Mislite na jutri -zavarujte sebe in Ugodnosti pri plačilu 20% popust pri takojšnjem plačilu ... 18 svoje premoženje danes Ko tnnjcsjs KmauK N 0» 10% popust pri dveh zaporednih obrokih, S O) — 5 % pri treh zaporednih mesečnih obrokih — štirje zaporedni obroki brez obresti MURSKA SOBOTA Murska Sobota, 20. februarja 1992 * LETO XLIV • Št. 7 • Cena 45 tolarjev । Raziskava o političnem življenju Prekmurcev in Prlekov STRANKE SE NAJPREJ SPOMNITE' ALI JE ZA STANJE KRIVA STARA OBLAST? DA (39.4%) 35 30 25 NE (26.5%)J a 15- 5 I VESTNIKOV KOLEDAR Februar Mešana slovensko 25. februarja bo Luna v znamenju zadnjega krajca. DEL DS DEMOS NE VEM (34.2%) ■ NOBENE SKD 2°* ZELENI Posebna Vestnikova skupina je opravila prvo večje raziskovanje javnega mnenja o političnih, gospodarskih in ekoloških vprašanjih v obmurskih krajih. Od 11. do 13. februarja so naši sodelavci poklicali po telefonu 155 anketirancev iz vseh štirih prekmurskih in prleških občin. Vprašanja so segala od tega, katera stranka vam najprej pride na misel, do tega, katero boste volili na naslednjih volitvah. Spraševali smo. kako gre letos družinam anketirancev v primerjavi z lanskim letom, kaj mislijo o novi republiški oblasti, kaj o svojih republiških poslancih, ali so za razdelitev občin, kakšna je po njihovem občinska oblast, kako osebno občutijo ekološko grožnjo? Odgovore smo že računalniško obdelali, tokrat pa objavljamo grafični prikaz odgovorov na vprašanji: KATERE STRANKE SE NAJPREJ SPOMNITE, KATERA VAM NAJPREJ PRIDE NA MISEL? in KAKO GRE VAŠI DRUŽINI LETOS V PRIMERJAVI Z LANSKIM LETOM? Kakor boste videli, stranka, ki nekomu prva pride na misel, ni tudi tista^ki bi jo volil. Vsekako pa je ob vsem drugem, kar bomo objavili v prihodnje, zanimivo, da kar 26 odstotkom (41 vprašanih) ni v zavesti nobena stranka! Najbolj reprezentativno raziskavo javnega mnenja opravlja Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede — Raziskovalni inštitut, Center za raziskovanje javnega mnenja in množično komuniciranje pod naslovom Slovensko javno mnenje (SJM). Tudi ta raziskava, tako kakor naša, vključuje približno promil celotne referenčne populacije in raziskuje mnenja in stališča »polnoletnih občanov«. Relativna prednost naše je v njeni lokalnosti. ŠTEFAN SMEJ MEDZIMURJE IN POMURJE Težnja po spreminjanju meja. Ob meji biti in ostati zdrav. V šolah se meja ne pozna. Str. 4 Gospodarska zbornica Slovenije je ves čas političnega in denarnega osamosvajanja Slovenile opozarjala, čeprav v vladi ni imela podpore, da pomeni nasilno pretrganje gospodarskih tokov z deli nekdanje Jugoslavije stagnacijo ali celo nazadovanje gospodarstva. Jz preprostega razloga — trg pomeni kruh, ta pa preživetje. številni dogovori med republiškimi zbornicami so največkrat ostali samo na papirju — iz preprostega razloga, ker vlada ni za gotovifa sistemskih okvirov za njihovo izvajanje. Prav zaradi te ga je prišlo do odločitve, da slovenska in hrvaška zbornica ustanovita mešano zbornico, in to v najkrajšem možnem času Vanjo bi se včlanila tudi podjetja, ki se za medsebojno sodelovanje posebej zanimajo. Po zborničnih podatkih je na slovenski strani vsaj 25 podjetij, ki hočejo sodelovati in ki opravijo čez 40 odstotkov poslov in bi bila trgovanje pripravljena pospešiti. Trakulja iz zasebne mesarije Po ugotovitvah veterinarske inšpekcije, je 28. avgusta lani v ljutomerski Simentalki izginil žig veterinarske inšpekcije. Le-ta je žig 13. februarja odkrila pri zasebnem mesarju Šumaku iz Biserjan, kjer so mu ga tudi zaplenili. Hkrati so dali v pregled meso iz Šumakove klavnice v sanitarno klavnico v Murski Soboti. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je meso okuženo z cerkozo, ki povzroča trakuljo. Zatem je inšpekcija začela s plenjenjem mesa, ki ga je omenjeni mesar prodajal večinoma šolam. jv AH tudi svinja pri glavi smrdi? tl Tako se sprašujejo Pomurkini mesarji, Dopolnjena vladna politika zaposlovanja Slovenski inštitut za menedžment in inštitut za družbene vede sta konec prejšnjega tedna v Radencih pripravila vseslovenski posvet Evropeizacija zaposlovanja. Kot je povedal dr. Ivan Svetlik, idejni oče posveta, so želeli tudi na tem področju Slovenijo približati državam evropske skupnosti in ugotoviti, kje so razlike in kako je z zaposlovanjem v razvitih državah Na posvet je prišla tudi ministrica za delo, Jožica Puhar, ter predstavila nekatere vladne novosti pri spodbujanju zaposlovanja. Prvi vladni ukrep bo pomoč tistim, ki se samozaposlujejo. Dobili naj bi začetna sredstva, da bi skupaj s svojim vložkom in posojili lahko začeli delo. Drugi ukrep je podpora tistim podjetjem in programom, ki so že zaživeli, vendar so prišli do kritične točke, prek katere jim je treba pomagati. Vlada bo bolj kot doslej prevzela skrb za presežne delavce tistih podjetij, ki imajo obetavne razvojne programe. Hitrejša naj bi bila možna pot v odkrito brezposelnost. Četrti ukrep pa naj bi upočasnil upokojevanje, saj bo vlada vračala sredstva za dokup za največ eno leto. Vsi ti vladni ukrepi zaposlovanja pa bodo uresničljivi, če bo imel resor dovolj denarja in delavcev. Zato se je ministrica potegovala za vedno odprta proračunska vrata v njenem resorju. MH hrvaška zbornica Interes slovenskega gospodarstva za normalen blagovni m plačilni promet s sosednjo Hrvaško je velik, ne samo zaradi tega, ker ta predstavlja 56 odstotkov tokov, ki jih Slovenija opravlja na območju nekdanje Jugoslavije, ampak tudi zaradi starih terjatev in zamrznjenih plačil na nerezi-denčnih računih, Da bi Slovenija pospešila izvoz v sosednjo Hrvaško. je zbornica pripravila predlog operativne podpore ter imenovala Koordinatorja teh aktivnosti. To je postal podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster. Najpomembnejša naloga je vzpostavitev plačilnega prometa. Čeprav je ta s Hrvaško ze podpisan, ne teče iz znanih razlogov. Nadalje je potrebno dopolniti že podpisan gospodarski sporazum, ki v bistvu ureja le trgovinske odnose, ne opredeljuje pa celo vrsto interesov slovenskega gospodarstva — status poslovnih enot, zaposlovanje delavcev, zaščito avcev, zaščito slovenskega premoženja . .. Zbornica se je tudi zavezala, da bo poskrbela za novo organizacijo. predvsem pa za pretok potrebnih informacij, ki oodo podjetjem - članicam lahko koristi- le pri nastopu na tržišču in povečanju izvoza. Seveda pa se v zbornicah na obeh straneh meje zavedajo, da bodo v svojih naporih lahko uspeli le, če bodo lahko vplivali na odločitve in gospodarsko politiko svojih vladj ki se žal v obeh primerih pelje mimo njih. Pogoj za uspeh pa je tudi konkretno sodelovanje s podjetji, ki imajo največjo menjavo, kajti le tako bodo dejansko prišli v ospredje najaktualnejši problemi. Za to pa naj bi v prihodnje skrbela mešana slovensko-hrvaška zbornica. RENATA FICKO EKOLOŠKI FORUM 20. februar, četrtek, SADOT 21 februar, petek, IRENA 22. februar, sobota, MARJETA 23. februar, nedelja, DOSITEJ 24. februar, ponedeljek, MATIJA 25 februar, torek, TARAS 26. februar, sreda, MATILDA Pregovora Matija led razbija, če ga ni. ga pa naredi. Ce konec svečana burja pomela. se dobra letina obeta Po suhem in mrzlem vremenu sredi tedna se bo v nedeljo nekoliko otoplilo. VREME aktualno po svetu Z DUNAJA PIŠE----------------------------------S Neonacizem in neokolonializem Potem ko se je uresničil nemški sen o padcu berlinskega zidu in združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije, so se kaj kmalu pokazali prvi rezultati takšne združitve: nekdanja Nemška demokratična republika, kije v najboljših časih predstavljala 7. gospodarsko silo na svetu, je postala tipična kolonija zahodnonemškega gospodarstva Z nastopom političnih svoboščin je prišlo tudi do tako imenovanega svobodnega tržnega gospodarstva. Ker pa je za uresničevanje te svoboščine potrebna kar zajetna doza kapitala, vlada v tem trenutku v nekdanjih Vzhodnih deželah, kot jih imenujejo Zahodni Nemci, nezaposlenost in socialna nesigurnost. Socialna nesigurnost pa je za državljane nekdanjega socialističnega raja nekaj, kar so dosedaj poznali le iz časopisnih poročil o slabostih sistema na Zahodu. To pa so tudi ugodna tla, da se iz pepela dvigne ideja o narodu, ki da je pred razpadom, in da se razvijajo dogodki, kot je to bilo lansko jesen, ko je bilo pretepenih kar nekaj tujcev in razbitih toliko šip, da so za te stvari izjemno senzibilni zahodnonemški mediji pojave imenovali kar s pravim imenom NEONACIZEM. Tudi Avstrija ima podobno zgodovinsko hipoteko na lemo naci-fašizma, čeprav se tukaj zgodovinarji še zmerom prepirajo, ali je bila Avstrija leta 1938 anketirana k velikemu nemškemu Reichu, ali pa so se Avstrijci takrat Hitlerjevi Nemčiji z veseljem priključili. Pred kratkim je avstrijska policija aretirala nekaj pripadnikov »Strelskega športnega društva Trenck«. ali kakor je to moč posredovati z ostrino nemškega jezika: »WEHR-SPORT-GRVPPE TRENCK«. Najdena je bila seveda obilica strelskih pripomočkov, nujnih za izvajanje tega, pri mladini tako priljubljenega športa, vendar jih je bilo kar preveč neznanega izvora, pa tudi sosedje so se baje pritoževali. Si lahko predstavljate, da ste recimo prebivalec vasice z nekaj tisoč sovaščani. kjer vsakih toliko časa po ulici korakajo duhovi iz časov nemške zgodovine med leti 1932— 43. Brhki mladeniči v rjavih srajcah, na kratko ostriženih lobanjah in prečudovito zloščenih visokih jahalnih škornjih, ki pojejo pesmi o velikem Reichu, velikem Fiihrerju. veliki Nemčiji in tu in tam v svojem mladostnem zanosu z molotovkami skurijo kakšno od prebivališč Turkov, Azijcev in v zadnjem času tudi Hrvatov. Že res. da je velika večina Avstrijcev tako ali drugače osebno obremenjena z obdobjem iz časov nacionalsocializma, da Svobodnjaška stranka Joerga Hetderja beleži s svojo latentno »Auslanderraus-politiko« volilne uspehe kot še nikoli doslej, da je »Strelsko skupino Trenck« baje že dolgo nadzorovala policija, pa se vseeno postavlja vprašanje, zakaj ravno sedaj? Odgovor je podoben kot v Vzhodni Nemčiji; naj večja nezaposlenost. kar jih je Republika Avstrija imela v zadnjih 37 letih in pa strah predjies igu rnostjo. V Sloveniji so ustvarjeni pogoji za najrazličnejše ekstremizme po politični osvoboditvi, ki smo jo doživeli pred kratkim. Za gospodarsko osvoboditev bi potrebovati ogromno kapitala, ki pa ga sami seveda nimamo. Zato bo potrebno, da nas gospodarsko nekdo pač osvobodi, če nočemo, da bodo tudi pri nas začeli na pomoč klicati duhove iz preteklosti. Vprašanje je torej: čigava kolonija bomo. ANDREJ HORVAT globus WASHINGTON - Pred kaki mi tisoč privrženci je George Bush uradno izjavil, da se bo vnovič potegoval za predsedniško mesto. Bush je že dosedaj aktivno sodeloval v volilni kampanji KAMPALA — Ruandske vladne enote so v srditih spopadih ubile več kot sto upornikov in zavrnile njihov napad. NEW DELHI - Nedaleč od indijsTs.0-pakistanske meje je prišlo do spopada med pakistanski-mi varnostnimi silami in udeleženci pohoda secesionistične organizacije za osvoboditev Kašmi-ra. ULAN BATOR - Mongoki so praznovali začetek veljave nove nekomunistične ustave, ki predvideva uveljavitev človekovih pravic. Upa jo, da bodo kmalu odpravili tudi hude gospodarske težave. SVDNEV — Slovenskega obrambnega ministra Janeza Janšo, ki je na povabilo slovenske izseljenske skupnosti obiskal Avstralijo, je sprejel tudi avstralski obrambni minister Roben Ray PNOM PENH — V Kambodži skušajo s političnim terorizmom utišati voditelje prve opozicijske stranke. Pobudniki teh dejanj naj bi bili zagovorniki sedanjega eno-partijskega sistema v Kambodži, ki bi po načnu OZN postala večstrankarska država GAZA - Islamsko odporniško gibanje Hamas je prevzelo odgovornost za bombni napad, v katerem so bili na zasedenem območju Gaze ranjeni civilisti. GROZNI — Glavno mesto Čečenije je postalo sod smodnika, zato je predsednik neodvisne republike Džohar Duda jev moral uvesti policijsko uro. To se je zgodilo potem, ko je večtisočglava množica vdrla v vojašnice in iz skladišč odnesla vse. IJLBUANA - Na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji seje mudi! deželni glavar avstrijske zvezne dežele Dunaj in mestni župan dr Helmut Zilk. Obiskal je tudi Hrvaško. Prejšnji leden so zahodne države za-ček pošiljati Skupnosti neodvisnih držav pomoč v hrani in zdravilih. Ta pomoč je ponekod naletela na odobravanje, pojavljajo pa se tudi številne kritike; od pomislekov, da je to samo kaplja v morje, do ugibanj, aii bodo te humanitarne pošiljke sploh prišle v prave roke. Čeprav je povsem na dlani, da je skrajni čas, da Zahod resno pomaga Rusiji, kajti zdaj ne gre več za Miloševičevo kliko bi lahko, če drugega ne, vsaj simbolično prisilili, ds bi razglasila neodvisno Srbijo in se odpovedala slehernemu nadaljnjemu sanjarjenju o srbski Jugoslaviji. Vreme, Beograd Modre čelade so seveda pomemben korak za celovito rešitev jugoslovanske krize, nikakor pa ne zadosten in tak, ki bi sam po sebi zagotovil mir. Globalna politična rešitev, ki bi zagotovila trajen mir na območju bivše Jugoslavije, terja veliko več, kot le namestitev modrih čelad. Radio BBC, London Lojze Peterle je, kol kaže, na tiskovni konferenci izjavil, da bi bila po njegovem mnenju možna nekakšna nova Jugoslavija kot zveza suverenih držav, vendar šele ko bo konec vojne. Danas, Zagreb Zavarovalna agencija d. o. o Opravljamo zavarovalne posle za mešano zavarovalno družbo fipRIMA d d Ugodno zavarujemo stanovanja in stanovanjske objekte: — edini zavarujemo premičnine in nepremičnine na novo vrednost, — valutna klavzula v šilingih vam jamči realno zavarovalno vsoto Življenjska zavarovanja v devizah: — zavarovalnica PRIMA ima devizni račun v naši banki — na vašo željo vam izračunamo rento (pokojnino), za katero se lahko odločite po poteku zavarovalne dobe Cenovno smo konkurenčni drugim zavarovalnicam. Pokličite nas, radi pridemo k vam! ZAVAROVANJE JE SREČA V NESREČI! Premirje Karikatura: Stevo Stračkovski Kaj je z Markovičem? Jugoslovanskemu premiero v odstopu Anteju Markoviču se je iztekel letni dopust, je sporočil Tanjug. Markovič je odšel na dopust 20, decembra, potem ko je članom vlade in novinarjem prebral izjavo o vrnitvi mandata. Te izjave pa Markovič še ni dostavil predsedniku skupščine SFRJ. Ustava SFRJ pa določa da premier in vlada v odstopu opravljajo svoje dolžnosti do izvolitve nove vlade. Zvedelo se je, da je Markovič prej večkrat telefoniral nekaterim Članom vlade in drugim sodelavcem, v zadnjih dveh tednih pa se ni oglasil nikomur. Turčija priznala 4 republike Turčija je končno priznala neodvisnost štirih nekdanjih jugoslovanskih republik: Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Makedonijo. Ankara je s priznanjem teh republik nekoliko zamujala zaradi bojazni, da priznanje ne bi škodilo prizadevanjem za uveljavitev miru na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Hkrati je Turčija pripravljena po svojih močeh prispevati k miru v prijateljski državi in poslati svoje vojake v okviru mirovnih sil OZN. 3 poslanice ES Služba za stike z javnostjo pri slovenskem zunanjem ministrstvu je sredstvom množičnega obveščanja posredovala sporočilo o treh poslancih, ki so jih predsednik Kučan, premier Peterle in zunanji minister Rupel naslovili na predsednika Evropske, komisije Delorsa in portugalskega predsednika Suaresa, ki predseduje Evropskemu svetu. Predsednik Kučan je poslal portugalskemu predsedniku prošnjo za čimprejšnji začetek pogajanj za podpis sporazuma o asociaciji oziroma t.i. evropskega sporazuma. Pismo s podobno vsebino je premier Peterle naslovil na predsednika Evropske komisije Delorsa, kateremu je Rupel poslal prošnjo za vzpostavitev diplomatskih odnosov med Evropsko skupnostjo in Slovenijo na ravni veleposlaništev ter za odprtje predstavništva ES v Sloveniji. Zahodna pomoč SND ref orni e pod komunizmom, ampak za reforme brez komunizma- Toda, kako učinkovito pomagati? Po nekaterih ocenah bi celoma Skupnost neodvisnih držav potrebovala vsako leto za najmanj 30 milijard dolarje* finančne pomoči; in to nekaj let zapored. Toliko denarja pa nimata niti ZDA niti Nemčija, Pomoč Jelcinu in drugim republiškim voditeljem pa bi morala biti celovitejša in obsežnejša kot je btl povojni Marshallov načrt, ki je Zahodni Evropi dal samo pospešek za gospodarski razcvet Na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze pa je treba marsikaj začeti praktično na novo; od glavne infrastrukture, [fre ust roja razsipnih gospodarskih gigantov do spreminjanja realsocialističnih navad. 62000 Maribor Pajkova 9 Telefon: 062 /32-120 Saj to je neverjetno! Komaj nekaj tednov po sprejemu nove Ustave so se začeli prepirati o tem, če naj državni svet sploh bo. Zato ker se ne morejo sporazumeti o tem, kdo in kako naj se vanj izvoli. To je grozljivo, vse je po starem, v stilu kardeljanizma, da ni nič tako sveto, da ne bi bilo lahko kaj Je bolj sveto. Kaj je pravzaprav državni svet? V prvem osnutku ustave, ki je zdaj spremenjen, dopolnjen in sprejet kot polnokrvna Ustava, osnutek ima datum 12. I0 !992. je bil ob državnem zboru pripisan še drugi predlog imena te institucije — senat. Ime po latinsko pomeni »svet starih«; v duhu politične kulture je to isto kot »svet modrih«. V ta organ zakonodajne oblasti naj bi ker modrost ni nikoli prav nagosto raztresena — prišli torej tisti, ki se tej drži kar najbolj približajo: ne-zaneseni, trezni, nekarieristiČni, preudarni. Državni svet ali senat naj bi bil nekakšna protiutež divjanju državnega zbora, v katerem sedijo predstavniki političnih strank, za te pa je znano, da so podvrženi nečimernosti, malenkostno-sti, iskanju političnega prestiža, vsemu tistemu skratka, kar je negativna, vendar potrebna lastnost politike. Državni zbor je ognjevit, v njem se politične zadeve do skrajnosti prenapenjajo, državni svet je pomirjujoča in trezna instanca. V 96. členu sprejete Ustave piše: »Državni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Državni svet ima 40 članov.