ANTON MEDVED
OBISK.
ati moja, mila mati, koliko trpiš nocoj! Glej zapustil raj sem zlati, nepozabni dtrok tvoj.
Zvonček poje iz doline, a ne poje meni več, tebi le budi spomine in v srce zabada meč,
da se ti v bolesti krči, da ti solze silne vro. Daj, nastrežem naj jih v vrči in ponesem na nebo !
Tja, kjer blažene molitve vekomaj Boga časte, ni trpljenja, ni ločitve, solze vse se posuše
Slednji dan priplavam ponje, ko posveti solnčni zor, ko za goro spet utone, dokler vseh   ne znosim gor.
Kolikrat na zemljo hladno z vrčem k tebi naj prispem? Kdaj otre ti solzo zadnjo v raju prvi moj objem? —
H .*?.*.!;*¦ L * IPIP tM *I^I*I*J*7YWTC