, pa nikakor ni moglo rešiti vprašanja gasilskega doma. Stara stavba je preživela in zaradi tega so si člani zadali nalogo, da jo popravijo in dozidajo nove prostore. I-inančno sta jim priskočili na pomoč požarna skupnost in Krajevna skupnost Prevoje, sami pa so organizirali veliko nabiralno akcijo in prispevali tudi material za gradnjo. Pri vsem tem so nekateri člani opravili preko 1 70 prostovoljnih delovnih ur, vendar pa istočasno tudi ugotovili, da so nekateri stali ob strani.
Toda kljub temu jc bilo delo opravljeno in tako jc s preureditvijo društvo dobilo prepotrebne prostore, v katerih se bo lahko odvijalo tudi drugo življenje v krajevni skupnosti. Gradbeni odbor je svoje delo dobro opravil; med krajani pa je potrebno posebej pohvaliti Franca Strmška s sodelavci, ki je pomagal pri izdelavi ostrešja in pa tovariša Skarja, ki že vrsto let odstopa prostore za dejavnost gasilskega društva.
Toda ne samo izgradnja doma, ampak tudi aktivnost se je močno povečala, saj je sedem članov opravilo podčastniški izpit, trije strojniškega, trije izpit za gasilske sodnike in to dva za republiške sodnike. Vedno več pa je tudi mladih, ki se aktivno vključujejo v delo društva. Brez dvoma lahko rečemo, da so prevojski gasilci na dobri poti in da bodo svojo solidarnost lahko dokazali vedno in povsod, kadar bo to potrebno.
Tomaž Urankar
IZID V. JAVNEGA NATEČAJA ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA STANOVANJSKO GRADNJO
Izvršilni odbor zbora delegatov Samoupravne enote za graditev stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale je v Občinskem poročevalcu št. 4 z dne 25. marca 1977 objavil V. javni natečaj za pridobitev posojil za stanovanjsko gradnjo. Natečaj je trajal od 25. marca do 25. aprila 1977. Odziv na razpis je bil velik tako s strani delovnih organizacij, kakor tudi s strani delavcev zaposlenih v delovnih organizacijah, ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev v občini Domžale in delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih.
Izvršilni odbor je na svojih sejah dne 6. 5. 1977 in 6. 6. 1977 pregledal prispele vloge in izvolil tričlansko komisijo za oglede stanovanj in faze gradenj na terenu za posojila za individualno gradnjo. V tej komisiji sta sodelovala dva člana izvršilnega odbora in sicer Matevž Florjančič in Slavko Petek, tretji član komisije pa je bila delavka strokovne službe tov. Gabričeva. Pri ogledih stanovanj delavcev zaposlenih pi zasebnih delodajalcih je bil prisoten tudi član njihovega sindikata Dušan Januš. Komisija je opravila oglede stanovanj in fazo gradnje pri vseh prosilcih.
Skupni razpisani znesek 14,100.000 dinje bil namenjen:
I. 4,100.000 din za posojila delovnim organizacijam, ki združujejo sredstva pri LB-podružnici Domžale in sicer za gradnjo ali nakup standardnih najemnih stanovanj. Natečaja so se udeležile naslednje delovne organizacije:
27. OKORN MAVRICIJ, Slomškova 19, Domžale
28. PLAZNIK JOŽE, S. Jenka 9, Domžale
29. PRANJlC JOŽE, Ljubljanska 131, Domž.
30. PODGORŠEK IVANKA, Masljeva 6, Domžale
31. PRASNIKAR FRANČIŠKA, Jurčičeva 1, Vir
32. PAVLO VIC SLAVOMIR, Ljubljanska 85, Dž.
33. REMŠKAR STANE, Jelovškova 10, Domžale
34. RAVNIKAR Marija, Slandrova 9, Domžale
35. ROSULNIK JANEZ, Partizanska 6, Mengeš
36. RUTAR IVANA, S. Jenka 11, Domžale
37. REBOLJ JOŽE, C. Heroja Vasje, Moravče
38. SANJKOVlC ALOJZ, Stritarjeva 5 a, Vir
39. STEGNAR ALENKA, Turnše 19, Dob
40. STAROVASNIK DRAGO. Privoie 3. Blagovica
41. ŠTIFTE^ ANUSKA, Erjavčeva 1, Vir
42. STEMPELJ DANICA, Dob 97, Dob pri Dž.
43. SKOFIC JANEZ, Medvedova 30,Kamnik
44. URANKAR ŠTEFKA, Studljanska 74, Domž.
45. VIDMAR JOŽE, Zaboršt 47, Domžale
46. VLASlC MARIJA, Ccšenik 9, Dob pri Domž.
47. ZABRET PAVLA, Podrečje 49, Domžale
Delovna organizacija
1. HELIOS, Kem. industrija Domžale
2. OSN. SOLA M. KOŽELJA, Dob
3. OSN. SOLA M. BLEJCA, Mengeš
4. OBČIN. SODNIK ZA PREKRŠKE, Domžale
5. PAPIRNICA KOLlCEVO, Količevo
6. SLOVENIJALES, Radomlje
7. SIS SOC. SKRBSTVA, Domžale
8. SEMESADIKE, Mengeš
9. UNIVERSALE, Domžale
10. UPRAVNI ORGANI SOb, Domžale
Zdr. sredstva v letu 1976
799.756,19 42.052,06 74.291,66 9.146,81 818.963,29 426.226,24 17.631,85 73.486,09 400.063,59 216.883,66
II. 2,100.000 din za posojila delavcem za nakup etažnih stanovanj
gradnji. Prispelo je devet vlog, vse so bile ugodno rešene.