« [me senat so torej opustili, njegova funkcija pa še vedno ostaja senatska. Namesto vročičnih politikov, ki jim je v prvi vrsti za interese svojih strank, naj bi v njem sedeli po štirje predstavniki delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev; nadalje sest predstavnikov negospodarskih dejavnosti in dvaindvajset predstavnikov lokalnih interesov. V današnjem političnem obupu, ko poslanci obstoječega parlamenta ne sprejmejo nobenega pomembnega zakona, ko se prepirajo, si podtikajo, obtožujejo, je državni svet instanca upanja. Kajti v državni zbor bodo tudi po naslednjih vo- Za posredovanji mirovnih sil Samo nekaj ur potem, ko je generalni sekretar svetovne org«® je Butros Gali veleposlanikom petih stalnih članic Varnostne^ sporočil, da bo predlagal sprejetje sklepa o posredovanju mirovni"* področju bivše Jugoslavije, se je podsekretar za mirovne operad? račk Goulding sestal s predstavniki 31 držav, ki so pripravljene f je čete v sestav modrih čelad. Zanimivo je, da so svoje sile ponuci«■ 3 stalne članice Varnostnega sveta, in sicer Ruska federacija, * Britanija in Francija. Doslej je namreč veljalo nenapisano prt*'11 njihove enote sodelujejo v mirovnih operacijah samo v izjemnih^ rih. Z obsežno mirovno operacijo, v kateri bi sodelovala okrog ■ vojakov, naj bi začeli konec februarja. Hrvaška podpis prihod sil OZN Na večdnevnem zasedanju hrvaškega sabora v Zagrebu * slanci razpravljali predvsem o razmerah v republiki po mednar^’ priznanju. Podpredsednik hrvaške vlade dr Mate Granič je dejal, da prihod mirovnih sil OZN na Hrvaško razumejo kot p ukrep, ki bo omogočil red, mir in varnost prebivalcev ter vrn^ guncev na njihove domove. Ocenil je, da prihod mirovnih sil r osvoboditev zasedenih hrvaških območij. Hkrati je podprl til dum in dogovor treh narodov v BiH ter napovedal priznanjeR' blike, če se bodo njeni prebivalci izrekli za suverenost. Babiča so razrešili Skupščina Republike Srbske krajine je na izrednem r3 v Glini razrešila dn Milana Babica z dolžnosti predsednik* " blike Krajine. Poslanci so hkrati razrešili tudi celotno vl^d* protovali pa so tudi dosedanjemu Babičevemu predlogu, Krajini razpisali ljudski referendum, na katerem naj bi p«’1 odločati o prihodu modrih čelad na njihovo ozemlje. Skupna država Črne gore in Srbije? Črnogorski predsednik Momir BulatoviC je v intervjuju za Pobje-do izjavil, da ne dvomi v uspeh OZ- rezultat referenduma v Črni gori. Dejal je tudi, da bodo takoj po referendumu začeli oblikovati skupno državo s Srbijo. Na vprašanje, ali so med njegovim bivanjem v Beogradu razsvetlili nekatere nejasnosti v zveži s tako skupno državo, pa je Bulalovič dejal, da med delegacijama ni bilo nikakršnih nesporazumov in da sta delegaciji v stalnih političnih stikih. O prihodnji ureditvi BiH V Sarajevu so ob pn^j predstavnikov ES izvedi' \ renco o BiH. Prvi dan suj I vali le predstavniki treh nacionalnih strank, 1,1 I Stranke demokratske akcij k ska demokratska stranka 1 . vaška demokratska s*tlG Srečanje je potekalo zaz3* vrati. Štiri opozicijske su* 1 so skupaj protestirale, k«U r so povabili takoj, ampa*(r drugi dan zasedanja, kxr J govarjajo o prihodnji ufe' republike. Vse to kaže naT! no diskriminacijo opoa^J to pa so žal pristali N01 ■ stavniki Evropske skupn°* V ŽARIŠČU Tujina Marka Voljča, Pleskoviča in Pučnika litvah spet prišli najbolj prepirljivi in sebi« * ti se vedno najbolj goreče in najbolj spreth0^ bejo. »Senatorji« bodo morali biti tisti, ki ’ »modri«, ki bodo umirjali žogo, opozarja J resnosti politike kot javne zadeve. Politiki J' mreč nadvse radi jemljejo kot zasebno ret J Zdaj pa so začeli razmišljati o ukinitvi dr:’ J ga sveta! Pri tem pa sta ob predlogu neco'.^ poslancev, da se za mandatarja nove vlade J re Marka Voljča, vsa hinavščina in neodgAe nost političnih predstavnikov v skupščini, J bo po volitvah imenovala državni zbor, -£ ’ 1 šli do polnega izraza. Za človeka, ki že trinajst let dela v zdai najbolj potegujejo prav tisti, ki so kri pij e nasprotovali Peterletovemu svet0' jj Pleskoviču, češ da je že predolgo zdoma mačih razmer ne pozna! V mandatarstvo jo tisti, ki so pred prejšnjimi volitvami o razširjali, da njegovi otroci ne govorijo s 4 sko, da je nemški agent, ki bo takoj, ko bo * I lo, pobegnil nazaj v tujino. Sachs je sicer zgodba, saj ni Slovenec, toda tudi pri njei*1 " najbolj motilo njegovo tujstvo. Ta Marko Voljč nemara sploh ni nesp^j mogoče je celo veliko sposobnejši od Ples*0 čeprav je dejstvo, da kariera enega spom1^! kariero drugega. Oba sta iz iste branže. da političnih ambicij nima. Kdo more ret1*^ govori resnice? Prav takšen bi bil tej držav'^3 najbolj potreben. Politično nevpleten bi bil nekakšna pomanjšana izdaja drž^' ,^ sveta, kakor neke vrste premier-senator ,l’ / morebiti bi bil ta Marko Voljč čisto dobef datar, toda kje je tukaj politična iskrenost- ■ je ogabno. Tukaj se izrodi vsak potencia>11 ber namen, ker je vse podrejeno spletkah revašizmu, histeričnim eskapadam. 3 Kako je s političnim razpoloženjem in E I med Prekmurci in Prleki, je v preteklem j ziskovaia posebna Vestnikova skupina. Nuj . raziskava prva te vrste v obmurski pokrajin1' gotovo pa je najizčrpnejša. Rezultati pa so r či in skeleči. caifl Stefa«1' , Stran 2 VESTNIK, M. FEBHtlAf*^ aktualno doma KAJ VZNEMIRJA IN BURI DUHOVE MED DELAVCI V MESNI INDUSTRIJI POMURKA KOLUMNA Ali tudi svinja pri glavi smrdi? Štefan Smej k°‘ ZaP°' 1 ka meJ Sn industriji Pomur besed ‘t ZBPu- ne bi izbiral * vičnih r p a pa bl veliko Pol°-lje"i£?c' ki ,bi bi< nem sS'ullc' Ob ^ed-lavskePa^"JU odločitve debi ostal hSVCta Mesne industrije matiie n t'” ^dostojne infor-naJvišiep CJ Sejl’ SaJ so {,an' le^a k|j“b P™‘e- delavcev ./F števila navzočih co Lidiin • ^SOVab’ da s kolegi-va zapusib burskega vala mora 1 prizorišče dogajanja v restavraciji Družbene prehrane v Murski Soboti. Navkljub temu, da je predsednica uvodoma povedala, da je seja javna, vendar so se za to »javnost« morali odločiti zaradi pritiska delavcev. Sicer pa najina odstranitev ni bil edini spodrsljaj te šest ur trajajoče seje, ki se je v nekoliko skrajšani obliki, vendar v podobnem razpoloženju, nadaljevala še naslednji dan, vendar brez obravnave vseh točk, ki jih je predvideval dnevni red. Morda je bil delavski svet na delavci obtožujejo ostajajo ^*S.n.e industr'je s plačami za 20 do 40 odstotkov za-U itevjia d 's,l,ni kolektivne pogodbe, vodstvu pa ne želi z manjša-aht z 'v***ua’n*ml pogodbami, ki prejemajo visoke po ekskalac^ plače vodilnih javne, določajo pa naj se P0EWir,,,Mniki brez us*rezne izobrazbe so prišli na individualno 'IniEi Posamezniki so devizne dnevnice dobivali vnaprej, V trpj)-a ' na Vplačilo čakati dalj časa. n^a nad? '""v d™*** Trženja Mesna industrija ne opravlja ustrez-rS ? ,eb ,r£°'inah, katerih 90-odstolni lastnik je Mesna «delke drugih izdelovalcev in tako konkurirajo helav J' ""'lin, so oklevali, da se tudi vodstvo odpove določenim ugod-rni bil° T*10 Potreb efn'k' uporabljajo službene avtomobile tudi za osebne 50 Pre>iMuj^ b''a Se^a POsl°'°4ne ekipe v hotelu Ajda. Računi za to Posle na’?I5kljj Rolerji so morali voziti na nevarna območja, varne '-Mlnik'?- P°Rodbenim prevoznikom. j® w sme žnJn, ki opravlja storitve tudi za Mesno industri-dk ” pos,t,vod',e strukture. 'odnjjv J okup let m predčasna upokojitev le za delavce iz proiz-rejc’ *z Pomurja prodajajo živino v druge klavnice? Za-'lesna ‘ ^Slr^a 'ud' za 1° živino ne ponudi enake cene? v dru'I,”US,r'ja * preteklosti preveč vlagala na druga oii-ko m zanemarjala pa je domače rejce. tiora Yr ... , jna industrija vzela 4 milijone nemških mark, ki jih —____ nekdanji Interni banki ABC Pomurke. vse skupaj nekoliko nepripravljen, saj pri sprejemanju sklepov doslej ni bil preveč na očeh javnosti, torej tistih, ki so ga izvolili in tudi pravih računov jim nikoli ni polagal. Vsaj tako bi lahko sklepali po razpoloženju delavcev, ki so delavskemu svetu očitali odločitve, ki da podjetju niso ravno koristile. Več kot člani delavskega sveta .so imeli na seji povedati delavci, vsaj v tistem delu, ki smo še bili navzoči. Ozračje se je namreč takrat že tako zaostrilo, da se delavski svet ni več imel časa ukvarjati z navzočnostjo novinarjev, saj predsednica ni več uspevala obvladovati poteka sestanka. Čeprav so na sejo prišli vsi najodgovornejši predstavniki podjetja, jim ni uspelo ovreči vseh obtožb, upravičenih in neupravičenih. upnico vodstvu. Pri lej zahtevi so vztrajali tudi med sejo delavskega sveta, katerega Člani so se nato sestali na zaprti seji, brez vodstva in delavcev podjetja ter seveda tudi novinarjev. Kaj se je dogajalo na tej seji, nam ni znano, vemo le, da so se člani delavskega sveta odločali o dveh predlogih. Ah glasovati o nezaupnici vodstvu ali preložiti sejo. Po enournem Čakanju na odločitev, ko je strpnost čakajočih delavcev že začela popuščati, se je delavski svet odločil za drugi predlog in sejo ter odločitev preložil na naslednji dan. STRAH PRED IZGUBO ZAPOSLITVE Razmere, ki so ozračje med zaposlenimi v Mesni industriji pripeljale do vrelišča, niso od včeraj in trajajo že dalj časa, o nekaterih pa smo pisali že v prejšnji številki. Osnovni razlog, kije pripeljal do upora, je bila napoved vodstva, da sta se proizvodnja in prodaja zmanjšali in se pojavljalo presežki delavcev, ne le začasni, pač pa tudi trajni. Vodstvo je pripravilo predlog ukrepov, ki so udarili predvsem po delavcih, ■ medtem ko vodilne sestave po besedah delavcev ne prizadevajo. Pobude, da bi vsem zaposlenim skrajšali delovni čas in tako začasno odpravili presežke delavcev, ki'joje predlagal sindikat podjetja, vodstvo ni sprejelo in je prišlo s svojimi predlogi. To pa je sprožilo nov val ogorčenja in pripeljalo celo tako daleč, da so na zborih delavcev zahtevah, da delavski svet izglasuje neza- NADALJEVANKA KOT ZAČETEK Če smo prav razumeli sklep delavskega sveta, naj bi zaradi pomembnosti odločitve sklepanje o zaupnici vodstvu preložili na naslednji dan, da bi člani lahko temeljito premislili in si pred tem ponovno pridobili mnenje delavcev. Verjetno si je sklep tako razlagalo tudi vodstvo podjetja, zato nas ni presenetilo, da nihče od vodilnih ni prišel na nadaljevanje seje delavskega sveta. S^o-tampon tisk ■ZDELUJEMO: grafične storitve I?de|ava elektrotehničnih predmetov in RTV-servis elektronika Glavni direktor Mesne industrije Pomurka Dragan Sa~ lavec je v pismu delavskemu svetu sporočil, da se v podjetju že kažejo težave, ki so posledica najnovejših razmer v tem kolektivu. Dobavitelji so že začeli prekinjati dobavo živine in drugih strateško pomembnih surovin. Iz Kmetijske zadruge Fanatika so sporočili, da s ponedeljkom ustavljajo dobavo živine. Ustavljen je uvoz živine in mesa, prav tako izvoz, kar »o omajala zaupanje pri tujih kupcih. Pojavlja se vprašanje, kaj bo z opremo ki so jo dobili na lising in še ni odplačana. Banke Mesni industriji v teh razmerah ašvercom< se namreč ne ukvarjam. Kar pa se tiče učencev, mislim, da bi lahko ostalo tako, kot je bilo doslej. To ni bil nikoli kamen spotike in tudi sedaj ni potrebno delati problemov. Ce si le ne bodo stranke poskušale s tem pridobivati volilnih glasov!« Podobnega mnenja je ravnatelj OŠ Jožeta Hedžeta na Šafarskem Alojz Makoter, ki nas je seznanil tudi z zgodovino njihove šole in današnjimi razmerami. O preteklosti pravzaprav ni dosti znanega. Ugotovljeno pa je, da je bila šola ustanovljena leta 1884 in da so najprej začeli poučevati v hrvaškem jeziku, kasneje pa tudi v slovenščini. Sicer pa je zgodovina šole do leta 1918, ko je nastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, skoraj zabrisana. Do I. svetovne vojne so ti kraji spadali k Ogrski, potem do leta 1932 k Savski banovini, potlej pa so jih priključili (tudi območje Štrigove) k Dravski (slovenski) banovini. »Danes je naša šola ena najsodobnejših v Pomurju in tudi širše. Razmere za delo imamo res dobre. Žal je občutno padlo Število učencev, in to na 133. Med njimi jih je v tem šolskem letu 12 iz sosednje Hrvaške. K nam se po tradiciji že dolga leta vpisujejo otroci iz zaselkov Razkrižki Vrh, Razkrižka graba in Vušiv-Čak, prej pa tudi iz dela vasi Jal-šovec. Po govoru se tako rekoč ne razlikujejo od drugih otrok, zato nimajo v šoti nobenih težav. ŠKODLJIVO PISANJE DANASA IN MEDIMURSKEGA TJEDNIKA Težnja po spreminjanju meja ZDRAVKO KOLMAN, ravnatelj OŠ Štrigova: »Evropa meje ukinja, mi pa jih postavljamo. To je slaba vizija 21. stoletja.« stike tudi sedaj, ko sta Hrvaška in Slovenija samostojni državi in ko smo med njiju postavili celo nekakšne mejne pregrade,« nam je povedal Zdravko Kolman, ko smo se te dni mudili v njihovi ustanovi. Zvedeli smo tudi, da imajo okrog 360 učencev in da so sprejeli tudi nad 30 begunskih otrok. Po 8, tudi kakšnega več ali manj, so vozili k njim tudi iz ljutomerske občine. Nekoč pa je imela šola okrog 600 učencev. — Ali se obmejnost s Slovenijo pozna tudi kaj pri pouku oziroma vzgojno-izobraževalnem delu, še zlasti zato, ker se na šolo vpisujejo tudi nekateri učenci s slovenske strani? smo »vrtali« dalje. »Pouk je za vse enak in poteka v hrvaškem jeziku. Vsekakor pa se pozna, da je naša šola ob meji s Slovenijo. Tako je že skoraj tradicija, da šolski pevski zbor, kadar nastopa na javnih prireditvah, zapoje od 4 do 5 pesmi tudi po 2 slovenski. Podobno je s tamburaši. Ljudem je to všeč. Slovenščina pa se sliši na naši šoli tudi ob srečanjih z učenci osemletke na Šafarskem « — Kako pa gledate na mejo, ki je sedaj bolj »resna«. Ali bo kaj vplivala na to, da se učenci ne bodo več mogli odločati, na katero šolo se bodo vpisali? KARMEN BAUMGARTNER, učenka 8. razreda OŠ Safarsko: »Doma sem iz Banfija na Hrvaškem. Doslej je bilo vse v redu, po teh dogodkih pa se zdaj počutim včasih malo nelagodno. Sem odlična učenka in nameravam nadaljevali izobraževanje na gimnaziji v Ljutomeru.« Nekateri so tudi odličnjaki. Otroci iz sosednje Hrvaške obiskujejo tudi naš vrtec. Od 49 jih je v tem šolskem letu kar 23; kaže pa, da se bo na našo šolo vpisal le eden, čeprav jih je v mali šoli 14. Za tri smo že zvedeli, da bodo morali s 1. marcem v malo šolo k Sv. Martinu na Muri. Sicer pa bo naša šola še naprej odprta za vse kot doslej, če se ne bodo na višji ravni drugače dogovorili.« Kot zanimiv podatek pa velja zapisati, da je iz Banfija doma tudi predmetna učiteljica slovenskega jezika, iz Hrvaške pa sta tudi učitelj matematike in Čistilka. Dosedanje izkušnje kažejo, da ljudje tod meje res niso čutili, za- Cčprav na Hrvaškem tolikokrat poudarjajo, da meje med republikami nekdanje Jugoslavije niso administrativne, kot to sicer trde Srbi, ampak državne in mednarodno priiia-ne, pa vendarle tu in tam zasledimo pisanje, iz katerega izhaja težnja po spreminjanju meja. Nam najbližji »mejni problem« so Razkr; žje, Safarsko, Gibina in Veščica. Zagovorniki »dokazujejo«, da bi ti kraji morali spadati k Hrvaški OPRAVIČILO V JUGOSLAVIJI Preden se lotimo najnovejšega »incidenta«, bomo navedli pisanje v zagrebški reviji Danas. Članek je sicer izšel decembra 1990 pod naslovom Dežela (Slovenija, op. pisca) u Medimurju obravnaval pa je razpoloženje v Medimurju pred slovenskim plebiscitom. Tedaj je namreč tlela »nevarnost«, da bi imeli glasovanje tudi v Strigovi in še nekaterih krajih in (bog ne daj) bi se utegnili priključiti Sloveniji, h kateri so sicer nekaj Časa spadali. Po navedbah piscev Mate Bašiča in Srdana Španoviča bi moralo biti ravno narobe. Beremo: V jeseni 1946. leta je bil referendum, na katerem so odločali, ali bo to območje (14 vasi) pripadlo Sloveniji ali Hrvaški. Večina prebivalstva se je opredelila, da bo v okviru Hrvaške, a so glasovanje pozneje ponovili v štirih vaseh — Veščici, Razkrižju, Šafarskem in na Gibint — in ta naselja so pripadla Sloveniji. Sicer pa naj bi tako bilo (tudi) zato, ker sta se tako dogovorila Vladimir Bakarič in Boris Kidrič. Clankarja sta še poočitala Hrvaški, češ da je Medžimurje nikoli ni kaj preveč zanimalo, a kaj šele Hrvati »koji su na neobičan način dodijeljeni Sloveniji.. Sve to nije bilo sporno u vrijeme kada su po-litičari u Hrvatskoj onima koji su svemu torne prigovarali mogli odgovoriti — sve je to Jugoslavija.« USODNI REFERENDUM Skupne države ni več, zdaj pa apetiti po tujih krajih! Tokrat gre za pisanje Vesne Horvat v (ne)odvisnem Medimurskem tjedniku, članek pa je izšel 22. januarja z velikim naslovom RAZKRIŽJE još jednom — še enkrat. Pa poglejmo, kaj piše! »Na vsak način prihajamo do sklepa, daje od vekomaj do 1918. leta, do oblikovanja stare Jugoslavije, točneje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, sporno območje spadalo pod Hrvaško. Enako je nesporno, da je cerkveno vseskozi spadalo pod Zagrebško nadškofijo, pa tako tudi danes. Nikoli do leta 1931 se ni postavljalo vprašanje, kam spada ta kraj. Bilo je jasno, da je hrvaški. Zakaj? Zato, ker je popis prebivalstva marca 1931 pokazal, da je od 2320 prebivalcev le 49 vpisalo kot materin jezik slovenski, 6 nemški, madžarski in češki, 2265 prebivalcev pa je vpisalo za materin jezik hrvaščino. V odstotkih je to 97,6 Hrvatov, a le 2,4 odstotka drugih, vključujoč Slovencev.« V nadaljevanju piše, da je prišlo do sprememb meja med Savsko (hrvaško) in Dravsko (slovensko) banovino in je tako celotna župnija Štrigova pripadla Sloveniji, kar pa so pozneje nekoliko popravili v korist Hrvaške. Leta 1936 je Razkrižje dobilo občino in je bilo odcepljeno od upravne občine Štrigova. CERKEV JE ZVELIČAVNA Vesna Horvat iz Medimurskega tjednikaje v dokazovanje o spornosti sedanje meje priklicala na pomoč celo okupatorje, Madžare in Nemce, ki »niso spoštovaliu spremembe meje, do katere je prišlo za časa Kraljevine SHS, ampak so koristili mejne kamne iz časa carja Lepolda s konca 17. stoletja. Ti mejniki SO ZARADI KRUHA POSTALI HRVATI NA RAZ JU SLOVENCI? • JEZUS ŠE VEDNO ISUS • KO ODLOČNI CERKVENI ODBORNIKI so delili avstrijski in madžarski del monarhije. Okupator je vzpostavil zgodovinske meje, a po vojni so Slovenci uspeli dokazati, da je bila meja pred 6. aprilom 1941 spremenjena. Problem so tedaj rešili tako, da je Slovenija 1946. leta Hrvaški odstopila Štrigovo, Banfi, Gabrovnik, Jalšovec, Leskovec, Robadje, Stanetinec, Sveti Vrban in Železno Goro, občina Razkrižje z gibi no, Šafarskim in Veščico pa je ostala v Sloveniji.« Dejansko pa naša republika ni zagospodarila nad vsemi institucijami. V mislih imamo Cerkev, ki je sicer ločena od države, vendar pa spet ne toliko, da bi ji (državi) bilo vseeno, kaj se dogaja znotraj cerkvenih zidov. Kot sta pravilno ugotovila pisca v Danasu (o tem piše tudi Medimurski tjednik), spada župnija Razkrižje pod Zagrebško nadškofijo. »Cerkev je ostala edino zatočišče odpora nacionalni asimilaciji Hrvatov, žal pa so taki, ki bi to radi preprečili, kar dokazuje tudi vandalizem: na cerkvi sv. Ivana Nepomuka v Razkrižju so 1925. leta postavili spominsko ploščo v čast proslave tisočletnice hrvaškega Ivan Zadravec z Giblne nam je pokazal nekdanji mejni kamen med Avstrijo in Madžarsko, ki stoji med Razkrižjem in Moto. Če bi obveljala ta meja, za katero se zavzemajo hrvaški člankarji, potem zbogom Razkrižje, Veščica, Gibina, Safarsko. kraljestva, vendar te plošče danes ni več. Nekdo j‘o je s silo snel, da bi tako zabrisal povezanost tega kraja s Hrvaško,« se pritožujeta pisca. DRUŽINA DREGNILA V SRŠENJE GNEZDO Zdi se, da je najnovejše pisanje v Medi-mursketn tjedniku spodbudilo pisanje slovenskega katoliškega tednika Družina. V eni Zadržana nakazila brezposelnim Meja ali odnos med Slovenijo la Hrvaško so ljudje neugodno občutili tudi pri prejemanju nakazil s Slovenije na Hrvaško stran. Delavci s hrvaške strani, ki s« bili zaposleni v Sloveniji ali večina v lendavskih podjetijih in w ostali brez dela, niso prejemali denarnega nadomestila. Denar je zadržala Zagrebška banka. In kako se je problema lotit Zavod za zaposlovanje? Upajo, da so rešitev našli v nerezidenčnih računih (računi, ki se lahko odpro za finančni pretok med Slovenijo in Hrvaško), ki jih bodo za delavce odprli v Lendavi. MM Nekateri poduki, ki jih amaju Vršna Horvat v avojam H»»ko Razkrižje te eskrU. so precej čadot. Kje je vzela praMvelcov. ki naj M jih popisali kta 1931. ko pa uradni podatki govorijo, da JA je bito aamo 1424! Morda je itevilko povečata asm, da Jr labke tudi navedla, da se je 22*5 prebivalcev iz-jasnOo. da je ojihm tnaterai jezik hrvaičtau? AH pa je v ten primera upoštevala tudi krajev«! urad Stritar a’ Kdo bi vedel, zakaj taUao zavajanje. »Takšna meja, kot je sedaj, po mojem ni potebna. Evropa jih briše, mi pa postavljamo. To mi ne gre v glavo in se ne morem sprijazniti s tem, da moram skozi kontrolo, če želim skočiti na Razkrižje ali v druge bližnje kraje v Sloveniji. Tam imam veliko znancev in prijateljev. Rad sem hodil na slovensko stran tudi ri-bit. Zdaj se nekoliko bojim, da bom imel težave, če bom imel dober ulov, pa tudi zaradi ribiške opreme, ki je precej draga. /Mi jo bom moral vedno prijavljati? Sploh pa nam še nihče ni pojasnil, kaj smemo in česa ne smemo nositi čez mejo, zato me to mnogi sedaj ne morejo verjeti, da so prišli drugačni časi. Nekateri so si te dni celo prizadevali, da bi mejo spremenili, tako da bi jo nekoliko prestavili na eno ali drugo stran. Prizadeti se počutijo zlasti Slovenci, ki so si zgradili na Hrvaškem nove hiše. Nekateri jih nameravajo prodati, drugi razmišljajo o preselitvi. Meje pa ne bo možno kar tako spremeni ti, saj sta se Slovenija in Hrvaška vzajemno priznali in s tem tudi priznali državno mejo. Neživljenjske primere, ki so s tem nastali, pa bo možno rešiti le z obojestranskim dogovorom. JOŽE GRAJ od januarskih številk je Franc Petrič »P da zdaj, po razglasitvi in mednarodni" znanjih Slovenije in Hrvaške, prihajaj* dokončno rešitev vprašanja župnije K" žje. Dobro je, da do tega spoznanja vs* prihajajo tudi v tej župniji, kjer je zadnj । pis prebivalstva pokazal, da v omenjen^ rih krajih živi 90 odstotkov Slovenc^j kih 10 odstotkov Hrvatov, vendar so zaprosili za slovensko državljanstvo. tudi razkriški župnik, v čemer ne vidi*1* slabega. Vse to pa še ne pomeni, da P cerkvi in zunaj nje (pri verskih obred®!] vorijo samo v slovenščini. Zdaj deljah in praznikih dve maši v hrvasf eno v slovenskem jeziku. Drugi obredi (P, čni, pogrebni, krstni) so v slovenščini venskem ozemlju!) le na izredno željni čnika, verouk pa je le v hrvaškem , prav so otroci, ki obiskujejo tamkaj osemletko na Šafarskem. učijo v jeziku. Torej: v cerkvi hrvaško, v šoli >4. sko. Ne preseneča, da nekateri otroci i»v k verouku v Ljutomer, večina drugih',, zmore denarja za avtobus, pa se zj’*^ resnicami spoznava v tujem jeziku. kvenega odbora in župnijskeg sveta s® dni sešli na skupni seji in pripravili kako urediti uporabo jezikov. Konkf«*11^ prvem mestu mora biti slovenski I uk v slovenščini itd. Žt PUANl OBSOJAJO PISANJE Novo z Razkritja pa je tudi protestno F” pine župljanov, ki odgovarjajo na pisanj® * Horvat v Medimurskem tjedniku, Takok Prl . »Objektivnost in poštenost so vrline, ki vinarki tuje Iz članka Razkrižje joŠ jednort boljši volji ni mogoče razbrati drugega ko* r f po tujem ozemlju. Mar vas, gospa Vesna. vaših tleh še res ni nič izučila? Slovenci ves svet obsojamo srbsko agresijo na . Jjl lju, vi pa. kot da ne ti vite na tem svetu: S domovini Hrvaški v posmeh pišete članke podobnim tistim iz Politike ekspres. Komu sle namenili članek, poln namig0 polresnic? Nam Razkrižanom najbrž ne,sa-* zadevi vemo nekoliko več kot vi. Namenihd torej svojim bralcem Medimurcem, da bi budili k nestrpnosti Pa menda ja ne referenduma o Razkrižju — v Čakovcu?