Štev 4
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
25. januara 1925, Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25
D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Mari-
jinoga Lista na celo leto je : doma 10 D., v Ameriko 50 Din.
Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki
M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki
.Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravni-
štvo Novin v Črensovce, Prekm.	____
.Vredništvo i upravništvo Novin je v
Crensovcih,Prekmurje“.
Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se radi sprejmajo. Cena ednoga kvad-
ratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popiist
Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od
vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva
dinara v „¼oslanom“tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo
stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno
več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Vsi, ki ščete, da v Prekmurji zavlada zadovolnost,
vržite svojo kruglico v prvo škrinjico!
Vsi, ki ste za samostojnost Slovenije, volite SLS, ki ma pri volitvaj
prvo škrinjico!
Vsi, ki ščete, da zavlada v našoj domovini — Jugoslaviji — red i mer, pomagajte s svojimi kruglicami do zmage tistoj stranki, štere voditeo je dr. Korošec i v šteroj je g. Klekl, ar ona se je od začetka bojüvala i se še bojüje za to, da bi se krivice kaštigale, vodstvo pa bi dobili ljüdje, ki so za poštenost i pravičnost!
Njena škrinjica je prva.
Vsi Prekmurci spüstimo dne 8. februara svoje kruglice v prvo škrinjico, v drüge pa bomo potiskali prazne pergišče.
Spomin prijatelom v Prekmurji.
Na velkom volilnom spravišči v M. Soboti v nedelo 11. januara jo bilo blüzi 2000 najbolših možov i mladeničov zbranih. Voditeo Slovenske lüdske stranke, dr. Korošec nam je govoro tak iskreno, da sem vido skuze v očeh dobrih možov. Navzoči so prisegli, da bodo vse dni do 8. februara agitirali od hiše do hiše, od vesi do vesi za zmago naše krščanske stranke. To je veselo, to je lepo!
Dragi prijatelje ! Prosim Vas, povejte vsem dobrim Prekmurcom, po vseh občinah ino vesnicah:
1. Naša škatlica, v štero bodo pošteni Prekmurci votume, kruglice davali, je prva to je ima na vseh voliščah prvo mesto.
2. Letos se ide za to, da morajo vsi Volilci iti volit. Nieden ne sme ostati doma.
3. Letos se Prekmurci ne smele cepiti na drüge stranke. Što bo volo za Radiča, je njegov votum zgüblen, ar je Radičova stranka razpüščena. Što bo volo s Hartnerom, toga glas je tüdi zgüblen, ar Hartner nigdar ne more spraviti telko votumov vküp, da bi dobo 6-7000 glasov. Telko pa je potrebno za vsako stranko. Što bo pa volo notarijuša Kodra ali Pašiča, to je radikale, te pa se sam v svojo škodo zgnüsi.
4. Na Štajerskom i Kranjskom hodijo naši dečki i moški od hiše do hiše. Nas je na jezere. Mi bomo tüdi Vam Prekmurcom pomagali, Vi pa pomagajte nam !
5. Posebno vi dečki, ki ste bili pri vojakih, ali še bote mogli k vojakomü pomagajte nam, da bomo zmagali. Potem bomo spremenili tüdi tiste paragrafe, ki določajo, da morajo vojaki slüžiti tüdi v Macedoniji.
Vsem vrlim Prekmurcom kričim : Vsi na delo za zmago naše krščanske lüdske stranke. Ne pozabite 8. februara na našo prvo škatlo! Bog Vas živi! — Vaš Franjo Žebot, narodni poslanec v Maribori.
Kak bo delao dr. Pivko za narod?
Nosilec liste Žerjavove demokratske stranke v mariborskom volilnom okraji dr, Pivko i odvetnik dr. Lipold sta dne 19. novembra 1924. sklenola sledečo pogodbo :
Müva podpisaniva dr. Ludovik Pivko profesor i dr. Fran Lipold odvetnik v Maribori, sva dnes pod častnov rečjov sklenola sledeči dogovor :
Jaz podpisani dr. Ludovik Pivko se zavezüjem za slučaj, da bom dne 8 febr. 1925. kak nosilec liste Narodnoga bloka izvoljen za poslanca, taki odstopim mandat v hasek sopodpissanoga okrajnoga kandidata za Maribor levi breg, Dolnja Lendava, g. dr. Frana Lipolda, odvetnika v Maribori. Samostalna demokratska stranka pa se po sopodpisanom predstavniki i predsedniki SDS (Samost, dem. str.) v Maribori zaveže za odstop mandata v roke dr. Lipolda izposlüvati dr. Pivko-ti najdale do pričetka šolskoga leta 1925-26 mesto ravnatela na moškom, v podrejenoj vrsti na ženskom učitelišči v Maribori.
Maribor, dne 19. novembra 1924.
Podpisana :
Dr. Ljudevit Pivko m. p., dr. Fran Lipold m. p.
Pri vsem tom pa pravijo, da so prijateli ljüdstva. Ali se njim ne bomo smejali ? Ja, smejali, dne 8. februara pa pokažemo, da nam ne trbe dr. Pivka ne dr. Lipolda i ne Kodra, nego našega staroga voditela g. Kleka, ki bo istinsko delao za nas.
F r. K.
V premislek pred volitvami.