Ime in priimek, naslov Zaposlen v DO
Odobreno din
530.000 350.000 402.413 480.172 340.000 750.000 565.000 250.000 880.000 400.000
v blokovni
1. GAJSEK ZORKA, Podutiška 71, Lj.
2. JASOVEC BOJAN. Smarca 60, Kamnik
3. KURENT IDA, Ljubljanska 101 Domžale.
4. LEUSTEK LIDIJA, Ljubrj. 101, Domž.
5. MESESNEL NEVENKA, Središka 12, Lj.
6. MIHELAC ANDREJ, V. Vlahoviča 1, Dž.
7. MIKAC ZORA, Zg. Jarše 3, Domžale
8. RIHAR PAVLA, Gora 21, Komenda
9. SMREKAR LILJANA, Zaloška 65,Lj.
HELIOS, Domžale POZD Plastenka, Radomlje IMP TOZD Domžale TOKO, Domžale BIRO 71, Domžale AVTOSERVIS, Domžale INDUPLATI, Jarše MELODIJA, Mengeš HELIOS, Domžale
Ker je za nakup stanovanj v etažni lastnini prispelo manj vlog, kot je bilo razpisanih sredstev je Izvršilni odbor preostala sredstva prelil za posojila delovnim organizacijam, kjer je sredstev primanjkovalo.
III. 4,000.000 din za posojila za gradnjo ali nakup individualnih stanovanjskih hiš oz. adaptacij. Na ta naslovje prispelo 90 vlog, razen dveh so bile vse ugodno rešene. Izvršilni odbor ni ugodno rešil vlog:
1. SKOK PAVLE, Jarčeva 12, Domžale
2. CERER ANTONA, Rafolče 30, Lukovica
Ime in priimek, naslov
1. AVBEL OLGA, Zg. Koseze 7, Moravče
2. BERNOT VERA, Krakovska 5, Domžale
3. BERNOT MIHAELA, Papirniška 1, Vir
4. BARLlC MAJDA, Zg., Tustanj 4, Moravče
5. BOLDIN ANTON, Kozlarjeva pot 1, Lj.
6. BRODAR LJUDMILA, Pelechova 60, Preserje
7. CAPUDER ANICA, Krtina 55, Dob
8. CAPUDER STANISLAVA, Vegova 39, Moravče
9. DROLC JANA, Količevo 50, Domžale
10. FRELIH HILDA, Levstikova 12, Domžale
11. GABROVSEK FLORIJAN, Za hribom 2, Trzin
12. HRIBAR JANEZ, Podrečje 43, Domžale
13. KAREL FRANČIŠKA, Ljubrj. 84, Domžale
14. KRAMPELJ MARUŠA, Trdinova n. h. Domž.
15. KOROŠEC DRAGICA, Miševa 15, Domžale
16. KOZARJC CILKA, Zupančičeva 7, Domžale
17. KLOPClC ANČKA, Podrečje 28, Domžale
18. KER Ž AN MIHA, Podrečje 5/a, Domžale
19. KRISTRAN Majda, Pelechova 45, Domžale
20. KORBAR JANEZ, Podrečje 42, Domžale
21. KOGOJ MIROSLAV, Tunjiška 2/a, Kamnik
22. LAVRIC MARJAN, Bukovčeva 32, Vir
23. LESKOVEC KAREL, Dob 18, Dob pri Domž.
24. MOČNIK MARIJA, Peternekm 9, Domžale
25. MARKO MARIJA, Nušičeva n. h. Domžale
26. MIHELCIC JANEZ, SP. Tustanj 3, Moravče
MLINOSTROJ, Domžale BIRO 71, Domžale UNIVERSALE, Domžale UNIVERSALE, Domžale HELIOS, Domžale SOb, Domžale HELIOS, Domžale NAPREDEK, Domžale FILC, Mengeš WZ, Domžale KOM. PODJETJE, Domžale PAPIRNICA, Količevo NAPREDEK, Domžale PAPIRNICA, Količevo TOSAMA, Domžale TOSAMA, Domžale IKK, Mengeš TOKO, Domžale TOSAMA, Domžale NAPREDEK, Domžale UNIVERSALE, Domžale
Gornji prosilci so koristili posojila v mesecu juliju 1977, v mesecu septembru pa so posojila koristili naslednji prosilci:
