GLASILO DELOVNEGA VOLE ' BOHBAŽNE PREDI IN TKALNICE Tl IäIO X. ŠTEVILKA 8 Glasilo ureja uredniški odbor; Ivanka šulgaj, Slavko Teran, ing. Edo Košnjek, Rudi Ahačič, Rudi Hafner, Hazim Omerovič in Franci Šarabon. Glavni in odgovorni urednik Hazim Omerovič. Izhaja vsak mesec v nakladi 1600 izvodov. Tisk tiskarno Delavske univerze "Tomo Brejo" v Kranju. 0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 1 §8 88 00 00 8§ 00 88 00 00 88 00 88 88 88 00 00 00 00 88 88 00 00 00 00 00 88 00 00 oo 00 88 00 88 88 00 88 00 00 88 00 oo 00 00 00 00 8o 88 00 00 00 00 00 oo oo 00 00 00 88 88 00 00 oo 00 00 00 00 00 88 00 OO §8 00 88 00 00 00 00 00 FINANČNO PO v I. polltf/u 1969 Upravnemu o'dboru ppäjotja so bili predloženi rezultati o finanönpjH poslovanju:'V.. prvem polletju. Zaradi boljše in-fortól^inoeti'; ČljthaV^kolbktiVn, na tem mestu objavljamo izvleček iz poročila, ki ga je obravnaval upravni odbor. V primerjavi z letnim finančnim planom je bila realizacija oziroma prodaja izdelkov v prvem polletju dosežena 49 fc od letne predvideno. Zaradi velike ponudbo domače tekstilne industrije in pa povečanega uvoze, tekstila je doseženi rezultat zadovoljiv. Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni s plačilom te prodaje s strani kupcev našega blaga, saj nam ti dolgujejo polovica realizacije. S tem v zvezi nam visoke terjatve od kupcev povzročajo težave pri finančnem poslovanju, zmanjšujejo .nem potrebna obratna sredstva za kritje zalog izdelkov in povečujejo naše obveznosti za dobavljeni material in surovine od dobaviteljev. Poslovni stroški, skupaj z ostalimi obveznostmi iz dohodka v tej obračunski dobi v celoti ne presegajo planiranih. Ugotovljeno pa je zvišanje planiranih postavk pri obrestih od kreditov in pa pri osnovnih surovinah, to je bombažu. Prekoračitvi stroškov pri bombažu je predvsem vzrok delno zvišanje cen od planiranih pri uporabi posameznih mešanic bombaža in pa uporaba boljših mešanic bombaža. Dohodek, dosežen v I. polletju zadošča za kritje izplačanih osebnih dohodkov. Izplačilo osebnih dohodkov je bilo v isti višini kot leta 1963. Povprečno izplačani mesečni osebni dohodki z’vsemi dodrstki, to je dodatkom za nočno delo, nadurno delo, povečano vrednostjo točke, z izplačanimi vezavami, znašajo za I. polletje 856.- N din mesečno. Iz obračuna do 30.6.1969 je razvidno, da smo ustvarili tudi minimalni del ostanka dohodka, namenjenega za sklade podjetja in sicer v višini 752.000.- N din. S tem zneskom pa bo potrebno kriti tudi letno obračunane popuste pri prodaji kupcem. Znesek tega dela dohodka, namenjenega za sklade, je zelo skromen. Vsekakor Pa je temu vzrok obveznost podjetja po izvozu na konvertibilno področje. Podjetje je obvezano izvažati, da si s tem pridobi devizna sredstva, potrebna za uvoz.bombaža. Do.30.,6. t.l. je bilo izvoženo na zapadno valutno področje za 98Ò.OOO.- 0 vrednosti naših izdelkov. Pri tem pa je bila ustvarjena izguba v primerjavi z lastno ceno v znesku 4,510.000.- N din. Obratna sredstva, s katerimi razpolagamo, tvorijo lastna formirana sredstva za obratne namene in odobreni krediti za obratna sredstva,. S temi sredstvi smo primorani kriti vse zaloge surovin in ostalega reprodukcijskega materiala, zaloge nedovršene proizvodnje, zaloge gotovih izdelkov in terjatve do kupcev. Kakor je že navedeno, terjatve do kupcev predstavljajo odločno previsok znesek, katerega si prizadevamo znižati. Prav tako bo, potrebno še doda tnih prizadevanj na teni, da bi znižali zaloge gotovih izdelkov, saj te predstavljajo skoraj 20 $ vrednosti letne proizvodnje. oo oo oo oo 88 88 88 88 00 88 00 00 00 00 00 00 00 88 00 00 00 00 00 00 88 00 00 QQ 8888888888888888888888888888888888888888888 00000« OOGOOi oo 88 00 00 88 00 00 88 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 88 oo 00 88 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 oc 00 00 00 00 00 00 00 )0000Q00000Q00QC00 >00000000000000000 > Nekaj misli o računalnikih 1. O nabavi sistema za obdela-vo podatkov Odločitev za nabavo sistema za Obdelavo podatkov, naj bo odraz potreb v podjetju po strojni obdelavi podatkov. Na primer, na tržišču ne moremo več enakopravno nastopati, konkurenčna podjetja se namreč izredno hitro prilagajajo vsakovrstnim spremembam. Pri tem v vsakem trenutku natančno poznajo mejo rentabilnosti itd. Proizvodni procesi se lahko odvijajo v različnih smereh, katera je prava, je "peš" težko ugotoviti. Preveč podatkov moramo pregledati, jih obdelati; problem bi bil že zastarel, ko bi ga uspeli rešiti. Delali bi zastonj. Materialno poslovanje mora biti elastično, sicer zaloge vežejo preveč obratnih sredstev. Teh nam običajno primanjkuje. Da bi zasledovali za vse mogoče artikle dobavni rok, porabo, stroške (prevzem, skladiščenja itd.), bi bil čas tisti faktor, ki bi nam zmanjšal koristi opravljenega dela. Dobavni roki se spreminjajo, različni dobavitelji nastopajo z različnimi pogoji, poraba se vzporedno s proizvodnjo menja itd. Verjetno bi zopet ugotovili, da so zaključki zastareli in zaradi tega neuporabni. Uvajanje novih proizvodov je pri nas dolgotrajen proces. Konca pa no vidi nihče. Zato se vsi potrebni materiali, orodja, stroji itd. naročajo po občutku, plan dela pri razvijanju novega proizvoda je bolj rutinske narave, kot rezultat konkretnih razglabljanj. Ponavadi nas konkurenčna podjetja prehitijo. Ni potrebno posebej poudarjati, koliko smo na ta način izgubili. Če bi uporabili metode mrežnega planiranja, izračunali kritično pot, bi natančno vedeli za vsako posamezno fazo dela pri uvajanju, kdaj bi se začela, kdaj bi bila zaključena, kdaj bi bil proizvod goden za serijsko proizvodnjo. PROBLEMATIKA PROIZVODME v mesecuj I. Osnovni material a) predilnica; Količinska oskrba z bombažem je bila zadovoljiva. Razpoložljivi asortiment bombaža pa je terjal enkratno menjavo bele mešanice in dve menjavi rumene mešanice. Poleg težav, ki so posledica barvastih niti v iranskem, grškem in pakistanskem bombažu, je obrat imel tudi težave s predelavo zaradi slabo skladiščenega in prekomerno vlažnega iranskega in sudanskega bombaža, kar je povzročilo strojeloma v čistilnici (na baterjih), predvsem pa velika odstopanja v številčenju preje (sortaciji). b) tkalnica! Pomanjkanje preje v prvi polovici meseca je bilo v drugi polovici odpravljeno. Kakovost preje iz novih predilnih strojev se je po mnenju tkalnice poslabšala, ker prihajajo posamezni križni navitki s cikasto-neenakomerno prejo. Razen tega so velikosti med dobavljenimi križnimi navitki različne, so slabo naviti, čestokrat pa zaradi uporabe predolgih žebljev pri zabijanju zabojev tudi strgani. o) oplemenitilnlca! Obstoječa zaloga surovih tkanin za oplemenitenje (še vedno oca 1 milijon dolžinskih metrov) je omogočala redno obratovanje be-lilniških zmogljivosti. Ze omenjena barvana vlakna v preji pa zaradi potrebe po predhodnem kuhanju surove tkanine omejujejo zmogljivosti belilnega agregata. Razen tega se še vedno pojavljajo primeri neodstranjenih tkalniških napak (iz škrobilnioe in oznaki izmen) kar pa je verjetno na starih kosih tkanin, ki so bili izdelani še pred menjavo barvila za to označevanje. d) konfekcija! Količinska oskrba s potrebnimi tkaninami jo bila dobra in ni povzročala zastojev v proizvodnji. Primeri različne beline med posameznimi kosi in primeri slabega dvojenja so povzročale težave pri krojenju in kompletiranju garnitur. II. Proizvodnja a) b) c) d) predilnica izvršitev v ef. kg maj 94,86 fi junij 99,31 fi izvršitev v baz. kg 97,41 fi 100,28 fi izkoriščanje 86,82 fi 87,00 fi sukalnica izvršitev plana 84,32 fi 133,56 fi izkoriščanje 74,78 fi 76,60 fi tkalnica izvršitev plana v n? 108,25 fi . 