- ’ naš plebiscit in popis prebivalstva že zda*n^ vili. Med tem časom smo postali že priznani, tudi z vaše (hrvaške) strani. Nostalgija, ki vas prevzema po nekakšni J Ogrski, ko je Razkrižje bilo še pod njo, naS j| n ja na pokojno Sovjetsko zvezo, ki se jo^ -ške republike Pri najboljši volji pa nam ' jasno, po čem se vam toži: ali po »slovenskimi tih« ali po slovenskem ozemlju V pnm®^ zadnjem, potem ste slabši od Miloševiča- Vaše strokovne ugotovitve, da so se lih osmih letih po krivdi posebej izbranih 1tl / nikativnih salezijancev Slovencev, ki so d®4 delovali na Razkrižju, spreobrnili v Slo*® । opravlja v smeh. Vsekakor pa je to huda ** j ponosno m zavedno hrvaško dušo. Sprašuj^/ kaj potem to ne uspe tudi komuni k ati du Stjepanu Slavičku, dekanu Gornjega M 1 ja, ki svoje poslanstvo v smislu obujanj* * । zavesti opravlja na Razkrižju že Čez 38 k< ‘ SLOVENCI LE ZARADI KRUHA’ Tako torej skupina Slovencev pismu, ki 8* / mo v našem uredništvu. Enake odgovor® Ja gotovo dobili, Če bi anketirali tamkajšnje stvo. Močno pa dvomimo, da bi se z* * . / opredeljevali Hrvati (nekaj drugega j® slovenskega državljanstva), na kar sicer Vesna Horvat v svojem pisanju, ko >jugo(*v“j je v mejnih območjih »nacionalni osječajr ' čan, nestandardan, ili je zagnžljiv ili 1*^ naj bi bili tamkajšnji ljudje zato, ker so ®^ vezani na Slovenijo, vendar dodaja, da '/ sni« (zgodovinski) argumenti na strani / Končuje pa z mislijo, da bi pravo podobi ‘ rendum STEFAN J Ob meji biti in ostati zdrav Ni dovolj zagotovilo našega in hrvaškega ministra za notranje zadeve, da storijo vse, da bodo prehodi meje med državama ali režim na njih Čim bolj življenjski. Samo vprašanje prehoda meje je morda celo obrobna stvar ob konkretnih življenjskih težavah ljudi, ki jih je meja postavila na to ali na drugo stran, ali prerezala njihov življenjski prostor in ki bi jih morali meddržavno najprej reševati. Ljudje v svojem življenju zaradi meje, ali zaradi nerešenih vprašanj med državama naletijo na nemalo ovir. Poglejmo samo primer, ko morajo iskati zdravstveno ali zdravniško pomoč. Bolnik, ki je do sedaj hodil napnmer v zdravstveni dom v Ljutomer ali Lendavo, ker je tako žele! ali imel bližje, pa je s sosednje države in je tam tudi zdravstveno zavarovan, mora v naših zdravstvenih ustanovah storitev plačati ali pa (udi ne, odvisno pač od zdravstvene ustanove. V lendavskem zdravstvenem domu že postopajo tako in bolnikom dajo potrdilo ali račun, s katerim potem od svoje zdravstvene uprave na hrvaškem lahko terjajo povračilo. V Ljutomeru bolnikom storitve ne zaračunavajo, ampak, na ustrezno zdravstveno skupnost čez mejo pošljejo račun za plačilo storitve. Pri njih namreč nimajo velikega števila bolnikov s sosednje države, zato je tudi storitev malo. Brez problemov je v primeru, da so državljani sosednje države naši zdravstveni zavarovanci, ali so zaposleni pri nas, zanje pa nastopi isti problem, če zdravstveno storitev iščejo doma V nekaterih zdravstve- nih ustanovah morajo storitev sami plačati v celoti in pri nas vložijo zahtevek za povračilo denarja, v drugih pa spet ne, saj same pošljejo račun na naslov slovenske zdravstvene uprave. V Lendavi so imeli na-primer 35 povračil. Kot sta povedala direktorja zdravstvenega doma v Lendavi in Ljutomeru, zaradi tega nimajo nobenih težav ali zapletov, ljudje presenetljivo novo nastale razmere sprejemajo kot dejstvo. Takšen način »zdravstvenega sodelovanja« med državami je za ljudi sprejemljiv, dokler gre za osnovne zdravstvene storitve in male zneske, huje pa je, ko je treba v bolnišnico ali bolnik potrebuje zahtevnejše zdravstvene storitve in zdravljenje, ki je tudi dražje. V tem primeru pa je plačilo v bolniku mnogo težje Pa pri tem je ravnanje ustano* , lo različno, nekatere sto^j bolniku storitve zaračufaJ^ celoti, druge, predvsem za»‘v ški klinični center, pošilja r*r ne na to stran. Tudi neka u naši bolniki hodijo v Za®'.;. predvsem na pregled z no resonanco, pa jim do storitve niso takoj zaračun^ Vsa ta neenotnost v ravnaj tako z ene kot z druge stran seveda samo posledica vora med državama. Ne jo ali ne znajo se dogovor'*1 . medsebojno sodelovanje. godbo ali konvencijo, IjudpL potem v življenju morajo r če vati za to. . splošni koleknvnr pogodbi, getsko noht'Iv™’ pa neSoduiej° nad nedorečeno slovensko ener-šna nejasna % aC ^rez Pravega koncepta m strategije razvoia Tak-ske raft,, ..Prihodnost energetike negativno vphsa na usodo lendav-acnJe m njen status. H Darko PahC j^11,0 podjetje,« pravi predsednA sindikata pomoč nri l°r ^Rl* partnerji so nas opozoriti, da njihova finančna leg tegane vemP0$,eV'e pf' tak^ni organizaciji Nafte koljedanes Poje. Odra? •Jl™’ zakaJJe reorganizacija potrebna če je tako dobro kot ksnega stanja je tudi to, da večjih težav v Nafti mmamo, gospodarsko sodelovanje med slovenijo in hrvaško Živeti ni ma> kilna To kBrinška ali konver-niti danes pravzaPrav ni jasno Slovenil u? mnenja, ali se ali ^onvertk.i^ °Č'la za kl'ring nje izDre^ različna. Izkuš-Največja ežavl" Svarijo Je, V ,em’ da hr' Je enostavni VV sl°venske tolar-niti. n’ mogoče spreme- ^tjl'zarini k’ jih. prodaiu na hrvaškem s J|h spremin.a8’ kuPuJej° blago, Postijo kž« J° V dcvize ali Pa ^Ciinih ST na nerezidenčnih ■> dobe, ena iOd treh m°žno-KOsooda vsaka tepe sloven-Najugodnejša ntva^jt d; erAe,no spreminjanje klM leh ‘ napvv v devize, in to “godnJ? ’ da menjava ni naj-P^jetiiV; Več,na slovenskih ki nA?a,nreč ^ščitila. ri-Hrvašl(0 ,Jtaja v Poslovanju s vključili v .. svojih izdelkov. na ^tud? se ve' Neugod-Povan. xidruBa različica — kuJe’ k<> se v»®a« Za hrvaške dinar Zna lista k,/ j se hrvaška izvo-“ničeno P01 Proizvod-PaJ PravzanT da to.ohoje sku-lr»ovPraV d'ktira sloven-X"’ s . Po em lahko polnijo nujno, nujno pa je trgovati Minuli teden je bil podpisan sporazum o političnem in gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, ki ureja medsebojno sodelovanje držav na omenjenih področjih in od katerega je predvsem gospodarstvo veliko pričakovalo. Pričakovanja pa so bila skoraj zaman. S sporazumom urejata državi prosto gibanje blaga, storitev, kapitala, naložb, blago oproščata carine in drugih pristojbin z enakim učinkom, kontingente načeloma zavračala. Sporazum pa se ne dotika najbistvenejšega plačilnega prometa, financ, bančništva in zavarovalništva, kar samo potrjuje vso zapletenost razmer pri trgovanju med državama z nekonvertibilnimi valutami, ki jih je žal neuspešno skušal urediti že konec lanskega leta podpisan sporazum o plačilnem prometu. In če k temu dodamo, da gospodarski interesi obeh držav mrzlično vlečejo vsaksebi, da se ena stran bori za preživetje z iskanjem tujih tržišč, saj je lastno premajhno, druga pa, da ohrani vsaj tisto nekaj gospodarstva, kar ga je ostalo po uničujoči vojni, lahko z gotovostjo trdimo, da je pot do normalnega blagovnega in plačilnega prometa še dolga. Huje od Hrvaške pri tem trpi Slovenija, ki ji je ta trg pomeni) drugi hajvečji prodajno-na-bavni prostor — takoj za Slovenijo samo. Pred vojno sta Slovenija in Hrvaška izmenjali blago v vrednosti 33 milijarde dolarjev, lani pa se je menjava zmanjšata za poldrugo milijardo. Kolikšna bo letos, bo težko izračunati, saj smo se v načinu trgovanja vrnili v skoraj pozabljena leta naturalnega gospodarstva — blago za blago. svoja tovarniška dvorišča, ali ga obračajo kako drugače, in prt tem izgubljajo dragocen čas in energijo, ki je potrebna drugje, če nočeš deviz po neugodnem tečaju, če ne potrebuješ blaga, obstaja še možnost, da se dinarje pusti ležati v banki, kar pomeni, da slovenska podjetja likvidnostno vzdržujejo hrvaški bančni sistem. Dejstvo pa je, da gospodarskega kaosa, ki vlada, sistemski okviri in podpisani sporazumi, ki bi nadzirali blagovne in finančne tokove, ne obvladujejo. Poslovno okolje je špekulativno, vlada totalno medsebojno nezaupanje med državama, ki izhaja iz enostavnega razloga — iz boja za preživetje na obeh straneh. AKCIJSKA Salonit Anhovo organizira akcijsko prodajo ravne strešne kritine iz izvoznega programa studi do 50-odstotnim popustom na maloprodajne cene. Poleg tega vam v Salonitu Anhovo nudijo 15-odstotni popust Pr* gotovinskem Plačilu ali predplačilu nakupu vsega ostalega Materiala iz rednega Proizvodnega programa. Oglasite se v trgovini na drobno v Anhovem! Teleton: 065/51-030. SSALONIT ANHOVO ^RUARJA 1082 skrbi pa nas usoda tristo zaposlenih, o katerih se govori, da so v podjetju trajni viški. V Nafti sicer imamo pravilnik, ki rešuje trajne in začasne viške, vendar se ne uresničuje. Od vodstva smo tudi zahtevali izdelavo novih programov, ki bi skušali le višje zaposlili, vendar se ne izvajajo. Vemo, da nas je preveč, ne vemo pa, kdo med nami bo šel na cesto, kar ni dobro in ustvarja med delavci neprijetno psihozo.« Se pa v Nafti pritožujejo nad občinsko vlado, češ da ta pri sanaciji gospodarstva ne pomaga kaj dosti, ne zanima je ludi dnevna migracija delovne sile iz sosednje Hrvaške, ki je velika in ob veliki domači brezposelnosti tudi problematična. »Ne glede na to, da nam občina svojega mnenja o ravnanju v primerih teh delavcev ni posredovala, smo se v Nafti odločili, da delavce ne bomo razvrščali v predalčke,« meni predsednik sindikata. »Tis[i, ki so dobri delavci in ki jih podjetje potrebuje, bodo ostali, ne glede na to, ali so državljani Slovenije ali Hrvaške.« O trajnih in začasnih viških ter morebitnih programih za ohranitev delovnih mesi se bo sindikat z vodstvom Nafte pogovarjal v krat- kem. RENATA FICKO Izvoz je življenjsko pomemben za obe državi, če so še na začetku denarne osvojitve nekateri slovenski veljaki menili, da bo izpad jugotržišča zlahka nadomestiti drugje, so se zmotili. Nihče, ki je pameten, se tako zlahka ne odpove tržišču, ki je predstavljalo skoraj tretjino prodajno-na-bavnih poslov. Srbska blokada, ki smo ji še pred dvema letoma pripisovali večji pomen, kol si ga glede na velikost blagovnega pretoka zasluži — čeprav ne zanemarjamo nobenega tržišča — je malenkost v primerjvi z izpadom, ki bi ga lahko povzročili ukrepi Evropske skupnosti, če bi obveljali v celoti, ali izpad hrvaškega tržišča. Od hrvaškega tržišča je zelo odvisno ludi Pomurje. V lanskih devetih mesecih so pomurska velika in srednja podjetja nakupila blaga v vrednosti 14 milijonov SLT, od tega 8,7 milijona v Sloveniji, 1,8 milijona SLT v tujini in v drugih republikah nekdanje Jugoslavije 3,6 milijona SLT, od tega 3,1 milijona SLT na Hrvaškem. Ali v odstotkih: 61,4% v Sloveniji, 12,9% v tujini, 25,7% v drugih republikah, od tega 22,1 odstotka na Hrvaškem. Podobno kot nabava je potekala tudi prodaja, in sicer 61 odstotkov blaga so Pomurci prodali v Sloveniji, 13,8% v tujini, 24,4% v drugih republikah, od tega 17,2% na Hrvaškem. V luči teh odstotkov, ki so jim slovenski ludi zelo podobni, ni nobeno presenečenje več, zakaj si je slovenska vlada lako prizadevala podpisati sporazum o gospodarskem sodelovanju. Kako pa naj izvaža Hrvaška, ki je zaradi vojne utrpela doslej že 18,5 milijarde dolarjev škode, ko se je industrijska proizvodnja zmanjšala za 44 odstotkov, družbeni proizvod za 30 odstotkov, od turizma pa je iztržila komaj JO odstotkov prihodkov v primerjavi z letom poprej? Kako naj si pomaga gospodarstvo, kjer še vedno ni miru, kjer se je 283 tisočim nezaposlenih pridružilo še 145 lisoč ljudi, ki so sicer zaposleni, vendar jim je vojna uničila tovarne in delovna mesta? Kljub upadanju trgovinske menjave s Slovenijo Hrvati želijo preprečili naglo zmanjševanje ali celo prekinitev blagovnih tokov s sosednjo državo, poskušali bodo zmanjšati uvoz, preiti na ekspan-ziven izvoz in trgovati ludi z državami, s katerimi so do sedaj manj sodelovali. Prav gotovo pa bodo poskušali zmanjšati trgovinski primanjkljaj, ki so ga imeli ves čas trgovanja s Slovenijo (v drugih republikah pa presežek). V Radenski pravijo, da imajo srečo. In to tako pri trženju kot izterjavi starih dolgov, ki so lani znašali 400 milijonov SLT. »Dobavo mineralne vode in brezal- koholnih pijač smo namreč povezovali s poravnavo,« pravi pomočnik generalnega za finance Franc Huber. »Na osnovi tega smo dobili plačane skoraj vse terjatve, razen od podjetij, ki so porušena. Te dolgove bomo preračunali v devize in ko bo stanje primernejše, se bomo o tem tudi pogovarjali. Verjetno se bo to dogajalo v sklopu dogovorov med republikama, Slovenija bo v zvezi s tem morala dati določena posojila, govori se o treh letih.« Z umiritvijo vojnih razmer na Hrvaškem se je povečalo tudi povpraševanje po radenskim mineralni vodi in brezalkoholnih pijačah. Hrvati plačujejo blago v dinarjih, ki jih Radenska spreminja v devize in nalaga zunaj. Ri-ziko slabe menjave si je Radenska zaračunata v ceno svojega izdelka — seveda v tolarjih. V Pomurskih mlekarnah so prodajo za dinarje ukiniti. Z južnim tržiščem, ki je nekoč predstavljalo tudi 50 odstotkov tržišča, sodelujejo samo za tolarsko plačilo. »Poskušamo tudi z blagovnim zapiranjem, vendar mi od hrvaškega nabavnega trga nismo veliko odvisni, poleg tega pa blago ni ekvivalentno, preveč je izgube,« pravi Jože Bertalanič, vodja komerciale. »Drug problem pa je tudi, da nimamo pregleda nad tem, kaj slovenski trg potrebuje. Polniti lastno dvorišče pa je čista izguba.« Soboški Agromerkur ni posloval s Hrvaško več kot tri mesece. Hrvaška je namreč že oktobra lani zaradi zaščite domačih rejcev piščancev to uvrstila med uvozni kontingent. »Šele prejšnji teden je Agromerkurju uspelo dobiti dovoljenje za izvoz na Hrvaško,« pravi vodja prodaje Ervin Ficko. »Lani od oktobra pa do danes nismo na Hrvaško izvozili niti kilograma piščančjega mesa, kar pomeni za nas precejšen izpad. Tudi sedaj izvoz ni neomejen, uspeli smo se dogovoriti za 650 ion piščančjega mesa, kar pa ga naši sosedje povezujejo z »bar-lel« kompenzacijo. Torej za 120 milijonov hrvaških dinarjev, kolikor je vrednost našega mesa, bomo morali kupiti drugo blago. Ponujajo nam sojine tropine, sojino moko, kartonske škatle, rezervne dele za klavnice in podobno.« Tudi v Mesni industriji Pomurka delajo po načelih blagovne menjave, vendar ne kakršnekoli. Trgujejo samo tako, da se blago obrača tedensko in se tovorna vozila vračajo polna. »Plačilni promet s Hrvaško ni prekinjen,« pravi direktor financ Branko Rajnar, »dolžniki nam blago plačujejo na naš račun pri Varaždinski banki v hrvaških dinarjih, s katerimi kupujemo tisto, kar po trebujemo mi ali naši partnerji. Prodajamo toliko, kot smemo In lahko kupimo. Veliko manj kot smo nekoč. Zaradi tega in še vedno trajajočih ukrepih Evropske skupnosti je zmogljivost naše proizvodnje zmanjšana za 40 odstotkov,« O lem, kako naj bi v prihodnje potekal plačilni promet med državama, bodo v vladnih krogih kmalu govorili, saj obe strani intenzivno pripravljala svoje predloge za ureditev odnosov v bančništva, Financah in zavarovalništvu. Časa ni veliko, posledice zmanjšanega blagovnega prometa so velike — upadanje proizvodnje, večje število brezposelnih, padanje družbenega produkta ob istočasni rasli cen, ustvarjanje velikih monopolistov ter grozeča hiperinflacija. RENATA FICKO ELRADOVI DELAVCI GREDO DO KONCA Ne želimo pogovorov s figo v žepu! Minuli četrtek, ko so delavci Elektronike dobili odločbe, s katerimi jih podjetje več ne potrebuje, in ko so se postavljali z vrečkami v rokah, v katerih so bili delavski plašči, boleč spomin na preživela leta ali desetletja v Elradu, je preostale zaposlene samo še utrdil v prepričanju, da bodo zahtevali odgovornost za vzroke subjektivne narave, ki so Elrad pripeljali k njegovemu koncu. Ustrezno ukrepanje zahtevajo takoj, še posebej, ker je stečaj Elektronike povzročil določene izpade v proizvodnji in logistiki, na ka-lere vodstvo očitno ni računalo, ko je sprožilo stečajni postopek. Nevarnost, da bodo Elektroniki sledile še ostale družbe, se lako stopnjuje, strpnost delavcev do takšnih improvizacij pa je vse manjša. OBLAST V ROKAH PETIH RESORSKIH DIREKTORJEV Osnovna zahteva delavcev Elrada je sprememba statuta d.d., statutov d.o.o. ter sklic zbora delavcev za glasovanje o zaupnici skupščine. Dos ed nje mu statutu očitajo delavci namreč pomankljivosti, ukinil je organe kot so delavski svet in nadzorni odbor, tako daje vsa oblast prepuščena petim resornim direktorjem. Skupščini v takšni sestavi kot je, delavci očitajo nekompetentnost, resornim direktorjem, ki jih imenuje generalni direktor (in oni njega), in ki sestavljajo upravni odbor, pa ne zaupajo. Sindikat se je zadolžil, da bo pripravil predloge sprememb v statutih, ki jih bodo potem sprejemali na zborih delavcev ler obenem glasovali o zaupnici skupščini. Skupaj z vodstvom podjetja in Edil inženiringom iz Ljubljane bo sindikat pripravil tudi konkretni program sanacije podjetja z roki in odgovornimi nosilci za posamezne naloge. Če se vse to ne bo zgodilo, grozijo s sklicem tiskovne konference, generalno stavko in izpodbijanjem (sodnim) registracije Elrada d.d. in njegovih družb, statutov, ki v sistemu veljajo, in stečaja Elrad Elektronika d.o.o. VPRAŠANJA BREZ ODGOVOROV Kako lahko finančni direktor Elrada ob tolikšnih težavah, v katerih