„BIRO 71", Domžale PAPIRNICA, Količevo
1. AVBELJ ZINKA, Imovica 10, Lukovica
2. AVDA SREČKO, Kamniška 1 3, Domžale
3. BERNOT ANTON, Dragomelj 54, Domžale
4. BASARIC RUSKA, Papirnička 11, Vir
5. BIDER PETER. Sr. Jarše 30, Domžale
6. BLATNIK BRANE, Slandrova 2, Domžale
7. BURGAR ANTON, Tomšičeva 6, Mengeš
8. BURGAR SLAVKA, Liparjeva 29, Mengeš
9. CELESTINA DR. MIRAN, Kidričeva 40, Mgš.
10. CERAR MARIJA, Zaboršt 12, Domžale
11. DOLINAR JOŽE, Za hribom 8 a, Trzin
12. DORNIK KAREL, Sp. Praprcče 9, Lukovica
13. FORTE VEKOSLAV, Sarhova 28, Ljubljana
14. HOČEVAR IVAN, Količevo 30, Domžale
15. HOMAR MARIJA, Dole 31 Moravče
16. HOMAR TOMAŽ, Zaboršt, N. h., Domžale
17. HRIBAR ALOJZIJA, Selo 17, Vodice, Lj.
18. GERBI.C JOŽE, Partizanska 24, Mengeš
19. GUJTMAN ANICA, Ipavčeva 14, Vir
20. LISJAK MARJETA, Zupančičeva 7, Domžale
21. LOVSE IVAN, C. Heroja Vasje, Moravče
22. KLOPClC MARIJA, Dole 30, Moravče
23. KODERMAN KRISTINA, Ropretova 1, Mengeš
24. KOTNIK JANEZ, Jurčičeva 2, Vir
25. NOVAK SLAVKA, Prešernova 5, Mengeš
26. NOVAK VINKO, Bukovica 14, Vodice
27. OSOJNIK MIHAELA, Kettejeva 11, Domžale
28. PAVOVEC FRANC, Ihan 57, Domžale
29. PlSEK SLAVKO, Kidričeva 14, Mengeš
30. PlSl.K SONJA, Kidričeva 14, Mengeš
31. PODMETNIK TADEJA, Partizanska 5, Moravče
32. POZNIC FRANCKA, Gradišče 8, Lukovica
33. SKUSEK MARIJA, Kidričeva 22, Mengeš
34. SVETLIN ANICA, Ropretova 1, Mengeš
35. SINKO MAJDA, Ropretova 1, Mengeš
36. STEBAL KAROL, Tovarniška 32, Preserje
37. ŠTRUKELJ TOMAŽ, Kidričeva 40, Mengeš
38. TOPIC OSTOJA, Triglavska 2, Radomlje
39. TROBEiC MARJAN, Vcselovo nabr. 1, Mengeš
40. VREČAR JERICA, Detelova 1, Moravče
41. ZUPAN CIRIL, Dob 85, Dob pri Domžalah
HELIOS, Domžale HELIOS, Domžale LEK, Mengeš
SLOVENIJALES, Radomlje TOKO, Domžale TOSAMA, Domžale MELODIJA, Mengeš MELODIJA, Mengeš Z D Domžale OLJARNA, Domžale FILC, Mengeš PAPIRNICA, Količevo BIRO 71, Domžale PAPIRNICA, Količevo TOKO, Domžale BIRO 71, Domžale MELODIJA, Mengeš INDUPLATI, Jarše INDUPLATI, Jarše TOSAMA, Domžale
PAPIRNICA. Količevo ZD Domžale MELODIJA, Mengeš INDUPLATI, Jarše SOb Domžale MELODIJA, Mengeš HELIOS, Domžale TOKO, Domžale I II.C, Mengeš VVZ, Domžale OS Slandr. brigade Domž. I OSAMA, Domžale ZD Domžale MELODIJA, Mengeš MELODIJA, Mengeš SLOVENIJA LES, Radomlje MELODIJA, Mengeš PAPIRNICA, Količevo SOb, Domžale NAPREDEK, Domžale PAPIRNICA, Količevo
IV. 2,600.000 din za nakup naslov je prispela vloga „Biro 71
in komunalno urejanje stavbnih zemljišč. Na ta ' v soglasju s Samoupravno komunalno interesno skupnostjo Domžale. Vloga je bila ugodno rešena.
V, 1,300.000 din za posojila delavcem zaposlenim pri zasebnih delodajalcih za nakup stanovanj v etažni lastnini ter za gradnjo ali nakup individualne stanovanjske hiše oz. adaptacije. Prispela je ena vloga za nakup stanovanja ter 25 vlog za individualno gradnjo
Ugodno pa so bile rešene vloge naslednjih prosilcev za individualno gradnjo oz. adaptacijo:
Na podlagi poročila komisije, ki je opravila oglede na terenu je izvršilni odbor ugodno rešil vloge sledečih prosilcev:
Zaposlen v DO
TOSAMA, Domžale
SOB, Domžale
PAPIRNICA, Količevo
INDUPLATI, Jarše
SLOVENIJALES, Radomlje
SLOVENIJALES, Radomlje
SOb, Domžale
OS J. Vega, Moravče
INDUPLATI, Jarše
INDUPLATI, Jarše OLJARNA, Domžale OLJARNA, Domžale SOb, Domžale VVZ, Domžale NAPREDEK, Domžale SOb, Domžale MELODIJA, Mengeš OLJARNA, Domžale SOb, Domžale TOKO, Domžale SLOVENIJALES, Radomlje MLINOSTROJ, Domžale OS Slandrove brigade, Domž. TOKO, Domžale BIRO 71, Domžale PAPIRNICA, Količevo