112,82 fi izvršitev plana v votkih 106,85 fi 110,47 fi izkoriščanje na pogonske statvene ure 92,10 fi 91,70 fi izkoriščanje na efektivne statvene ure 95,50 fi 95,50 fi oplemenitilnlca! izvršitev plana v m^ 105,57 fi 116,24 fi e) konfekcij'»: izvršitev plj-uu» v m2 izvršitev plene v enotah izkoriščanje 139,30 / 12 3, 80 /S 33,00 /O 102,82 $. 83,90 /i Izvrševanje plana in izkovi n je strojev v predilnici se je v primerjavi z majskimi rezultati precej popravilo. Rezultati pa bi bili lahko še boljši, ce zurrài z e omenjenega pomanjkanja in širokega asortimenta prejo z>> domačo tkalnico na bi bilo toliko menjav (4 krut na krilnih prodpredilnih strojih in 65 na predil-nih strojih). / Plan sukulnice je bil kljub malenkostnem izboljšanju v izkoriščanju strojev visoko presezon, ker je bila v juniju registrirana količina sukancev iz stanična volne, ki je bila posukanu že v maju, previta na križne navitke pa šele v juniju. V tkalnici je bil plan kljub približno enakemu izkoriščanju strojev visoko presežen, kor je bil v planu upoštevan izpad proizvodnje zaradi enega dne letnih dopustov, obrat pa je delno organiziral tako, da je te vrzeli nadomestil z rezervno oziroma režijsko delovno silo (zaposlitvijo urejevalk osnov na strojih). V oplemenitilnici je bil kljub manjšemu številu nadur (263) plan presežen za 16 ‘ji. Pomanjkanje delavcev je obrat reševal s sposojanjem ljudi iz konfekcije in zunanjih obratov. V konfekciji je bil plan presežen tako v m2 kot v enotah, vendar ne v tolikšni meri, kot je bil v maju. Obrat je dobil tudi jacquardske karte za vezeno otroško konfekcijo in bo v juliju in avgustu dokončal nedovršeno proizvodnjo teh artiklov, ki leže v obratu in čakajo na vezenje že od meseca marca. III. Produktivnost maj junij a) predilnica baz. gr/vretensko uro 17,81 18,35 HOK ure 24,28 20,84 b) sukalnica baz. gr/vratensko uro 34,02 53,57 HOK ure 24,63 15,01 c) tkalnica onot/delovno uro 31,76 32,07 votkov/delovno uro 25,89 26,21 d) oplemenitilnica ur/100 enot 98,30 107,54 e) konfekcija ur/100 enot 86,90 104,95 Iz gornjega je razvidno, da se je proizvodnost izboljšala v pre- dilnici, sukalnici in tkalnici. Podatek za sulci lnico iz i3tih razlogov, kot pri izvršenju plana, ni realen. N izndovanje pa je zabeleženo pri oplemenitilnici in konfekciji, vendar tudi tu ni povsem realno, .ker zmanjševanje oziroma večanje medfaznih zalog močno vpliva na nihanja med posarne znimi meseci. IV. Delovna sila (izostanki) maj junij a) oredilnica 11,4 S° 11,4 ft b) suit lnica 8,8 J» 11,6 c) tk inica 7,6 c/> 8,4 7» d) oplemenitilnica 7,1 ?» 26,0 y» Toda take moderne metode ponavadi zahtevajo izvršitev velikega števila računskih operacij. Za človeka bi bilo delo preobsežno, rezultati bi bili zopet prepozno znani, zmagali bi zagovorniki rutinskega uvajanja. Poudariti moramo, da so moderne metode planiranja silno koristne, seveda ob pogoju, da jih računsko pravočasno obdelamo. Naloge finančnega knjigovodstva, na primer konti kupcev in dobaviteljev, s tem v zvezi planiranje priliva, obračun rabatov in drugih plačilnih pogojev z ozirom na rok plačila itd., so ob velikem številu naslovov dokaj zamudne, zato jih rešujemo le občasno, če se le da, se jim izognemo, čeprav se zavedemo koristnosti rezultatov. Še bi lahko naštevali. Različne vrste podjetij imajo še svoje specifične naloge. Ko se odločimo za reševanje takih in podobnih nalog, se moramo odločiti tudi za računalnik, ki nam bo računal definirane naloge» 2. Kakšen sistem za obdelavo podatkov bomo nabavili ? Pri ustaljeni proizvodnji jo verjetno mogoče za amortizacijsko dobo računalnika izdelati plan standardnih nalog, ki bi jih obdelovali na računalniku. Upoštevati moramo še občasne naloge, usluge itd. Na osnovi definiranih nalog in na osnovi ponudb različnih tipov računalnikov se moramo odločiti za najbolj primeren sistem za obdelavo podatkov. Pri odločitvi moramo predvsem upoštevati, da bo računalnik kar najprimornej-ši za planirane naloge, da ne bo prevelik ali premajhen, da bo sestava sistema taka (od vhodnih do izhodnih enot), da bodo operacije harmonično potekale; za vsak sistem posebej je priporočljivo ugotoviti, koliko ur na dan bo zaseden za postavljene naloge, da vemo, koliko imamo prostega strojnega časa za usluge, če smo se zanje odločili. Ko smo so po skrbnem proučevanju odločili za določen sistem, stojimo pred tremi težkimi osnov nimi nalogami: - h - 2.1. potrebno število ljudi in njihova funkcionalna znanja za uspešno delo a sistemom 2.2. prilagoditev organizacije in sistema poslovanja na osnovi nalog, ki jih bomo s sistemom obdelovali 2.3. ureditev prostora za sistem in za vse službe, ki s sistemom neposredno delajo. 2.1. Potrebno število ljudi in njihova funkcionalna znanja za uspešno delo s sistemom Razlikujemo naslednji možnosti: a) V samem podjetju je taka kadrovska struktura, da je omogočen izbor primernih oseb za zasedbo delovnih mest v oddelku za strojno obdelavo podatkov b) V podjetju nimamo možnosti izbora za zasedbo delovnih mest v oddelku za strojno obdelavo podatkov. Primer a) kaže na pametno kadrovsko politiko v podjetju. Osebe z ustrezno izobrazbo, z zahtevanimi psihofiziološkimi lastnostmi, ki poznajo procese v podjetju, so najprimernejše za uspešno in hitro prilagoditev računalniku. Do potankosti so jim naloge poznane, čemu bodo služili rezultati, itd. Poleg tega so v večini primerov še čustveno navezane na kolektiv, kar samo ugodno vpliva na potek dela. Primer b) si oglejmo z dveh strani. Podjetje se nahaja na področju, kjer je močna koncentracija visokošolskega kadra (večja mesta) in podjetja se nahaja na področju, kjer je visokošolskih kadrov premalo. Prvi primer ni kritičen. Z razpisi in z nudenjem primernih ugodnosti nam ni težko pridobiti primernih oseb za delo pri računalniku. Ko se v kolektivu udom-.oijo, ko si pridobijo priiiern- funkcionalna zn-’.- delave podatkov, smo rešili enega najtežjih vprašanj. V drugem primeru je ugodneje, da z naročilom nekoliko počakamo. Brez človeka računalnik ničemur ne služi, če ne gre drugače, je treba vzgojiti lastne ljudi. To je dolgotrajen proces, ki nujno privede do ponovne analize, ali je sistem, za katerega smo se odločili, še primeren, ali ne. Razvoj je m področju strojne obdelave podatkov namreč silno živahen. Ker so kadri usposobljeni za delo z računalnikom zalo iskani, obstoja nevarnost,' da n-m odidejo tja, kjer so pogoji ugodnejši. e) konfekcija 11,1 fi 9,4 fi Izostanki so se povečali v sukalnici na račun letnih dopustov, v tkalnici prav tako zaradi letnih dopustov in Izrednih dopustov, v oplemenitilnici, kjer pa od 26 fi odpade 9,2 fi na izrabljanje prostih sobot. Razen tega so v oplemenitilnici poraatli tudi izostanki zarodi bolezni (iz 2,41 fi na 6,1 fi) in letnih dopustov (iz 3,19 fi na 5,75 fi)• V konfekciji jo skupen odstotek izostankov nižji kot v maju, to pa zaradi znižanja porodniških, bolezenskih in opravičenih izostankov, čeprav so izostanki zaradi dopustov porastli. V. Vzdrževanje strojev a) predilnica: Poleg tekočih popravil so bila opravljena naslednja večja vzdrževalna dela: - menjava tesnil na baterju št. 4 - menjava tesnil pri kondenzorju in zamenjava zobatega kolesa na baterju št. 3 - menjava zobnikov na nakladalnikih (rahlj tilnikih) št. 3 in 4 - brušenje oblog in nastavitev 13 mikalnikov - popravilo nastavitev in obtežitev valjčkov na 7. krilnem stroju - razen na 4 strojih - popravilo nastavitev vseh UT-2 in UT-3 raztezal b) tkalnica - v navijalnioi je bilo na 10 EKN vreten montirano 10 elektronskih čistilcev "Payer", za katero pa obratno vodstvo meni, da ob sedanji kakovosti preje in ob tej stopnji mehanizacije dela na križnem previjanju zaenkrat še ne pridejo v poštev; - na