Govor dr. Korošca na zboru zaupnikov SLS v Ljubljani 3. julija. Slovenska ljudska stranka ima sicer svoje volilce samo ina glovenskem ozemlju, a njeni pogledi gredo preko m^j slovenske zemlje, njena skrb in briga je posvečena celi naši državi. To je pač popolnoma naravno, kajti mi poj- mujemo državo vedno ikot živ orgamzem, katerega člani moramo skupno in vzajemno doživljati vso srečo in nesre- «o oelote kakcr posameznikov, deliti med sefooj žalost in veselje ter hrepeneti za istimi cilji in vzori. Nam ni vsceno, kakšna je usoda črnogorskega kraeta, srbskega delavca ali hrvatskega obrtnika, mi imamo odprto srce in priipravljeno pomoč za vsakega brata, naj živi kjepkoli v naši državi Razmerje do Italije. Prva in glavna skupna zadeva vseh državljanov je naše razmerje do sosednih držav. S strahom in žalostjo gledamo, kako italijamska polifika neprestano ogroža mir na ibalkanskem polotoku in ikako je osobito napram naši državi neprijateljsko razpoložena. Nam je težko, ko čujemo o vedno večjem tlaeenju in silnejšem raznarodovanju nasih bratov v Italiji, nam silijo pikre besede na jezik, ko dan za dnem gledamo nova izzivanja italijanske politike, vendar se obvladujemo radi Ijubega miru, ki je potreben nam, a gotovo potreben tudi italijanskemu narodu. Mi smo hvaležni naši zunanji politiki, da pri tem neprestanem izzivanju ne izguibi miru svojih živcev in modrega potrpljenja, ker s tem ni samo nam, ampak celemu svetu dokazano, od ikatere strani se hoce kaliti evropski mir. Glede Italije smo prepričani, da ibo tam polagoma vendarle zmagala trezna pamet in miroljubnost sedaj politično teroriziranega italijanskega Ijudstva ter da bo prišlo z nami do razmerja, v katerem se naša država ne bo več vznemirjevala, a naši bratje ne raznarodovali. Rešitev gospodarske krize. Notranjepolitično pa mora biti prva in glavna naša skupna naloga, da rešimo gospodarsko krizo, v kateri se nahajajo vsi stanovi naše države. Strankarski boji ter zunanje- in notranjepolitični dogodki zatemnijo od časa do casa to sicer tako jasno resnioo, da izgleda, kakor da bi se razmere poboljšavale, vendar ostane vkljub tenm vsemu dejstvo, da je še vedno prva točka naše notranje državne politike, da se reši gospodarska kriza. Zadnji finančni zakon je dal važen del vprašanj, ki bi naj pomagale odstraniti gospodarsko krizo, v reševanje novi ustanovi, takozvanemu državnemu odboru. Toda njegovo kolo se še noče zaceti vrteti. Menda se je finančni minister že sam prestrašil, kako slabo je >ta odbor sestavljen. <jk>tovo imajo slovenski gospodarski krogi velik in globok vpogled v celotno gospodarsko življenje, tudi njih spret¦nost in delavna inoč se povsod visoko ceni, toda pri sestavi državnega odbora so bili ti strokovnjaki odklonjeni. Sloveniji največja samoupravna samostojnost. Če mislimo na oelo državo, pri tem ne pozabljamo na Slovenijo. Slovenija nas je rodila in redila, v njej živimo in ikoreninimo, ona mas izlbira in daje mandate. Slovenska Ijudska stranka je živela že pod avstrijsko streho in sedaj živi pod domaoo, a povsod je bila zvesta služabnica svojemu slovenskemu marodu ter mu branila jezik, zemljo, kulturo in ikruh. Ako nam danes slovenski apostati kličejo, da smo zatajili svoj slovenski program, potem jim smelo odgovorimo: Vi ste izaigrali pravico govoriti o slovenstvu, a imi se še nadailje priznavamo k celotnemu slovenskemu programu. A bolj ikot v besedab. in govorih, bomo ta program branili v dejanjih, ker imamo upravičeno nado, da nam bo za to dana polna možnost. Ko je vlada razpustila narodno skupšcino, je izdala