Ime in priimek, naslov
1. DIMC MIHAEL, Depala vas 35, Domžale.
2. DOSAN ANDRIJA, Kolodvorska 10, Mengeš
3. HERLE FRANC, Nova ul. 6, Domžale
4. HORVAT JOŽE, Rojska 27, Domžale
5. JUHANT EDVARD, Zaboršt 5, Domžale
6. JANCIGAJ MARJAN, Dob 181, Dob pri DŽ.
7. JANUS DUŠAN,  Ljubljanska 82, Domžale
8. KANCILIJA HELENA, Ljubljanska 56, Dom.
9. KOSEC ALOJZ, Prešernova 8, Mengeš
10. KOKALJ STANE, Sejmiška 25, Domžale
11. KOKALJ VIDO, Krakovska 30, Domžale
12. LUKAN FRANC, Jemčeva 38, Trzin 1 3. LOŽAR EDO, Selo pri Ihanu 33
14. LOŽAR FRANC, Selo pri Ihanu 32
15. OMAHAN HENRIK, Rojska 4, Domžale
16. OREŠEK BERNARDA, Goričica pri Ihanu
17. NEMEC VIKTOR, Mengeška 39, Trzin
18. PERNE JANEZ, Mengeška 26, Trzin
19. SMOLNIKAR MIRA, Depala vas 4, Domž.
20. SMOLNIKAR RADO, Goričica 8, Moravče
21. STARIN PETER, Mengeška 70, Trzin
22. STRUPIH ALOJZ, Mengeška 33, Trzin
23. URBANIJA F RANCKA, Dragomerj 43
24. ZARNIK CIRIL, Mlaka 9, Komenda
Zaposlen pri
KORITNIK STANE, Domžale ROVANSEK JOŽE IN M., Mcng. HERLE BETI, Kamnik SIARD JERNEJ, Domžale JUHANT JANEZ, Sp., Jarše JOVAN LEOPOLD, Ljubljana JANUS VINKO, Domžale KANCILIJA PAVEL, Domžale KOSEC JANEZ, Mengeš KOKALJ - AVTOLICARSTVO KOKALJ - AVTOLICARSTVO MUSlC FRANC, Domžale FERKOLJ SLAVKO, Ihan RUPAR HILDA, Ihan IIORJAK MARIJA, Domžale SMOLNIKAR MARICA, Domžale CAPUDER VINKO, Domžale VIRJENT ZORA, Domžale PLESEC FRANC, Depala vas KOROŠEC ŠTEFAN, Moravče KORITNIK STANE, Domžale KORITNIK STANE, Domžale GRCAR JANEZ, Dragomelj ŠTELE FRANC, Mengeš
Za nakup stanovanja v etažni blokovni gradnji pa vloga 25. PODGORŠEK VLADO, Trzinska 28, Mengeš
HOMAR JANEZ, Mengeš
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST SAMOUPRAVNA ENOTA ZA Domžale, 30. 10. 1977 GRADITEV STANOVANJ    Izvršilni odbor
VOSOVCI, OBVEŠČEVALCI, OZNOVCI, VEDEVEJEVCI IN RAZTRGANO V KNJIGI
SEDEM KRST ZA RONKARJEVO DRUŽINO
Upokojenega podpolkovnika Jožeta Vidica iz Sela pri Žirovnici na Gorenjskem ni treba posebej predstavljati, ker se je s svojimi članki in knjigami že uveljavil kot nadarjen reporter in pisatelj in vnet raziskovalec raznih doslej malo znanih ali premalo raziskanih dogodkov iz NOB. Vidičeve knjige Beg z morišča, Zločin pri Lenartu in Po sledovih črne roke so bile takoj ob izidu razprodane, vse tri ponovno natisnjene in spet razprodane. Prav zaradi tega seznanjamo bralce, da bo januarja pri založbi Borec izšla Vidičeva četrta knjiga z morda malo nenavadnim naslovom Sedem krst za Ronkarjevo družino. Naslov je povzet po resnični zgodbi, ki se dogaja v okolici Vač in Slivne v litijski občini. V decembrski ofenzivi leta 1944 so Nemci in domobranci v naravni votlini pri Slivni ujeli 13 domačinov, ranjenih in bolanih partizanov in vse pobili na bližnjem travniku, le enemu je uspelo pobegniti. V tej tragediji je Ronkarjcva družina iz Slivne izgubila šest članov, ob tej vesti pa je staro mamo zadela kap in je bila sedma žrtev.
To je le ena od številnih zgodb, vendar ni jedro knjige. Pisec je namreč največ pozornosti posvetil junakom varnostno-obveščevalne službe, obveščevalcem, oznovcem in vedevejevcem. Zapisal je spomine neposrednih udeležencev teh dogodkov in pri tem uporabil tudi arhivsko gradivo VOS in OZNA, ki ga hrani republiški sekretariat za notranje zadeve. Nekatere dokumente citira, druge pa objavlja kot fotokopije.
Prvič boste brali, kje, kdaj in kako je šef gestapa na Bledu Rosumeck dobil zvezo s partizanskimi funkcionarji; kako so Nemci odkrili in uničili oddelek OZNA za kranjsko okrožje pod Dobrčo, kaj se skriva za trojnim umorom v Podbrezjah; kako so partizanski obveščevalci odkrili nekatere gestapovske agente v lastnih vrstah, kdo so bili ti izdajalci in njih usoda.
Po vojni je na Gorenjskem strahovala križarska banda Ahačič-Lauseger. Oba sta bila bivša partizana in po vojni oznovca. Ahačič je bil 1944. leta pri VOS v kamniškem okrožju. Pisec nas seznanja, kaj je Ahačič povedal preiskovalnim organom in kaj na tajnem sojenju v Ljubljani 1947. leta.
Septembra 1944. leta je namestnik komandirja kamniške čete VDV Janez Traven- Filip iz Bukovice pri Vodicah izdal svoje borce, ki so spali na skednju pri kmetu Rafaelu Zamnu v Šinkovem turnu. Obenem je ta izdajalec Nemcem povedal, da je komandir čete Savo z nekaterimi borci na Komcndski Dobravi. Posledice te izdaje so bile za četo strahotne. Pisec nas natančno seznanja tako s potekom boja, kakor tudi z usodo vedevejevcev, ki so bili zaradi izdaje bodisi ujeti ali pa so padli.
Prve dni novembra 1944. leta so domobranci po zaslugi izdajalca obkolili štiri borce, terence v Tinčetovi hiši v Mostah pri Komendi. Obkoljeni so bili Nande Vode-Sergej, Stane Boltcžar-Rudi, Mirko Bernot-Mentor in Valentin Burja-Zdravko. Njihov junaški odpor in boj nam lahko še danes služi za vzor. Podobno so se vedevejevci uprli domobrancem v Nožicah, ko so borci ubili poveljnika domžalske domobranske postojanke, pri umiku pa je padel terenski mladinski aktivist Ivan Zorman-Dušan iz, Bukovice pri Vodicah.
Jože Vidic je domala pet let raziskoval, kako so Nemci odkrili in uničili partizansko bolnišnico pri Komendi. Z veliko dobre volje in napora je zbral življenjepise in slike vseh padlih, kar je pomemben prispevek k zgodovini kamniškega okrožja in dragocen spomin na padle
borce. Prepričljivo pokaže na pravega izdajalca in sname sum z nedolžno osumljenega.
V knjigi je posebno poglavje o delovanju raztrgancev. Pisec nam je povedal, da je pri zbiranju gradiva o zločinskih poteh teh podlih izdajalcev spoznal, da so bili kamniški raztrganci najhujši v Sloveniji in da so od vseh tovrstnih band imeli od gestapa največja pooblastila. To je tudi za zgodovinarje novo spoznanje.
Glede na to, da nas bo knjiga „Sedem krst za Ronkarjevo družino" seznanila z mnogimi dogodki iz naše okolice, jo priporočamo vsem bralcem. Že na začetku smo omenili, da so bile vse Vidičeve knjige doslej takoj razprodane, zato vas na to še posebej opozarjamo. Priporočamo vam, da knjigo naročite na navadni dopisnici ali v pismu na naslov Založba Borec, 61000 Ljubljana, Miklošičeva 28/1. Napišite, da naročate knjigo Sedem krst za Ronkarjevo družino in ali jo boste plačali takoj ali obročno in svoj točen ter razločno napisan naslov. Ko bo založba prejela vašo naročilnico, vam bo po pošti poslala že izpolnjeno položnico za plačilo (če boste plačevali obročno, potem boste po pošti dobili več položnic, toda največ tri). Knjigo boste dobili po pošti, cena pa je 185 din v predplačilu.
Uredništvo
TELOVADNICE? DA, DA! I AMPAK KAKŠNE?
Športnih objektov je premalo!
Telovadnice niso optimalno izkoriščene!
Površine za šport so slabo oskrbovane!