Suckerjevem (ožjem) škrobilnom stroju je bil montiran vos-kalnik osnov. Rezultati oziroma prednosti voslcane preje se še ugotavlja na aparatu za preizkušanje odpornosti proti drgnjenju in z ugotavljanjem števila pretrgov na statvah; - za čiščenje cevk je bil montiran v izdaji votkn stroj za mehansko čiščenje z odvijanjem rezervne preje znamke "Timnier", ki redno obratuje. c) oplenenitilnica: - nadaljevanje montažnih del na novem AR70S razponjalnem sušilniku - tekoče odpravljanje napak na novem belilnem agregatu, katerih pa je vedno manj d) konfekcija: Večjih težav s stroji ni bilo. Hitrošivalni stroj, na katerem je bil pred meseci strojelom, še vedno čaka na rezervni del iz uvoza. Konjšim težavam na stroju za prišivanje gumbov ni kriv stroj, temveč slaba kakovost šoštanjskih polipleks gumbov, za kar jo stroj, odkar ima montiran Button-robot, bolj občutljiv, kot je bil prej. Vezilna stroja (drugi in tretji) zaradi pomanjkanja prostora še nista montirana. nja s področja strojno ob- če jih aami vzgojimo, jih moramo s pogodbami vezati (to sioar ni rešitev, ker je škoda, ko stroj stoji, neprimerno večja, kot a pogodbo določena oškodni-na), Se smo jih dobili z razpisi, jih pa mor:imo obdržati z boljšimi pogoji (nagrajevanje, stanovanje itd.), Število ljudi za delo s sistemom določimo na osnovi nalog,'ki naj bi jih računalnik reševal. 2.2. Prilagoditev organizacije in sistema poslovanja na osnovi nalog, ki jih bomo s sistemom za obdelavo podatkov obdelovali. - Organizacija podjetja se mora prilagajati nalogam in je z nalogami tudi definirana. Z uvedbo sistema za obdelavo podatkov moramo pregledati, ali obstoječe stanje v podjetju ustreza zahtevam računalnika, ali ne. Ali moremo za postavljene naloge hitro dobiti točne podatke, ali imamo skupine, ki bodo znale rešitve obdelanih nalog dobro izkoristiti. Če tega nimamo, računalnik ne bo toliko koristil, kolikor bi lahko. Zato moramo ob odločitvi za nakup in ob postavljenih nalogah takoj pregledati organizacijo v podjetju (Se imamo posebno službo za taka in podobna vprašanja problema ni, sicer moramo kako drugače poskrbeti za prilagoditev organizacije). Za vsako nalogo posebej moramo ugotoviti, kje se zbirajo potrebni podatki, predpisati najugodnejšo pot podatkov do priprave v oddelku za strojno obdelavo podatkov, v kakšni obliki naj se oddajo v pripravi (pri tem je priporočljivo poenotiti evidentiranje v podjetju kolikor se le da). Nadalje moramo vedeti komu bo rešitev služila in v kakšni obliki jo moramo posredovati. Rešitov tega vprašanja ni nič manj pomembna kot rešitev prvega. Včasih naletimo na zs.pleten primer, ki je največkrat pogojen z notranjim odporom. 2.3• Ureditev prostorov za sistem in za vse službe, ki s sistemom neposredno delajo. Sistem za obdelavo podatkov sestavljajo zelo občutljivi elementi (integrirana vezja, feritni obročki, razne elektronske optične naprave itd.) Da bo sistem pravilno računal, da 3e ne bo porušila njegova notranja logika, moremo računalniku nuditi predpisane fizikalne pogoje - temperatura, vlaga in podobno (sir condition). Tudi prostori za zaposlene morajo biti taki, da omogočajo dobro koncentracijo, ugodno počutje, nemoteno delo. Kako zadovoljivo rešimo to vprašanje, je odvisno od okoliščin. Cilj je natančno predpisan, v okviru teh predpisov je pač treba graditi in urejati. Poudarimo, da se pri tem štediti ne izplača, to je napaka, ki se nam gotovo maščuje. Sindikati ne morejo podpirati idej a razširjanju privatne zdravniške prakse Pod tem naslovom smo prejeli od Republiškega sveta sindikatov Slovenije dopis, v katerem prosijo vsa uredništva internih tovarniških glasil, da objavimo nekaj stališč, za katere smatrajo, da bi bilo potrebno, da se z njimi seznani čim-večje število ljudi. Delovne organizacije, elani sindikata, občinski sindikalni sveti, organizacije strokovnih sindikatov in tudi .zdravstveni delavci zahtevajo, da se slovenski sindikati opredelijo proti nekaterim zahtevam in predlogom za razširitev privatne zdravniške prakso in proti najnovejšim idejam, naj bi se v okviru zdravstvene službe kot redne oblike zdr-vstvene pomoči in zdravstvenih storitev odprle ambulante za samoplačnike . Sindikati so bili v svojem dosedanjem prizadevanju za napredek zdravstvene službe in za njeno sodobnejšo organizacijo ter zlasti za učinkovitejše zdravstveno varstvo delovnih ljudi zelo odločni v svojih stališčih in prav tako v svojih ukrepih. Napredek v zdravstvenem varstvu slovenskega prebivalstva je najtesneje povezan z napredkom in sodobnejšo organizacijo zdravstvene službe kot družbene dejavnosti. Sindikati so se pri tem zavzemali in so bodo tudi v bodoče dosledno usmerjali v svojih zahtevah za tako zdravstveno varstvo, ki naj bi bilo zagotovljeno in e-nuko dostopno vsem zavarovancem ne glede na njihov socialni položaj in gmotne razmero. Varstvo zdravja in delovnih sposobnosti prebivalstva ni mogoče in se na sme povezovati v odvisnost od možnosti posameznika in o dostopnosti zdravstvene službe. Politiko zdravstvenega varstva delovnih ljudi moramo razvijati in jo lahko razvijamo le v okviru zdravstvenega zavarovanja kot solidarno oblike zagotavljanja enakih možnosti vsem občanom za uporabo zdravstvenih storitev. To pa bo mogoče le ob sistematičnem razvijanju take zdravstvene službe, ki bo dostopna vsem od svojih osnovnih oblik do nnjvišjih specializiranih zavodov. Sindikati tudi ne morejo dati podpore idejam, ki bi lahko pomenile zapiranje možnosti, da vsak občan lahko uporabi in zahteva pomoč najbolj priznanih in uglednih zdravstvenih strokovnjakov. Ne samo s stališča naših družbenih odnosov, ki zlasti na področju zdravstvenega varstva zahtevajo odpravljanje socialnih neenakosti, marveč tudi s stališča sodobne medicinske znanosti in vseh dognanj o organizaciji zdravstvene službe, je nujno treba razvoj naše zdravstvene službe usmerjati v njeno nujno funkcionalno povezanost in sodelovanje. Nikakor pa je ne bi smeli razbijati z raznimi oblikami, ki delujejo proti njeni integraciji. Sindikati odločno nasprotujemo vsaki obliki lageliziranja prakse, ki bi dejansko pomenila privatno prakso ob izkoriščanju družbenih sredstev, ki so vložena v zdravstveno mrežo in nje' ne kadre, pa naj bi taka praksa služila posameznim zdravstvenim delavcem ali pa samo določenim kategorijam državljanov. 0 teh vprašanjih so slovenski sindikati že zavzeli svoja stališča tako ob uveljavljanju nove zakonodaje o organizaciji zdravstvene službe kot tudi ob razpravah o bodočem razvoju zdravstvenega zavarovanja. Jeseni, ko se bodo nadaljevale razprave o ureditvi zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in o položaju ter perspektivi zdravstvene službo pri nas, bodo republiški sindikalni forumi ponovno obravnavali omenjene zahteve sindikalnih in drugih organizacij. Pri vseh odgovornih činiteljih se bodo odločno zavzeli proti vsaki zamisli,ki bi pomenila družbenopolitično, socialno in etično nesprejemljive oblike uveljavljanja zdravstvenega varstva. Ithwufrrufjbt /njuujofi V mesecu juliju so se pripetile naslednje nezgode pri delu v obratih in na poti na delo in z dela: JOŽEFA KALAN, zaposlena v obratu oplemenitilnice, si je z robom lepenke poškodovala palec love roke. Vzrok - naglica pri delu. KIRKO BALOH, zaposlen v transportni grupi, si je pri razkladanju bombažnih bal-poškodoval levo nogo. Vzrok - nevaren način dela. HELENA ŠTALC, Zaposlena v obratu tkalnice, si je pri nabiranju cevk iz košare zadrla žebelj v dlan love roke. BOŽO PRETNAR, zaposlen v obratu oplemenitilnice si je na viag' Ini napravi 3000 pri blagovnem valju poškodoval palec desne roke. Vzrok - premajhna pazljivost. MARJAN ZAPLOTNIK, zaposlen v obratu