se je znašlo podjetje, opravlja še dela stečajnega upravitelja v 14. oktobru? Kaj je z obljubami izpred nekaj let, da bo najnižja plača zaposlenih 600 mark? Kako si lahko direktor pro- j izvodnje Anten v času takšne krize privošči enotedenski dopust? Zakaj se vse odločitve sprejemajo v ozkem krogu ljudi, direktorskem lobiju, ki ga sicer delavci Elrada imenujejo še drugače? Zakaj je z izstopom iz sistema Gorenja odšel tudi ključni kader podjetja, ki je bil dober in preizkušen? Ali so ti ljudje že takrat čutili začetek konca Elrada? Zakaj razvoj ne sledi tržnim potre- j bam na tržišču, ampak razvija tisto, kar si je sam zamislil? Zakaj leva roka ne ve, kaj dela desna ali zakaj ne sodelujejo vitalne funkcije — m a rk et i n g-razvoj-tehnologija? Ugotovitev in vpra- 1 šanj je še veliko več. Bodo delavci dobili odgovore nanje, javno in glasno, ko so sami prašanja tudi postavili? NA JI STO ODG* ‘ ORA Izstop iz Gorenja in razpad jugotrga sta med največkrat omenjenima vzrokoma težav Elrada. Z različno težo bo delno držalo eno in drugo, vendar vzroke za razpad sistema je potrebno iskati tudi nekje drugje. Prav gotovo v poslovni politiki podjetja in njenih nosilcih. Izstop iz sistema Gorenje je bil načrtovan, vendar improviziran in premalo premišljen glede tega, kaj s tem Elrad izgublja oziroma kako je sploh sam usposobljen za samostojno pot. In prav tu je največja zamera tistim, ki so to ločitev predlagali. To ni bila višja sila kot sicer lahko opišemo drugi vzrok Elradovega propada — razpad jugotrga, in s katerim bi nekateri želeli opravičiti lastne slabosti. Te se kažejo predvsem v pomanjkanju poguma, znanja in dolgoročne poslovne strategije, ki bi, če bi bila pravilno naravnana, videla Ekadovo prihodnost na severu in ne jugu. S sistemom Gorenja sta povezana tudi odhoda dveh ključnih kadrov sistema, ki sta si oba svojo novo zaposlitev poiskala v svojem bivšem podjetju — Gorenje Commer-cu. Sta že takral zaznala Elradove težave? Dalj časa trajajoča kriza vodenja se kaže tudi v tem, da se z odhodi strokovnjakov vitalna delovna mesta niso zasedala, nasprotno, z njihovim slovesom je bila opuščena tudi dejavnost npr. raziskava trga. Kako je ta za podjetje, ki se ukvarja z elektroniko spričo velike konkurence in naglega razvoja pomembna, ni potrebno posebej povdarjati. RENATA FICKO VODOVOD RAKIČAN—BELTINCI Voda je sveta vladar Gradnja vodovoda Rakičan— Beltinci je del obsežnejšega načrta za boljšo oskrbo z življenjsko važno tekočino na celotnem območju soboške občine. Zato je ta naložba zajeta tako v srednjeročnem kot dolgoročnem načrtu razvoja, v ta namen pa je izdelanih tudi več študij. V njih je izpostavljen problem onesnaženja vode, zlasti na območjih, ki so bogata s podtalno vodo, zaradi svojih naravnih danosti pa so podvržena intenzivni kmetijski proizvodnji. To je tudi poglavitni razlog za visoke količine nitratov v krajevnih Črpališčih Gančani, Lipovci, Bratonci, Lipa, Ižakovci, Beltinci, pa tudi v naseljih Tešano/ci in Ivanci. Poleg tega je skoraj povsod razen v Beltincih neurejena komunalna infrastruktura s kanalizacijo in čistilno napravo. Ker se skoraj povsod odplake odvajajo v greznice, katerih vodotesnost pa je zelo vprašljiva, obstaja nenehna nevarnost okužbe. Vse bolj postaja jasno, da je edina rešitev za oskrbo prebivalstva z zdravo pitno vodo prek osrednjih vodnih objektov oziroma črpališč v Črnskih mejah in Krogu. Tako bi se trasa vodovoda Rakičan—Beltinci navezovala na obstoječi vodovod Rakičan —letališče —Jezero, kjer bi zgradili vodovodni jašek. Vodovod bi se nadaljeval ob severni strani magistralne ceste Ma-r'b?.r—Lendava s 15-metrskim odmikom od sedanje prometnice in križišč ter priključkov, kot je asfaltna baza. Predvidevajo tudi gradnjo vodovodnega jaška, s katerim bi bila povezana naselja Bratonci, Lipovci in gančani. Sicer pa bi se vodovod nadaljeval ob severni strani načrtovane obvoznice za Beltince in se končno priključil na vodovodni hram v Beltincih. S sprejetjem lokacijskega načrta za gradnjo vodovoda Rakičan — Beltinci in občinskega odloka pa bi zadeva morala čim prej steči, MILAN JERSE Stran 5 ljutomerska vizija Vodstvo SKB med pomurskimi gospodarstveniki Minuli torek se je vodstvo Stanovanjsko komunalne banke iz Ljubljane in enote iz Murske Sobote sestalo s predstavniki pomurskega gospodarstva. V uvodu je generalni direktor banke Ivan Nerad predstavil dejavnost banke in poslovne rezultate. Povedal je, da je SKB v lanskem letu postala druga najmočnejša banka v Sloveniji in to na račun svojih komparativnih prednosti, ki jih druge banke razen Ljubljanske nimajo — to je razširjenost poslovne mreže po celi Sloveniji. Da o svoji banki ne govorijo na pamet, dokazujejo tudi ocene poslovanja te banke s strani tuje ocenjevalne institucije. Kot je poudaril Ivan Nerad njihova banka ne bo potrebna globjih sanacijskih rezov, saj jim je uspelo razrešiti problem več kol tri četrtine kontaminiranih kreditov. KJjub imenu je SKB banka, ki se je že utrdila v gospodarstvu in ji je v interesu, da to sodelovanje še poglobi. Ob tem so gospodarstveniki izpostavili problem obrestnih mer, ki so v tem trenutku za gospodarstvo nesprejemljive in pri le-teh ni bistvenih razlik med bankami. Bančniki so povedali, da se je s tem moč strinjati, toda v SKB-ju pristopajo h kreditiranju podjetij selektivno in priznavajo dobrim podjetjem ugodnejšo obrestno mero. Nedvomno je ena od prednosti SKB spremljanje podjetij na področju deviznega poslovanja, kot so povedali ima banka v tem času za 40 milijonov dolarjev deviznih rezerv, kar ji omogoča, da sproti sprovaja devizna plačila kot tudi zagotavlja normalno varčevanje in dvigovanje deviz občanov. Po oceni vodilnih banka tudi ažurno rešuje plačilne probleme s sosednjo Hrvaško. Res je sicer, da določene probleme pri lem predstavlja tečaj hrvaškega dinarja napram tolarju. Toda kjer jim ne uspeva zagotoviti izplačil za izvoz v tolarski protivrednosti, rešujejo ta problem z nakupom deviz na hrvaškem trgu. Hkrati so poudarili, da se vsem izvoznikom obračunavajo devize od prodanega blaga po borznem tečaju in po tečaju Banke Slovenije. Izplačilo deviz upokojencem Pred kratkim so v SKB sklenili sporazum z Avstrijo in našo pošto, tako da vsem upokojencem, ki prejemajo pokojnine iz sosednje Avstrije prek poštnih nakaznic, da lahko dvigujejo pri SKB devize. Upokojenci, ki prejemajo tovrslne pokojnine, namreč morajo prinesti na banko odrezek od izplačane pokojnine, ki jo dobijo od poštarja v tolarjih in tolarje in te na banki zamenjajo v šilinge. V SKB se pripravljajo na podoben sporazum tudi s Francijo. jv Ludvik Bratuša, predsednik izvršnega sveta občine Ljutomer LUDVIK BRATUŠA: Po vsem, kar se je zgodilo, v novem občinskem izvršnem svetu ne mislim delati velikih sprememb, predvsem ne v njegovi sestavi. Novi izvršni svet bo 9-članski, 7 članov je že izbranih, dogovori pa so še z nekaterimi, ki so že doslej sodelovali v skupščinskem delu in so voljni delati, tako, da bosta že kmalu znana tudi preostala dva člana. Posebej pa si v izvršnem svetu puščamo resor, ki mu predvsem nameravamo poveriti naloge s področja promocijske aktivnosti občine, tako v gospodarstvu kot v življenju nasploh in tega bomo oblikovali šele takrat, ko bo delo samega izvršnega sveta steklo in ko bomo lahko že konkretno opredelili naloge na posameznih področjih gospodarstva in negospodarstva. Moj cilj in cilj novega izvršnega . sveta je, da ohrani tisto, kar je bilo že narejeno, so pa seveda pred nami še nekatere nove naloge in upam, da jih bomo uspešno uresničevali. Menim, da je ekipa dobra, ima izkušnje in nam bo uspelo ohraniti kontinuiteto. Kot strokovnjak, ki se s politiko niste veliko ukvarjali, ste zdaj posredno zajadrali tudi v politiko. Kako ste se ujeli z ljutomerskimi politiki, ki si v preteklosti niso bili ravno najbolj enotni? Kako ste vzpostavili stik z njimi? LUDVIK BRATUŠA: Čeprav sem se težko odločil, da prevzamem vlogo mandatarja, moram reči, da sem prijetno presenečen. Uspelo mi je vzpostaviti dobro sodelovanje s tukajšnjimi politi- Združiti sile za nadaljnji razvoj Murska Sobota r Si to ti, Slovenija? Obubožano gospodarstvo, k« preti, da bo na cesto poslalo 200.000 delavcev, socialne stiske velikega dela pre bivalcev, ki ne vedo, kaj in kako bodo jutri, morala, ki je na dnu in ponos, ki je v skrbi za golo preživetje ostal le še beseda. Si lo ti, Slovenija? Moja dežela na sončni strani Alp, ki jo pretresajo politični prepiri, namigovanja in podtikanja na vrhu, za katera navadni Slovenci vzrokov ne poznamo, čutimo pa posledice. Kako je mogoče, da so tako dolgo pričakovane volitve pripeljale na oblast tiste, ki se zavedajo samo tega, da je oblast sladka, ne vidijo pa tega, kam je ta ista oblast Slovenijo pripeljala. Je res potrebno še nekaj mese cev takšnega vladanja, da bo spoznala, da je dosegla višek svoje nesposobnosti, k n je pahnila v obup tiste, ki so ji zaupali? Za strankarsko neopredeljene zavedne Slovence so strankarske pred volilne kampanje, ki se jih zadnji čas tako na veliko stranke lotevajo, in obljubljajo blaginjo, ki bi bila potrebna že včeraj, izkoriščanje duha Tako malo nas je, ali res ne moremo združili svojih sposobnosti in pameli, po/a-bili, kateri Stranki pripadamo in rešiti to, kar se rešiti da? Bomo čakali na še ene volitve, da bodo na obist prišli pametni in sposobni? Pa bodo res pa metni in sposobni? Tudi sedanji so rekli, da so. Komu boj zaupal, slovenski državljan? Sicer so le kampanje lepe in dobre, če jih poslušaš sit in zadovoljen. Kruto pa izzvenijo ob dejstvu, da imajo stranke možganski trust, ki bi Sloveniji lahko pomagal že danes. Ta trust sestavljajo doktorji ekonomije, ki so nekje verjetno zaposleni. Kje torej izkoriščajo svoje komparativne prednosti? Na delovnem mestu že ne, v stranki pa mogoče Komu boš zaupal slovenski državljan, ko tvoje zaupanje izkoriščajo tisti, ki želijo priti na oblast, obenem pa pravijo, da bi že danes lahko po skrbeli, da bi ti lahko bilo boljše? RENATA FICKO REZULTATI ŽREBANJA in pravilni odgovori nagradne igre 1000 DEM za 4 vprašanja Komisija, sestavljena iz naključnih strank v Sektorju za drobno gospodarstvo v Murski Soboti, Štefana Kovača 12, v sestavi: Martin ŽIŽEK, M Sobota. Franc DANI, Veščica. Janez MENCINGER, Cankova in predstavnika banke Janka ZVERA je od 386 prispelih odgovorov izžrebala srečnega dobitnika, ki je na vsa postavljena vprašanja pravilno odgovoril Nagrado dobi NINA ROGAN, Severjeva 15, M. Sobota, ki naj pride po njo na enoto v ulici Štefana Kovača 12. Pravilni odgovori: 1. Eduard Dittrich 2. Ignac Šinigoj 3. Balkany 4. Jože Vogler (ali dediča Toplak, Mraz) Skupščina družbe VARIŠ Proizvodnja sanitarnih celic Lendava d o o rajpisuje Javno dražbo — za Odprodajo 3-sobnega stanovanja v Kranjčevi ul a v Len davi (79.40 m’) — Javna dražba bo v četrtek« 27, 2* 1M2 s pnčelkom ob 11 un v Kranjčevi S. Lendava Izklicna cena za stanovanje je 700 DEM/m’ — plačljive v pro tivrednosti SLT po kursu na dan plačila Kupec je poleg kupnine dolžan plačati preme tm davek ler stroške prepisa in vpisa v zemljiško knjigo — Varščino v višini 10% izklicne cene plačajo interesenti isti dan na blagajni VARIŠ Lenda va Interesenti si lahko ogleda jo stanovanje 27 2. 1992 od 9 ure dalje Dražba bo potekala po slislemu videno — kupljeno Vsi trije zbori ljutomerske obČ volili novega predsednika izvršnega finske vlade je tako postal diplomi cer, kot sam pravi, nima veliko izk gospodarstvu, še posebej v kmetijst njegovega dela. Z zamenjavo mand: da, zato smo novega predsednika uv be načrtuje v izvršnem svetu in kak ki, presenetila pa me je tudi izredna soglasnost skupščine glede moje izvolitve. Vse stranke, vključno s poslanskim klubom, so pokazale pripravljenost za sodelovanje, želim pa, da bi bilo to sodelovanje čim bolj tesno, saj sem v politiki povsem nov človek. Prvi občutki so dobri, mislim, da se politično življenje v občini umirja, stranke pa kažejo veliko zanimanje tako za sestavo vlade kot tudi za samo delo izvršnega sveta. Katerim nalogam boste v izvršnem svetu namenjali največ pozornosti? LUDVIK BRATUŠA: Prav gotovo je gospodarstvo tisto področje, ki mu bo potrebno tudi v prihodnje namenjati največ skrbi. Morda imamo v ljutomerski občini to srečo, da se gospodarstvo ni tako sesulo kot v mnogih drugih občinah in to, kar imamo, moramo v prvi vrsti ohraniti in razvijati naprej. Naša značilnost je, da nimamo velikih podjetij in v tem je tudi vzrok, da ta podjetja niso doživela večjih pretresov. Glavna naloga vseh v občini, s tem pa tudi izvršnega sveta, mora biti v spodbujanju gospodarstva, predvsem podjetništva, pri tem pa ne smemo delati razlik med velikimi in majhnimi. Tudi skupščina je pozitivno sprejela takšno usmeritev in v pripravi so že nekateri konkretni projekti. Vzpostaviti želimo dober informacijski sistem v gospodarstvu in podjetništvu in v oblikovanju je že ustrezen informacijski center. Povezati se moramo tako v občini, kot regiji in republiki, svoje izkušnje, ki jih imam IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST! Od ostanka izvoza prodajamo ARMIRANO BETONSKO HALO velikosti 30 x 8 m in višine 4 m z dvema nadstrešnicama in toplotno izolirano tonsko fasado. Dobava takoj. Cena: AB-elementi, fasada 240 m! in montaža do 30 km oddaljenosti 1,890.000 SLT. Novemu kupcu je na voljo tudi PROJEKTIRANJE in IZDELOVANJE vseh vrst riK^ tažnih hal po želji do razpona 30 m. Iz našega pestrega proizvodnega programa betonske galanterije pa ponujaj BETONSKE OGRAJE. CVETLIČNA KORITA. CESTNE IN VRTNE ROBNIKE, OBL* GALNE PLOŠČE, ELEMENTE ZA OGRAJE .. . inske skupščine so sredi januarja iz-sveta. Mandatar za sestavo nove obrani veterinar Ludvik Bratuša, ki si-ušenj v politiki, zato pa toliko več v vu, kjer se že manifestirajo rezultati irja se praviloma zamenja tudi rialoma povprašali, kakšne spremim si zamišlja njegovo delo. na tem področju, pa bom uporabil ludi za povezovanje s svetom. Omenili ste nekatere konkretne projekte? LUDVIK BRATUŠA: Že prejšnji izvršni svet je vodil nekatere aktivnosti na tem področju in naša naloga je, da jih nadaljujemo. Tu je projekt Slovenskih goric, ki obravnava demografsko ogrožena območja, v občini je ustanovljeno podjetje IN-PO, ki razpolaga s precejšnjim obsegom ekonomskega in metodološkega znanja, v pripravi je-devet projektov samo s področja kmetijstva, potrebna pa bo še tesnejša povezava s samim gospodarstvom v občini. V ta namen sestavljamo odbor za gospodarstvo, ki bo branžno sestavljen, vanj pa bomo vključili vse, ki so pripravljeni sodelovati. Takšen odbor je deloval že ludi pri prejšnjem izvršnem svetu, novost je zdaj le ta, da skušamo pri tegniti čim več strokovng" Zaradi specifičnosti našep’ močja bomo seveda P05' poudarek dali kmetijstvu, seveda ne pomeni zanernWj ostalega gospodarstva. Pra’ f dročje gospodarstva je narnr^' sto. kjer ima izvršni svetil• več vpliva, saj so družbeni javnosti v glavnem pod drža*11 vplivom. V gospodarstvu je P trebno iskati možnosti za vostno delo in razvojno rasi,1* nas največ dela čaka predli* večji finalizaciji proizvodnje* iskanju novih tržišč. Se odprtih vprašanj je tudi Ni1 dročju negospodarstva inW ima vpliv nanje predvsem ~ va, si bomo v občini prizade" da bi zagotovili čim boljšo^ dinacijo dela med njimi. na vseh področjih pa si seve** moč zamisliti brez kadro*^ bomo posebno skrb namer izobraževanju in prizadevinJ’ da bi v občino pritegnili čir1. sposobnih kadrov, ki končaj’ lanje Takorekoč vse dosedanje 11 nje vašega dela segajo na pn01"1 kmetijstva. V razmerah, kak" so, ste se naenkrat znašli * S,, darslvu in politiki. Odgo*0** je velika?! LUDVIK BRATUŠA: me čaka, je zame izziv, pa me postavlja pred veliko , govornost Možnosti moje^ lova n ja in doseganja rezull a vidim v tesnem sodelo',ai'*j vsemi, ki delajo na posam^' področjih, tako v gospoda^ kot negospodarstvu, pa tn0,1 stimi, kt delajo v politiki profesionalnih delih v up^ , organih občine. Združit' d* mo vse sile in zadovoljen " če bomo uresničili vsaj del a® vljenih nalog. Vsak, še ' hen piemik. namreč pomel* pitanje novih razvojnih LUDVIK K°V* Stran 6 sociala, šolstvo, zdravstvo I Brez znanja je Slovenija Evropi polkolonialna regija I sile "r* tr8 delovne p lo zožil hn , J j1? Jugoslavije ze-tince v toku vcč^ vr I ooskJ * £ hoda na lržno za’ - I« pa znThif0 P^^odno obdob-‘na« Svethkk El ntaP°vedih dr. misli o zankah. OM ca teoretične lo krtiVn0P anju pn nas- r, nekvalificirane delovne sile, tem bolj se približujemo temu položaju. Po eni strani bo k nam prihajal tuji kapital in ob tem tudi tuji menedžerji, tujci, ki bodo zasedli ključna meta v proizvodnji, bankah in drugih poslovnih sistemih. Če sami ne bomo znali svojih podjetij postavljali na noge, če z vna dela, tisoč novih delovnih mest, spodbujanje samozaposlovanja, usposabljanje brezposelnih in še druge. Zaradi tega je deležna tudi kritike, ker da jo je preveč čutili pri zaposlovanju, z druge strani pa spet, da programi glede na naraščajočo brezposelnost dajejo premalo ali prepočasi. Kaj menite o vladnih programih? Mislim, da je teh progra- mov, glede r se oblikoval Jede na čas, v katerem so i, že tako veliko in r ^avami? sv°jein tr8u delovne sile v primerjavi z nekaterimi evropskimi jo nekajer*^'"’ sl'a’ Konec novembra je bilo pri nas ludi do dvakrat več tuje delovne sile, kot jo ima cev je v h >1 *TOl^e države, kar pomeni, da so slednje imele uravnavano migracijsko politiko. Več tuj-vldiusJ ™2* centralnih evropskih državah, manj v drugih. V Sloveniji bo potrebno tujce ustre-v naš prostor. Meni, da po,<"nal Slovenije. Samo Irska ima več mladih, starih do 15 let, od Slovenije, kar po-Žensk je si,' * ovcniJa v primerjavi z Evropo dober demografski potencial. Tudi po številu zaposlenih Izkorišč^0*^ na v primerjavi z evropskimi državami kvarni nai delovnega potenciala ali delovni čas. Slovenija ima med evropskimi primerjalnimi dr-Stomn- a JS' delovni čas. velika Pt h^P^elnusli. V novembru po evropskih kriterijih brezposelnost v Sloveniji še ni bila pre-Po (eh '95 Pa sl°Pnja brezposelnosti močno narašča. sli. Kritična •ie,ore| Slovenija na evropski ravni trga delovne sile ali morda nekoliko v predno-IzkoriŠč' ■ ' pa Okoriščanje delovnega potenciala. kot prav Sl potenciala. Le štiri evropske države imajo med brezposelnimi toliko mladih Zanim 'Veni a’ kar kaze na diskriminatorsko obravnavo mladih pri nas. do 24 let l V° ,ud*’ da imata samo v delovnem procesu dve evropski državi več mladih, starih od 15 slitev se tud t’"rneni> da naši mladi zelo zgodaj zapuščajo šolske in študijske klopi in če dobijo zapo-Kti« zar"01! venila JTa'n' *,a,us delovne sile. Samo Grčija ima v gospodinjstvu več pomagalnih članov kot Sio-Sesiav ovenb° uvršča med nerazvite države. ima med samozaposlenimi kar dve tretjini kmetov. Tega nima nobe-Sektorsk tpSka ?vroPska država (Danska, Nizozemska. Irska). venih dejav-, Slovenija ima preveč delovne sile v kmetijstvu, industriji in premalo v storit- prilaEodK‘ ' ^at0 ^'oven'ja še ni dosegla stopnje postindustrijske družbe. Cas ^aposlitv,.