Takšnih pripomb in še mnogo podobnih pade vsak dan v naši občini. Ljudje imajo prav. Ko so glasovali za samoprispevek, so jim obljubljali, da bodo vrata telovadnic na stežaj odprta. Pa danes? S težavo pridejo v telovadnico enkrat na teden kakšno uro.
Pa moj namen zdajle ni reševati teh problemov, ampak bi se dotaknil telovadnic kot objektov za šport in rekreacijo. Vse nove telovadnice pri osnovnih šolah so narejene po istem načrtu. To je vsekakor pametno, narobe pa je, ker so se napake podedovale. Naj jih nekaj kar naštejem: okna do tal s šipami iz ravnega stekla povzročajo neprijetno bleščanje; parket je slabo položen — vibrira, se dviga in odstopa; stropi so temni in ,,požrejo" preveč svetlobe; ventilacija skozi majhna okna pod stropom je nezadostna in še odpirajo se nerada; koši so v Domžalah in Mengšu premalo oddaljeni od zidu in je igranje košarke prav nevarno.
Ce naj bi bile telovadnice jedro športnega življenja v kraju, bi morale imeti prostor za gledalce, ki
bi se ga dalo enostavno in z minimalnimi stroški postaviti nad slačilnice in shrambo za orodje ter rekvizite. Pod tribuno bi tako dobila prostor tudi manjša telovadnica za razgibavanje, telovadbo učencev nižjih razredov, parterno telovadbo, namizni tenis. Ta manjša telovadnica bo v celodnevnih šolah nujna. Problem je tudi, ker ostre meje med šolskimi prostori in telovadnico ni. Hišniki ne zaupajo tankim nihajnim vratom in se boje, da bi kdo med večernimi urami telovadbe vdrl v šolo. Tako se zvečer telovadnice zgodaj zapro, saj ne moremo zahtevati od človeka, da bo pokonci do enajstih, ob štirih zjutraj pa mora že kuriti, da otrok ne bo zeblo.
Nanizal sem nekaj napak, ki bi se dale z malo dobre volje rešiti. Najbolje bi bilo, če bi se v prihodnje arhitekti tesneje povezali z učitelji telesne vzgoje, ki bi verjetno povedali še mnogo več. Za konec naj napišem še en ocvirek naše kratkovidnosti. V KD Dob nimajo košarkarskega igrišča, toda tik ob novi telovadnici so zgradili velik parkirni prostor (asfaltiran!). In košarka je prednostna panoga v vsej republiki.. .
Igor Lipovšek
URADNI VESTNIK št. 15
(Nadaljevanje z 10. strani)
Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj o družbeni kontroli cen v SRS (Ur. lisi SRS. it. 32/72) ter v skladu s 1. in 2. členom odloka o ukrepih družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Domžale (Ur. veslnik občine Domžale, št. 7/73, 9/74 in 2/75) ter na podlagi 2. člena odloka o IS SOb Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 1 /75) je izvršni svet'na 144. seji, dne 17.1 1.1977 sprejel naslednjo
ODR HDBO
o maloprodajnih cenah kruha I. člen
V skladu z odlokom /,|S o določitvi maksimalnih cen pšenične moke in z. dogovorom republik in pokrajin o premijah in kompenzacijah za določene kmetijske in prehrambene proizvode, ter z ugotovitvijo Zavoda SRS za cene o višjih stroških peke, se določijo nasled nje maloprodajne cene kruha in sicer:
Za osnovne vrste kruha:
črni kruh iz moke tipa 1000 5,10 din/ kg
polčrni kruh iz moke tipa 800 5,60 din/ kg
polbeli kruh iz moke tipa 600 6,30din/ kg
beli kruh i/ moke tipa 400 7.40 din/ kg
mešani kruh   pšenično  rženi kruh    6,50din/ kg
2. člen
Za vse ostale vrste kruha in pekarske izdelke iz pšenične moke. ki niso zajeti v 1. členu odredbe, se predpiši- obvezno evidentiranje cenikov.
3. člen
Delovne organizacije, ki skibijo za preskrbo s kruhom morajo zagotoviti zadostne količine kruha iz moke lipa I 000 v skladu s povpraševanjem in potrošnjo.
4. člen
Žilnem uveljavitve te odredbe preneha veljati Odredba o maloprodajnih cenah kruha (Uradni vestnik občine Domžale, št. 16/76) in Odredba o maloprodajni ceni belega kruha lipa 400 (Uradni vestnik občine Domžale, št 11/77).
5. člen
Ta odredba začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku, uporablja pa se od 1/11   1977 dalje.
Številka: Datum:
38 10/77 17/11 1977
PREDSEDNIK IS skupščine občine Domžale Viljem DRZANlC, l.r.
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU
DOMA UPOKOJENCEV DOMŽALE
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1 medicinsko sestro s srednjo šolo za medicinske sestre.
9 strežnic z dokončano osemletko — strežnice imajo možnost, da si po določeni praksi in tečaju pridobijo poklic negovalke.
3 kuhinjske pomočnice z dokončano osemletko.
Kandidatke naj vloge pošljejo na naslov:
DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE.
Sprejem bo možen do zasedbe delovnih mest. Za vsa delovna mesta je dvomesečno poskusno delo.
IN MEMORIAM FRANC ORAŽEM
25. oktobra smo se na Domskem pokopališču poslovili od Franca Oražma i/ Preserij. Pokojnik se |e rodil v kmečki družini 1897. leti) v vasi Duplino nad Lukovico. V I. svetovni vojni se je bojeval v bitkah proti Italijanom in bil tudi v sklopu Maistrovih borcev /a severno mejo. Med obema vojnama |e delal kot gozdni delavec najprej pri Staretu v Kolovcu, nato pa v lesnem obratu v Radomljah, V času flrutje svetovne vojne je bil aktivist Osvobodilne fronto in je prikrival prerl okupatorjevimi vojaki partizanska ranjence in tudi pomagal partizanskim enotam / najrazličnejšim materialom. Kot aktivista so ga prijeli in |0 bil odpeljan v Begunje, kjer pa kljub mučenju ni i/dal svojih tovarišev.