oplemenitilnice, si je v skladišču surovega blaga poškodoval prsni koš. Vzrok - ni ugotovljen. VZDRŽEVANJE TKALSKIH STROJEV Znatna sredstva dajemo za investicije, zato moramo te nove stroje, ki smo jih kupili zv drag denar, čuvati in vzdrževati. Le dobro vzdrževan in negovan stroj lahko maksimalno izkoristimo. Ker je naša tkalnica že avtomatizirana, moramo imeti program,po katerem poteka celotna vzdrževalna služba. I. Knjiga o nastavitvah strojnih delov Pri nakupu novih strojev dobimo tudi montažno knjigo, ki v večini primerov ni prikladna za sistematsko učenje vseh nastavitev. Sestavimo in prilagodimo jo našim potrebam. Knjigo sestavimo po posameznih delih strojne nastavitve (n.pr. mehanizem za tvorbo zeva, udarni mehanizem, mehanizem za menjavo votka, nastavitev Škarij itd.). Pri vsakem dolu strojne nastavitve je treba: a) imenovati vse strojne dole, b) navesti smoter in opisati delovanje mehanizma, c) opisati delovni postopek nastavitve, d) opisati način kontrole nastavitve, e) opozoriti na pogostost napak, f) napraviti urnik in načrt mazanja ter navesti vrste mazil, g) opozoriti na varnostne ukrepe, h) izdelati skice mehanizma in vnesti mere nastavitve, i) izdelati skice mazalnih mest. Skrbno sestavljena knjiga o nastavitvah strojnih delov bo neprecenljiv pripomoček mojstru pri strokovnem usposabljanju. II, Priučitev nastavitve strojnih delov Držati se moramo načela, da je lahko mojster oddelka le tisti, ki strokovno obvlada celotno delovanje in nastavitve tkalskega stroja. Tkalski mojster je vzdrževalec statev in se le v manjši meri ukvarja z drugimi organizacijskimi deli. Zato mor- biti tem bolj strokovno usposobljen, da oddelek nemoteno obratuje. Le redko podjetje ima izobraževalni center s svojo delavnico z vsemi tipi strojev, na katerih se delavci strokovno izobražujejo in izučeni pridejo v proizvodnjo. Večina podjetij se mora sprijazniti s priučevanjem v proizvodnji. Za mojstre se organizira praktične strokovne tečaje na tipih strojev, kjer bodo delo opravljali. Tečaji se vršijo ob tkalskih strojih. Organizirajo se v času, ko stroji ne obratujejo. Inštruktor vse nastavitve stroja nazorno in praktično obrazloži tečajniku, on pa poskuša za njim to sami ponoviti. Kot pripomoček pri učenju služi tečajniku knjiga o nastavitvah. III. Izpiti o nastavitvah strojnih delov Pri izpitu o nastavitvah strojnih delov se moramo držati načela, da izpita ne opraviš, če ne znaš vseh nastavitev. Če kandidat izpita ni opravil, mu omogočimo, da izpit polaga čez nekaj mesecev, ko se strokovno bolj pripravi. Izpitna komisija je veččlanska in objektivna, strokovno upoznana z vsemi nastavitvami, da poleg izpraševalca tudi ona daje vprašanja. Izpit zajema celotno snov nastavitve določenega tipa statev. Pred pričetkom izpita se na stroju, na katerem bo kandidat opravljal izpit, mehanizme temeljito odvijači in razstavi. Kandidat mora stroj zopet usposobiti za obratovanje in komisiji obrazložiti, kakšne so pravilne nastavitve. Izpit vsakega kandidata traja zato 3 do 4 ure. Polog tečaja je potrebno, da mojstrski kandidat prakticira dalj časa pri sposobnem mojstru na oddelku. Po opravljenem izpitu mojöter še ni rutiniran. Brzino in prakso pridobi šele čez nekaj časa. IV« Kontrola nastavitve strojnih delov Kot je potrebna kontrola izdelka, je potrebna tudi kontrola stroja, ki ta izdelek proizvaja. Klasičen tkalski stroj s čolničkom je konstruiran tako, da se na njem lahko marsikatera nastavitev strojnega dela med obratovanjem hitro premakne ali prestavi. Mojster mora na oddelku statve stalno kontrolirati. Treba pa je kontrolirati tudi delo mojstra. Vsak stroj se mora po nekaj mesecih pregledati, najbolje je naslednji dan po vložitvi, ko je mojster stroj temeljito popravil in pregledal. Mojster ne sme vedeti, kateri stroj bo kontroliran. To super-kontrolo statev izvrši strojni inšpektor in vodja izmene. Dve osebi hitreje prekontrolirata stroj in realneje ocenita stanje. Kontrolorja imata formular in vpisujota vanj stanje stroja po posameznih delih nastavitve. Pri tem morata zajeti: a) stanje izrabljenosti strojnih delov, b) stanje nastavitev strojnih mehanizmov, c) stanje privijačenosti ali pritrjenosti strojnih delov, d) kvaliteta mazanja. Realno sliko stanja stroja dobimo s točkovanjem napak. Napako točkujemo po svoji težini od 1 - 50 točk, odvisno od škode, ki jo napaka povzroči ali malomarnega dela mojstra, vlagalca in ma- zača. na primer; odvijačeni vijak, ki ne povzroči škode 1 točka slabo stanje lovilnega jermena 2 točki slabo stanje gože 3 točke slabo stanje čolnička 5 točk nepravilni kot grebena !0 točk nepravilna nastavitev Škarij 20 točk nevrteča hruška svornika 50 točk Mojstra, ki dobi v enem mesecu najmanj penalnih točk, je treba pohvaliti ali premirati. Mojstra s slabo vzdrževanim oddelkom in prekomernim številom točk pa je treba opominjati in mu obračunati penale. V. Priročno skladišče rezervnih strojnih delov STANKO CMREČNJAK, zaposlen v obratu predilnice, si je kot sovoznik na elektrokari pri vhodu v obrat poškodoval glavo. Vzrok - neupoštevanje varnostnih predpisov (voziti se sme samo tisti, ki opravlja elek-trokaro!). Kljub temu, da je mesec julij čas dopustov, se je pripetilo sorazmerno veliko nezgod, posebno v obratu oplemenitilnice. Ne preostane nam nič drugega, kot da še v naprej stalno na vsakem koraku opozarjamo na nevarnost, ki nam preti od vsepovsod. Nezgoda se ne more pripetiti, če za to ne obstoji vzrok in izvor. Če bomo v bodoče skušali odpravljati izvore, ki povzročajo nezgode, bomo s tem tudi odpravili možnost, da do nezgod sploh ne bo prišlo, vsaj v taki meri ne. Jasno je, da se vseh izvorov, ki bi lahko dovedli do nesreče, ne da v naprej odpraviti, če pa se nam posreči vsaj delno poseči na to področje, potem bo prav gotovo število nezgod manjše. Ali v-se or pmdl&^sk m mn pokojninski skim ? Med zaposlenimi zavzemajo problemi pokojninskega in invalidskega zavarovanja značajno mesto, kar je povsem normalno, saj za starejša leta pomeni primerna pokojnina edino materialno eksistenco. Prav zaradi tega je Sindikat v mnogočem odgovoren, da s svojim sodelovanjem v razpravah in sprejemanju novih oblik na tem področju dosežejo cilj, da bo višina pokojnine omogočala normalno življenje upokojencev kakor tudi to, da bodo zaposleni ljudje v stanju, da ustvarijo dovolj sredstev za pokojninski sklad. Da bo mojster svoj oddelek lahko vzdrževal, ima na razpolago strojne dele. V priročnem skladišču tkalnice zamenjuje izrabljene, zlomljene ali neuporabne dele z novimi. Skladiščnik skrbi za stalno zalogo rezervnih delov, vodi evidenco zaloge, pregleduje izrabljene strojne dele, jih daje v popravilo mehanični delavnici, ali pa jih izloča. Skladiščnik vodi evidenco zamenjanih rezervnih delov po oddelkih tkalnice. Iz te evidence ugotovimo preveliko porabo po strojnih delih mojstra, ali konstrukcij' sko napako stroja. Iz večletne potrošnje rezervnih delov se na- Dejstva govorijo in to je dokumentirano z dokumentacijo tez za dograditev novega pokojninskega sistema, da upokojevanje raste hitreje kakor zaposlovanje, da narodni dohodek raste počasneje kakor rastejo izdatki za pokojnine, da imajo v SKRJ milijon in stotisoč upoko- Vsled hitrega razvoda tehnike danes tkalski stroj v 10 letih zastari in je' amortiziran. Sedanja stanje tekstilne industrije nam ne dopušča zamenjave strojev v tako kratkem času, zato moremo po desetih letih obratovanja na tkalskem stroju opraviti generalni remont (stroj razdreti, vse izrabljene dele popraviti ali zamenjati in zopet sestaviti). Remontna skupina dobrih ključavničarjev in tkalskega mojstra opravlja ta remont. Če je dobro organizirana in povezana z