^,l<,S, ^eks'l>H»®st delovne sile. Evropske države že dobro poznajo tako imenovani deli ^ato, ker se b 1' V Aveniji še ni uveljavljen, ljudje pa, ki iščejo pri nas drugo zaposlitev, jo predvsem Poslitve ob , da J® njihova zaposlitev nestalna ali začasna, V Evropi strahu pred nestalnostjo za-s anJu novih zaposlitev ne poznajo v tako veliki meri. podatki kažejo, da je vanje zajetih že veliko ljudi, ki so brez dela ali bi bili, če teh programov ne bi bilo. Je pa res, da nikjer na svetu, pa tudi pri nas v te programe ne bo mogoče spraviti vseh brezposelnih in se bomo morali naučiti živeti ludi z določeno brezposelnostjo, kot so jo določene manj razvite regije poznale že v preteklih letih. Mislim, da je bila Pomurska regija v lem še najbolj prizadeta. — Tudi pri nas je kar precej brezposelnih ljudi našlo mesto v vladnih zaposlitvenih programih, samozaposlitev pa bi bilo toliko, kot bi si želeli. Ljudje se ob izgubi zaposlitve za preživetje »naslanjajo« na zemlji in tako preživijo (životarijo). »Rešitve« v zemlji ali na njej dolgoročno ne vidim. Kakšno je vaše mnenje? Rešitve ni v tem, da bi še več ljudi, kot jih imamo, spravljali na zemljo. Primerjava z evropskimi izrazito kmetijskimi deželami kaže, da imamo daleč večji delež samozaposlenih v kmetijstvu. Dolgoročno pa s tako sestavo ne moremo računati in morda je smiselno iti v kombinacijo dela na zemlji in aktivnostmi. kot je turizem, obrt in drugo, čeprav po moje ludi to ne bo dolgo zadrževalo ljudi na zemlji. Dolgoročno bi moralo biti več samozaposlitev v storitvenih dejavnostih. MAJDA HORVAT ^'»ih * SlnvJe brez- prav iTl k8’ j* ^liiai ve|jL-,a^?. Je brezpo ’ek«li ^brazh^r a br« knkrs * Ob tem ?,'“»POsoMjeno-'o je prav _s ^htno v Evropo. ,Ud‘ V dj^l OOn,O ,,SP- V^nju kvJrri.^ .sprememb v ta vil Palacije, po-neke % P'ran|u v bvr<»PO ^on.alna r^ha Uc?Vr°Px a’ ^Btja. Cim več je ampak tudi v nizka usposo-ne bomo uspe- njimi ne bomo znali dobro upravljati in biti konkurenčni, bomo šli naproti naraščajoči gospodarski in politični odvisnosti. To je po moje največ ii problem, ki bi mu v prihodnjih ukrepih morali nameniti več pozor nosti, ne samo izobraževanju mladih, ampak tudi že zaposlenih delavcev. — Slovenska vlada se je opredelila za tako imenovano aktivno politiko zaposlovanja ali za vmešavanje na trgu delovne sile- Pripravili so številne programe: ja- Brezposelnost mladih Oskrunjena mladost Mladina in njen način življenja, merjena z očmi odraslega kruhoborca, vse bolj dobiva podobo brezciljne generacije, brezsmiselnost in naveličanost pa so lahko naslednje oznake. Zurira-nje, uživanje v omami alkohola in drog ter vrednota niča je vse bolj njihovo življenje. Alije tako slikana podoba popačen odsev zaradi nerazumevanja mladih? Četudi je podoba nekoliko popačena, še posebno, ker je le ni mogoče pripisati vsem mladim in ker je opazovalec že od ase I kru hoborec, pa vendar nekaj ostaja. Je mar to samo začasno in se bodo v iskanju njihove poti v življenje unesli ter sčasoma postali umirjeni kruhoborci? Se bodo iz lebdenja, brezciljnosti spustili in vsadili v vsakdanje življenje obveznosti in nalog? Na vprašanja je mogoče nizati takšna in drugačna razmišljanja, tudi življenjsko trda. Kako in kam naj se vsadijo mladi, ko sc armada brezposelnih povečuje prav z mladimi, ko je med čakalci na delo več prihajajočih generacij, ki ne sedijo za knjigami, čeprav bi to še morah Mladostniške sanje pa se ob brezdelju ali (nadaljni) odvisnosti od staršev ne morejo ozemljiti. Prav dolgo pa tudi samo ob sanjah ni mogoče živeti. Slovenija pa v Evropi drži zastavo po številu mladih, ki so na listah brezposelnih in ki prehitro zapuščajo šolske klopi. Kaj pa mladostniške ideje, ki da so bogastvo mladosti in ne starosti? Toda še tako dobra ideja in volja mora imeti svojega botra. In država za mlade to ni, prej ima več opraviti z upokojenci, drugimi brezposelnimi in zaposlenimi kol z mladimi, ki tako vedno bolj živijo odvisno življenje. On pa je že nekdaj zapisal: prvikrat je človek oskrunil svojo mladost, kadar je prvikrat molčal, ko mu je srce ukazovalo, da naj govori. MAJDA HORVAT Zdravstvo gospodar svojega denarja Pred dvema letoma smo sisom rekli, da je njihov čas minil, za družbene dejavnosti, predvsem za zdravstvo naj bi se začelo novo obdobje uravnavanja, upravljanja na enem mestu ali kar centralizacija. Prav proračun naj bi bil čarobna palica, s katero bi udarili po poprejšnjem razdrobljenem financiranju, ko se ni natanko vedelo, kdo ima koliko denarja in za kaj se troši, upravljanje na enem mestu pa naj bi racionalizirano ali pocenilo zdravstvo. Veliki obeti in napovedi, vendar pa se po proračunskem letu in centraliziranem upravljanju ni zgodilo nič prevratniškega, le zdravstvo je zdrknilo še globlje v finančne težave, medicinska oprema pa je z vsakim dnem bolj stara in izrabljena. Proračun s svojimi trinajstimi ali več milijardami, ki so jih po stavki še dodatno odmerili za zdravstvo, ni rešil ničesar, tudi reforme prejšnji ministrici za zdravstvo, dr. Katji Boh, ni uspelo izpeljati, čeprav se je predsednik vlade ob zahtevi zdravstvenih delavcev za njen odstop skliceval prav nanjo. Ministrica je pustila vse skupaj in odšla na boljši stolček, svojemu nasledniku dr. Božidarju Voljču pa je pustila nič kaj lepo zapuščino. Novi minister za zdravstvo je torej zdravnik, kot so zahtevali in pričakovali zdravniki. Ali bo znal in uspel najti pot v drugo smer, kot sedaj hodi zdravstvo, bo znal stvari peljali tako, da bo zadostil visokim pričakovanjem zdravstvenih delavcev za boljše vrednotenje njihovega dela, da bo sistem bolje deloval in ne bo stroka ali medicina z vsakim dnem izgubljala korak za razvitim svetom? Začeti bo moral iz nič kaj ugodnega položaja, morda pa si bo le lahko pomagal s spet drugače zastavljenim financiranjem zdravstva. Z novo zdravstveno zakonodajo naj bi se le to financiralo v okviru avtonomnega sklada, zato v proračunu deleža za zdravstvo ne bo več. Ali bo takrat, ko bo sam gospodar svojega denarja, uspešno zagospodaril? Lahko da bolje, če vemo za porabo sredstev, ki so se namensko zbirala za zdravstvo v skupnem proračunu tudi za druge namene. S samostojnim denarnim skladom za zdravstvo pa se ob finančnih težavah ne bo več mogoče sklicevati na proračun in prelivanje denarja. In ker predvidevamo, da bo denarja še vedno mnogo premalo, tako za dejavnost kot za pravice iz zdravstvenega varstva (veča se število brezposelnih in ljudi, ki si ob nizkih dohodkih ne morejo plačati zdravstvenega varstva), bo novi minister za zdravstvo le moral narediti korak, ki ga je poskušala, a ne naredila prejšnja ministrica — v racionalizacijo, predvsem v upravljalskih vrstah Tudi na zasebništvo v zdravstvu ne bo smel pozabili ter mu dati pravo mesto, da bo lahko zaživelo. Če se je z novim ministrom, ki je iz zdravniških vrst, uresničilo pričakovanje zdravnikov in zdravstveni delavci vanj polagajo upe, da se bo bolj zavzemal za dejavnost kot prejšnja ministrica, kakšna so potem pričakovanja porabnikov storitev ali bolnikov? Predvsem dobro ali strokovno opravljanje storitev (za to bodo morati uvesti boljši strokovni nadzor) in pa za mnoge tudi cenejše storitve. Čeprav je za zdravstvo denar, ki ga zbere s participacijo, le kaplja v morje, je za bolnega mnogokrat izdatek za zdravljenje in zdravila previsok. Kako drugače sije namreč mogoče razlagati ugotovitev, da »povpraševanje« po zdravstvenih storitvah v osnovnem zdravstvu in zobozdravstvu upada, ob tem pa le ne moremo reči, da zato, ker smo bolj zdravi. Pa počakajmo jutrišnji dan, da bomo lahko povedali, ali je zdravstvo z novim človekom dobilo tudi pravega zdravnika za ozdravitev njegovih problemov. MAJDA HORVAT Plače direktorjev pomurskega zdravstva Po tem ko je bila podpisana kolektivna pogodba za družbene dejavnosti in so jo podpisali tudi za zdravstvo, se je začelo govoriti, da so si direktorji zavodov, ki so izvzeti iz koletivnih določil, postavili zelo visoke plače. Da je nekaj na lem, lahko sklepamo po napovedanem »pregledu« direktorskih plač zdravstvenih zavodov iz Ljubljane tudi v Pomurju. Direktorji so si namreč, v soglasju z ustanoviteljem, to pa so za večino zdravstvenih zavodov občine, zelo različno naravnati višino plač, tako da so tudi razlike med direktorskimi plačami zavodov lahko kar velike (uradno so plače še vedno v zaprtih kuvertah). In kakšne plače imajo direktorji v pomurskem zdravstvu? Konec novembra je svet Pomurskega zdravstvenega zavoda potrdil koeficiente ali kratnike, ki naj bi bili okvir za direktorske plače Za direktorja celotnega zavoda je bilo sprejeto, da je njegova plača največ 3,10-kratni povprečni mesečni bruto osebni dohodek na delavca v celotnem zavodu, za direktorja bolnišnice je 3,09-kratni povprečni mesečni bruto osebni dohodek na zaposlenega v bolnišnici, za lendavskega 2,86, za ljutomerskega 2,79-in za radgonskega 2,81 kratni povprečni mesečni bruto osebni dohodek zaposlenega pri njih. Direktor Zavoda za socialno medicino in higieno naj bi prejel največ 2,84-kratno povprečno plačo zaposlenih na Zavodu in direktor upravne službe 3,03-kratno povprečno plačo zaposlenih. Do teh kratnikov so prišli po prejšnjem razmerju v plačah med zaposlenimi in po pogovorih z ustanovitelji (ti so morali kot ustanovitelji dati soglasje). K tako izračunani plači za direktorja prištejejo še dodatek za delovno dobo. Po besedah direktorja Pomurskega zavoda, Stefana Vučaka, pa v januarju noben direktor ni dobil plače v višini sprejetih krajnikov. Njegova je bila na primer v višini 2,61-kratne povprečne bruto plače na zaposlenega v januarju. Povprečna plača pa je bila v januarju 32 tisoč 207 tolarjev. Glede na izhodiščno plačo po kolektivni pogodbi (plača čistilke) je bila to razmerje I proti 7. MAJDA HORVAT KMETIJSKI RAZSEVKI Zahodno Goričko vzhodno od socialdemokracije Krajevni odbor Socialdemokratske stranke Slovenije Zahodno Goričko je poslal soboškemu občinskemu kmetijskemu sekretarju Slavku Horvatu sporočilo. da so ustanovili sekcijo za kmetijstvo. Takole pišejo: »Sporočamo vam, da smo dne 10. 2. 1992 * okviru naše stranke ustanovili sekcijo za kmetijstvo in vas prosimo, da nam v bodoče posredujete informacije iz tega področja.« Podpisal se je Herman Ki-silak. Iz tega je mogoče po eni strani sklepati, da imajo zahodnogorički socialdemokrati kmete za stan, ki se mu vnaprej pripisuje politično nezrelost in ga je po-lemlakem mogoče ujeli samo na glasove, ki v besede povezani označujejo njegovo stanovsko pripadnost. Preprosto se predpostavlja, da gre kmečki živelj v politiki v tisto smer, od koder sliši svoje ime. Po drugi strani pa zadeva kaže na Kisilakovo politično premetenost. Predpostavka je enaka kot prej: kmet je v političnem usmerjanju asociativen, zato išče svoje ime v nazivu stranke. Nekdanje Slo- \ venske kmečke zveze — Ljudske stranke ni več, ostala je samo Ljudska stranka in Herman Kisilak je nemudoma zaznal politično praznino, zalo je svoji stranki pritaknil sekcijo, ki kmete nominalno kliče v zavetje stanovske grupacije. Mogoče bo zdaj tudi SLS ustanovila frakcijo, sekcijo ali krožek za kmetijstvo! Štefan Smej . 20, 1992 Stran 7 ntervju z dr. Stefanom Bojnecem Dr. Stefan Bojnec je ob našem obisku na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljani najprej poudaril, da imajo premalo ekonomistov, zato mnoga področja še niso obdelana. Ukvarja se s projekti zaščitne politike, zlasti z osnutkom Zakona o posebnih dajatvah pri uvozu in izvozu kmetijskih pridelkov in živil. VESTNIK: Ali to pomeni, da bo naš kmetijski proizvajalec v prihodnje zaščiten in se mu ne bo treba bati, da bi njegove pridelke oziroma prirejo s trga spodrinil nekontroliran in cenen uvoz? ZAŠČITA PRED DAMPINGOM ŠTEFAN BOJNEC: Gre za postopno prilagajanje zaščite domače kmetijske pridelave tisti v razvitih tržnih gospodarstvih m ne za zaščito obstoječega stanja. Mednarodna menjava kmetijskih pridelkov in živi] je pogosto močno subvencionirana. Uvozniki kupijo blago ponavadi po nizkih (dampinških) cenah. Poleg tega pa so na »svetovnih« trgih. Posebne uvozne dajatve (prelevmani) se že plačujejo po veljavni zakonodaji Spremeni) bi se način določanja, ki bi bil urejen podobno kol v državah EGS. Doseči želimo tele cilje in načela. Zaščiti naj se razvoj domače kmetijske pridelave pred dampinškim uvozom in nihanji cen na zunanjih trgih na ravni, ki ustreza odnosom ponudbe in povpraševanja na trgu kmetijskih pridelkov in živil ter ciljem kmetijske politike. Namen zaščite je spodbujanje ali omejevanje domače pridelave ter vzdrževanje ravnotežja in stabilnosti na trgu. Zagotovilo naj bi se tudi določanje posebnmh uvoznih dajatev (prelevmanov) po zglednu razvitih tržnih gospodarstev. Posebna uvozna dajatev bi se določala v stalnem znesku za enoto in v odstotkih od uvozne cene. Posebna uvozna dajatev tako več ne bi bila parameter uvoznika. ampak parameter ekonomske politike. S sezonskimi posebnimi uvoznimi dajatvami naj se najprej omogoči prodaja domačih proizvodov in šele nato uvoženih V izjemnih primerih pa bi uvedli posebne izvozne dajatve in sezonske posebne izvozne dajatve, če bi čezmerni izvoz povzročal motnje in nestabilnost na domačem trgu. NEELASTIČNOST PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA VESTNIK: Kako deluje ta zaščita v razvitih državah in kakšne so značilnosti ponudbe in povpraševanja v teh deželah? ŠTEFAN BOJNEC: V državah, kjer posebej ščitijo razvoj domače kmetijske pridelave oziroma jo spodbujajo, so sestavni del tržne cenovne politike intervencijski državni odkupi, kar pomeni, da zaradi velike ponudbe cene pri proizvajalcih za določene količine ne padejo pod določeno raven, zaradi česar bi bila proizvodnja nedonosna in bi kmetje preveč opuščali pridelavo oziroma prirejo v hlevih. To poudarjam posebej, kajti gre za posebnost kmetijskih trgov. Imamo namreč zelo neelastično povpraševanje po hrani, tako cenovno kot dohodkovno, in že majhna sprememba v količini ponudbe, tako cenovno kot dohodkovno, povzroči zelo velika nihanja v cenah. »To je značilnost, ki se je zavedajo v vseh tržnih gospodarstvih, zato je prav v kmetijstvu država močno navzoča.« VESTNIK: Pri nas je zdaj velik problem surovina za mesnopredelovalne industrije. ŠTEFAN BOJNEC: Zakaj je prišlo do tega? Slovenija je bila pri nabavah močno navezana na surovinsko bazo v drugih republikah nekdanje Jugoslavije. Zdaj je prišlo do razpada prvotne države, vmes je bila vojna ... Res pa je tudi, da so bile prej cene zelo nizke. Temeljni kratkoročni ekonomski problem je, kako preprečevali zelo velika nihanja cen oziroma nestabilnost na trgu, ki enkrat udari kmeta, drugič potrošnika, skratka: zelo negativno vpliva na kmetijstvo. V vseh razvitih državah želijo kmetijstvu dolgoročno zagotoviti čimbolj stabilne razmere. Mislim, da bo tudi pri nas moralo priti do tega. V vseh državah, kjer kaj dajo na to panogo, imajo kmetijski zakon, v katerem so opredeljeni cilji in pristojnosti kmetijske politike, na temelju tega pa podane možnosti, denimo zakon o tržnih redih, npr. v Avstriji, kjer je to natančno opredeljeno. V Evropski gospodarski skupnosti imajo skupno organizacijo posameznih trgov, kjer je v prvi vrsti določeno, kako se oblikujejo cene in kako se ohranja določena raven cen. Tako z uvozno-izvozno politiko in politiko intervencij glede odkupov. TUDI V KMETIJSTVU SOCIALNI PROGRAMI VESTNIK: To so ekonomski ukrepi, ali so ti dovolj za revitalizacijo našega kmetijstva? ŠTEFAN BOJNEC: Pomembna je tudi strukturna politika v kmetijstvu in v okviru tega tudi določena socialna politika. Napačno je namreč poenostavljati, da so socialni problemi samo v mestih. Tudi na podeželju so, tudi pri nas v Sloveniji. To pa je posledica preteklega razvoja. Tu ni šlo naprej kot drugod po svetu. Tam je prišlo do koncentracije kmetij oziroma oblikovanja drugačnih velikosti kmetij, pa tudi drugače so usmerjene. Pri nas tega ni. Pri nas so v glavnem še polkmetje. BOJAZEN PRED SAMOOSKRBO VESTNIK: Kaj pravite o tem, da se naš kmet v krizi vrača na raven samozadostnosti oziroma do proizvodnje, ki pokrije le njegove potrebe po hrani, saj v kriznih obdobjih noče pridelovati več, saj ne želi ustvarjati izgube. Res pa je najbrž tudi, da je v kmetijstvu preveč delovne sile in je, glede na rezultate, premalo produktivna. ŠTEFAN BOJNEC: Resje treba najti razvojno strategijo, ki bd^ioino zaposlila polkmetijski potencial. Gre za dve stvari: prvič — in to je stvar države — makroekonomska ureditev trgov in nasploh strategija kmetijstva. Drugo pa je razvoj podeželja oziroma regij, ki so v Sloveniji zelo različne. To, da je kmetijstvo nekaj posebnega, kažejo tudi primeri drugod po svetu. Značilnost kmetijskih trgov je drugačna kot za nekatere druge, ki lahko dajejo na trg nenehno nove in nove ponudbe, s katerimi ustvarjajo nova povpraševanja. Kmetijstvo pa je v tem primeru omejeno, čeprav so pri nas pri tem rezerve. VESTNIK: Kako se lotiti zadeve? ŠTEFAN BOJNEC: V razvitih državah kmetijstvo urejajo s tržno cenovno politiko in strukturno politiko oziroma razvojem podežeEa. V slednjem je tipičen primer reševanje razvojnih in so- ------------------- -------J Zaščitna politika slovenske kmetijske pridelave cialnih problemov v kmetijskem prostoru. Probleme je treba reševati glede na razmere, ki tam že so, pa tudi pripeljati predelovalno industrijo ali industrijske obrate Tudi kaj drugega, samo da bo zaživelo življenje v krajevnih središčih. Samo kmetijstvo pa socialnih problemov ne bo moglo rešiti. Tudi drugod po svetu ga ne re suje. Tudi v državah Evropske gospodarske skupnosti dajejo npr. socialne pomoči oziroma podpore manjšim pridelovalcem žit. mleka in podobno. Na ta način rešujejo socialne probleme, ker drugače ljudje ne bi mogli preživeti. Sicer pa v razvitem svetu deluje kuraliva prek razvoja podeželja in socialnih programov. Kar zadeva pridelovalce, pa naj povem, da tam vnaprej predpišejo ciljne cene, ki so podlaga za oblikovanje vhodnih cen, po katerih se lahko uvaža, in za intervencijske cene, po katerih država zagotavlja odkup. Tako kmetje že vnaprej vedo, enako kot potrošniki m predelovalci, kaj jih čaka. Res pa je tudi, daje nekaj odvisno tudi od te ga, kakšna bo letina (cene bodo lahko malo višje ali nižje), ampak približno se ve, kako visoka bo cena. To jim jamči država. Pri nas smo skoraj 45 let razvijali industrijo, ki pa je zdaj, ko naj bi vračala kmetijstvu, v kolapsu. • CIKLIČNA GIBANJA V KMETIJSTVU SO KATASTROFALNA VESTNIK: V svojih raziskovalnih delih ste obdelovali ciklična gibanja v kmetijstvu. Kaj je glavni vzrok zanje? STEFAN BOJNEC: Je več vrst ciklov. V gospodarstvu jih je obdelal Branko Horvat in zavrgel trditev, da v socializmu ni zapo- Dr. Štefan Bojnec je naš rojak iz Lipe. Tačas je zaposlen na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot svetovalec Izvršnega sveta Republike Slovenije. Doktor znanosti je postal pred dobrimi tremi leti, star komaj 28 let, ko je na ekonomski fakulteti v Zagrebu ubranil disertacijo z naslovom Vpliv sprememb v kmetijstvu in na tržišču kmetijskih proizvodov na gospodarski razvoj Jugoslavije v obdobju 1957—1985. Pred tem (in seveda tudi pozneje) je v raznih strokovnih revijah objavil več raziskav in člankov. Na ljubljanski ekonomski fakulteti je študiral makroekonomsko smer, pri diplomi pa se je odločil za kmetijsko temo — Značilnosti razvoja kmetijstva v Sloveniji. Izračunal je produkcijske funkcije kmetijstva in obdelal model pričakovanja, oziroma parcialnega prilagajanja (analiziral je torej obnašanje proizvodnje glede na spremembe cen). V tem času se je tudi spoznal z znanim akademikom dr. Vladimirjem Sti-petičem iz Zagreba, ki velja za enega najbolj cenjenih agrarnih ekonomistov, in skupaj z njim sodeloval pri nekaterih raziskovalnih projektih. Štefan Bojnec se je najprej zaposlil na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani. Med drugimi raziskovalnimi projekti je obdelal ciklična gibanja v kmetijstvu na primeru prašičereje od leta 1961 do 1982, Pri