Kak se nam obeta, bomo meli tüdi pri teh volitvaj preci škrinjic, na vnogih krajaj celo več, kak pri zadnjih. Je že tak, da je vnogim skomina po poslanskoj plači. So mogoče takši, da se njim niti ne senja, ka je prava politika, ka parlament, kakše naloge ma poslanec i kak mora zastopati ljüdske zahteve, ne vejo, kak bi vodili boj proti zatiralcom svojih volilcov, poslanci pa bi vseeno radi bili. Glavno je, da pridejo v Belgrad, da se njim odpre držav na kasa, oni pa lehko živejo brez dela, brez trüdov. Pred ljüdstvo stopajo brez pravih načrtov, samo s par oblübami, šterih se zna nikdar ne bodo mogli izpuniti, če tüdi bi bili izvoljeni.
volitve so sloboden glas ljüdstva, so izraz ljüdske vole. volitve pokažejo, komi zavüpa narod. Volitve so nekaka odločitev. Vsakši volilec se mora odločiti za edno ali za drügo stranko. Gde pa je telko strank, kak jih bo pri zdašnjih volitvaj, tam je odločitev težka. Posebno težka je te, če volilci ne vejo, šteri kandidatje se njüvi istinski prijateli, šteri pa samo te, gda nücajo njüve glase, šteri so takši, ki samo obečavajo i to obečavajo vnogo, šteri pa takši, ki obečavajo i obečanje — na kelko je mogoče — tüdi spunijo. Da bo odločitev ležja, spoznamo malo od bliže stranke, ki pri volitvaj nastopijo i njüve voditele. O vseh neje mogoče govoriti, ár bi bilo predugo. I to tüdi potrebno neje. .Spoznati moramo pred vsem stranke, ki pridejo v Prekmurji v račun i štere se bodo z vsemi močmi trüdile, da bi nas dobile za sebe Te so posebno : Pašičova radikale, Pribičevič-Žerjavova demokratska ali liberalci, Radičova republikanska i
Hartnerova neodvisna stranka malih kmetov. Govorili bomo tüdi o Slovenskoj ljüdskoj stranki, pri šteroj kandidera tüdi g. Klekl. Tüdi drüge stranke bodo mele pri nas škrinjice, a za te se ne bomo brigali, ar se tüdi one ne bodo brigale preveč za nas.
Pred vsem nam je govoriti o radikalaj i njüvom voditeli Pašiči, potom pa o Pribičevič-Žerjavovoj stranki, ar te dve stranki tvorita vlado, štera vodi priprave za volitve i bo na-dzorüvala tüdi volitve same i zato tevi stranki največ lehko delata v svoj hasek kak s penezi, tak s pritiskom.
Radikali.
Što so radikali ? Stranka, štera je mela že od starih časov za seov večino srbskoga naroda. Zdaj to večino že zgübla, ar je prišla s svojov politikov tak daleč, da pobija tisto, za ka se je prle sama borila, da zatira pravičnost i poštenost i dela z nasiljom i zatiranjom. Ka je mela stranka lepoga na sebi, to so njeni zdašnji voditeli vse zapravili. Kak najmočnejša stranka v parlamenti so meli radikali vsigdar vodilno vlogo v politiki naše nove države. I kakša je bila ta ? Ali so ž njov hasnili narodom Jugoslavije ? Srbom mogoče, ar so šteli ustvariti „Veliko Srbijo“, a Hrvatom i Slovencom ne. O teh dvojih so pravili, da so premagani, da so njim podeljeni po mirovnoj pogodbi i zato morajo biti zadovolni s politikov, štero vodijo oni na hasek „majke Srbije“ Ka so delali z nami i Hrvati, presega vse meje. Prvi blagoslov, šteroga so nam podelill, je bila vidovdanska centralistična ustava, s šterov so vzeli Sloveniji i Hrvatskoj samostajnost, Beograd pa so postavili za svetišče, v štero morajo romati vsi dohodki, žüli naših rok i znoj naših čel, šteroga smo švicali pri težkom deli. Da toga nesmo mogli trpeti je očivestno. Što pa bi šteo biti suženj tam, gde bi morao biti brat med brati ? Protesterali smo, kričali proti krivicam, a naš glas se je izgüblao brez haska. Čüjte, ka je pravo Pašič, gda so se katoliški Bunjevci (v Banati) pritožili. „Ako Bunjevci niso zadovolni, mogu iti pod Madjarsko“. Tak je pravo tüdi našim slovenskim voditelom, ki neso šteli vleči njegovoga jarma kak hlapci, nego so začnoli ž njim boj : boj za pravice i samostojnost Slovenije. — Da Pašičova politika neje zdrava, so sprevideli tüdi nešterni Srbi, šterim je v istini bilo za to, da bi vladala med Srbi, Hrvati i Slovenci zadovolnost. Proti njemi so nastopili celo njegovi pristaši. Prvi je bio pokojni g. Protič, istinski prijateo Jugoslavije. Ustanovo je lastno stranko i tak delao proti Pašiči. Njemi je sledio Nastas Petrovič, ki še zdaj nastopa proti njemi i ki je bio notranji minister v Davidovič-Koroščovoj vladi. Vse to pa Pašiča nemre spametüvati ; on ide naprej po staroj poti. Preganjao je i še preganja Hrvate i Slovence, a itak vüpa stopiti pred nje, da bi ga volili. Prekmurci, ali bomo volili dr. Strassera, ki je njegov kandidat v Prekmurji ? Ali bomo pomagali s svojimi glasovi svojim zatiralcom, svojim sovražnikom ? — To je nemogoče.
Kak delajo radikali zdaj pred volitvami, bomo govorili sledkar. Prle najmre moramo spregovori o njüvih prijatelaj, ki njim pri tom posli pomagajo. Pomagajo pa njim.
Pribičevič-Žerjavovi demokrati i to tak verne, kak da bi bili deca radikalov.
Demokratska stranka — najmre Pribičevič-Žerjavovi demokrati — so igrali i igrajo v političnom živlenji Jugoslavije žalostno vlogo. Pribičevič je vučenec vogrskoga ministerskoga predsednika, pokojnoga Tisze i njegovo politiko nadalüje tüdi zdaj. Včasi v začetki se je vpregeo v jarem Pašičov i pomagao njemi je pri njegovom zatiranji Hrvatov i Slovencov. V vnogom pogledi je on celo hüši od Pašiča. Gda se je najmre te že nagibao, da bi dao Hrvatom i Slovencom kakšo drobtinico dobrote, gda je že popüščao i se nagibao na to, da bi spuno ne-
2
NOVINE
25.januara 1925.
šterne zahteve opozicije, je nastopo Pribičevič, pošepetao par reči svojemi prijateli (Pašiči) i konec je bilo vsemi. Naši voditeli so zaman kričali i prosili, pomagalo neje nikaj. — Pribičevič je meo v rokaj naše šolstvo. I tü je gospodaro na takši način, da so se zgražaii vsi pošteni ljüdje. Vučitele je šteo napraviti za demokratske hlapce. Što neje bio to, što neje bio Sokol, je morao iti ; preganjao ga je po svojih nadzornikaj, dokeč ga neje vničo. Tüdi v Prekmurji mamo vučitele, šteri so vnogo trpeli. Lehko bi jih imenüvali, a preveč bi se zavlekla naša obsodba, če pa bo trbelo o tom gda govoriti, povzdignemo svoj glas. Ka dela te mož s šolami zdaj, Povemo sledkar.