mehanično delavnico, jo na tkalskem stroju opravljen remont preje kot v 10 dneh. Remont se lahko normira, kar je v korist izvrševalcem remonta kot podjetja. Z A KLJUČ UK V nekaterih obratih ne steče delo tako kot bi bilo potrebno -produktivnost je nizka. Del problemov se reši, če se organizira vzdrževanje na podlagi zgoraj navedenih napotkov. pravi normative, ki so nam potrebni pri naročanju novih rezervnih delov. Naročamo jih enkrat letno, če je normativ realen, nam v tem času rezervnih strojnih delov ne sme zmanjkati. Treba ja upoštevati dobavne roke, predvsem iz uvoza. VI. Mehanična delavnica Rezervni deli, predvsem iz uvoza, so dragi. Popravilo vsakega strojnega dela se nam izplača, če ga je le mogoče ponovno popraviti. Tkalski mojster nastavlja in zamenjuje izrabljene utensi-lije in rezervne dele. Pri večjih okvarah ali lomih strojnih delov (npr.: lom glavne gredi, pogonskega zobnika, bila, avtomat-bobna itd.) razstavi 3troj in zamenja okvarjeni ali zlomljeni strojni del vzdrževalec tkalskih strojev - ključavničar. Ni nujno, da spada vzdrževalec - ključavničar pod mehanično delavnico. Lahko je na spisku tkalnice, saj se pretežni čas svojega dela zadrži v tkalnici. Mehanična delavnica popravlja in izdeluje posamezne rezervne strojne dele v večjih količinah naenkrat t.j. serijsko. Obdelovalni stroji so bolje izkoriščeni - produktivnost je tako večja. Mehanično delavnico lahko bolj zainteresiramo pri vzdrževanju tkalskih strojev s tem, da tkalnica odstopi del finančnih sredstev iz svojega fonda mehanični delavnici, katere potem sama deli med posamezne ključavničarje. Obstoja poseben pravilnik, ki določa posamezne penalne točke za razna nepravilna dela mehanične delavnice. Na primer: a) če v priročnem skladišču ni strojnega rezervnega dela, pa je bil zanj izdelan in izdan delovni nalog, b) če je delo nekvalitetno izvršeno, c) če stroj vsled popravila ključavničarjev predolgo ne obratuje itd. Penalne točke potrjuje posebna mešana komisija tkalnice in mehanične delavnice. jencev, kar nam da odnos en upokojenec na 3 zaposlene. Posebno je zaskrbljujoč porast števila invalidskih upokojencev kar kaže na premajhno preventivo zdravstvene službe in počutje delavcev v delovnih organizacijah. Stališče sindikatov da mora biti človekova perspektiva ustvarjalno delo in ne predčasno upokojevanje, nima samo 'humanistične komponente, ampak je osnovano z dejanskim stanjem in kot edina realna perspektiva. Naloga delavcev je, da tako stališče sprejemajo, istočasno pa moramo vsi delati na tem, da ga tudi omogočimo realizirati. O tem smo do sedaj vsi skupaj vodili premalo računa in to predvsem zaradi stagnacije gospodarstva, pomanjkanja denarnih fondov v delovnih organizacijah kakor še vrsta subjektivnih in objektivnih faktorjev, ki vplivajo na to, da takih stališč do sedaj nismo v polni meri mogli realizirati. Naloga sindikatov, predvsem pa osnovnih organizacij je, da gre z diskusijo med svoje članstvo, katerega mora mobilizirati za ostvaritev tega osnovnega cilja. Pri tem se moramo zavedati, da je v sedanjem sistemu gospodarstva, razdelitvi dohodka in osebnega dohodka vrsta deformacij, ki dolgoročno vplivajo na višino pokojnine posameznega zavarovanca. Nizki osebni dohodki kot posledica položaja posameznih panog, tržnih in drugih razmer vplivajo na intenzivnost gospodarjenja, kar povzroča prav tako dolgoročne posledice. Prav zaradi tega višina pokojnino v glavnem ni več rezultat celokupnega prispevka zavarovancev. Zato stojijo pred vsemi odgovornimi forumi in organizacijami tako na nivoju občine, republike, predvsem pa zveze zelo odgovorne naloge, saj morajo, in tudi čas je, da se to pošteno uredi, pripraviti do leta 1970 tak predlog novoga Zakona o pokojninskem in invalidskem sistemu, ki bo upošteval vse n-vodene deformacije in slabosti. Največ uspeha bomo pa želi prav gotovo, če bomo nov Za- 7. Remont tkalskih strojev kon gradili vsi, ki smo neposredno zainteresirani zanj. Ivko Bergant <§> ifrofUAUfti TR2IŠKI TEKSTILEC ^nJjoKtruAjOMfljb alam&v' dUlovvUs /Jbujvnoitù V pro j an ji številki smo vas sezionili s sprememb,-;imi zvozne in republiške ustave, tokrat pa bomo spregovorili o načelu javnosti odnosno o informiranju članov kolektiva, ki je prodpogoj za. uspešno'samoupravljanje v podjetju. Ustava SPRJ zagotavlja občanom v temeljnih načelih javnost dela državnih organov, organov samoupravljanja, delovnih organizacij ter drugih institucij. Kaj pomeni načelo javnosti? To načelo ne obsega samo zahteve po obveščanju javnosti, ampak tudi zahtevo po odgovornosti pred javnostjo in dolžnost opirati se pri svojem delu na mnenja in prodloge javnosti. Bolj važno kot obveščanje širše družbene javnosti je obveščanje članov delovne skupnosti, t.j. samoupravijavcov podjetja. Dobra obveščenost članov delovne skupnosti je namreč predpogoj za njihov neposredni oz. posredni vpliv na vse dogajanje v podjetju, vključno na delo organov upravljanja. Zato je nujno potrebno, da se načelo javnosti dosledno Izvaja. Načelo javnosti mora hiti konkretizirano v samoupravnih aktih podjetja, predvsem v statutu. Le-ta mora točno določati, kateri organi oz. posamezniki so dolžni v podjetju skrbeti za obveščanje članov delovna skupnosti, o čem jih morajo obveščati, kdaj in na kakšen način. V statutih podjetij bi moralo biti urejeno tako "informiranje navzdol", to jo sprejemanje informacij od pristojnih organov in služb s strani članov delovno skupno- . sti, kot tudi takoimenovano "informiranje navzgor", ko proizvajalec daje informacije pristojnim organom oziroma službam. Večjo delovne organizacije imajo obveščanje članov delovne skupnosti dobro urejeno, saj je anketa, ki jo je izvedel začasni odbor Organizecijsko-po-litičnega zbora Skupščine SHS leta 1364, pokazala, da večina statutov anketiranih organizacij vsebuje dovolj točna določila o informiranju. 'Kar 30 informativnih sredstev tiče, polagajo delovna organizacije največ ji pomen internim glasilom (66 ji anketiranih organizacij), raznim sestankom (75 p anketiranih organizacij) ter uvajalnim in izobraževalnim seminarjem (19 ‘p anketiranih organizacij). 0 čem naj se informirajo člani delovne skupnosti? Predvsem je treba poudariti, da mora biti vsak samoupravijavec seznanjen z delom organov upravljanja, z izvrševanjem planov, s poslovanjem ter z materialnim in finančnim stanjem podjetja. Dobra obveščenost je namreč osnova zb sleherno udejstvovanje. čl. :ine delovne skupnosti bi se moralo pred vsako sejo organov upravljanja seznaniti s problematiko, ki jo bo organ na svoji seji obravnaval. Obveščanje naj bi se vršilo na ta način, da bi se dnevni redi sej objavljali nekaj dni pred sejo na oglasnih deskah oz. da bi se osebno vročali posameznim vodjem oddelkov, ki bi nato poskrbeli za nadaljnje informiranje. Isto mora veljati tudi za sprejete sklepe, saj ti še posebno zanimajo člane delovne skupnosti. Z uresničevanjem načela javnosti dela organov upravljanja se prispeva k realizaciji ustavnega načela, da vse oblike upravljanja ustvarja delovno ljudstvo, bodisi neposredno, bodisi posredno preko voljenih samoupravnih org.