tudi program za delo v bodočem parlamentu in tam stoji, kar je vsak Slovenec gotovo z veseljem čital, da ibo prišla v zakonodajno razpravo tudi sedanja pomanjkljiva oblastna in okrajna samoiiprava ter upravna razdelitev države. Mi se bomo trudili, da pri tej priliki pomoremo svojemu slovenskemu narodu do najvecje samoupravne samostojnosti, ki jo dopušča ustavno zajamoeno in od nas vedno priznano državno edrnstvo, da mu priborimo odločitev v svojih lastmh gospodanskih in kulturnih zadevah, da nra damo sploh svobodo odločevanja v svojih najvažnejših potrebah, tako bo ob naši ogroženi državni meji nastala močna,^ dobro upravljana in zadovoljna Slovenija, ki ibode za našo državo pomenila največjo sigumost, za naše brate zunaj in sosede pa največjo nrivlačno silo. Oblastne skupščine ne morejo nalagati novih davkov. Da že v okviru sedanjih zakonov samoupravne oblasti ne morejo pri najboljši volji dovolj plodonosno delovati za svoj narod, temu je najbolj krivo pomanjkanje financnih sredstev. Naše oblasti ne morejo nalagati našemu davčno že itak do kosti izmozganemu narodu novih davčnih bremen, to je izključeno, zato bi morala državna, finančna oblastdel svojih dohodkov odstopiti samoupravnim oblastem To je tembolj nujno potrebno, ker se centralne oblasti no čejo več brigati za zadeve, ki spadajo v samoupravno kompetenco, a samouprave se ne morejo brigafi, ker so njih blagajne prazne. Že za 6asa, ko smo bili kratkih deset tednov na vladi. smo posvetili največjo brigo temu, da omogočimo samoupravam redno in mirno delovanje. Ako je bil v finančni zakon vtihotapljen v zadnjem času tudi zloglasni § 82, ki na tako izzivalen način ščiti samo kapitalisticna podjetja po okrajih, potem so samostojni demokratje in kmetijci ravno toliko krivi, ker so bili tudi prevarjeni kakor mi, ako pa so celo zapazili vtihotapljenje, in vendarle molčali, potem zadene njih, ker so molčali, vsa krivda na tej nesreči. Mi pa kot resni in pošteni ljudje povemo samo: Nismo krivi, ker v tihotapstvu nismo strokovnjaki, -toda to lahko obljubimo: Če je prišel ta nesrečni paragraf v finančni zakon, bo prišel tudi ven. Železničarji. Ker že govorimo o krivdah, ki nam jih politični nasprotniki naprtujejo, naij še povemo tudi očitasnje, da smo zanemarili železničarje. To ni res! Ko smo vstopili v vlado, je ležal pred nami uravnotežen proračun, katerega mi nismo mogli vec spremeniti glede izdatkov, ker bi poten1 morali upeljati tudi nove davke. Kar smo v teh mejah mogli za železničarje popraviti na tem, kar so prej zakrivili tudi radioevci z našimi samostojnimi vred, to smo popravili in ako bi nas ne ibilo, bilo bi še slabše in na tisoče železničarjev bi bilo danes popolnoma brez kruha. Tudi sedaj se neprestano trudimo in se bi trudili, ako bi bile volitve ali ne, da iziboljšamo položaj železničarjev, kateri nas ravno tako boli kot njih. In to lahko odkrito poveino: Železničarji ne bodo našli boljših prijateljev, nego so jih imeli dosedaj v nas. Mi imamo polno razumevanje za njih težko stanje, mi pa bomo tudi edini imeli moč, da jim krivice popravimo in jih varujemo pred novimi krivicami. Zato smo prepričani, da železničarji tudi tokrat ne bodo zapustili svojih pravih prijateljev. Uradniki. Zadnje dni se govori, da bodo uradniki pri teh volivah postavili svoje lastne kaoididate, kandidate iz svojih uradniških vrst. Mi vemo samo to, da se naši uradniki somišljeniki te akcilje ne bodo udeleževali, iker nje namen ni, da bi se pomagalo uiradniku, ampak da bi se škodovalo nam in koristilo našim nasprotnikom. Vam uradnikom pa povemo, da