Še bole pa moramo obsoditi Žerjava. On je Slovenec brez zavesti, da je to. Slovenstvo je on zatajo. Postao je hlapec Beograda. Gda so sprejemali centralistično (vidovdansko) ustavo, s šterov so zatajili, da smo Slovenci i Hrvati narod, s šterov so nas šteli napraviti za hlapce Beograda, ar od tam bi morali prositi vsako milost, je Žerjav s svojimi demokrati glasüvao za to ustavo i s tem potlačo dugoletno zahtevo slovenskoga naroda po autonomiji — samostojnosti, za štero so se boriti slovenski poslanci že v bečkom parlamenti. To pa neje njegov edini greh. O tom, ka je on delao s slovenskimi žandari i oficeri, bi se dalo vnogo povedati. O njih je pravo, da so nezaneslivi i zavolo toga so morali romati doli v Macedonijo s svojimi ženami i decov vred.
Zatajo nas je, a itak vüpa stopiti pred nas z želov, da bi oddali svoje glase za njega i za njegove pristaše. Ali njemi jih damo ? Jeli, da vsi odgovorimo, da od nas ne dobi nikaj. Njegoviva kandidata za Prekmurje sta dr. Pivko (nosilec liste v mariborskom okraji) i kraleski notar Koder v M. Soboti. O dr. Pivko-ti smo že čüli par reči v zadnjih Novinaj, na drügom mesti bomo čüli še več. On neje za nas človek i zato ne dobi naših glasov.
G. Kodra pa tüdi poznamo, ar je že več let med nami. Tüdi njemi ne zavüpamo, ar ne pozna naše prekmurske düše, ne čüti našega trplenja, ne pozna naših žel i zahtev, ar je tüjec med nami, ne zato, ar je prišeo iz drügoga kraja, ne zato, nego zato, ar se nešče vživeti v naše razmere. Kak naj nas v parlamenti zastopa takši človek, ki nas ne pozna? — Tüdi g. Koder zaman čaka na zmago. Dne 8. februara Povemo, da se ne damo od vsakoga za nos voditi.
*
Ka pa delajo tej dvoji prijateli ljüdstva — kak se sami imenüjejo — zdaj ? Vsega neje mogoče povedati", zato naj zadoščajo le mali odlomki, šteri nam tüdi lehko zadosta povejo.
Radikali i Pribičevič-Žerjavovi demokrati so napravili, da je bio Davidovič prisiljen za odstop, če tüdi zato neje bilo vzroka — kak smo že večkrat povdarjali — ar je meo v parlamenti tak velko večino, kakše do tistoga časa niedna jugoslovanska vlada neje mela. Prišlo je do volitev i vodstvo teh se je dalo v roke radikalom i liberalcom. Tej so vodstvo sprejeli. Videli pa so že včasi v začetki, da po mirnoj poti ne dosegnejo zmage, ar ljüdstvo jih pozna i njim ne zavüpa. Zato pa so začnoli nastopati
tak, kak ne bi smeli : nastopati proti zakoni. Na vsa važna vodilna mesta so postavili svoje ljüdi i dali so njim nalogo, da morajo delati za „sveto stvar“ nacionalnoga bloka (kak ime-nüjejo sami sebe), če to ne bo šlo z lepa, naj nastopajo s silov, s pretnjami. Tak so bili odstavleni velki župani, glavari, šolski nadzorniki, šolski voditeli i vučiteli, ki so meli v sebi telko poštenosti, da se neso dali küpiti i na njüvo mesto so prišli verni drüžabniki Pašič-Pribičevič-Žerjava, ki so pripravleni na reč teh treh gospodov včinoti vse, odati tüdi svojo narodnost, svoje ljüdstvo, samo da se njim ne zamerijo i lehko ostanejo na svojem mesti. Gde neide tak, tam zacinkajo s penezi. ve je znano, da so za volitve zapravili že dve miljardi. Kajne, kakši prijateli naši so to ? Zdaj na miljarde trošijo državne peneze, što pa plača to velko šumo nazaj ? Ali ne sirmaški kmet, delavec, trgovec, obrtnik ? Ali ne mi vsi s svojimi dinarami, ki smo si jih prišparali z delom žülavih rok ? Mi bomo plačüvali, gospodje, ki pa peneze zdaj razsipavajo za podküpüvanje, za umazano küpčijo volilnih kruglic, se pa bodo smejali. Pa tüdi s penezi neide vseširom, ar je vekši tao naroda pošteni. Pri teh pa rabijo silo. Vzgled je Radič, šteroga stranko so razpüstili, da tak Hrvatje nebi meli prilike voliti, koga bi šteli. Poslanec zaperajo. Po Dolmaciji, v Bosni, tüdi v Srbiji, po celom Hrvatskom, v Bački i Banati divjajo proti vsem, ki so njüvi nasprotniki, zaperajo i mantrajo vse, ki obsojajo njüvo politiko, njüvo krivično postopanje. Shode njim nasprotnih strank z žandari policaji i vojaki razganjajo, ki s kruglami i puškinimi kopiti probajo zabijati v glave ljübezen do Pašiča i Pribičevič-Žerjava, ki mislijo o sebi, da so država, da so Jugoslavija, da so domovina Srbov, Hrvatov i Slovencov, zato što njih ne ljübi ne ljübi domovine, što je njüv sovražnik, je sovražnik države i zato ne zasiüži drügoga kak smrt ali pa vozo.