-nov. Kateri organi so dolžni informirati člane delovne skupnosti? Vsekakor hi bila najbolj perspektivna rešitev, ko bi informiranje opravljala posebna služba informiranja. Nekatere delovne organizacije so že osnovale tako informativno službo, bodisi v obliki odbora za seznanjanje in obveščanje v okvi- Kadrovske vzšli V mesecu juliju je bilo v naše podjetje sprejetih 7 novih delavcev in delavk: - v predilnico: Kehmed čoragič, Ivan Klemenčič, Rudolf Zupan, Brna Puchs, Karjan Rupar, Karjeta Hafner. - v oplemenitilnico: Simon Primožič. V tem času pa so odšli iz podjetja: - Na odslužitev kadrovskega roka: Slavko Pajntar - iz oplemeni-tilnice, Albin Zupan - iz mehanične delavnice, Janez Klemenc - iz elektro-delavnice, Jože Pernuš - iz tkalnice, - Na rehabilitacijo: Karija Švab - iz tkalnice. - Pravilna odpoved: Longar Jože - iz predilnice, Niko Hali - iz predilnice, Ivana Zaletel - iz predilnice. - Samovoljni izstop: Davorin Križnar - iz predilnice. ru delavskega sveta podjetja, bodisi kot samostojno službo. Taka služba oz. odbor ima za svojo glavno nalogo vsestransko informiranje članov delovne skupnosti. Informacije naj bi ta služba dobivala od samoupravnih organov, služb in posameznikov, ki z določenimi informacijami razpolagajo. Podjetja, ki nimajo v statutih določb o tem, kdo je dolžan informirati kolektiv, so zelo številna. V praksi vršijo informiranje največ tisti, ki so vsakodnevno v neposrednem stiku s proizvajalci (mojstri, vodje izmen, vodje delovnih enot) in zaradi tega najbolj direktno izpostavljeni najrazličnejšim vpra- Sanjeia. Doklor v podjetju ne t>o posebnega organa informiranja, so organi samoupr vljanja v prvi vrati poklicani, da skrbijo za uresničevanje načela javnosti v podjetjih. Zlasti morajo skrbeti za to, da so člani delovne skupnosti pravočasno obveščeni o dnevu vsake seje, o dnevnem redu, ipd., po končanih sejah pa objaviti sprejota sklepe. t Družbeno politične organizacije v podjetju, posebno sindikalna organizacija in njene podružnice, morajo pr-v tako kot organi samoupravljanja skrbeti za to, da so člani kolektiva obveščeni o vseh pomembnih vprašanjih, ki so v zvezi s podjetjem, kot tudi o važnejših dogajanjih v širši družbeni javnosti; v današnji situaciji n.pr. o doseženih uspehih pri izvajanju gospodarske reforme ter o ukrepih, ki se bodo morali v ta namen še izvajati. Prav tako pomembno kot "informiranje navzdol" je tudi"informiranje navzgor", kar pomeni dajanje mnenj, predlogov in informacij s strani neposrednih proizvajalcev pristojnim organom oz. službam. Dajanje takih informacij, ki izvirajo s področja neposrednih izkušenj, pomeni sproščanje iniciative, ki je izrednega pomena za reševanje proizvodne problematike, organizacije dela, medsebojnih odnosov, itd. Umestno bi bilo, ko bi vsak statut vseboval določilo o tem, da ne sme biti klican na odgovornost zaradi danega predloga oz. mnenja noben član delovne skupnosti, ne pa da so taka določila - vkoli-kor jih statut sploh vsebuje -le ozke fraze, ki se ùmejujejo le na člane samoupravnih organov. Zakaj ne bi teh določil razširili na vse proizvajalce? V statutih bi bilo prav tako potrebno razčistiti vprašanje o tem, komu naj člani kolektiva dajejo predloge in mnenja, v kakšnih vprašanjih, kdaj mora* jo pristojni organi oz. službe na mnenje oz. predlog člana kolektiva odgovoriti, ipd. S pomočjo kakšnih sredstev se vrši informiranje v podjetju? Informativna sredstva, s pomočjo katerih se posredujejo članom delovne skupnosti posamez- no informacije, lahko razdelimo na posredna in na neposredna informativna sredstva.' Med posrednimi informativnimi sredstvi je v podjetjih na prvem mestu oglaen- deska, tradicionalno informativno sredstvo. Njena učinkovitost je dvomljiva, zlasti v primerih, kadar je to edino sredstvo informacij. Na oglasnih deskah se sicer objavljajo sklopi samoupravnih organov, razna obvestila, disciplinske odločbo in drugo.Kljub temu pa je samo oglasna d esita premalo. Boljša oblika informiranja je interno glasilo podjetja. Namen glasila je seznanjati kolektiv z važnejšimi dogajanji v podjetju samem, kot tudi v komuni. Poleg tega ima glasilo tudi namen izobraževati člane delovne skupnosti, zlasti glede novih tehničnih, organizacijskih in drugih postopkov,ki imajo namen izboljšati in povečati produktivnost in kvaliteto proizvodov. Z glasilom naj se zainteresira čiraveč članov delovne skupnosti za sodelovanje pri upravij-nju podjetja,s tem, da se jih vzpodbuja k dajanju predlogov za izboljšanje poslov-nja. Glasilo mora obravnavati tekočo problematiko podjetja tor ukrepe, ki se bodo izvajali oz. ki bi se morali izvajati za rešitev teh problemov. Hasiskave so pokazale, da neposredni proizvajalci najbolj berejo prav ta glasila, pa tudi statuti delovnih organizacij jim pripisujejo velik pomen. Prav zato hi morala biti ta interna glasila izčrpen informator o problemih in novostih v samem podjetju, le v manjšem obsegu pa tudi informator o. problematiki širše teritorialne enote. V glasilu bi se moralo obvezno objavljati: vsi važnejši sklepi samou-pravnih organov, razvojni pro-gr- mi, ukrepi za realizacijo proizvodnih načrtov, problematika v zvezi z investicijskimi naložbami in rekonstrukcijami, N plani kadrov, spremembe in merila za določanje osebnih dohodkov, važnejši podatki v zvezi z izvozno in uvozno politiko, potek poslovnegatsodelovanja, zaključni računi oz. periodična poročila o finančnem stanju, pomembnejše določbe internih aktov, itd., seveda v takšni obliki, da z objavo ni kršena poslovna tajnost. Nujne bi bile tudi občasne publikacije o specifičnih problemih, ki bi zagotovile zadovoljivo stopnjo informiranosti. Bolj pomembni od posrednih načinov so neposredni načini informiranja. Sem štejemo zlasti sestanke, razne posvete, spre-jemno-uvajalne seminarje ob nastopu dela ter referendum in zbor članov delovne skupnosti. Sestanke smatra teorija za bolj ali manj preživelo obliko informiranja, ker ne zajame večine samoupravljavcev in ker lahko pomeni tudi težnjo po birokratskem in avtokratskem odločanju. Kljub temu pa so sestanki v praksi zelo uporabljena oblika obveščanja tor so celo med oblikami neposrednega informiranja na prvem mestu. Množični sestanki so navadno težko izvedljivi, zlasti v podjetjih, ki imajo veliko število delavcev, ki se vozijo na delo iz oddaljenih krajev. Ne samo, da so sestanki velikih skupin težko izvedljivi, tudi aktivnost navzočih je na takih sestankih veliko manjša kot na sestankih manjših skupin. Kljub pripombam teoretikov so lahko sestanki ena najboljših oblik informiranja, to pa le tedaj, če se problematika na njih razumljivo prikaže. V tem primeru je razprava realnejša, udeležba večja in tudi cilj sestanka je s tem v večji meri dosežen; komplicirano poročanje, ki še vedno prevladuje, imn namreč za posledico slabo udeležbo in neaktivnost navzočih članov delovne skupnosti. Pred vsakim sestankom bi moral tisti, ki bo vodil sestanek, preučiti, katere informacije naj posreduje, kaj je bistveno in kaj nebistveno in na kakšen način naj se posamezna informacija posreduje, da bo učinkovito dosegla vse navzoče. Zelo uporabljena oblika neposrednega informiranja so rasen sestankov še razni posveti strokovnih delavcev in proizvodni sestanki. Kni kot drugi so potrebni, imajo pa to negativno stran, da na njih sprejema informacije samo ožji krog ljudi. Z malo dobro volja bi se to dalo popraviti na ta naßin, da bi se zaključki takih posvetov oz. sestankov naknadno objavili na ustrezen način ter tako postali dostopni širšemu krogu ljudi. Novosprejote člane delovne skupnosti seznani podjetje o svojim poslovanjem in organizacijo že takoj ob nastopu dela s pomočjo spre j emno-uva j alnoga seminarja. Potrebno je namreč, da vsak delavec ob prillici vstopa na delo dobi glavne informacije v zvezi s podjetjem, v katero vstopa na delo. Oblike neposrednega informiranja so se v praksi že razmeroma široko uveljavile, bodisi v tej ali oni obliki in imajo tudi po učinkovitosti prednost pred posrednimi oblikami informiranja. Prvič zato, ker tisti, ki daje informacije, lahko te informacije prilagodi inteligenčni ravni posamezni skipini poslušalcev, tako da jim pove v njim razumljivi obliki - s preprostimi izrazi, ki jih vsak razume, drugič pa