smo mi ravno tako, kakor ani sami prepričani o potrebi revizije uradniških zakonov in da bomo v tem oziru lahlco več storili, čim mo&iejši bomo. Med 'kamdidate, ki s& bodo danes predlagali zboru zaupnikov, sta tudi po poklicu dva državna uradnika in zafo 'bodo uradntki težko našli stranko, kjer bi jim bila vrata tako na široko in tako prijafeljsko odprta, kakotr pri nas. Kmetje, obrtniki in delavei: staro jedro naše stranke. Največje število najzvestejših našiih prijateljev pa šteijemo med našimi delavnimi stanovi, med kmeti, delavci in obrtniki. Zato pa je tudi potrebno, da za ta bogaf kapital plačujemo z delom in skrbjo za njih dolžne obresti. In to tudi hocemo. Nočemo ikmeta reševati z zabavljanjem in z klevetanjem, ikakor Tazlična gospoda, ki so jih druge stranke inorale e&kartirati in so si eedaj oblekli seljački plašč, da bi kmetje ne spoznali starih svojih neprijateljev. Delavcu hočemo pomagati v borbi za socialno pravdo in enakopravnost in ne moremo si misliti, da leži lepša bodoč- na. Tako je Mlo dosedaj, tako bo tudi tokrat. Tato je bito ze dvakrat pn volitvah in iponekod v občine, tako bo tudi tretjikra-t pri volitvah v narodno skupščine. Ljubezen do stranke, do njenega programa, do nj©nega postenega dela nas bo gnaja v volilni boj po zmago, požrtvovalnost bo delala svoje cudeze in stara disciplina nam bo pomagala cez vse težave in ovire. -Nic drugega nočemo, nego služiti drzavi in v državi služiti svojemu slovenslcemu ljudstvu in vsem njegovim stanovom. Ta cilj je vreden borbe vseh plemenito mislečih Slovencev. zato pa otvorimo sedanjc volilno borbo brez sovraštva, s polno Ijuibezni Ln navdušenja za našo domovino in naš slovenski narod: Prapor Slovenske Ijudske stranke naj bo tudi tokrat ovenčan s slavc m z zmago! nost delavskega stanu v farski gonji in da se je zaradi nje treba celo prodati braniteljem kapitalizma. Obrtnik in trgovec sta našla in bosta nasla v nas svoje prijatelje iin z veseljem labJko pribijemo, da je njih število v naših vrstah vedno vecje. Toda staro jedro naše stranke, naši kmetje, obrtniki in delavoi, so na isti višini politične zrelosti, da imajo dovolj smisla za materialne in kulturne potrebe tudi vseh drugih stanov. Oni so tako politično zreli, da bodo tudi vs" naše kulturne ustanove od Ijudske šole pa do univerze šcitili in branili kot svolje najvažnejše prijateljice v borbi za svoj obstanek. Slovenski inteligenci ni treba imeti v tem oziru nobenega strahu. Ves slovenski narod, vsi njegovi stanovi, so pozvani v naš tabor, kjer <jiin bijejo nasproti topla prijateljska srca. SLS in druge stranke. Danes so razmere v Sloveniji take, da je Slovenska ljudska stranka nositeljica slovenskih želj in potreb. To stališče med slovengkimi strankami si je zaslužila v svojim resnim delom, s svojim poštenim hotenjem, s svojim programom. Zato tudi dobromisleči pristaši drugih strank ne morejo imeti računa, oslabiti našo pozicijo v Belgradu, nasprotno jo podpreti in okrepiti. Posebno stranke, katere nimajo veliko nade, da bi mogle dobiti zastopstvo v parlaraentu, bodo storile samo uslugo svojim težnjam, ako pri prihodnjih volitvah ne štejejo svojih glasov, ampak ako se pridružijo našim. Da bodo ravnale tako, imamo tem več nade, ker živimo v oblastnih in obcinskih zastopih itak z njimi v prijateljskem razmerju. Tudi v rtem volilnem boju računamo na podpore vseh slovensko in trezno misleoih voliloev v drugih strankah. Pjrapor SLS naj bo ovenčan z zmago. Glavno in odlocilno breme volilnega boja za uspeh Slovenske ljudske stranke pa pada seveda na naša rame-