Kako je bil pokojni France priljubljtn so pokazali ljudje, ki so <ja pofpremili na njegovi zadnji poti. Tih in skromen kot jo bil v Življenju je tudi odšel, vendar Ik» ipomin na njega le dolgo ostal med nami.
JESENSKI KROS
SE MAR BOJIMO PREVERJANJA TELESNIH SPOSOBNOSTI?
V mesecu oktobru je potekala v naši republiki ena najmnožičnejših dejavnosti na področju telesne kulture. V 53 slovenskih občinah so izvedli občinska prvenstva v krosu. Število udeležencev je bilo, po do-sedaj zbranih podatkih, večje od 150.000.
V Ihanu, kjer je bil občinski kros, se je 15. oktobra zbralo blizu tristo tekmovalcev. Tekmovanje je potekalo brez zastojev, kar je še eno priznanje organizatorju - SK IHAN.
Da delajo na področju telesne kulture z mladimi zelo načrtno in uspešno tudi na Brdu pri Lukovici, sta dokazala tamkajšnja osnovnošolca: Dušan Iglic in Nuša Cerar, ki sta zmagala med mlajšimi pionirji. Najhitrejši med starejšimi pionirji je bil Milan Vlahinja, SK Ihan, pri dekletih pa Vilma Morela - OŠ Josip Broz Tito iz Domžal. Predstavnika CSŠ Domžale, Tomaž Jarc in Ahmed Mohamed, sta bila najuspešnejša; prvi med mlajšimi, drugi pa med starejšimi mladinci. Pri članih je 5 km dolgo progo najhitreje pretekel Franci Rak iz SK Ihan.
Povsod se najdejo stvari, ki so vredne kritike, tako npr. : neudeležba. Tudi na osnovnih šolah Venclja Perka iz Domžal in v Radomljah dobivajo namenska sredstva od TKS Domžale, ki pa niso premajhna, da se zaradi stroškov, ki bi nastali zaradi „oddaljenosti" od kraja tekmovanja (3—5 km), ne bi mogli udeležiti le-tega. Še bolj je očiten primer SD Mengeš, ki prav tako ni poslalo nobenega svojega predstavnika na kros, čeprav je znano, da je gozdni tek osnova za pridobivanje kondicije, ki jo bodo na  snegu  še   kako potrebovali.
Mimogrede naj omenim, da je smučanje, pa tudi nogomet, prioritetni šport v naši občini.
Zaključek pa je bil 23. 10. 1977 kros „Dela" v Žalcu. Udeležili smo se ga po trije najboljši v vsaki kategoriji. Vzdušje je bilo izredno; preko tisoč tekmovalcev iz 46 slovenskih občin in prav nič manj gledalcev, kar je za tovrstno prireditev prava redkost.
Jane Gregorič
DOMŽALSKI TABORNIKI V BOHINJU
V lepem bohinjskem kotu pod Vonjom |e v drugi polovici meseca julija taborilo 58 domžalskih tabornikov.
Narava nam je postala drugi dom. Deset dni smo preživeli pod pisanimi šotori. Sreča, da nam je bilo vreme naklonjeno, saj je le dvakrat deževalo.
Dnevi so minevali hitro, ker je bilo življenje v taboru dobro organizirano. Dopoldan smo nosili drva iz gozda, jih sekali, /lagali, pospravljali tabor, imeli gozdno šolo. Kadar pa je posijalo sonce, smo se šli kopat v Bohinjsko jezero. Po kosilu smo počivali, nato pa imeli gozdno šolo, k|er smo se učili raznih spretnosti in pridobivanja veščin. Mlajši taborniki so vadili, kako pripraviti ogenj, da kar najhitreje in najlepše zagori, vadili smo, kako se orientiramo v gozdu s taborniškimi znaki, kako nudimo prvo pomoč in še mnogo drugih stvari. Starejši taborniki smo se pomerili v lokostrelstvu in drugih veščinah.
Pravo doživetje za tabornike pa |C bilo tisto jutro, ko je bila ,,uzbuna". Ob štirih zjutraj ie taborovodja piskal budnico. Hitro smo prebujali drug drugega, se oblekli, popili topli čaj in v koloni krenili k slapu Savice. V rlobri uri smo prispeli na cilj. Mnogi so prvič videli mogočen slap. Posebno mlajši so bili ponosni, da so premagali dolgo pot.
Predzadnji dan taborenja smo šli na Vogel. Z razgledne terase smo gledali bližnje vrhove, napisali prijateljem, znancem in domačim razglednice, se fotografirali in se nato napotili peš po planini. Vdihovali smo svež planinski zrak in občudovali planinsko cvetje. V tabor na Ukancu smo se vrnili peš. Mnogo koristnega, zanimivega smo se naučili, veliko lepega smo doživeli, zato smo se z najlepšimi vtisi vračali domov in z željo, da bomo prihodnje leto spet taborili.
Posebno se moramo zahvaliti Ivu in Andreji Jarc ter Janezu Cerarju, ki so poskrbeli za to, da je taborjenje v redu potekalo in da se taborniška organizacija v Domžalah iz leta v leto razvija in da stalno raste število članov te vsestransko koristne organizacije.
A. L.
NOGOMETAŠI POROČAJO
V letošnjem letu sta se tudi telesno-kulturni skupnosti občin Domžal in Kamnika sporazumeli za selekcijske ekipe, ki naj tekmujejo v novem sistemu nogometnega tekmovanja. Tako sedaj na območju občin Domžale in Kamnika tekmuje 11 ekip II. selekcije, 3 ekipe III. selekcije kadetov in IV. mladinska selekcija pod imenom Domžale -Kamnik, ki nastopa v slovenski nogometni ligi - zahod. V tej selekciji ima največ mladincev NK induplati: Jura-čič, Mohar, Božič, Zupan, Hribar, Vovk, Lipovšek in Burkcljca. Hribar je tudi član mladinske slovenske reprezentance. Vsekakor je ta številka odraz načrtnega dela v klubu z mladimi. Poleg njih so v tej selekciji šc Capuder, Kopač in Rihtar - NK Domžale, Kavčič, Učakar in Vesel - NK Dob, Bevk - NK Mengeš, Jurkovič NK Radomlje in Oražem - NK Virtus. Ekipo trenira nogometni trener Blcjc ing. Franc in sicer na igrišču Induplati, kjer se igrajo tudi prvenstvene tekme. Na dosedanjem tekmovanju je ekipa dosegla dobre rezultate glede na to, da nogomet v obeh občinah ni na najvišji ravni. Morda je ta selekcija tista generacija, ki bo odprla pot tudi kvalitetnejšemu nogometu v naši občini. Po šestih odigranih tekmah, od katerih je selekcija izgubila samo eno, se nahaja na drugem mestu.