Krv je že tekla, a skoro gotovo je, da je bo teklo še več. Še vekši pritisk znamo doživeti. Kem bole se bo bližao den volitev, tem več nas bodo mantrali. I to iz ljübezni do nas, ar so naši prijateli, takši prijateli, ki nas pojejo, če ne bomo šli za njimi, če ne poštenom.) njüvi hlapci. Pritiskali bodo na nas, a ne podajmo se. Zdaj oni divjajo, zdaj oni sodijo, a pride den, 8. pbruar i te bomo sodili mi, obsodimo jih kak naše zatiralce, naše neprijato. Ja, te povemo v obraz gg Žerjavi, Pivko-ti i Kodri, da jih ne maramo, te njim pokažemo, komi zavüpamo — da ne brezverskim liberalcom — našemi staromi voditeli, g. Klekli. Den 8. februar bo den naše zmage,oen zmage g. Klekla i den poraza Prbičevič-Žerjavovih demokratov — g Kodra, ki se je obrno na nas, da bi ga volili.
Prekmurskomi ljüdstvi.
Staro leto se s strašnov silov zmeknolo od nas. Vse novine : dobre i božne želejo ne samo to, da obdržijo svoje stare naročnike, liki kem več naj pridobijo tüdi novih, za to bodo delale mesece i mesece. Ka so novine za človeka, za drüžino, za krajino, za državo i za svet, to zna vsaki, ki količkaj novine šte. Po novinaj se meri naša moč, kaj moremo, naša
kultura, ka znamo i naše djanje, ka verjemo. Novine so nepremagliva moč, ki na straži vedri javno mišlenje svojega ijüdstva, so vučiteo, voditeo ino braniteo velke črede svojih ovc. Naše „Novine“ so bojna sekira krščanske armade. — Da pa prej novine tüdi lažejo — to je istina od protiverskih. Liki novine, štere so se postavile na pravi krščanski fundament, ne morejo lagati, ar poštüjejo zapoved božo, te ne ogrizavlejo, se z nikoga norca ne delajo, liki včijo pa karajo : pa či z lepov rečjov ne pomaga nikaj te v roke vzemejo bič, pa nevsmiljeno vdarijo po svojega ljüdstva političnom nasprotniki, ropari naših dobrih lastnosti i pravic. Pri vsem tem pa se držijo svete zapovedi, da za vse svoje djanje lejko odgovarjajo pred sodnim stolom Najvišjega. V tom novom leti bodo naše „Novine“ kak vidite še lepše i zanimivejše. Naj ne bo zato hiše, kde ne bi meli svojega zagovornika — naših pravičnih „Novin“
Kmečki dečko.
Volilci Kleklnovi!
Naša škrinjica je
Evangeličanci!
Svoje vere poslanca
Šiftar Gezo
volite !
Njegova škrinjica je
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Zdaj se nemre izbirati. Dele trbe vzgojiti na odpoved, na trüde. Zato pravim, da jiva ne trbe razvajati.
— Če najmre se prideta.
— Se prideta ? No to bi rad vido, da ne bi prišla se. Ka pa zakon ? — Je skočo gor nemirno Gohér.
— ve si pa ravno ti pravo prle — je segnola v reč žena — da je Benö mogoče inači odločo v svojem teštamenti.
— Če bi najmre meo teštament; — je pripomno Gohér. A ne verjem, da bi ga meo. Nihče ne ve o njem. On sam mogoče niti mislo neje na njega, pa je fiškališ, ar je ne sluto, da je njegov beteg smrten. Tüdi zdaj ne sluti. Osvedočen je, da za nar tednov ozdravi. Ja, ozdravi — za večno. Takši človek pa, ki jako vüpa v živlenji, nema navade mislili na teštament, ar ne vüpa zazavati smrti. Tak se mi vidi i to verjem, da mam prav. No pa se naskori pokaže. Vütro bom pa šo v varaš i bom pozvedavao. Znova pohodim Benöja i bom ga hvalo, kak dobro vövidi, na kelko je k moči prišeo. Naj vüpa še bole. Te še njemi menje pride na miseo, da bi delao teštament. Celo iztira tistoga, ki bi ga vüpao na njega opominati.
Siromaška deca, če bi čüla, kak že naprej pripravlata njüv položaj m e h k o-s r č n i v a sorodnika, ali ne bi želela, da položijo tüdi njiva v očino drevo ? Ve tak nimata več istinskoga
branitela zvün edino Jule. Ona pa je siromaška ženska, jako siromaška, naskori sama sebi od nevole. Kak bi jiva obranila naproti grobežlivim sorodnikom, zakonom, naproti celomi živlenji ?
Gohér je dobro sumo. Karču Benö je istinsko vmro brez toga, da bi v teštamenti določo svojo volo.
Ne je mislo, da bi morao že vmreti Živeti za svojo deco.
Gohér je že tam bio, gda so zaprli očine oglažovenele oči. On je javo smrt, je ürejüvao sprevod. Drügi itak ne bi skrbo tak točno i pozorno. V čarno je dao obleči deco, Julko, drügivi dve slüžkinji i je taki naprej povedao trgovci, da njemi plača iz zapüščine. Ar on bo varuh.
Tüdi to je friško uredio pri sodniji, gde je meo več prijatelov. Pri preglejüvanji mrtveca je friško pregledno vse spise, vse kište ; radi tam ne bilo niti edne vrstice teštamenta. Vse je na to kazalo, da kak bi tüdi mislo gospodar na smrt.
Sodnija teda, če bo delala na pravi način, niti nemre imenüvati drügoga varuha, ar se Gohér srčno rad Odloči za to težko delo.
Zdaj trbe samo še to, da vse vküpspišejo, nato pa ga po rednoj poti imenüjejo i predajo v njegove roke.
Začnejo vütro, na den po sprevodi. Toga deca že nemrejo gledati, tüdi neje za njiva žalosten prizor.
Te bota že pri njih, mirno, udobno, v dobroj preskrbi. Elemér do pomladi ne bo šo v šolo, ga bo že včio g. kaplan. Ravnateo je dopüsto, vnogo trplenje je zmantralo dečka, ne
zgübi nikaj, če bo tüdi meo počitek celo leto in friškom veškom zraki.
Posadijo jiva k večerji, a ne je ništerni. Gohérca zdaj pa zdaj trüca ednok dečka, nato deklico ; teva pa s skuznimi očmi, odkimavajoč z glavov odgovarjata : nemrem jesti, hvala !