tem je uporabil model pajčevine in ekonometrijski model, kar je bilo takrat pri nas novost. V nekoliko razširjeni obliki je bila to njegova magistrska naloga. Pozneje je sodeloval pri obdelavi razvitosti slovenskih regij, kar je bilo vključeno v republiški srednjeročni plan. Veliko se je ukvarjal z ekonometrijo in medsektorsko analizo pri čemer je testiral Številne hipoteze, poznane v ekonomski teoriji in analizi ter posebej poudaril vpliv kmetijstva na gospodarski razvoj. Gre za vpliv kmetijstva na družbeni proizvod in na produktivnost ter na medsektorsko povezanost kmetijstva z drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Štefan Bojnec je sodeloval tudi na projektu Trebnje, predaval na več strokovnih posvetih, nazadnje na Bledu, kjer je na posvetu o razvojnih in tržnih možnostih slovenskega kmetijstva govoril o temeljnih gospodarskih problemih kmetijstva in vlogi države. redja določenih pojavov. Za kmetijstvo sem ugotovil, da so cikli ekonomsko odvisni zaradi neučinkovite kmetijske politike, ki je bila sicer zelo ideološko pobarvana. Cikli so narava procesa. Tako se pojavljajo pri prašičih na 3 -4 leta, pri mleku na 5-6 let, ko imamo enkrat veliko ponudbo in nizke cene in potem narobe: nizko ponudbo in visoke cene. Trdim, da so ta nihanja tudi posledica politike, ki je bila usmerjena protikmetijsko. VESTNIK: Kakšna pa je bila dosedanja vloga zadružništva v razvoju kmetijstva, saj je to po svoji definiciji zaščitni mehanizem med drobnimi proizvajalci in veliko industrijo. ŠTEFAN BOJNEC: V tej zvezi kaže nedvomno omeniti tudi zadruge, ki sojih naši predniki ustanovili že pred sto leti in so se v razvitih državah razvile v prave zadruge, pri nas pa je bilo to pretrgano. Zdaj so v bistvu ločeni kmetijstvo, živilskopredelovalna industrija, trgovina. Gospodarstvo mora biti med seboj tesno povezano, in tega ni mogoče pretrgati, ne da bi nastale posledice. Pri nas so zelo velike razlike pri oblikovanju cen pri proizvajalcih, predelavi, trgovini. Pričakovati je, da bo prišlo do oblikovanja novih zadrug, ki bodo zastopale konkretne interese določenih območij, verjetno pa se bodo združevale tudi v večje za določena komercialna opravila, na primer izvoz in uvoz. Danes kmetijstvo ne izvaža neposredno, saj to počno trgovske organizacije, ki pa zastopajo drugačne interese kot kmetijstvo. Je pa res. da tu nastaja tudi problem kadrov, ki jih je treba usposobiti, da bodo kmetijci vedeli ne le proizvajati (to je še najmanj težko), ampak tudi dobro prodati. VESTNIK: Ugotovili ste že, da je naša živilskopredelovalna industrija, glede na surovinsko bazo, predimenzionirana. Kaj svetujete? ŠTEFAN BOJNEC: Problem je zapleten. Nekatere od teh industrij so bile razvite z mednarodno pomočjo, druge z ugodnimi posojili, nekatere so že od prej. Zmogljivosti so za slovenske potrebe marsikje prevelike, jugoslovanski trg je usahnil, na izvoz pa zaradi slabe kakovosti in cenovne nekonkurenčnosti ne gre računati Problem je tudi pomanjkanje surovin. Živilska industrija si tudi še ni ustvarila ustrezne blagovne znamke, po kateri bi bila znana po svetu. Večji napori v tej smeri pa bi prav gotovo dali re- zullat. Spomnim naj samo na predvojnega mesarja Benka iz Mm ske Sobote, ki je že pred več kot 50 leti prodajal na zahod, v Sj na primer. Sicer je res. da je v posameznih državah protekcioi"' zem (varovanje domačih proizvajalcev), pa tudi deloma smo n padli s tržišča Evropske gospodarske skupnosti. Upam pa, da11 bomo zopet izborili svoje mesto. Tačas so največji problem klavrn-ce, po katerih bo prej ali slej udarilo. S tem ne trdim, da so j murske odveč, vendar pa bo treba zmogljivosti polno izrabrtri najbrž tudi v kooperaciji s kakim tujcem. VESTNIK: Dejstvo je, da je na pomurskem podeželju pr«'(< ljudi, seveda če število prebivalstva delimo s številom hektarje* obor lovalne zemlje. Zdaj, ko je marsikdo, ki je od hiše hodil na delo H* varno ati pa je celo delal v tujini, doma, je marsikje že hudo. Kaj rediti? ŠTEFAN BOJNEC: Treba je strokovno obdelati celosten f voj kmetijstva oziroma regije. Tudi vse tisto, kar se veže na dop9' nilno delo na kmetijah, kot so čebelarstvo, domača obrt, kmj turizem, predelava doma in podobno, vse do infrastrukture. Upam, da bomo prišli do takega projekta, ki bi delali skupaj s FA O ali s sofinanciranjem mednarod^ banke za obnovo in razvoj. Stvari se je treba lotiti celostno. Kmetijstvo samo ne bo glo prehraniti vseh ljudi, ampak se bo del prebivalstva Tna, ukvarjati z dejavnostmi, ki niso strogo vezane na primarno p™1, lavo. Pomurje se je precej razvijalo na račun zdomstva. Tega ni več. Treba bo najti projekte in angažirati ljudi in kapital- PREDNOST POMURSKEGA KMETIJSTVA VESTNIK: Projekti! Se vam ne zdi, da so določene regije bolj' ospredju kot pomurske. ŠTEFAN BOJNEC: Resje, da lahko kadri, ki so na odgovo nih mestih, včasih vplivajo, da določeni razvojni program pride'J območje, ki nima ustreznih prednosti, praviloma pa tega n* smelo biti. Pričakoval bi, da kadri na takih mestih ne bi smeh ni pristranski. Kmetijstvo v Pomurju ima prednost, ker ima pokraP na največje možnosti. Je pa res, daje nekoliko oddaljeno od saj v bližini ni kakega velikega mesta, kjer bi kmetje lahko n^J kaj prodali neposredno. Zato pa bi moralo odigrati večjo vlog-zadružništvo, da bi tako kmetje prodajali neposredno — brez" govcev in bi sami pobrali razliko v ceni Zadruge bi zdaj morale biti bolj fleksibilne in *■ stopati interese tistih, ki so njihovi člani. Žal takih že njs ki h pristopov pri nas še ni dosti. J VESTNIK: Naša država je naposled mednarodno priznan«, limo si v Evropo. Kaj je treba storiti za kmetijstvo? . . ŠTEFAN BOJNEC: Z zakonodajo se bomo morali pribil* evropski skupnosti. Cimprej bomo morali sprejeti njihove s1? darde, njihove carinske in druge nomenklature oziroma tarife-je strokovno delo. Verjetno bomo sčasoma postali Člani te skup1! sti. Največji napori nas čakajo pri povečevanju gospodarske kovitosti, produktivnosti in mednarodne konkurenčne spoS nosti. Izboriti si moramo čimbolj ugodne pozicije v hodnem obdobju. Prehodno obdobje lahko traja vecj ko se novosprejeta država popolnoma integrira. F obdobju je treba pripraviti dober razvojni progf1" kmetijstva, njegovo ustrezno zaščito. Pozabiti tudi ne gre na pobudo ljudi, ki žive na določenih močjih. Več pa pričakujemo tudi od strokovnjakov, ki delaj®, kmetijstvu. Nasilnost ni bila nikjer učinkovita Mislim, da je tre ljudi usmerjati v določeno proizvodnjo z gospodarskimi instr menti. • VESTNIK: Ali to pomeni, da bo polkmetstvo sčasoma izgini*’’ ŠTEFAN BOJNEC: Analiziral sem vpliv preseljevanja de* vne sile iz kmetijstva v druge dejavnosti na območju nekdanje M goslavije. Kratkoročni učinek v šestdesetih-sedemdesetih letin r bil pozitiven. Povzročil je porast produktivnosti dela i stvu in celotnem gospodarstvu, ker je precej ljudi v tovarne. Po drugi strani pa sem ugotovil, da je W precej kapitala, ki je v tem času pritekel iz tujine, učinkovito porabljeno. To želim posebej poudariti Smo se precej zadolžili, menzionirali določene zmogljivosti, zgradili uvozno substitucij industrije in podobno ter si nakopičili druge probleme, ki osemdesetih letih povzročili, da imamo neučinkovito in nepjj ktivno industrijo, kjer je preveč zaposlenih, na drugi strani pa 0 razvito kmetijstvo. Tako so iz agrarne prenaseljenosti naredili sirijsko prenaseljenost. Menim, da je potreben skladen — uravnotežen razvoj gos?^ darski razvoj. Kmetijstvo mora postati ekonomsko enakopraj dejavnost drugim dejavnostim, vendar mu je potrebno glej ,1, specifiko kmetijske proizvodnje in kmetijskih trgov zagotoviti 0 ločeno državno pomoč. To je praksa v vseh razvitih državah ponska, o kateri ste me vprašali, je primer zase; ima močno raj to industrijo in ima slabe naravne razmere za razvoj kmetijat Kmetijstvo je močno zaščitila in tako ima pri rižu celo ogf01® presežke. Proizvodnja nekaterih pridelkov je tam po petkrat d j ja od cene, po katerih bi pridelke lahko kupili na svetovnem tj toda tega ne store, ker pač zaradi neekonomskih razlogov j vljajo določeno stopnjo samooskrbe m ščitijo svoje proizvajali' ustreznimi denarnimi nadomestili pa intervenirajo, da ljudje dejo do hrane sorazmeroma poceni. j( VESTNIK: Po vsem tem, kar ste doslej povedali, je torej tržnem kmetijstvu potrebno ustrezno usmerjanje in vloga drža’j. svojem predavanju Temeljni ekonomski problemi kmetijstva in države ste navedli štiri cilje. .. ŠTEFAN BOJNEC: Za opredelitev ciljev razvoja kmetij^ je treba upoštevati finančna sredstva za njihovo uresničitev. tijska politika pri nas bi morala nameniti pozornost zlasti tej, štirim ciljem: I. Primeren in stabilen dohodek za kmetijske Pr vajalce. 2. Redna oskrba porabnikov in razumne (dostopne) ■ zanje. 3 Povečanje produktivnosti in konkurenčne sposobno’*! kmetijstva, zlasti s strukturnimi ukrepi na kmetijah. 4. Skrb za "JI losten gospodarski razvoj v kmetijskem prostoru s poudarkom ohranitvi poseljenosti dežele tudi na območjih z omejenimi m I nostmi in v hribih VESTNIK, 20. FEBIRU* Pogovarjala Štefan Sobočan in J kmetijska panorama Bodo kmetje bojkotirali setev pese? ni onravn™ s'adkocja Ormož pridelovalcem sladkorne pese še zdaj rala nesnTr P ■ *a' kot se je obvezala s pogodbo. Po pogodbi bi motorja' Ig ' aCatl cen! ' kg pšenice: 4 kg pese oziroma 1 kg slad-varni t- ^ese Doslej so odgovorni za finančno poslovanje v to-obrotih le L5 STL za kilogram pese in še to v dveh Odbjj/I zamudnih obresti. tovarna shav /Okorno peso pri slovenski Kmečki zvezi vztraja, da kilogramu o ”• pr’detovalcem za oddano peso doplača 1 STL po do časa snr, IPerlJena cena bi pridelovalcem pokrila stroške pridelave dobit) 2 jo V novembru 1991. Po pogodbi bi proizvajalci morali mučnih 'oh™ h" pr'de'ku 42 ton pese na hektar in še doplačilo zapora za siZu? od dnl P° predaji pese do časa izplačila. Člani od-in Manin Duh*?? peso pn $KZ-LS Franc Kučan, inž. Ernest Kerec izplačilih - 'j ' so se dogovarjali o reševanju nastalih zapletov pri predstavniki TSO. ministrom za kmetijstvo dr. Jožetom Ostercem in nekdanjim ministrom za trg in cene Maksom Bastiom. pravijo, da se je vse zapletlo, ker država TSO ni zagotovila potrebnih sredstev, ki bi jih dejansko morali nakazati iz državnih rezerv, ki so iz tovarne sladkorja v Ormožu prevzele 10.000 ton sladkorja. Velja omeniti, da pri reševanju zapletov plačila za peso sodelujejo tudi predsednik Zadružne zveze Leo Frelih in predstavniki zadrug. Eden od vzrokov za nastale težave je tudi uvoz poceni sladkorja, ki so ga številna podjetja lani uvozila kar 50.000 ton. Člani odbora za sladkorno peso puške še niso vrgli v koruzo. Kmalu se bodo sestali s predsednikom vlade Lojzetom Peterletom, pričakujejo pa, da bodo tudi odgovorni v TSO prispevali svoj delež k rešitvi upravičenih zahtev kmetov. V primeru, da TSO ne bo izpolnila svojih obvez do kmetov, SKZ-Ljudska stranka poziva kmete, da ne podpisujejo novih pogodb za pridelavo pese v letu 1992. Boris Hegeduš Zeleni teden niti živili . kov. 30vPu3 P0,Jede)skih izdel-ie »sako Ih, Jen\skih dvoran obiš-v.««: ss » tisoče lir^ n,e’’ PMJejo na »gledat ' P'Va in vina ter si ovac1 ra« toed ujinii°n 1°bbkw»l«». mno-ii ktevii» a pa S0 se udeležili tu* tokrat nri„r ki so iih koristil; ' kar 'SO- »oso iz-Mni ra' ’jTm komer-stivitV(! Jalci za svoje pred- Zimsko obrezovanje sadnega drevja Z uvajanjem nove tehnologije v sodobnem sadjarstvu se je spremenil tudi način obrezovanja. Tako klasično zimsko obrezujemo sadno drevje samo pri nekaterih vzgojah in določenih vrstah sadnega drevja. Nekoč je bilo glavno pravilo v sadovnjakih rez (enkrat) in pobiranje sadja (enkrat). Danes se je to spremenilo, rez je večkratna, pa tudi obiramo večkrat. bujno rastoča drevesa obrezujemo pozneje, enako tudi bujne sorte (gloster, mutzu). Vrhe obrezujemo pozneje, O drugi rezi pa prihodnjič. Češnje in višnje Mlade češnje in višnje režemo spomladi tik pred brstenjem. Posebno pomembno je, da predčasne Mešanica krmnega graha in ječmena v prehrani prašičev V prašičereji je gospodarnost proizvodnje lista, ki nas spodbuja k novim strokovnim razmišljanjem Eno od takih razmišljanj je tudi, kako poceniti stroške za krmo oziroma pridelati poleg osnovne krme čim več beljakovinskih sestavin ne da bi ogrozili intenzivnost prireje. Temeljno pravilo, iz katerega izhajajo vsi normativi in pravila za prehrano prašičev, je, da bodo proizvodne lastnosti čim bolj izkoriščene in stroški na enoto proizvoda čim nižji Naloga selekcionarjev je, da te lastnosti med sabo čim bolj združijo in ovrednotijo. Mešanica krmnega graha in ječmena je primerna krma za prašičrejske-obrate, ki se ukvarjajo s plemensko rejo, kot tudi za liste, ki jih pitajo. Je zelo okusno krmilo in ga prašiči radi jedo. Vsebuje sorazmerno veliko beljakovin, predvsem aminokislino lizin, ki je problematična aminokislina v obrokih, kjer so velike količine koruze. Kakovost krmne mešanice je odvisna predvsem od razmerja sestavin, ki so vključene v mešanico. Najbolj običajno razmerje graha in ječmena je 4:6. To je ugodno razmerje, ki daje visok odstotek beljakovin in ugodno aminokislinsko razmerje, predvsem mettonin in lizin Značilnost graha je, da vsebuje sorazmerno malo metionina, zato se odlično dopolnjuje z žiti, ki so bogata z metioninom. Vsebuje pa veliko lizina. Zato lahko rečemo, da se v primeru teh dveh aminokislin grah in ječmen v krmni mešanici odlično dopolnjujeta. Prebavljivost organske snovi je v lesni povezavi z vsebnostjo vlaknine. V mešanicah graha in ječmena je količina vlaknine povprečna, razen v primeru mešanice graha z ovsom, kjer je odstotek vlaknine povečan, kar zmanjšuje prebavljivost organske snovi PRIMERI KRMNIH MEŠANIC ZA PLEMENSKE SVINJE, PUJSKE IN Turnišče K do,RO ”* e 4 pujski ’ r ,bl' "“prodaj ^»ov in 04 7 d« 10 w namenjale 'Nino odkuH*^ PS 1' ^'o P°' >5?« tolarjev. ’• od urna '“k tanek ob n" morajo Potne liste živali. Jablane in hruške Nizka drevesa in gosti sadi jablan in hrušk zahtevajo rez vso leto. Tako obrezujemo drevesa 5 ali 6-krat in s tem vplivamo na rodnost, rast in kakovost plodov. Rodnost in rast dreves sta v lesni povezavi, in to uravnava sadjar-rezač. Rez v prvem letu (posajena sadika) — režemo malo, ena rez do dveh, glede na kakovost sadike. Opravljati pa moramo druga dela: upogibanje vej in zarezovanje. Tudi v drugem in tretjem letu režemo zelo malo, pomembno pa je, da čimprej dosežemo redno polno rodnost. V obdobju polne rodnosti, ko se rast umiri, režemo močneje glede na rodni nastavek drevesa. Cilj vzgoje in obrezovanja je, da dobimo majhno drevo, ki bo redno in obilno rodilo. Posebnega pravila za obrezovanje hrušk in jablan v gostih nasadih ni. Pri zimskem obrezovanju (do brstenja) obrezujemo le spodnji in srednji del, zgornjega (vrh) pa pustimo, posebno če imamo bujno drevo in sorto. Najprej moramo obrezovati starejša drevesa in šibko rastoča, medtem ko Bilo je dobro, zdaj pa k zmanjšali na 4, bistveno pa smo molznice. Na zač ,,V10 kmetih, Jc, da gre za povččali število govedi, in sicer Še kar dobro, lar m? I'-- • kmMj,^ov i'n Zkr°g 4 h«k-re^.'* hčerka ti^TP01«« ki sZ ek°nomškn z ? končala K la"i vrnil h°' 'n sin’ Nat od vojakov. . nam*.. - da bi se »kvar-^ekaj časa^0 Pomenskih brp V Spr H Jih ‘Mi kar do- Pa se 2adrugi PanPr<^ aj kme‘ to s*.09111 to ni čas h Odl'WČdP aCal|?’ za’ Stevii ’v,1‘ le na j. da n« ° Pigment h° deJavn^t. SK,h svinj smo na 8 glav, od katerih so 4 krave MIHAEL HUBER iz Kovačevec je vedno manj zadovoljen z razmerami v kmetijstvu. Kdo pa sploh je? bistveno poslabšalo. Skoraj vse, kar moramo kmetje kupiti, se je precej podražilo, naši pridelki oziroma tržni presežki pa imajo zeio nizke cene. Poleg tega so bile ukinjene premije in popust pri gorivu za kmetijske stroje, tako da je bilo naše delo daleč podcenjeno. Toda druge možnosti nismo imeli. Hlevov vendar nismo mogli pustiti praznih. Sin, ki naj bi prevzel kmetijo, pravi, da bo raje šel kam delat, če bo šlo tako naprej.« Mogoče bi bilo drugače, če bi imeli Huberjevi od 8 do 10 hektarjev obdelovalne zemlje, saj bi tako bolje izkoristili stroje in tudi prostore, v katere so vložili precej denarja. Toda dobre zemlje tam okoli ni mogoče dobiti. Mihael nam je ob koncu še dejal: »Mi, stari, bomo kljub vsemu ostali na zemlji in jo obdelovali. četudi bomo delali večkrat zastonj, toda mladi ne nameravajo životariti na kmetiji.« Tega pa od njih tudi ne moremo želeti. JOŽE GRAJ PITANCE Krmna mešanica za doječe plemenske svinje Koruza 40% 41 % Pšenica 20% 14% Ribja moka 6% Mešanica grah -r jermen 13% 27% Sončične tropine 15% Sojine tropine 14% Premiks D 700 6% 3^% Sol 0.2% Krmna mešanica za pujske od 15 do 25 kilogramov Koruza 35% 27% Pšenica 25% 28% Ribja moka 11 % 11 % Mešanica grah + ječmen 26% 28% Premiks D 7(K) 3% 6% Krmna mešanica za pitance od 25 do 60 kilogramov Siliran koruzni zdrob 30% 29% Mešanica grah + ječmen 25% 26% Mesna moka 11 % Pšenica 10% 20% Sojine tropine 20% Sončnične tropine 20% Premiks D 700 4% 5% Krmna mešanica za pitance od 60 do 100 kilogramov Siliran koruzni storž 50% Siliran koruzni zdrob 40% Mešanica grah + ječmen 22% 30% Pšenica 14% 20% Mesna moka 10% Ribja moka 8% Premiks D 700 2,5% 2% Dikalcijev fosfat 1,0% V obrokih za pitance lahko zamenjamo s krmno mešanico graha in ječmena precejšnji del sojinih tropin. Zelo dobro se dopolnjuje krmna mešanica graha in ječmena s sončničnimi tropinami, predvsem zaradi aminokisline metionina. V obrokih za plemenske svinje se uporablja mešanica graha in ječmena v najbolj intenzivni fazi, med dojenjem Takrat lahko nadomestimo z beljakovinami iz mešanice predvsem sojine tropine. Mešanico graha in ječmena lahko do neke mere uporabimo tudi v obroku za odstavljene pujske. Zelo dobro se mešanica dopolnjuje s kakovostnimi beljakovinami živalskega izvora. Zorica ABRAHAM, dipl. kmet. inž. Ekološko sprejemljiva in racionalna obdelava tal Smo kmetijska pokrajina in te prednosti, ki se je sicer premalo zavedamo, nekateri pa bi to celo radi prikazali kot pomanjkljivost, nam nihče ne more vzeti. Seveda pa je drug problem, kako to svojo naravno danost pametno uporabili. O tem, da nam bo kdo od drugod dal idealne rešitve, moramo nehati sanjati. Prav tako se bomo morali kmetijsci prej ali slej sprijaznili s tem, da cene naših pridelkov in proizvodov ne bodo vedno rasle po naši volji, ampak bodo podvržene tudi mednarodni konkurenci. Morda bo kdo ugovarjal, da v drugih deželah kmetijstvo subvencionirajo in-ščitijo na razne načine, vendar tega ne delajo pod nivojem racionalnosti. Nobeno gospodarstvo si namreč ne more dovoliti podpiranja neproduktivnega trošenja energije in naravnih resursov. Ravno racionalnost z upoštevanjem ekološke sprejemljivosti pa je tema, ki jo bom v nadaljevanju skušal obdelati na enem od segmentov kmetijstva, to je na področju uporabe nekaterih strojev za obdelavo tal. Glavni namen obdelave tal je v tem, da zagotovimo optimalne agroflzikalne lastnosti tal za rast in razvoj rastlin, zmanjšamo za-pleveljenost posevkov, ob tem pa omogočimo tudi ugoden potek kulturnega procesa tvorbe tal. V nasprotju z divjimi, samoniklimi rastlinami, zahtevajo kulturne rastline, ki jim je človek s selekcijo poudaril tiste lastnosti, od katerih ima sam koristi (količina in kakovost pridelka), za In sedaj bi naj z nasmehom na obrazu zopet podpisoval novo pogodbo svoj razvoj obdelana tla. Človek mora torej za te svoje »razvajenke« neprestano vzdrževati tla v takšnem stanju, kakršno jim ustreza, da bi lahko dale dobre pridelke. Za lažje razumevanje