T. Mišvclj
ZAHVALA
V tihi dom smo 6. novembra pospremili v 19. letu starosti našega dragega sina in brata
MARJANA GF.RBCA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in mladincem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo predstavnici osnovne organizacije ZSMS Vir za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča družina Gcrbcc
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar je kruta usoda nepričakovano posegla v našo družino in nam iz naše sredine iztrgala ljubega moža, očka, sina in brata
JOŽETA URANKARJA
starega 24 let iz Hribov pri Trojanah.
Kruta smrt je pustila veliko in globoko praznino v naših srcih. Nepopisna je bolečina, ki se je vselila v našo družino s tvojo izgubo. Hudo tc pogrešamo in znova spoznavamo, kako prezgodaj si nas zapustil. Še naprej bomo nemo in tiho prihajali na tvoj grob in s solznimi očmi prižigali svečke in prinašali cvetje.
Dragi Jože, spomin nate ne bo nikoli usahnil!
Žalujoči: žena Marta, hčerki Alenka in Nataška, mama Zofka, ata Miha, sestre Marinka z družino Zofka in Rezi
t rane Stegnut
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica
ORAŽEM FRANCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, darovano cvetje ter ustne in pismene izraze sožalja. Hvala oktetu bratov Pirnat za ža-lostinkc. Prisrčna hvala dr. Šiški za vso skrb med njegovo boleznijo.
Oražmovi
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dobrega ata
ALOJZIJA BAJCA
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala našim dobrim sosedom, ki so nam vseskozi nudili nesebično pomoč, ga obiskovali ter bodrili v njegovi bolezni. Hvala dr. Petru Cerarju za trud in zdrav ljenje našega ata. Zahvala tudi gasilcem za zadnje slovo. Vsem še enkrat prisrčna zahvala!
Družina Bajec /_
URNIK vadbenih ur za sezono 1977/78
v telovadnici OŠ ,,Šlandrove brigade" Domžale
razpored vadbe
Cicibani-cicibanke PIONIRKE PIONIRJI MLADINCI
Članice—rekreacija Člani-rekreacija
TOREK ura
18.50 do 19.30
Četrtek
ura
15.30 do 16.15 16.20 do 17.05
I
18.50 do 19.30 19,30 do 20.30
petek ura
18.00 do 18.45
19,30 do 20.30 20.30 do 21.30 do 22.00
SEZNAM VADITELJEV, njihovih namestnikov, oziroma pomočnikov v sezoni vadbe 1977/78
Razpored članov TVD
CICIBANI PIONIRKE
PIONIRJI MLADINCI Članice -rekreacija Člani -rekreacija
Vaditelj
Cedilnik Anica Cedilnik Anica
Košak Franc Lederer Dimitrij Štebe Marija
Ločnikar Jože
Namestnik oz. pomočnik
Demšar Dušan Bensa Sonja Kolomaz Franjo Kališnik Kolomaz Franjo Adižes Vera
Kosec Miha
■ IIM'I'!'' I-■■ il'.li: ' ..i-l ,1 Ili,., ■:.....m.i ......^ i-' ;n .,:r.....I i U U! h U M M1 i H M i' 1,1Mi i 11" I; IU11111:1;11M!.......I! i i IH MM M lili MH i I Iti t!M fll 11! lih tli I il! , im M ■: iii M MlJ: M iii! HM i.l U1111,1 l-l H (I u':': 11! 11H11 n 11111! 111 f IN H1MIJ i 1. i i: ■. i i 111, i! I. ii i i i i i.l-it,!:!.
« ♦ . li
prebivalcev pa se ukvarja I kmetijstvom in obrtno dejavnostjo.
Poleg vseh družbenopolitičnih organizacij, potrebnih za samoupravno uresničevanje hotenj oziroma razvoja kraja, je prisotna velika aktivnost občanov na kulturnem področju, kjer deluje KUD SVOBODA in na športnem področju, kjer delujeta Smučarski in Nogometni klub.
V današnji številki vam predstavljamo kraj v slikah in besedah.
V Ihanu je ohranjenih it nekaj starih hiš
Prihodnje leto bodo občani IHANA praznovali 750 -letnico in zaradi tega so se krajani odločili, da kar na najbolj slovesen način obeležijo ta visok jubilej. Pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki krajevne samouprave, družbenopolitičnih organizacij, delovnih kolektivov, družbenih organizacij in društev, bo poskrbel za vrsto prireditev, ki bodo časovno ponazarjale razvoj te Krajevne skupnosti in življenja v njej.
V današnji številki začenjamo z objavo sestavkov,ki jih bo pripravljal ta odbor in v katerih bo skušal posredovati vse tisto, kar bi zanimalo naše bralce.
inu
PREDSTA VITE V KRAJA
Ujet med obrobjem Zasavskega hribovja in Kamniško Bistrico med Domžalami in Dolom, leži stisnjen, zato pa toliko daljši, IHAN. Krajevna skupnost s svojimi zaselki: Prclog, Selo, (ioričica, Brdo in na desnem bregu Kamniške Bistrice pa še Bišče in Mala Loka, šteje preko 1.500 prebivalcev.
Večina krajanov je zaposlenih v delovnih organizacijah v Domžalah, Jaršah, na Viru in na Količe-vem ter doma v EMONI TOZD Prašičereja, TERMITU in PERUTNINI Zalog, Znatno manjši del
Nad Ihanom sc dviga Tabor /. ostanki -iarcea obzidja.