— Lačniva bota do jütra, ar rano morala loči i zaran stanoti. Pri nas je takši red. — Je pravo Gohér.
Deca ne odgovorijo.
— No, vama bo žao ; — pravi pa stric.
I poje ves ostanek.
Neje bilo tam tak dosta jestvin, da bi napihnole želodce vseh štiraj.
Po večerji jiva je Gohérca pelala v malo sobico. Takša privesna sobica je bila, štera se je odpirala včasi iz šörkoga trnaca. Gohérovi je neso znali za nikaj rabiti. Oni so meli prostor tüdi na menšem, na godovno, na proščenje pa zdaj neso prihajali k njim gostje, teda je bio istinsko odveč te prostor. Zdaj pa bo ravno dober za male. Tam so njima poslali na tlej, ar postele ali kanapeja neje bilo v maloj sobici.
Deklica je bila bole batrivna, ona je začnola jokajoč tožiti :
— Tetica ne bodo spali z nama ?
— Oh, ka pa ! Jaz v spalnici spim s svojim starim.
— A müva se bojiva sama — je pravila znova deklica.
— Bojita ? Dva? Elemér tüdi ?
— On še bole.
— Ali ga ne sram tak velki dečko ?
— A doma sva vsigdar spala poleg očine sobe, dveri so bile odprte.	. (Dale).
25. januara 1925.
NOVINE
3.
Ta vam da vüp . . .
Od Müre do Rabe düše so slabe v vsakšem neméri, vsakšem vihéri skočijo s poti. vse je premoti, same ne vejo, kam jih zovejo njüve oči . . .
Gde ste orači, močni kovači, gde ste kolarl, tihi sodari, glasni stolari, vinski čevlari ? . . .
Kama bežite, kama nesete svoje glave ? . . .
Zakaj mučite i se bojite ? . . .
Zakaj püstite,
Zakaj trpite lance kovati, z njim odati Vaše srcé ? . . .
Gda se zbüdite i pönesete
v bratskoj svoj slogi v dar srca Bogi v sküpno molitev, v sküpno daritev sküpne nam sreče? . . .
Ta vas ne sleče, ta vam da vüp . . .
Zlatko Pomurski.
Vküp nas zazava. Vsi naj bi se zbrali od Müre do Rabe, od vseh štirih strani Prekmurja. V vküpnosti je moč, štere ne potere nikši sovražnik. Prekmurci mo bratje, drüži nas zemla, drüži domači krog, jezik i naša jezeroletna zgodovina, štera nam je bila vsem ednako mila , nemila. Drüžijo nasisrčne žele, štere ido za tem da bi vživati mir i zadovolnost na našoj domačoj grüdi, štero so namakali naši dedi s skuzami i vrelim znojom žmetnoga dela. Vküp teda pod dbmačov zastavov. — 8. februar nas zove, da nastopimo kak eden mož pod zastavov našega dazdajšnjoga voditela g. Klekla, je naš brat po zemli, po jeziki, ki je naš rod po düši, ki pozna naše križe, ki nas pritiskajo k zemli, ar na srce, kak mi, ki se je bojüvao, se bojüje i se bo še bojüvao za naše pravice.
Od vseh strani prihajajo küpci, ki se izdajajo« za naše prijatele i pravijo, da jih priganja lübezen na delo. V istini pa v njüvlh srcih ne lübezni. Samo za küpčijo jim je. Z mastnimi oblübami bi radi küpili naše glase i gda bi je dobili, bi se nam zarežali v obraz i nas odali za Judašove srebrnike. Vnogo je takših i prihajajo eden za drügim i pravijo, da jih srce boli, gda vidijo naše trplenje Skuze pretačejo z nami vred, a gda jih ne vidimo, se smejejo i si mislijo, da smo norčasti boži voleki. — Pokažimo jim da nesmo to. Izpovejmo njim, da znamo z njimi obračunati. Pokažimo, da naše düše neso slabe, da neso podküplive, nego trdne kak kamen, kak zid, šteroga nikša sila ne premakne.
Kak bi bili oni naši prijateli, če nas pa ne poznajo. Prle nas neso videti i tüdi od zdaj naprej nas najbrž ne poglednejo. Samo ščejo biti z nami, gda so volitve pred dverami. Ja, zdaj bi vsakši znao biti prijateo !
Ne nam trbe radikalov, ne Žerjavovih demokratov — Kodra — ne Radiča, ne Hartnera i ne dragih, nego volili bomo našo krščansko stranko, pri šteroj kandidera naš dozdajšnji poslanec, g. Klekl. Ona je prava prijatelca naša i njeni voditeli so se vsigdar borili za naše pravice, drügi pa so njim pri tom boji nasprotüvali.
Kratko pitanja i odgovori.
Ka je Radič za Prekmurje včino? Nikaj. Gda so bile zadnje volitve, so obečavali njegovi kortešje vse, po volitvah so pa nej dali nikaj. Ne so pomogli niednoj cerkvi, niednoj Siroti, niednomi človeki, samo peneze so brali za sebe.
Ka je naša najvekša napaka? To, ka vsigdar tühinci bole verjemo kak domačim lüdem, pa neščemo ločiti laži od istine. Radič eli kakši drügi tühinec, šteri pri nas samo svoj kšeft išče, nam lejko kelko šteč laži povej, mi njemi bomo vse sveto vervali. Našemi domačemi človeki, od šteroga zagvüšno znamo, da nam nikaj nede lagao, pa že neščemo tak vervati. Popravimo to svojo falingo !
Ka ščemo mi? Mi ščemo autonomijo, to je, ka se v našoj krajini tak vlada kak naše
lüdstvo šče. Da naša dača pa naše carine doma ostanejo pa se ž njimi našemi lüdstvi pomaga, ne tak kak je bilo do zdaj, ka so naši penezi šli v Belgrad  kak ščejo radikali, demokratje ali bi šli v Zagreb, kak šče Radič.
Da naši vojaki slüžijo blüzi naših krajov, da ne zbetežijo pa pomerjejo po nezdravih krajaj. Naj zakon vse to določi.