zato, ker neposredna oblika informiranja nudi poslušalcem možnost postn-vljati vprašanja, na podlagi ČG3ar se doseže boljše razumevanje posredovane informacije. Najpomembnejši obliki neposrednega informiranja delovnega kolektiva, ki obenem predstavljata tudi obliki neposrednega odločanja samoupravljavcev, pa sta referendum in zbor delovne skupnosti. Z referendumom odloča delovna skupnost o statusnih spremembah (sprememba sedeža, spojitev, pripojitev oziroma razdelitev podjetja), kakor tudi o drugih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za ekonomski položaj članov delovne skupnosti podjetja. V kakšnih vprašanjih bo delovni kolektiv oz. posamezna delovna enot.a odločala z referendumom, mori določiti delovna skupnost v statutu podjetja. Zbor delovnih ljudi pa je po statutih podjetij oblika neposrednega informiranja oz. odločanja, ki so največ izvaja v delovnih enotah. Delovna organizacija določi s statutom o kakšnih vprašanjih je treba obvestiti zbor delovnih ljudi, da odloči o njih. Včasih je potreb- no predhodno sklicati zbor,delovnih ljudi, da da svoje mnenje o določenem vprašanju, Selo nato lahko organi upravljanja dokončno sklepajo o tem vprašanju, pri tem pa morajo upoštevati mnenje zbora delovnih ljudi in o njem zavzeti določeno st--lisce. Če njihovega mnenja oz. predloga ne sprejmejo, morajo zboru to sporočiti in svoj sklep utemeljiti. Zbor naj se informira o delu organov upravljanja in o poslovanju v dolovni enoti, na drugi strani pa naj zavzema svoja stališča do posameznih vprašanj, ki so s tem v zvezi. Zboru naj se predloži v obravnavo tudi perspektivni program razvoja delovne enote, na katerega naj da svoje predloge in pripombe. Zbor delovne enote sestavljajo vsi člani delovne enote. V podjetjih, kjer je zagotovljena maksimalna stopnja obveščenosti, je samoupravna aktivnost neposrednih proizvajalcev nnjvečja. 0 čem naj se obveščajo člani delovne skupnosti? Seznaniti bi jih bilo potrebno zlasti s finančnim in materialnim položajem podjetja; z vsemi organizacijskimi in operativnimi ukrepi, ki jih pripravljajo samoupravni organi; z investicijsko, poslovno ter kadrovsko politiko podjetja; z delom strokovnih služb, itd. Razen tega naj bi se čimvečje-mu številu članov delovne skupnosti zagotovilo kvalitetno in razumljivo tolmačenje samoupravnih aktov pred sprejemom teh aktov, tako, da bi imel vsak član možnost dati svoje pripombe in predloge. Na ta način bi temeljiteje spoznali interne predpise podjetja, saj je očitno, da jih večina'članov premalo pozna. Zelo pomembna je tudi predhodna informiranost članov kolektiva o problemih, ki jih bo obravnaval organ upravljanja na svoji seji. Seje teh organov so javne, pa se jih kljub temu udeležuje le majhno število članov kolektiva. To stanje bi se brez dvoma popravilo, če bi bili člani kolektiva predhodno seznanjeni s pz’oblematiko, ki se bo na seji organov upravljanja obravnavala. Na ta način bi se dala članom kolektiva možnost, da se na razpravo v na- prej pripravijo, da zavzamejo določena stališča k posameznim vprašanjem; razprave na sejah bi bile tako kvalitetnejše. V praksi se seveda to ne izvaja, saj celo člani organov upravljanja večkrat zvedo za dnevni red šele na sami seji in zato .ni čudno, če so potom razprave nekvalitetne in če pride do odločitev, ki so odraz volje posameznikov. Kakšno je torej sedanje stanje v podjetjih? Na splošno lahko rečemo, da so razmere, kar se informiranosti članov delovne skupnosti tiče, še premalo urejene. Nejasnost in premajhna sistematičnost se odražata v neinformiranosti zaposlenih in tako onemogočata njihovo aktivnost. Nezadostna informiranost kaj hitro privede do izpadov, s katerimi proizvajalci izsilijo zaželjone informacije. Če pa že ni tako ostrih reakcij, pa se pokaže nezadovoljstvo, ki zavira družbeno aktivnost članov delovne skupnosti in zmanjšuje tudi njihovo delovno storilnost. Že sama praksa je dala prve,nekoliko drastične dokaze o pomenu informiranosti za samoupravno aktivnost v podjetjih. Neinformiranost ugotavljajo namreč že med poglavitnimi vzroki za prekinitve del^ in to je resno opozorilo na določene napake in pomanjkljivosti, ki zahtevajo večji posluh odgovornih či-niteljev, da v socialistični družbi pomeni delovni človek osnovo nadaljnjega razvoja in da ja v okviru objektivnih možnosti potrebno upoštevati njegovo mnenje. Analiza vzrokov za prekinitve delovnega razmerja je pokazala, da jo skoraj v vseh primerih med glavnimi vzroki neobveščenost proizvajalcev, ko le-ti niso obveščeni o ekonomskem položaju podjetja, ko jim ni obrazložen način formiranja in delitve sredstev za 'osebne dohodke, ko so premalo seznanjeni z internimi akti podjetja, itd. Zalo občutni so primeri birokratskih odnosov do članov delovne skupnosti, ko se pomembni ukrepi pojasnjujejo v nezadostni meri, ali Pa se sploh ne pojasnjujejo. 0 zahtevah in predlogih se predhodno ne konzultirajo neposredni proizvajalci, premalo se >: V"' ‘V-.- V :i .-S ' REVOlUCiONARN ! M ^-DELAVKAM in DELIČEM V ■ ■ SO D £ L U ! O Č ! M v ST A V K11. i 9 3 6 : • " v ČASTNI SPOMIN MÈ H VÀIE 2 NI DEL, KOLEKTIV B PT TP210 OB 20 LETNIC! (TAVKE upoštevajo samoupravni organi in družbeno politične organizacije v podjetju, ki Sesto niso imuni pred birokratskimi razmerji do zahtev neposrednih proizvajalcev. Zato je glavna naloga podjetij, da te stvari uredijo ob doslednem izvajanju ustavnega načela javnosti in uspeh brez dvoma ne bo Izostal. POSOJILO ZA ŽELEZNICE RepubliSki svet Zveze sindikatov Slovenije nam je poslalo priporočilo, da objavimo v našem glasilu tole poročilo o vpisovanju posojila za modernizacijo železnic.1 Skupščina skupnosti jugoslovanskih železnic je razpisala posojilo za ožji program modernizacije jugoslovanskih - slovenskih železnic. Z vpisom posojila zbrana sredstva bodo občani, delovne orga- nizacije in komitenti železnio voliko pripomogli - elektrifikaciji magistralnih Prog} - gradnji sodobnih varnostnih in telekomunikacijskih naprav; - izgradnji ranžirnih postaj in - nakupu sodobnih lokomotiv ter potniških in tovornih voz. Slovenski železničarji se dobro zavedajo, da pomeni vsako odlašanje z uresničitvijo programa modernizacije slovenskih železnic nadaljnjo stagnacijo železniškega prometa tudi tistega dela gospodarstva, ki je z železnico močno povezano. Nedvomno ima razpis posojila zato širši družbenoekonomski značaj, zato železničarji upravičeno pričakujejo polno razumevanje delovnih organizacij, delovnih ljudi in občanov. Dosedanji rezultati gospodarjenja na želoznioi v Sloveniji in vpis posojila železničarjev kažejo, da so sami pripravljeni storiti vse, da postane železniški transport čimbolj so- doben. Do 17. julija letos je 16.220 železničarjev - to je 91 5* vseh zaposlenih na železnici - vpisalo 11,596.300,-dinarjev. Delovne organizacije so vpisale 13,846.000.- dinarjev, dru«i občani pa so vpisali 2,318.700 dinarjev. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije Je na seji predsedstva 25. junija tega leta sklenil podpreti akcijo slovenskih železničarjev pri zbiranju posojila. Prav tako podpirajo to akcijo vsi republiški odbori sindikatov. Zato predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov priporoča sindikalnim organizacijam, naj spodbudijo v Bvojih delovnih organizacijah člane sindikata za kar največji individualni vpis. Verjetno so pogoji vpisa poznani, če niso, zahtevajte podrobna navodila v svojih delovnih organizacijah ali pa pri centralnem odboru za vpis obveznic Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana, ulica Moša Pijade 39 - telefon 313 044. PRED 33 ISTI Prav gotovo jih je v podjetju zelo malo, ki so takrat že delali v "Vojah", še manj pa se jih gotovo spominja, da Je takratno delavstvo podjetja G.G. solidarnostno pristopilo k veliki stavki tekstilcev Slovenije. Ta stavka je bila zaključek velikega bo- £?