V Ihanu je tudi delovna orna s nizanja TERMIT =
Asfaltirane naselja
lllllllilllllllll
JICIO
100 letnico šole že leta 1974
praznovali E_-
Hlll ■V
FABRIKA MAZIVA KRUŠEVAC PREDSTAVNIŠTVO DOMŽALE ŽELODNIK 1
Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 17. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure.
Cenjene stranke obveščamo, da smo na novo odprli na Želodniku 1 v Dobu pri Domžalah ob magistralni cesti Ljubljana—Maribor svoje predstavništvo z trgovino.
V trgovini na drobno vam nudimo:
— specialna in univerzalna maziva,
— motorna in industrijska olja,
— avtogume, gume za mopede in skuterje, traktorje, viličarje in ostale gradbene ter kmetijske stroje,
— rezervne dele za vozila ZASTAVA 101 in 750.
Dobra zalo ženo st cene!
konkurenčne
499999
vam v svoji POSLOVALNICI V DOMŽALAH, Antona Skoka 20 a, tel. 72-397, nudi ves gradbeni material, ki ga potrebujete pri gradnji hiše:
- betonsko železo, cement, izolacijske materiale, apno, opeko, razno kritino in drugo
- okna, vrata, ladijski pod    opaže, parket
- keramične ploščice in sanitarno keramiko
- peči za centralne kurjave, radiatorje
DELOVNI ČAS od
15.11.1977 - 31. 3.1978
od 7 - 18 ure sobota od 7. -14 ure
TELEFON: 72-397
GOSTIŠČE
Pri »Konšku« - Trojane
— AVTOMATSKO KEGLJIŠČE
- IZBORNA KUHINJA -SOLIDNA POSTREŽBA
GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO
MELODIJA MENGEŠ
Čestitamo za praznik.
Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table.
Priporočamo svoje izdelke
Kolektiv
delovne organizacije
»NAPREDEK« Domžale
se priporoča za nakup vsakovrstnega po-trošnega blaga v svojih prodajalnah širom občine
SERVO MIHALJ
IPK ZRENJANIN OLJARNA DOMŽALE
Čestitamo in priporočamo kvalitetna jedilna olja
Kovinsko in strojno podjetje
nudi svoji; proizvode in kvalitetne usluge izdelava in morrtaia opreme /a Čistilne
naprave komunalnih in 11 h I ust i ijskih odpadnih voda,
izgradnja regionalnih vodovodov,
preskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo
POZD
REPOVŽ
DOM/ M.I
OBVEŠ< A
cenjene goste, da bodo pričeli s prodajo vstopnic za SILVESTROV \YII že od I. decembru dalje
Čestitamo za praznik in se priporočamo!
TOVARNA POZAMENTERIJE
Pridružujemo se čestitkam in priporočamo vse vrste tkane elastike, svileno in najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove
Mengeš
TAM IZ Mengeš
Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske obrate.
Se priporočamo
SLOVENIJALES Radomlje
proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture
Priporočamo proizvode
AVTOSERVIS Domžale
Čestitamo za praznik
Nudimo servisne usluge na vozilih VVV, Volvo, popravljamo tudi vsa druga osebna vozila, tovornjake in avtobuse
GOZDNO
GOSPODARSTVO
Domžale
Občanom čestitamo za praznik
EKSPLOATACIJA
PREDELAVA
IN OPLEMENITENJE
NEKOVIN
"TERMIT" DOMŽALE
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA
INDUSTRIJSKI KOMBINAT
"PLANIKA" KRANJ
TOZD "MOJCA" LUKOVICA
Priporoča svoje kvalitetne usluge in čestita za praznik
ZAVAROVALNICA "TRIGLAV"
Poslovna enota Mengeš
Čestitamo za praznik
in priporočamo svoje storitve
GOSTILNA ..Kl I'\ VSI K VII) ' HOMEC    Uolkova 42 V A M NUDI
- domaća jedila- dobro domačo kiipljicii- prostor z;i svadbe
Čestita in so priporoča!
ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAJO
Skupščina občine Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZKS Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca ZSMS Domžale Občinski odbor ZZB NOV Domžale Občinski odbor ZRVS Domžale
Komunalno
podjetje
Domžale
Priporoča svoje storitve
Kolektiv čestita
"M L I N O S T R O J" TOVARNA STROJEV DOMŽALE
VSEM OBČANOM ČESTITAMO
induplati — Jarše
ŽELI VSEM OBČANOM MNOGO USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALISTIČNEGA SISTEMA IN PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE
TOSAMA
DOMŽALE
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV
BARVE
LAKI
EMAJLI
DEKSTRINI
LEPILA
UMETNE SMOLE
TOVARNA KOVČKOV IN
USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE
Ce želite biti oblečani Športno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala tovarne tbimnikov in kontekcije
»IJNIVERSALE« Domžale
Izdelki to iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikostih
S SVOJIMI TOZD:
— Galanterija
— Usnjarna
— Maloprodaja
Proizvodni program:
Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovke, mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, izdelki iz reptilij
Vrhnje usnje in usnjena podloga
EMONA
TOZD Kmetijska kooperacija
s poslovalnicami kmetijskega reproma-teriala v Domžalah, Moravčah, Lukovici in Blagovici se priporoča in čestita
Papirnica Ko icevo
POŠTA DOMŽALE
Izdelujemo:
raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke,
več vrst sestavljenih
kartonov,
zlasti s premazom
oplemenitene kartone
za grafično embalažo
KOMUNALNO GOSPODARSTVO
Priporočamo svoje usluge
Tovarna filca
IZVOZNO—UVOZNO PODJETJE
SEMESADIKE
MENGEŠ
z delovišči:
Semenarno in
Drevesnico Mengeš
Drevesnico v Radvanju
pri Mariboru in
Drevesnico v Tišini
pri Murski Soboti
nudi gozdno seme, sadike za
pogozdovanje in okrasne na
sade ter storže za okras in se
priporoča
MENGEŠ
Izdelujemo in prodajamo tehnične in iglaste filce ter
sodobne talne obloge za pode.
Delovni kolektiv čestita vsem občanom
Živilski kombinat
»ŽITO« LJUBLJANA
POSLOVNA ENOTA DOMŽALE
ČESTITAMO