 Da mi odločamo kakše šole naj bodo za našo deco, da se več navčijo, i da so te krščanske. Naj bo vola našega lüdstva najvišiši zakon, šteroga se nesme dotekniti. Za to se bojüje naša stranka. Zato bo vse Prekmurje 8. februara volilo katoličanci Kleklna, evangeličanci pa Šiftara.
Za kaj se ide zdaj pri volitvaj v Prekmurji? Za autonomijo. Zdaj pri tej volitvaj nastopi cela naša krajina za to, da grata samostojna pokrajina, pa de se v njoj vladalo tak, kak želej to naše iüdstvo. Zato razni Radiči, Kodri, pa Hartneri, pa kelko ešče je gde pri nas takših, loških politikov, ki neso zrasli iz düše našega ljüdstva, zdaj pri tej volitvaj nemajo mesta.
Zakaj ščemo mi autonomijo? Zato, ka smo že sami telko čedni, da mo se sami znali ravnati. Do zdaj so prišli k nam različni lüdje, šteri so drügo ne znali zravnati kak to, da so sebi žepe napunili, mi smo pa či duže siromaškejši gračüvali.
Kak dugo bo šče nam božno šlo ? Tak dugo, dokeč bomo silili pod oblast drügih lüdi. Tühinci bodo vsigdar gledali kak sebi žepe napunijo, za nas se pa ne bodo brigali. Klekl so nosilec prekmurske autonomne liste, njih volite ! Prva je njuva škrinjica.
Ka so nam dobroga prinesli brezverski demokratski prišleki ? Naši demokratski prišleki po svojih brezverskih časopisih večkrat radi povdarjajo, kak je mi neolikani, nekulturni pa nazadnjaški domačini, zaničlivo imenüjemo za „prišleke.“ Naj si tej „prišleki“ zapomnijo, da so nam do zdaj dobroga nikaj nej prinesli, slaboga pa dosti. Tisti redki, dobri krščanski možje, šteri so se med njimi najšli ali se pa ešče zdaj najdejo, so eli nikaj nej smeli dobroga včiniti med nami, eli so je pa kak najprle odstranili. Šteri pa ešče zdaj z lübeznijov gledajo na naše trpeče lüdstvo pa na našo s stoletji posvečeno zemlo, tej pa bodo mogli v kratkom oditi.
Edino, ka nam prinašajo tej brezverski demokratski prišleki so spake, šatanski razdor. Razdeliti nas ščejo. Za to dajo vse. Ka je njim za našo od nas lübleno pa posvečeno zemlo ? Ka je njim za naše lüdstvo ? Z evangeličanci smo živeli že stoletja v miri, zdaj začinjajo podžigati tüdi med verami. To je njihov „kulturni program.“ Naše lüdstvo je s svojimi dühovniki živelo že stoletja v blaženom meri pa zadovolstvi, zdaj šuntajo tej Judaši lüdstvo proti svojim dühovnikom, dühovnike proti dühovnikom drüge vere, pa tak naprej. To je „kulturno“ delo tej lüdi, šteri se držijo proti nam, da so na silno ,,visikoj“ stopnji kulture. Vsaki vučitelček orjunec, šteri pride k nam, šče včasi s svojov orjunskov kulturov pri nas zadišati. Ljüdje pa znajo od najvišišega tej naših nosilcov kulture in najnišišega čüdne reči povedati taki da zasmrdi.
Naše lüdsto je živelo pred vami, ki nas razdirate, sto po sto let na toj zemli. Naše lüdstvo je tü trpelo, tü jokalo, tü spevalo ešče pred prihodom naših stoletnih gospodarov — Vogrov. Ne je melo vnoga leta svojih šol, pa je ostalo slovensko. Mamo svoje inteligence telko, kelko je ta naša mala zemla, in naše srce po svojoj velikosti pa v svojih bridkih razmeraj sploh moglo meti. Ne žalite nam naše zemle pa našega trpečega lüdstva zato ka mi lübimo to zemlo pa to lüdstvo bole kak vi brezdomci svojo. Naših src so trpeča stoletja ne telko ranila kak vaše „bratsko“ pomilüvanje.
NEDELA.
III. po Trehkralaj. Evang. sv. Mataja VIII. 1 — 13. Gospodne, še ščeš, me moreš očistiti.
O telovnoj gobavosti govori danešnji sv. evangelij, da bi nas spomno na edno drügo, na düševno gobavost.
Človeška narava je tak stvorjena, da njoj čistoča, lepota lübi. Nega človeka, ki ne bi meo nekelko toga naravnoga dara za čistost i lepoto. Vsaki mara čisto, lepo telo, obleko, hišo itd. čüti, da je to nekaj lepoga, dobroga. Ravnotak čüti človeška narava, da je tüdi düševna čistoča, lepota nekaj plemenitoga. Sveto pismo samo diči čistosti: „O kak lepi je čisti rod v svojoj diki, ar njegov spomin je večen ; je čislan pri Bogi i pri lüdej.“
Vse naše düševne i telesne grdobe, nečistosti i nesreče je kriv grej. Grej je kriv vseh ran, vseh betegov, muk, vsega telovnogo trplenja; grej je kriv vseh grdih misli, žel, vsega greš-noga poželenja, vseh žalosti i bridkosti naše düše. Od začetka pa je ne bilo tak, nego vse
je bilo lepo i dobro. Ali prvi grej je bila tista strašna goba, štera je okužila našo düšo i telo, vso človeško naravo. Poželenje oči, poželenje mesa, gizdavosti živlenja, to so tiste gobe, štere nam morijo düšo i telo, kalijo mir srca i povzročajo strašno vojsko med dobrim i hüdobnim, med strastjov i jakostjov, Vojsko med “ i düšov, med grešnov, gobavov naravov i nagibi milosti bože. To je tista vojska, o šteroj pravi Kristuš: „Ne mislite, da sem prišeo mir prinest na zemlo; nesam prišeo mirü prinest, nego vojsko.“ (Mi. 10. 34.) Düševna gobavost, grešno narava je nekaj strašnoga. To čtltijo posebno pobožnejše düše, ki hrepenijo po Bogi; ki ščejo svojo gobavost, grešno naravo sleči t obleči podobo neomadeževanoga agnjeca Jezuša Kristuša. Düše žedne i lačne popolnosti, te čütijo težki jarem svoje grešne narave, gobavosti. Sv. Paveo pravi: „Ar ne delam dobroga, ka ščem, nego grešno činim, šteroga neščem.“ (Rim. VIII. 9.) To se pravi: Šče i želi dobro po svojoj pameti, ali grešna narava ga zapelüje, premeri da včini to, ka je božno i ka nešče.