-Ja tekstilnega delavstva na jesen 1936, to je bila tudi hkrati ena največjih sindikalnih borb slovenskega delavstva in sicer po obsegu in oblikah pa po številu .delavstva, ki je v tem gibanju sodelovalo. Prav je, da letos, ko praznujemo 50-letnico delavskega gibanja,ta dogodek bolj osvetlimo in s tem damo tudi priznanje vsem tistim predvojnim sindikalnim aktivistom, ki so, ali pa niso zapisani v zgodovini BPT oziroma Tržiča. Ker je bila to Bpontana in izredno masovna ter dobro organizirana stavka, ki je hkrati tu- ..d^s^bg^^^&^no.tnoat vaar ^ ga tekstilnega delavstva v Sloveniji, je uspelo delavstvu zasesti tovarno, organizirati red in življenje ter tako ob podpori ostalega delavstva v Tržiču vzdržati do 11. septembra. ko je delavstvo organizirano zapustilo tovarno. Vodstvo pod jet ja,ka-Pi tal isti ‘in njiho-družabniki so uvi-|f 1Mit^i^deli, da stavka nima me z dne ga značaja} saj “^>kso bili dohodki de-vcev v "Vojah" nad ’•slovenskim povpreč- Jem’ ampak» da 3® ^•^jirazredn0 politično gibanje. To je bil boj med delavci in kapitalisti, to je ,^£5££bil tudi boj za eko-n o;n s k e in politična jpravice delavstva. to je bilo nave- dano v kolektivni pogodbi, ki je bila osnova za dogovarjanje z lastniki tovarne. Bnotnost del-.vstva predilnice pa se je kaj kmalu začela krhati, saj so vmes posegle razne frakcije, politične stranice in združenja, ki so si vsaka po ovoje tolmačila cilje stavke. V takem navzkrižju stališč in neenotnosti ni preostalo stavkovnemu odboru drugega, kot da prekine stavko. Delavstvo je 11. septembra organizirano zapustilo zasedeno podjetje ter predalo njene prostore orožni-štvu. Kateri cilji so bili doseženi s to veliko in zgodovinsko akcijo slovenskih tekstilcev? Pokazala se je solidarnost delavstva Slovenije, podpisana je bila kolektivna pogodba za vsa tekstilna podjetja in se določile smernice za ureditev delovnih razmer tisočem tekstilnim delavcem. Posledice stavke za tržiško delavstvo solidarnostne stavke so bile v Tržiču hude. lastniki podjetja niso popustili nobenim zahtevam in prošnjam niti takratnih občinskih in banskih oblasti. Ne. vsak način so hoteli prisiliti del- vstvo na kolena, vodje stavke in delavske zaupnike obtožili komunistične in subverzivne dejavnosti. bele neka,j dni po podpisu pogodbe, ko je že kazalo, da bo delavstvo drugih tov r začelo ponovno solidarnostno stavko s trziškim delavstvom, se je vodstvo podjotja odločilo, da začne sprejemati del vce nazaj na delo. Seveda so bili med njimi tudi delavci, ki jih takrrfcni lastnik-kapitalist sploh ni hotel sprejeti na delo in so ostali do začetka vojne brez dela, ali p- so si mordi kruh poiskati drugje. To so bilo težke žrtve posameznikov, zato je prav, da se oh tej obletnici delovni kolektiv spomni tudi njih. Ivko Bergant Slučajno smo našli pismo, ki ni bilo naslovljeno na nobenega, zato ga tudi nismo mogli oddati pravemu naslovniku. Komisijsko smo ga odprli in ugotovili, dp. tovarišica piše neki drugi tovarišici, kar pa bi lahko veljalo Za katerokoli. Ker se nam zdi vsebina zelo poučna, jo objavljamo kar v našem časopisu. Takole se glasi: Spoštovana tovarišica! Oprosti, da mi jo Tvoj greh,ki ga vztrajno ponavljaš vsako poletje, prišel na misel nekoliko pozno. Sicer pa itak veš,da grešiš, le nekoliko pustolovska žilica Ti ne da miru. "Oh, mogoče mi pa nič ne bo", se nezrelo tolažiš, ko se s trenutnim ugodjem predajaš božajočim sončnim žarkom - v mokri kopalni obleki, pa naj bo to cela, bikini, monokini, topless, ali karkoli že, kar se napije vlage. če si slučajno pozabila, kar pač nič ne verjamem, Ti obljubim, da Te bom drugo leto že junija ponovno spomnila: ko prideš iz vode, sleci premočene kopalke in obleci suhe! Vod je vse, kar je voda, mor-je, jezero, reka, kopališče in ostale luže. Kar ros ne verjameš, da je boleč križ lahko dv'krat križ in da imajo razna ženska vnetja lahko hude, včasih celo trajne posledice, recimo življenje brez otrok? Pa brez zamere in pametna bodi! MASI VOJAKI PIŠEJO... Po dolgom času smo spet prejeli pošto od dveh vojakov -bivših članov našeg kolektiva. Oba sta šole pred nedavnim oblekla vojaško suknjo, pa ji-m; je verjetno So precej dolgčas. Prvi se je Oglasil Slavko Pajntar, n.to pa še Albin Zupan. Vem, da sc prvi dnevi pri vo- jakih nekoliko težji in se vama toži po domu, pa po dekletih in še po marsičem, toda povem vama, da bo sčasoma postalo bolje, saj se bosta privadila tudi tenu. Tekstilec bosta še v naprej prejemala in upam, da bosta tako lahko vsaj delno seznanjena z dolom podjotja, v katerem sta do odhoda na odslužitev vojaškega roka preživljala svoje urice. lepo se vama zahvaljujem za kartico in pismo, obenem pa izpolnjujem vajino željo, da pozdravim vse bralce našega časopisa. Ko bosta imela kaj več prostega časa, se še oglasita. lepo vaju pozdravlja urednik UlaJh Na Golniku št. 25 imam dograjene ti’i opremljene sobe, katere želim oddati. Dna soba je s tremi, ena z dvema in ena z enim ležiščem. Vsaka soba ima svoj vhod. V vsaki je štedilnik in je torej možno tudi kuhanje v njih. Dve sobi imata svoje stranišče in kopalnico, tretja pa ima skupne sanitarije- V sobe bi vzela najraje samska dekleta ali samske moške, even-tuelno pa tudi zakonce. Mesečna najemnina je 50.- KD za eno ležišče. Informacije dobite pri Francki Mihelič, Golnik 25, ali na telefon 71-389, lahko pa tudi pri referentu za družbeni standard in rekreacijo v upravnem poslopju soba št. 9. Dopisujte v %£uku 9tk&iutu/. - n - 2q/ acmtòul li 908TRŽIČ TRŽIŠKI teks 1969 • 658(497.12) (085.3 g o D 50 0,8 COBISS • 4 Moško ime; Z Tisti, ki se ukvarja s kemijo; 3 Veliko posestvo v trikotu med Dravo in Donavo; H Z njimi se otroci obmetavajo pozimi; 5 Skupno ime za lokomotivo in vagone; 6 Tatvina, rop; ? Najbližji sorodnik ; $ Najslabša ocena v šoli; $ Glavni števnik; Rešitve oddajte najkasneje do 15« septembra v uredništvo našega glasila. Tri pravilne rešitve bodo izžrebane. Sestavijenka je nagradna. Črke v ojačanih poljih dajo ime zelo znanega slovenskega vokalno-instrumentalnega ansambla. (Besede pišemo samo vodoravno). REŠITVE - REŠITVE * REŠITVE Rešenih križank iz 6. številke smo prejeli 9. Izmed teh smo izžrebali tri Slane kolektiva, ki so kombiniro.no nagradno križanko pravilno rešili. Nagrade prejmejo: 1. nagrada - Nada Langus iz prodilnice, 2. nagrada - Andrej Zupan iz prodilnice, 3. nagrada - Slavko Eter iz predilnice. Rešitev številčnega magičnega kvadrata in računskih kvadratov smo prejeli 53. Rešitve so bilo vse pravilne, žreb pa je bil to pot naklonjen naslednjim reševalcem: 1. nagrada - Milka Kadivnik 2. nagrada - Marko Valjavec - sklad, blaga, 3. nagrada - Marjan Hiršenfel- der - navijalnica. Nagrade bodo izžrebani reševalci prejeli 12. septembra v izplačilni pisarni v upravnem poslopju. Vsem nagrajencem čestitamo in jim pri nadaljnjem reševanju želimo še veliko sreče. Ali znate logično misliti ? 1.) FORTI + TEN + TEN SIXTI Namesto Srk vstavite številke, da bo nakazani vsoti ustreženo. Različnim Srkam ustrezajo različno številke. (Rešitev je pravilna armo ena !) 2.) Prebivalci mesta Resnica govore samo resnico, medtem, ko prebivalci sosednjega mesta Laž stimo lažejo. Turist sroča tri prebivalce, imenuje jih A, B, C iz mest Resnica in Laž; pri tem ve, da je eden iz Resnice, dva iz Laži. "Kje stanujete?" vpraša prebivalca A. A je odgovoril tako tiho, da ga turist ni razumel, zato jo vprašal B in O, kaj je A odgovoril. B in C sta odgovorila: "Rekel jo, da je prebivalec Laži." Poskusite odgovoriti, iz katerih mest so A, B, C ?