To so nasledki düševne gobavosti; to je sad greja. Što nas očisti, reši, ozdravi toga strašnoga betega? Straj nas obide, če še po-mislimo na reči sv. Pisma: „Nikaj nečistoga, nikaj grešnoga ne pojde v nebeško kralestvo.“ Zato pravi sv. Paveo: „0. jaz nesrečni človek, što me reši iz tela te smrt !“ I ponižno nadalüje v trdnoj vöri, kak danešnji gobavec: „Milost božja, po Gospodi našem Jezuši Kristuši !“
Glasi.
Slovenska Krajina.
Gomilice. Dne 15. januara večer so se poslovili od te skuzne doline i se preselili v večno domovino po dugoletnom vandranji Franc Vinčec. Prek 90 let so tlačili mater-zemlo, močni kak hrast, šteroga divji viher nemre podreti. Celi čas svojega živlenja neso bili nigdar močno betežni. Deca so njim pomrla i njüve grobe je že porasla trava, oni pa so ostati z dvema vnükama j po ednoj so že poslali dvakrat dedek. Vsemogočni pa je odločo, da se odselijo. Po kratkom betegi, vdani v volo božo so mirno zaspali v začetki toga svetoga leta. — Bog naj njim bo smilen sodnik i dobrotliv plačnikl
Naši shodi po Goričkom, štere je vodo mesto betežnoga s Kleklna g. Fr. Žebot, nar. poslanec, so bili kak najlepši: Z g. Žebotom je hodo tüdi g, Siftar.
Velika Polana. Polančanje smo bili kak srečni ka smo meli 12. januara dvoje zobrüvanje (shoda). Prvo je bilo radikalsko. To se je zaklüčilo tak, ka je med kričanjom „vö ga vržite“, „živio Klekl“ prišeo drügi agitator. Kak se je bobnalo. je bio drügi shod od „Narodnoga bloka.“ Tem se tüdi ne posrečilo, čeravno so trije bili. Z dostimi neuvrženimi ugovori, zastavlenimi pitanji i večkrat stavlenim gučanjom so lüdje začnoli iti narazno. Te se je g. Király zahvalo za tak dobro obiskan shod pristašom SLS. To si pa tak mislilo, ka drügih ne bilo. To vam je bila komedija. Smo veseli, da včasi pridejo k nam kakši komedjašje. Bomo že obra-čunali z njimi 8. februara.
M. Polana. Domačeg vučitela Horvata je demokralska-radikala vlada premestila na Pinco, Prišla sta na njegovo mesto dva orjunca, ka bi nas onehčala i za sokolske spreobrnola. Zobstonski trüd, mi ostanemo verni našemi krščanskomi vučiteli Horvati, ki se zavolo svojega krščanskoga mišlenja mora v tom zimskom časi seliti od nas.
Krampač Kata, ki je dala l. 1921. misijonsk dar na korist svoje poganjske dece, je dobila odgovr od svojih krščencov. Naj pride 
po kepce v uredništvo novinah v Črensovce.  Slovo. V petek 9. t. m. je zapüsto Mursko Soboto, dr. Franc Sušnik, profesor na tamkajšnjoj gimnaziji. Malo je ljüdi, ki so prišli k nam prek Müre, ki bi tak vzljübo našo zemljo i naše ljüdstvo, kak je vzljübo to g. profesor. Posebno pa ga je ljübilo ljüdstvo, naše slovensko prekmursko dijaštvo, šteromi je bio očinski vzgojiteo i vučiteo i ne edno dijaško oko se je zarosilo pri njegovom odhodi. Dragomi prijatelji hvala za to i obilo blagoslova na novom mesti !
Na Martinišče so v Beltincih nabrali preminoče leto v dinaraj: Smodiš Štefan 127, Ščap Ana 301, Smej Štefan 166·50, Bakan Janez 226·50, Vöröš Katica 132, Vöröš Štefan 100, Bernadi Ivan 50, Balažic Štefan 191, Smolko Štefan 225 i 1. dolar, Šaruga Jožef 133, Antolin Jožef 58, se vküp 1710 Din ino 1 dolar. Peneze so sprijeli g. Vadovič Rudolf pleb. i zročili Martinišči.
Keliko naših domačih vučitelov, uradnikov je infenüvanih za predsednike volišč ? Radikali i demokratje so niednoga ne imenüvali. Gde se ide za časti zaslüžek, naš človek nema mesta.
4
NOVINE
25. januara 1925,
Za smeh.
Obiranje... Gospa d’ Aligre je ednok povabila na večerjo svoje znance i prijatele. Jeli so jako slabo, klepetali i obirali pa vnogo, vnogo.
Nekši gospod, ki je bio tüdi pri večerji, je pravo, odhajajoč, svojemi prijateli : „Istina je, če človek pri njenoj večerji svojega bližnjega ne bi obirao, bi morao od lakote vmreti.“
Nesem vreden... Gda je Henrik IV. nekšemi plemiči pripenjao red sv. Düha, je plemič, kak je bila navada, izgovoro evangelske reči : „Gospod, nesem vreden....“ „ Znam, da nesi,“ je pravo krao, „a tvoj stric me je proso.“
Ne bi bila škoda. Prodajalka novin sedi pred poštov i kriči : „Slovence... Jütro... Slov. Narod... Nar. Dnevnik.... Slovenec...“
Mimo pride ljubljanski fiškališ.
Prodajalka: „Dobro jütro, g. dohtar. Ali dnes ne küpite Jütra ?
Fiškališ: „Ka ščete. Bankaš sem pozabo.“
Prodajalka: „Nikaj ne škodi. Pa mi vütra plačate.“
Fiškališ: „Pa če bi dnes vmro !“
Prodajalka: „Vüpam, da ne. No pa ne bi bila velka škoda.“
Gospodarstvo.
1. Zrnje, V Novom Sadi :
100 kg.	pšenice	400	Din.,
„	žita	300	„
„	ovsa	300	„
„	kukorice	180	„
2. Živina:
govenska:	teoci:	svinje
v Zagrebi 1 kg. 24—27 D. 25—29 D. 28—32 D v Ljubljani „	20—23 D. 25—27 D. 20—25 D
3. Krma.
Sena m. 90—125 D., slame m. 70·— 100 D.
Zagrebečka borza
dne 21. januara 1925.
Amerikanski dolar, 1 dolar Austrijska krona, 100 K Čeho-Slov. krona, 1 K 20 kronski zlat Francoski frank, 1 frank Madjar. K 100 (nova em.) Švic. fran., 1 fr.
Talijanske lire, 1 lira Zürich :
Dinar, 100 Din
K 228·— K --·34 K 7·10 K 980·— K 13·30 K —-·30 K 47·90 K 10·28
Šv. frcs 8·35
Pošta.
Alojz Récek Vadarci. Za Novine plača vsaki 25 Din za M. List 10 Din. Kalendar dobite vsi brezplačno. Trajbar Jožef. Dobrovnik. Dobro znate, da smo prosili, rešitev tiste zadeve. Potrpite i ostanite stanovitni. Po volitvah pa nete vidili teh gospodov, ki vam zdaj znajo telko obetati. Fr. Kerec. Prosečkaves. Duga si meo samo 70 Din. Zato smo 30 Din spisali k naročnini I. 1924. štere si tak plačao 60 Din. B. Ljubljana. Hvala. Skefali smo po potrebi, da nas ne zadene usoda Domoljuba.
MALI OGLASI
Štev. 1705/24.
Razglas!
Ministerstvo trgovine i industrije, oddelek v Ljubljani je z odlokom z dne 24/9 1924, št. 1530. končnoveljavno odločilon dovolilo, da se v Dolnjoj Lendavi vršijo kramarska i živinska senja sledeče dneve :
25. januara            28 julija
27. marca	  28. augusta
17. aprila              28.oktobra
16. Junija              18. decembra.
Če spadne sejmski den na nedelo ali svetek, se vrši senje drügi den.
Poleg navedenih letnih kramarskih i živinskih senj se vršijo svinjska senja vsaki torek. Imenüvana senja so stalno.
Občinski uradi v Dolnjoj Lendavi,dne 16. jan 1925.
Gereni
Hribar l. r.
Štev. 23,25.
Razglas.
Upravitelstvo javne bolnice v Murskoj Soboti razpisüje po nalogi gospoda velkoga župana mariborske oblasti v Maribori I. št. 373 z dne 30. dec. 1924. priskrbo i spravljanje vseh potrebščin za bolniški zavod za leto 1925, i to :
1. spravlanje mesa vseh vrst ;
2. krüha, samo beloga;
3. mele vseh vrst ;
4. mleka ;
5. vseféle specerijskoga blaga i živeža ;
6. drv, trdih i mehkih.
Popis potrebne vnožine imenüvanoga blaga, nadale vsi pogoji za spravlanje blaga se dobijo v pisarno imenüvanoga upravitelstva.
Štemplane ponüdbe z Din 100 se morejo zročiti upravitelstvi najkesneje do 30. januara 1925 leta
v zapečatenom kuverti z napisom: „Ponudba za
dobavo..........po\razpisu z dne 15. januara
1925. št. 23/25 ponüdnika N. N.“ V ponüdbi naj se tüdi notri napiše popüst na dnevne cene.
Ponüdniki, ki morajo biti jügoslovanski državlani, morajo položiti pri upravi bolnice kavcijo v višini edno mešečnogo računa. V reči morajo ostati najmenje 30 dni po otvoritvi tiste ponüdbe.
Upravitelstvo javne bolnice  v Murskoj Soboti, dne 15. januara 1925.
Pazka delavci!
Več stotin delavcov se potrebüje za poljsko delo na veleposestvo kneza Esterhazy-ja na Vogrskom. Zglasiti se je pri Gašpar Jožefi v Prosečkoj vesi, p. Mačkovci.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
RAZGLAS.
Kupila sva od vdove Julije Hodošček
gostilno i mesnico v Bakovcih št. 8.
Vsakdo, ki ima kakršnokoli terjatev proti prodajalki, naj jo javi pri odvetniku	Dr. Škerlaku v Murski Soboti najpozneje do dne 15 februarja 1925., ker midva za eventuelne dolgove prodajalke nobene odgovornosti ne prevzameva.
Aleksander Kerčmar gostilničar in žena v Petrovcih
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago I11: 
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštva 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drü-štvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje. Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Društvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vüri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago I1l. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1924:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Štefan Ros, tajnik Mihael Gjörek, podtajnik Jožef Čurič, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Štefan Kavaš, nadzorni predsednik Matjaš Zver, račune-voditeli Štefan Ritlop i Paveo Tkalec, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
V Dugoveškij goricah poleg Dolnje Lendave se oda:
1 plüg grünta poleg stüdenca, pol plüga dobre oratje zemle, pol plüga loga, ¾ plüga goričkoga grünta, vse v dobrom stanji, vküp ali po parcelaj. — Zvedi se pri Štefani Novak, Dolgavas, gorice, pri Dolnjoj Lendavi.
Išče se samostalna
küharica
s 1. februarom za žandarmerijsko
stanico D. Lendava.
Plača po dogovori.
Prodaja.
V Hodošu (Prekmurje) na madžarski meji se proda ugodno vsled izselitve gostilna z vsemi poslopji in polji vred. Gostilna leži na prometnem kraju.
Informacije izdaja Dr. Nikolaj Pintér, odvetnik, Murska Sobota (Prekmurje).
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Hranilnica i posojilnica v Crensovcih
r. z. z n. z. uradüje vsako nedeljo ino svetek. Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8%; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9%, vezane vloge od 5000 Din
naviše pa po 9½%.
Vlog stanje je že nad dva milijona.
Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš.
Tisk : ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.