potrebe po obdelavi poglejmo osnovne razlike med neobdelanimi in obdelanimi tlemi. Neobdelana tla so običajno zbita, slabo prepuščajo vodo, so hladna in nimajo dovolj zračnih prostorov. Zaradi kapilarnih por so prevlažna ali presuha, mikroorganizmi pa nimajo na voljo dovolj kisika za normalen razvoj. Korenine rastlin v taka zbita da težko prodirajo, kar pa je lahko problem tudi pri napačni obdelavi, ko s prevelikim številom prehodov ob nepravem času tla preveč zgazimo. Obdelana tla morajo biti praviloma pravo nasprotje, saj z obdelavo predvsem reguliramo razmerje med vodo in zrakom v tleh To dosežemo s tem, da spremenimo velikost por v tleh in izboljšamo strukturo z rahljanjem in zračenjem zemlje. Z obdelavo ustvarimo dovolj globoko in do-brp predelano vrhnjo plast z mr-vičasto strukturo in polno humusa. Za obdelana da je značilno, da bolje gospodarijo z vodo in toploto, tako ob pomanjkanju kot ob preobilici le-teh. Zrak, ki pride v tla pri obdelavi, pospešuje dihanje ter oksidacijske procese v tleh, predvsem pa omogoča in izboljšuje delo aerobnih mikroorganizmov. Nenazadnje ustvarimo z obdelavo tal ugodne pogoje za prodiranje in rast korenin v tleh, zaradi česar se poveča količina korenin v njih. To pa ima dve važni posledici — sama rastlina dobiva na ta način več vode in hranil; po spravilu pridelka pa ostane v tleh več organske mase, kar v naslednjem pridelovalnem ciklu poveča njihovo rodovitnost. To so torej temeljne naloge, ki jih morajo z obdelavo tal zagotoviti stroji in orodja za obdelavo. Glede na to, da smo izpostavili racionalno (gospodarno) in hkrati ekološko sprejemljivo poljedelstvo, želimo obdelati tla z manjšo porabo energije ter tako zmanjšati stroške; zmanjšati število prehodov in s lem nepotrebno gaženje; skrčiti globoko in intenzivno obdelavo na nujne ukrepe. Osnovno načelo, ki ga moramo upoštevati pri načrtovanju obdelave, je v prilagoditvi vrsti tal, vremenskim razmeram, predhodni poljščini in pa zahtevam kulture, za katero zemljo pripravljamo, kakor tudi strojem, ki jih imamo na voljo. Glede na možnosti, ki nam jih dajejo izdelovalci le-teh, se končno lahko odločimo pri nabavi za primerne stroje. Pri nakupu pa upoštevajoč vedno vedno dolgoročni učinek stroja (prihranek časa in energije pri obdelavi, ugoden učinek na tla, itd.), ne pa le trenutno ugodnejšo ceno. Stran 9 odsev mladosti Moj psiček Timi Mojemu psičku je ime Timi. Star je osem mesecev. Po pasmi je italijanska lisica. Dala mi ga je sošolka Ksenija. Hkrati sem dobila dve majhni muci. Skupaj so se igrali in rasli, zato so še danes veliki prijatelji. Timi je črn, ima kratke noge, močne zobe in košat rep. Zelo je priden in ubogljiv. Le kdaj pa kdaj ušpiči kakšno neumnost. Rad je, surovega mesa pa ne mara. Ponoči spi v kurilnici, podnevi pa je zunaj. Očka ga priveže. Ko pridem iz Šole, ga spustim z verige. Najprej ponavadi teče nekaj krogov, nato pa se vrne k meni. Nekega dne je zagledal kokoš in se zapodil za njo. Klicala sem ga. a me ni ubogal. Odšla sem po mamico. Ko ga je ona poklicala, je pritekel nazaj. Za kazen je bil ves dan privezan. Timija imam zelo rada. Brez njega bi mi bil zelo dolgčas. ESTER POVŠE, 5. r„ OŠ Dobrovnik Naš razred Na steni visijo risbic^ abeceda in ura^ s stropa pa luči in okraski. Sedimo na stolih, poslušamo, pišemo, računamo in riiemuK V odmoru imamo malico, V razred pridemo skozi velika vrata. Paziti moramo, da česar ne po škod ujem o. JERNEJ RAKUŠA, 2* i% OŠ Mala Nedelja Počitnice Polletne počitnice so bile kratke, vendar zame zanimive. Do srede sem bil doma v Murski Soboti. Z očetom sva hodila vsak dan k njegovemu prijatelju, kjer je oče popravljal avtomobil. To je bilo zame zelo zanimivo. Pomagal sem mu pri delu in se tudi veliko naučil. Drugi del počitnic pa sem preživel pri dedku in babici. Tudi tam je bilo lepo, vendar pa sem zelo pogrešal sneg, da bi se lahko smučal ali sankal. (MATEJ BENKO) Med počitnicami sem bil lahko dalj časa pokonci kot tedaj, ko moram v šolo. Pogrešal sem sneg, kljub vsemu pa mi bodo ostale letošnje zimske počitnice v lepem spominu. Dopoldne sem večkrat obiskal očeta v trgovini in mu pomagal pri raznih opravilih. To je bilo zame precej zanimivo. Nekajkrat pa sva s prijateljem kljub mrazu pripeljala na plan kolesa in kolesarila. čeprav rad hodim v šolo, sem raje na počitnicah in se veselim breskrbnemu otroštvu. RABEN LRŠlC, 4. a, OŠ III, M. Sobota Počitnice so bile kratke, brez snega, pa vendar zanimive in lepe. Veliko sem se igrala z Zvonkom, mamici in babici sem pomagala kuhati, učila sem se in vsega je bilo hitro konec. (MOJCA ŠKRGET) Najlepše je bilo, ko smo mesarili. Veliko sem se vozil s kolesom in gledal televizijo. (ALBIN ŠALAMUN) Igrala sem se, brala, pisala črke in računala. Skakala sem čez gumico. Gledala sem televizijo. Pomagala sem mami pri delu. (DANIJELA RUS) Najlepši dan med počitnicami je bil Alešev rojstni dan. Presenetili smo ga s papigama. (MATJA SIMONIČ) Počitnice so hitro minile. Igrala sem se z Boštjanom in gledala televizijo. Z očetom sva se igrala igrico človek, ne jezi se, (MATEJA ŽAJDELA) Učenci I. b. r., OŠ Križevci pri Ljutomeru Kako preživim dan Zgodaj zjutraj me zbudi sestra Tadeja. Hitro se umijem in oblečem. Mama medtem že pripravi zajtrk. Najraje jem žgance. Po zajtrku si umijem zobe in nato je treba v šolo. Pelje me stric Viktor. Domov pa se vozim z avtobusom. Komaj čakam, da se vrnem. Ko se najem, grem najprej delat domače naloge. Nato se igram s sestro in pomagam mami pri pospravljanju. Preden grem zvečer spat, se umijem, pogledam risanko, nato pa v posteljo. Preden žaspim, večkrat berem otroške knjige ali pa s sestrico pojeva pesmice in počneva še kaj drugega. Ko zaslišiva mamine korake, se hitro skrijeva pod odejo. JASMINA KOLBL, OS Videm ob Ščavnici ' Zjutraj A Ko se jutro prebudi, ptiček v grmu gostoli: » Vstani, vstani, je že čas, kdaj sem že na nogah jaz' Črne škorenjce obuj, v šolo naglo odpotuj. Priden bodi, cicipe, da prej boš znal a, b, c. . .« Abeceda res je huda in terja veliko truda. Črke težko je spoznati, lažje češnje je brati. MAJA BALAŽIČ. 2. b, OŠ Beltind/ Hotela sem biti svetlolaska Hodila sem v 4. razred. Zaljubljena sem bila v nekega fanta. Nikomur nisem izdala te skrivnosti. Vedno sem bila zraven njega, ga hotela zapeljati z raznimi parfumi in si delala moderne pričeske kot vsako dekle, ki je zaljubljeno. A moj trud je bi! zaman. Ugotovila sem, da so njemu všeč le svetlolaske, jaz pa imam črne lase. Brskala sem po raznih revijah in iskala, kako se barvajo lasje. Na vsak način sem hotela tudi jaz postati svetlolaska. Nekega dne sem prišla iz šole. Pogledala sem, kje je mama. Bila je na vrtu. Odšla sem v kopalnico, stopila na koš in odprla omaro, kjer je bilo tudi barvilo za lase. Potem sem jih malo zmočila in počakala, kaj se bo zgodilo. Ko sem se pogledala v ogledalo, sem se prestrašila. Lasje sc me spominjali na coprnico. Začela sem si jih umivati, tedaj pa se je premaknila kljuka na vrati kopalnice. Zaslišala sem mamin glas: »Odpri!« Srce mi je začelo močno utripati. Nisem vedela, kaj naj storim. Zgrabila meje panika. Pograbila sem brisačo, pokrila mokre lase, odklenila vrata, sedla na školjko in vzela v roke časopis ter se delala, da ga berem. Ko je mama zagledala, kaj skrivam pod brisačo, je bilo gorje. Trikrat mi je umila lase in jih precej porezala. Stala sem kot kip in bila bleda kot zid. Česa takega nikoli več ne bom poskušala. Zal mi je bilo las, pa tudi z ljubeznijo ni bilo nič. SILVIJA BUZETI, 7. a, OŠ Bakovci Kako sem pričakovala šolo Šole sem se vedno bala. Mama mi je govorila, da se home *■ sikaj naučili. Ko sem prišla pničv šolo, v novo okolje, nas je W»»,' ca Štefka zelo prijazno sprejela. Spoznala sem se z drugimi se že veliko naučila. Res je tako, kot mi je govorila mama. J MARINA PAVLINJEK, l1 Oš Moja muca Moji muci je ime Nika. Je rumene barve in ima dolgo dlako. Stara je štiri leta, se zelo rada igra in pleza po drevju. Zelo rada se tudi skriva in takrat jo moramo vsi iskati. Včasih je ni domov ves dan, ko pa se zvečer vrne, je zelo lačna. Takrat poje polno skodelico mleka, odide v kot in zaspi. Med spanjem zadovoljno prede. TANJA ŠTUHEC, 3. a OŠ Apače Ali veste? J Prejšnjič smo vas spraševali, ali veste, kolikšna je oddalje%, Zemlje in Sonca. Proti pričakovanju smo prejeli precejšnje odgovorov in z izjemo enega ali dveh so bili vsi pravilni. namreč dovolj, če ste napisali, da je ta oddaljenost okrog jonov kilometrov (povprečna oddaljenost je 149.596.000 kWE3 grado Knjigarne in papirnice DOBRA KNJIGA iz Murske te pa bomo tokrat poslali na naslov: Kristina Kovačič, Vešči4* 69240 Ljutomer. Čestitamo! _________________________KUPON Št. 46^ Ali veste, kdaj je prvi človek poletel v vesolje? Pravilne re bomo žrebali 27. februarja. Poredna torbica Neko sredo je šla torbic« lo. S sabo je nesla knjige, rd, in peresnice. Stresla jib je i” potem pa nastavljala zanke, da so padali na vse^ Nato je šla k tabli in čečkal’?j in dol. Ko se je tega navel^' je skakala po klopeh in pre’p la stole. Bila je zelo Pore^i nazadnje si je strgala narai”0^ Potem je šla domov. N« stopila v lužo in zmočila potrebščine. Tudi ona je bil’ kra. To je bila Jernejeva Mamica jo je oprala in po^ Torbica pa je sklenila, d«" več poredna. Jernej jo je fa“ sil. JERNEJ JEREKI Cevni radiatorji MONCEBc z R Radiatorje MONCER odlikuje visoka zmogljivost ogrevanja, ne zavzemajo dosti prostora. Izberete jih lahko v 4 osnovnih barvah: beli, modri, rdeči, rumeni. • MONCER P - pregradni Namenjeni so za ogrevanje večjih prostorov za dnevno ali nočno bivanje, uporabite jih lahko kot pregradne stene dveh prostorov. tsTjr/c rim • MONCER K — kopalniški Namenjeni so za ogrevanje kopalnic, kuhinj, hodnikov. Pozimi je na njih mogoče sušenje perila. PROIZVODNJA 5ANFTARNIH CEUC LENDAVA do.o. »VARIŠ« 69220 Lamiava tn0u9lrij9k9 cesta 4 b Tete ton. n. c (069) 76-Iti prodaja (069) 7S-8O4 Teletar (069) 75 906 v 24 urah vam kjerkoli v severovzhodni Sloveniji popravimo polomljena stekla, izd*^ mo in montiramo izolacijsko steklo! • Pokličite nas po telefonu: (069) 61-974 ali nas obiščite v Podgradu št. f Gornji Radgoni. PRODAJNI SALON 69250 GORNJA RADGONA GRAJSKA C. 27 TELEFON: 069/61-974, 61-751, TELEFAX: 069/61-947 m u ou m • stavbno pohištvo • lesen* obloge • leseni podi • parket • okovje • oprema za kopalnice * orodja (hoby program) • mini b*' zar VAŠE ŽELJE, VAŠE SANJE - NAŠA PONUDBA S KARTICO ZVESTOBE DO CENEJŠEGA NAKUPA Stran 10 kulturna obzorja Proslavitev kulturnega in državnega praznika kuL Pros,orih scenskega V Ingolstudtu Sob".?^"1 mestu Murske Se u ’ * ^0’0 siowL^,C!onalna Prosila nika ^e8a kul,ufnega praz vnoamSPada,a Je s P0^'1' priznanja K&?*0 s« J« slovesno-sladil ,udl ?“Pan lne°i Schne" in svojo nivna"05' izrabil za ^ub« di S poP°,nlco mla Po X?" željo P° «trjevanjU stikov. Predsednik "’t na vUz tUd' tokral sPom-»ovo^Ovk in nji-"0 Hrh^05' z dorao^ ^nu Xla.Vfar Pa Je V ^ne OVI,clJa - Skup. - m Murska ^ota ’*«; kr , izvršnega n.je^^ Vtod X-, Ven'Je kot drža ^ve ust^' Vojne’ sprejetja Po'rdu , V ln nrednarodne 111 d°godkihT a JCAvdi’ Udobnih ™’ kl se J’h bodo dati sri * gotovo začeli zave-kajti rd.?0 doloCeneTn času, iti od J smo nekoliko utru-tntno bi radi nor' nnu,vi>t km'l’iePreddSem pa za dostojno Pomočjo’ n^'kdoma ,udi s Obenem. naž|h na tujem, nv^ v ohrl^ Mhvalila za po-»a, k0 ■ Jkl zdravil in druge-Da PiJn?- na.ihuje, izrazila čitn ki m inje ,udi nastopajo jo, da lZa eta v Ho izpričuje-faterneean,SO Pozabili t*1 Poleg učen- «a mui n ke8a dopolnilne-'Ifutlva 1ln fnlklome sekcije 'Udi mijV® ,(,krat izkazali veseli dr' nci Lastovke, za skrh-i ' Prtreditve pa je po jamici u bd Santavec '^kli sv. >r.°b ,‘ej Pri|ožnosti nh ’ po pogovo- "'M^^vntkt banke, mi-’n H'uRlm? .notranje zadeve roke ’ kl bi jim iz prve Kocene i^ral1 za njih dra-Pa tudi j orrnacije, zaznali bil zad'eraso bili časi, ko je avtobu. 'Z domovine K bil dJ^ajhen, tokrat pa UsP«no p°J e ko^bi, ki je P emagal dolgo pot. —_ bb 2 ^STave 'n reb»u“u> 11 j« Ihta mrkost, 'ršino reči. l0 ni izraz (au- ClTALNIŠKI VEČER h —r brezk«Vj *°O<,,,"d *» , O- Pr| "V P1’1"« in je b8l»e i, pr,v,lu w čutna siet?8' ^">1 ”*'* P""" "»j _ *♦ ' 001 drugi p«** d'm'> S.2'ko Skdam' "* SnOV’ kM Pr’i * labj >-v dr„ “ **k "»cin, »1 ,lrr^. neki JL Dui* "Ntv « ljudje »eset ^k"r * ,1*roc, ” '»piti v , ' 1 Pisanosti, ne Mobtno pri s|ikilh V LIPOVCIH —■ Na turistični kmetiji Bar-baričevih je bil na kulturni praznik prvi čitalniški večer v samostojni državi Sloveniji. Organizirati so ga ustvarjalci književne priloge Midva pri časopisu Slovenske brazde. Med udeleženci so bili tudi Branko Šomen, Karolina Kolmanič, Feri Lainšček in drugi. Foto: N. JUHNOV. TURNIŠČE Ob prazniku podelili knjižne nagrade Letošnji slovenski kulturni praznik so dostojno proslavili tudi v Turnišču. Na proslavi, ki je bila dobro obiskana, je o pomenu praznika govoril predsednik ZKO Lendava Rajko Stupar, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci tur n iške osnovne šote in oktet Lesna iz Slovenj Gradca. Ob tej priložnosti pa so tudi razglasili najboljša lite-rarno-iikovna deta, natečaj sta med osnovnošolci razpisala krajevna skupnost in kud Štefana Raja iz Turnišča. Podeljenih je bilo 13 knjižnih del, ki jih je prispevala Pomurska založba kot pokrovitelj proslave, izročil pa jih je urednik založbe, domačin Jože Ternar. Zaradi velikega odziva mladih na razpis za literarno-likovna dela KULTURA so se v Turnišču odločili, da bodo v prihodnje razpis razširili tudi na srednješolce. Občinstvo v Turnišču pa je na proslavi navduši! oktet l^sna. F. M. BELTINCI Marko banda navdušila Kot je že tradicija, je beltinski kud pripravil pestro in privlačno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v prostorih osnovne šole. O pomenu praznika v mladi samostojni državi je govoril predsednik sveta KS Beltinci Jože Kavaš, se kulturnikom zahvalil za pestro dejavnost in jim zaželel nadaljnjih uspehov. V kulturnem programu so sodelovali: učenci osnovne šote, moški pevski zbor in Marko banda. Zlasti je občinstvo navdušila Marko banda (Boštjan Rous — klarinet, Slavek Petek — kontrabas, Samo Budna — violina in Andi Sobočan — cimbale), ki se je prvič širše predstavila. S svojim nastopom so mladi muzikanti pokazali, da so se resno lotili dela in da bodo lahko uspešno nadaljevali bogato tradicijo ohranjanja ljudske pesmi v Beltincih. Po proslavi pa so kulturniki nadaljevali srečanje pri Zvezdi. F. M. Iti LET FS BISTRICA Ples, pesem Lahko bi rekli, da je v Pomurju malo krajev, kjer je kulturna dejavnost v zadnjih letih tako razgibana kol na Bistricah. Aktivno delujejo folklorna skupina, dramska sekcija in .mešani pevski zbor, občasno pa nastopajo tudi domači glasbeniki. Povezani pa so v Kulturno društvo Ferda Godine. Kadar ena ali druga sekcija nastopa pred domačim občinstvom, je vedno dokaj dober obisk. Tako je bilo tudi prejšnjo nedeljo, ko se je predstavila folklorna skupina, ki je praznovala 10. jubilej, proslavili pa so tudi slovenski kulturni praznik. Njihov naslop je bil nekaj posebnega splet plesa, pesmi in domačih običajev. Vodja skupine Karmen Sreš pa je vmes predstavljala njihovo delo in med dru- gim povedala, da so začeli tako rekoč iz nič, prvih 8 parov pa je učila plesali mentorica Nada Kreslin. Kmalu so poslali znana skupina daleč naokrog, saj so jih vabili na gostovanja širom po in igra Sloveniji, pa tudi na Hrvaško, Madžarsko (v Porabje) in med zdomce v Nemčijo. Poleg prekmurskih in kasneje še štajerskih plesov so prikazovali tudi kmečko »gostuvanje«, luščenje bučnega semena in »krstitke« prt Jano-šovih. DeKek vsega lega so prikazali tudi na zadnjem nastopu ob praznovanju 10-letnice. Ob koncu sta predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Lendava Rajko Stupar in predsednica odbora za ohranjanje ljudskega izročila Danica Kocet podelila Maroltova priznanja in značke vsem, ki so člani FS 10 .oziroma 5 let, Nada Kreslinova pa je prejela zlato Maroltovo značko za 20-letno delo pri folklorni dejavnosti. JOŽE GRAJ Svet za barvami Petkovičeve ne moremo zastali v prvem planu, njihova magija je dovolj močna, da nas napol! dalje. Petkovičeva ni po-dobarka, marveč slikarka. V magičnem delu slikarskega postopka gre za (o, da se Čutni svel zapusti. Judi tisti, ki bi boleli bili zelo prozaični in bodo rekli« da slika pač prikazuje 10 in to, da v lem ni nikakršne magičnosti, bodo že s lem priznali ma-gičnosl slikarjevega delovanja. In sicer v vsakem primero: vedno, ko ne bodo rekli, da slika prikazuje samo sebe, bodo sliki pripisovali magično moč- Vzemimo za zgled sliko na kateri je drevo. Reči, da je na njej prikazano drevo in s Irm misliti na dejansko drevo, ki raste zunaj v naravi, je seveda zmotno. Kaj pa imata skupnega plosko slikarsko platno in zunanji prostor, ali s« ho mar »drevo« na sliki, pu najsi je še loko verno narisano, premaknilo v vetru, ali pa se bo listje obletelo? Ne bo se. Tisto prikazujoče s« ni sliki, kur ni slika sama, torej ni iz čutnega sveta. Vrač, ki opravlja magični n h red, uporablja čutne pripomočke, dim, tekočine, praške, da bi stopil v stik z onim zunaj sveta. Če slikarkino magično opravilo prevedemo v prispodobo iz Čutnega sveta, potem se nenadoma znajdemo hodeč za njo po krajih, pravzaprav ne po krajih, po prizorih, ki smo jih že videli; loda ona nam jih kaže skozi ledeno zeleno lupo. Na primer tale njena slika, za katero hi v prostodušnem asociativnem postopku rekli, da prikazuje drevo, vejo, zamrznjenosl, zemljo. Ali ne, da se skozi zelenkasto ledeni prostor slike vdi v prihodnjo pomlad, ko bo zemlja živela — pravzaprav se tamle že kaže neko rahlo pulziranje — ko bo suha veja v tem spečem zavetju začela prepereli! Vsi zelenkasto mrki, vlažno mrki barvni foni jemljejo stvarem njeno čutim otipljivost iu prav to dela s svojimi slikami Dirka Petkovič. ŠTEFAN SMFJ BEG S SLIK H. Pročelje je bilo prezidano z raznobarvnim kamenjem m nakrancljano z obilo kiparskega okrasja, ki je blagovoljnemu sprehajalcu obljubljalo odrešenje; Deklica, rečem ti. vstani! Lazar, pridi ven! Žena, tvoja vera te je odrešila’ Grobnica se je kot branik dvorca ustopila pred prodirajočo trumo vernikov, ki pa je ni bilo več mogoče ustaviti. Razslojili smo se v dve polovici, zaobšli branik, ki se je utegnil le še čuditi, mrmrajoč nekaj nerazumljivega, in se objemajoč združili pred samim vhodom c dvorec — krdelo napol golih, krepko opitih, huronsko vpijočih blaznežev. Preplašeno sem potipal pošvedran površnik — bog’ Nihče mi ga še ni strgal! - in odrinil pletenko, ki mi jo je moli! pred nos smideč starec, ves penast okrog ust. Vstopili smo. Na nasprotni strani prodnatega dvorišča sem zagledal nekakšen prestol, ki pa ni bil prestol — bil je žrtvenik. V steno, na katero se je opiral, je bila vklesana razgaljena črna lepotica pohotnih usten z razbohotenimi. rahlo skodranimi lasmi. Sanjska sužnja! sem se zgrozil. S krvjo oškrobljen žrtveni kamen se je pikro zastrmel vame kot gestapovski poročnik: le prst uperiš v nekoga in čez kak trenutek že leži pred teboj — z razparanim trebuhom, razprtim prsnim košem in iztaknjenimi očmi . . . Podnožje je bilo preklesano v sikajoče kače, ki so jih pridrževali hudo izmaličeni črnci s pohotno razprtimi gobci. Duhovni so se mi začeli približevati in prestrašeno sem stisnil punčkine ročice. Pa ni bila moja malenkost njihov cilj. Pograbili so punčko, ki sem jo srdito branit, pa se mi je sprijaznjeno z usodo izvila iz objema: Zakaj se upiraš? Saj zate umiram! Povlekli so jo proti kamnu. Ni se upirala. Molče jim je sledila. Poveznili so jo nanj in ji z okrašenimi bodali razprli prsni koš. Zastokala je. Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo! Odreši jih kljuvajoče hvaležnosti! Ker: Vse se po postavi očiščuje s krvjo! in brez krvi ni odpuščanja! Oče. oče, o odpusti jim! Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo! Huronsko vpitje množice se mi je zalezlo c dušo in me hudičevo peklilo. Meni aristokratu so se gnusila opijanjena plebejska bitja. Skozi drobcena lesena vrata sem se zmuznil r notranjost dvorca in se spustil po stopnicah, ki so se uslopile predme. Vrata — taka mogočna hrastova vrata. Previdno sem jih odpahnil. Zahreščala so. Tanek curek svetlobe, tihotna glasba. in to the night 1 cry out i cry out your name In to the night 1 search out i search out your love Kure, naj se zgodi, kar se ima zgoditi! Junaško sem odrinil vrata in vstopil. Starec in pianistka. Ljubko, nedolžno dekletce. Nekaj . . . nekaj povsem drugega kot tista pohotna nakaza. Ena sama nasmehljana ljubkost. Ki varje v naročju statuo. Vse, prav vse sem zaznal e tej statui: deklico, ki si je pogladila komaj vznikli puhek: dečka, ki sta na poti iz šole zavila v bližnji grm in molče primerjala nabuhla pimpka: mrkega šolskega nadzornika, ki ju je zalotil in ju (z dobrim namenom seveda hudo premikastil: aelavce iz trboveljskega podzemlja: veleposestnika s košatimi zaiizei in smrdečo cigaro v pohotnih ustih; žalostnega vladarja na oblazinjenem prestolu: ostarela poeta, ki se molče sprehajata po mestnem parku: Pavla, Matejo, otroka. Štefanijo. Andraža, Majdo in ... in ... in marsikoga . .. in sebe .. . in sebe, togotnega Petra . .. da, sebe! - Kaj se bo sedaj zgodilo?preplašeno vprašam Nič. ti boš odšel, midva pa bova ostala tu. odvrne Darja •— Kar tako bosta izginila s sveta ? — Ne! Nekdo bo pač kriv. — Jaz? — Ne, ne ti. — Nekdo drug ? - Da, nekdo drug. — Nekdo nič kri e ? — Da, nekdo nič kriv. Zgroženo zavzdihnem. — Krivda bo tvoje plačilo za to. da veš. Krivda, ki ti je nihče ne bo hotel priznati. Zločin, za katerega te nihče ne bo hotel kaznovati. Čez prag te bodo metali. Te zapirali v blaznice. Le kaznovati te ne bo hotel nihče. Takšen je tvoj dolg večnosti — plačilo za zavedanje, navsezadnje: tvoja kazen! Zavzdihnem. — Ker vse se po postavi očiščuje s krvjo . .. — . . .in brez krvi ni odpuščanja' jo dopolnim. Starec tihotno zabrunda. j N----------------------------------------------------------- kulturni koledar 9 kult urni koledar ^KATISTi ' ^BRUARJA 1992 Separatio, Sobota, zima 1991 V najbolj kuIIurnem tednu v ktu j« toliko kulturnih priredite«, da tudi najbolj kulturniški časopisi nimajo dovolj kulturnega prostora za predstavitev vseh kulturnih novitet. Vsepovsod sama kultura. Separatio je »revija za kulturo«, zadnja številka hrez zaporedne številke je izšla v Soboti, pozimi 1991, predstavljena je hila po svečnici 1992. Avtoiji aktualnih zapisov v njej so Branko Somen- Šelestenje knjig; Marjan Maučec: Sokol o hodu umrli; Metka Fujs: N a prošeno je vrnili Sobol« Sobočanom; Slavko Švenda: Nikoli ne ugrizni roke, ki ti daje kruh!; Četrti ekološki forum: Regionalizem in podjetništvo na popku Evrope; Franci Just: Franc Miklošič v njegovem in našem času. Leposlovje so napisali: Marjan Tomšič, Vida Mnkrin-Pauer, Milojka Žižmond-Kofol, A Ido Žerjal in Franjo Frančič. Avtorji razprav so Lajos Bencc, Laszlo VegeJ, Laszlo KosztyaL Franci Jusi. Prišli bodo časi, ko «as ho bolj skominalo po kulturi, in potem vam bomo pripovedovali o Separatiu. Š. Smej RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V prostoru pred grajsko dvorano jc likovna rt Mia-va akademske slikarke Ditke Pelknvič. Odprta bo do 29. februarja. MURSKA SOBOTAi V Studijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice je razstava knjig Frana Sele škega Finžgarja (ob 30. obletnici pisateljeve smrti). Odprta bo do 7 marca. MURSKA SOBOTA: V Pokrajin skem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu razstavlja Marij Pregelj na lemo Iliada in Odiseja. Razstava bo do 14. marca. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja slikar Marko Jezernik iz Šentjurja pri Celju. LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je stalna razstava kipov in slik dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Na ogled je tudi spominska soba (Jyorgya Zale, Ml RSKA SOBOTA: V začetku marca hn v galeriji Kulturnega centra Miška Kranjca razstava 19. mednurod ne likovne kolonije Lendava. PRIREDITVE Ml RSKA SOBOTA: II februarja oli 17.00 bo v grajski dvorani nastopilo SLatll,i in 1628 Muraj Zombal, pa kot oppidum). Na Medna1™' nem kulturnozgodovinski simpoziju Modinci je bila krat generalna tema: Razvoj mest v Podonavju. Sporno J! ostalo poimenovanje krajev s civitas in oppidum v Podonavju, kjer je te pravice lahko pj; deljeval posamezni zemlji gospod. V 16. st. je že tendenca zmanjševanja števila mest omejevanja njihovih mestni«-privilegijev. Kdo in na kak način je čal o krajevnih imenih M 1919. Kmalu je bil tudi o# vljen seznam občin. Domače »vesi« so p«51’* ' vasi. Preseneča me, da je v Slo®] niji kar čez 300 krajev z i®’' nom »vas« (teh le nekaj) ma z besedo, ki spominja na go, nastanek Kako to. da so J* slovenskem etničnem obnit>cr tako radi poimenovali kraje‘ vasjo. Severno od Drave, : | vsem na Koroškem, je n®? deset krajev z imenom Dot' * prilastkom. Sestavljalcem A#' sa Slovenije vse priznanje, "I so za vasi (Dorf), kjer še staro ljudsko ime, upoŠtev* tudi to. K vasem spadajo tudi krap , Sela, Selo, Selce, Selci, če ... in tudi teh je okrog sW V Sloveniji, Prekmurju, j* rabju in na Koroškem je k"1', go krajev ohranilo ljudska t* za vas: ves. V Prekmurju poimenov^ | kraja z vesjo izraža pomeT®1’, družbeno in še posebej no strukturo: »ves — vešlUTl veščar — veščina — ve»“ (tudi ledinsko ime) — ljudje J šli delat »veščino« (kulak)-drugačnem pomenu pa * »vesnica — vesničar«. .j V Prekmurju ljudje še v , kje je: Cikečka ves, Duga Prosečka ves in Avnča ves bivale! Ivanjčarje), Tudi drugod po slovenske* etničnem območju so še (okrog 60 naj bi jih bilo). (Nadaljevali n ki se je preimenovala v StfflH vni odbor za rokomet Sobota, je dosegala nove i11 ( ve uspehe pri razvoju rokotjj ta v pokrajini ob Muri. Ta*ap bilo v letu 1961 v Pomdfj^l registriranih okrog 500 '|1 metašev in rokometašic, 30 j kometnih vaditeljev in mkov. Take uspehe so vni rokometnimi delavci d®* gali z raznimi propagand^ akcijami in turnirji, s kat«n Peter Sraj — igralec in trener, zaslužnejši za razrnj mkonie1* ’ tincih. i\M so privabljali mladino. drugim so organizirali vanje v streljanju sedea1.^! trovk z namenom. da bi pozimi spodbudili k aklr jj stiin V tem času je P° rokomet predstavljal end no slovenskega rokometa-je Rokometna zveza Slo'1 J. na skupščini Sirokoviiega bora za rokomet v MllfSk r boti podelila priznanja p-služnejšim posameznike^1. Jr publiška priznanja so P* .jfi Titan. Šraj. Roudi, Ambrl1 tj Zupan Priznanje pa SO 1/1 tudi strokovnemu odb^r« rokomet v M ursk*. Soboti- »I Stran 14 VESTNIK, 20, namizni tenis------------------------ Zmaga Potrošnika in poraz Radgone V nadaljevanju tekmovanja v super SNTL so igralci Potrošnika v Murski Soboti prepričljivo premagali zadnjeuvrščeno ekipo Ilirije iz Ljubljane. Pri Potrošniku sta bila najboljša Benko in Dnger s po tremi z.magami, soliden je bil Kus, Benkovič, ki ni v pravi formi, pa je edini izgubil z veteranom Šarlahom. Radgončanom ni uspel podvig v Kranju in so spet doživeli tesen poraz, ker je njihov najboljši igralec Rihtarič nepričakovano izgubil s Kuntnerjem, dober je bil Kuzma z dvema zmagama, Žitek pa je spet ostal praznih rok. V P"r“’ Benko (Potrošnik, Murska Sobota) proti Iliriji odlično za “ral- Foto: N. Juhnov naslednjem kolu igra Potrošnik v Celju z Ingradom, Radgona pa doma z Ilirijo. Rezultati: POTROŠNIK -ILIRIJA 8:1 (Unger-Gostiša 2:0, Benko-Sarlah 2:1, Kus Ribaljčenko 2:0, Benko Gostiša 2:0, Un ger Ribaljčenko 2:0, Benkovič Šarlah 0:2, Benko —Ribaljčenko 2:0, Benkovič —Gostiša 2:1, Llnger—Rebič 2:0); MERKUR RADGONA 5:4 (Jeraša —Kuzma 0:2, Smrekar Žitek 2:0, Kuntner - Rihtarič 2:1, Smrekar Kuzma 0:2, Jeraša —Rihtarič 1:2. Kuntner—Žitek 2:1, Smre kar—Rihtarič 0:2, Kuntner Kuzma 2:0, Jeraša Žitek 2:0). LESTVICA SUPER SNTL 1. SOL-moški Breiovica 13 11 2 3711 22 VIGROS 13 11 2 34:21 22 Šenpeter 13 9 4 3318 18 Bled 13 3 5 30:20 16 Žirovnica 13 8 5 30:21 16 Topolšica 13 8 5 28:23 16 Emonacommei. la v 6 26.23 14 Vileda 2 13 6 7 22:24 12 Črnuče 13 4 9 21:31 B Celje 13 3 10 17:34 6 Izola 13 2 11 10:36 4 Mislinja 13 1 12 10:36 2 SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA Zmagi Emonacommercea in Vigrosa V' drugem spomladanskem kolu tekmovanja v slovenski moški odbojkarski ligi sta pomurska ligaša gostila Mislinjo in Bled in zopet zmagala. Emonacommcrcg iz Ljutomera je premagal Mislinjo s 3:1, Vigros pa v Murski Soboti Bled s 3:2. Oba pomurska ligaša sta bila najboljša tekmeca in zasluženo zmagala. V prihodnjem kolu igra Vigros v Šempetru, Emona Commerce pa v Žirovnici. Kovina POTROŠNIK Strojna Ingtad Merkur RADGONA Novotehna Ilirija 8 8 8 8 8 8 8 8 8 0 6 3 3 2 2 1 2 5 5 6 6 7 5844 51:21 51:21 26:46 28:44 29:43 22:50 23:49 16 14 12 6 6 4 4 2 NI. 0 ’ ' ATLETIKA------------------------------------------------ Pomurski atleti v slovenskem vrhu skih ade(0„a- ZVeza Slovenije je objavila lestvice 30 najbolših sloven-P°vPrečni za lansko leto. Poleg tega pa so tudi prikazani zadnjih desrTh i desetih mest v posameznih disciplinah v mi Pa so tud'' "l1'*1- Med najboljšimi slovenskimi atleti in atletinja Marija Inekaten pomurski tekmovalci in tekmovalke. teyanec iz Borejec, ki tekmuje za ljubljanski AK IBL (2:09 . ,an' dosegla najboljši rezultat v Sloveniji v leku na 800 m ^Orn četrt " , m (2:57,91). V leku na 400 m je bila tretja (56.60), na Mano i n , J9) ‘n na 1500 m dvanajsta (4:53,48). '"»u Mur^'a '5^. ki prav tako tekmuje za A K IBL Olimpijo, do-Slovelna 800 m dosegla tretji najboljši rezul-ji j!1 ”:l2,09), devetega na 1500 (4:43,69) m štirinajstega na in Stevanečeva sta lekli tudi v štafeti v mošk' tr 'K ^l,,nP'ja dosegla najboljši rezultat v Sloveniji. "a'ek(ŽA]<1| . llLljrenci seje pojavilo pet pomurskih atletov. Milan na bni.K,, Mubljana), ki seje poslovil od tekmovanja, je lani dose-■ -^0,271 c Lčzultata v hitri hoji na 10 km (45:20,92 in na 20 km ^jbolji,, ^•rl|bar iz. Tešanovcev, ki tekmuje za AK Ptuj, ima ' maleme v tekih na 3000 m (8:36,63), na'10.000 m (30:30,00) ^"Sjstega ''tGnihiu (1 ip ;p>, devetega na 5.000 ni (14:50,95), in šti-10 ro z n 1 m (4:08,05). Deseti najhitrejši v Sloveniji v (eku na ^S’^).vvii'ain' Je bil Atila Horvat, član AK Pomurje iz Lendave V ^Uvenjj; n ° p:) skoČil 190 cm, kar je šestnajsti najboljši rezultat J!|lrii tekel $Pur’ AK Pomurje iz Murske Sobote, je na *ečeslavec , kar ie enaindvajseti najboljši rezultat. Jože Kolar iz za,'at 37 47 \'cer.P'onir, je kot Član AK Pomurje na 300 m dosegel re-Qeseti (2’43'iVJ le ose[nindvajseti najboljši rezultat, na 1000 m pa tri- G. G. Nogomet. -____________________________________________________ Seminar za trenerje n,h trenerjev Slovenije organizira seminar za izpo-^"gOiKejnj, ,n pridobivanje licenc. Za območje Medobčinske Seminar V 1 Sobota in Občinske nogometne zveze Lendava februarja 1992, oh 9. uri v Osnovni šoli 17. ok JL”'1 NktičitJ se|r>marju bodo obravnavali strokovne teme: Teh-j\>J"1'čni prit Pr'ptava nogometašev — priprava in konec napada, ' b organi’’ mtM° ,n vloga trenerske organizacije v samostojni hod« trerZ'ra,K,S<’ 'lo,*e*ts nogometnega trenerja. Ob koncu semi- V(l*,” podeliie*|t.,em P°delili licence. Brez udeležbe na seminarju ni Si t aiošivi A ICcnce B in C, kar pomeni, da trenerji ne bodo mogli M. lanarina za le(o 1992 je 300, licence pa od 2 do 500 ŠAH Pomursko pionirsko prvenstvo V Gornji Radgoni je bilo pomursko pionirsko prvenstvo v šahu. Sodelovalo je 41 šahistov in šahistk. Rezultati — ml. pionirji: I. S. Pukl (Lendava) 9,5 točke. 2. Mesarič (Beltinci) 8,5 in 3. Recek (Lendava) 8 točk; ml. pionirke: I. Mauko (Radenci), 8 točk, 2 Peršak (Negova) 7 in 3. Glavač (MS) 5 točk; st. pionirji: I. D. Pukl (Lendava) 9,5 točke, 2. Fre-Ija (Lendava) in Sedonja (MS) po 6 točk; st. pionirke I. Marič (MS) 6,5, 2. Slumberger (Cren-Sovci) 5,5 in 3. Purnomo (Radenci) 4,5 (očke. J. Gerenčer Brez zmagovalca V enajstem kolu tekmovanja v varaždinski kegljaški ligi sta se ekipi lendavske Nafte in Lepo-glave razšli z neodločenim izidom 4853:4853 podrtimi keglji. Najboljši pri Nafti so bili: Horvat 865, Žalik 856 in Radakovič 82I podrtih kegljev. ----JL) DO---------- Zmaga Radenske V tekmovan ju druge slovenske ' moške kegljaške lige je Raden--ska premagala Krško s 5170:5051 podrtimi keglji. Naj boljši v ekipi Radenske je bil Mi ro Steržaj z 943 podrtimi keglji. Ostali tekmovalci pa so podrli naslednje število kegljev; Smodiš 894, Šalamon 806, Drvarič 795, Kovačič 849, Kučan 883. V pri hodnjem kolu igra Radenska s Konstruktorjem Branikom ŠAH Lendava četrta na Madžarskem V Nagykanizsi na Madžarskem je bilo ekipno šahovsko tekmovanje pionirjev. Med 11 ekipami so sodelovali tudi mladi šahisti Lendave in Radenske Pomurja iz Murske Sobote, Zmagala je ekipa Szombathelya s 35 točkami, Lendava I je bila s 27 točkami četrta, Radenska Pomurje iz Murske Sobote s 17 točkami 6. do 7. in Lendava Jf. z 9,5 točke deveta. J. Gerenčer Občinsko prvenstvo V Murski Soboti je bilo občinsko pionirsko šahovsko prvenstvo. Sodelovalo je 43 šahistov m šahislk. Rezultati — ml. pionirke: I, Glavač (OŠ III) 3, 2. Plahut (Beltinci) 2,5 in 3. Kisilak (Rofa-šovci) 2,5 točke; nit. pionirji: I. Gomboc (OŠ I) 7, 2. Mesarič (Beltinci) 6, 3. Gomboši (PŠ lil) 5 točk; st. pionirke: I. Marič (OŠ III) 4, 2. Zver (Beltinci) 3, 3. Toplak (Beltinci) 3 točke; st. pionirji: I Gomboši (Tišina) 4, 2. Sedonja (OŠ Ulj 4 in 3. Oblak (OŠ 111)3 točke. Kovač in Hari Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo hitropotezni turnir članov za februar. Sodelovalo je 12 šahistov. Najboljša sta bila Boris Kovač in Danilo Hari, ki sla zbrala po 10 točk, sledijo: Alojz Kos, 8,5, Ciril Logar in Matija Gabor, po 7,5 (očke. Prijateljske tekme 111 'NmilutLarnki del pnenuva hi pomurska čč {f^vnj 7« •'DHlcIjikih lekem. I#kn - PtHnHnik HjIlovli I 'an' - 2a«r r roinik 'n Horvat iz , . ■ i .iinvr" ■ i ■ J BlkMC*] ..^ik ■ Poirlj H enajstmetrovko. MTC Mura 0:1 (Kovačič), Do-en ' r Buk!k TurnX Mura Varteks 1:4 (Vlckovir za Muro), Po ’ ^“fta ■ Pukr, (Skaper 3 za Potrošnik in Dominko za Turms uolikum Ce|je ,:| jn Be|(ra ,s Nafta 0;t Fabjan). A L’ G n m ET—__________________________________ ...... Turnir v Ljutomeru ■ I : " lnl 'Sl'*'IJi "*gvnbir» । - --.in 11. rr»nwnj* 1992, . tek^J^ve zbirai'' ' <“•■!» tihIib ■iiuunirJu. 1'rljtvmn« mala 2*40 ob tg * (069)Kl-6(M in 81-087. Žx»h.*|rahl» b» 1 Nlrtrk. M rr,c ;n * Jeruzalem v Ljutomeru Prve Štiri ekipe borto prejete v ln pokal«. POSEBNA UGODNOST 10% popust za vo»»a RENAULT HfBSSSSS? davek. . JERUZALEM ORMOŽ, . 106. obrat AVTOSERVIS, tet. (062) 70* DROGA SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA Zmagi Puconec in Cvena V trinajstem kolu prvenstva v drugi slovenski ženski odbojkarski ligi je Cven v pomurskem derbiju premagal Mladost iz Murske Sobote s 3:1 Puconci pa so bili boljši od Palome Branika 3 in zmagali s 3:2. Črna je v Murski Soboti premagala Pomurje s 3:0, Ljutomer pa je bil prost. V prihodnjem kolu igrajo: Braslovče . Cven, Mladost : Pu conci, Paloma Branik 3 : Ljutomer in Celje 2 : Pomurje. Nova zmaga Radenec V devetem kolu tekmovanja v drugi slovenski moški odbojkarski ligi so Radenci v Murski Soboti v pomurskem derbiju premagali Po murje s 3:0 in vnovič zmagali Vuzenica pa jc premagala Veržej s 3.0 in še naprej vodi na lestvici. V prihodnjem kolu igrajo Turbina : Po murje in Radenci : Veržej. STRELSTVO Panonija in Pomurka občinska prvaka Sklenjeno je bilo občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško za člane in pionirje. V članski konkurenci, kjer je sodelovalo 16 ekip, je zmagala ekipa Panonije, med posamezniki pa Milan Han Končni vrsti red: SD Panonija 130 točk (12.773), SD Gančani 127 (12 790), SD Tišina II I 15 (12.383), SD Grafičar 108, SD Gederovci 106, S D Seberoci 80, S D Agronierkur 70, S D PTT 70, S D DPPR 66, SD Pomurka H. 55, SD Lovec 54, SD Tišina III. 48, SD Caplja 29, S D Bakovci 29, SD Strelec 17 in SD Ali Kardoš 16 točk. V občinski pionirski strelski ligi je sodelovalo pet ekip. Zmagala je ekipa SD Pomurka Ml 1 s 45 točkami (6.146) pred SD Pomurka Ml H 33 (5.335), SD Graničar 27 (5.231), SD Tišina 20 in SD Bakovci 7 točk. F. Matko Prvi na Ruju Na Ptuju je bilo mednarodno tekmovanje v judu. Med 166 tekmovalci iz 15 klubov so sodelovali (udi soboški judoisti in dosegli lepe uvrstitve. V skupni uvrstitvi so zasedli prvo mesto s 24 točkami pred Dravo, 20, in ekipo Ivo Reja iz Celja, 19 točk. Rezultati posameznikov — pionirji: do 34 kg: 3. Rančigaj, 3. Žilavec in 7. Lesjak, do 38 kg: I. Hašaj, 2. Planinšič; do 42 kg: 5. L. Cikajlo, 7. Horvat in 9. Emiša; do 46 kg: L Cuk: kadeti — do 55 kg: 3 Lazar, 5. D. Vehab, do 64 kg: i. I Cikajlo, 2. Mazouzi; do 70 kg: 2. Šeruga, 7. Kerec. ^■KOLESARSKI KLUB TROPOVCI------------------------ Uveljavili se na organizacijskem in tekmovalnem področju Kolesarski klub Tropovci sodi med zelo delavne športne organizacije v Pomurju. Klub, ki posveča posebno skrb mlademu naraščaju, pa seje lani tudi uveljavil kot odličen organizator prireditev Bil je organizator republiškega prvenstva za pionirje in rekreativce v ciklokrosu. kjer so domači tekmovalci dosegli največje uspehe, saj so dobili republiškega prvaka. Prizadevni športni de lavci iz Tropovec so bili tudi organizator republiškega cestnega prvenstva za pionirje ekipno in posamično, kjer so sodelovali z dvema ekipama in zasedli tretje mesto. Organizirali so dva kole sarska maratona MARATON TREH SRC in MARATON AJDA. Poleg imenjenih rekreacijskih in tekmovalnih prireditev pa je klub tudi organiziral skupaj s Partizanom in Osnovno šolo Apače prvo kolesarsko dirko v Apačah z namenom popularizacije kolesarskega športa v radgonski občini. Tropovčani so ludi nadaljevali z gradnjo klubskih prostorov, ki so vredni okrog 1,600.000 SLT. Pri tem so veliko del opravili prostovoljno, kar je bistveno zmanjšalo stroške. Po opravljenem točkovanju tekmovalcev v klubu je na prvem mescu Omar s 70,55 točkami pred Tornarjem, 68,50, Erjavcem, 36,00, Jelenom, 26,50, in Jugom, 20,00 točk, V kolesarskem klubu Tropovci letos načrtujejo, da bodo sodelovali na vseh pomembnejših dirkah v Sloveniji, Avstriji in nekaterih drugih državah. Organizirali bodo tradicionalno kolesarsko dirko za pokal Krajevne skupnosti Tišina, ki bo v Apačah, in tudi dobila novo ime ter drugi tekmovalni maraton Ajda in tradicionalni kolesarski maraton Treh src. Poleg tega bodo tudi skrbeli za izobraževanje lastnih kadrov, dokončati pa tudi nameravajo klubske prostore. Na letnem občnem zboru so najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam izrekli zahvale ter si izvolili novo | vodstvo. Za predsednika kluba so izbrali Tomaža škrabana. F. M. Obetavni strelci Pomurke Mesne industrije iz Murske Sobote. Lani so postali državni mladinski prvaki, med najboljšimi v Sloveniji pa so tudi letos. Stojijo od leve: Robi Markoja, Boris Škedelj in Tomaž Sčančar. Foto: F. Matko STRELSTVO Pomurka najboljša V Trbovljah je bilo pionirsko strelsko tekmovanje za Matkov pokal. Zmagala je Pomurka Ml iz Murske Sobote s 535 krogi pred Olim pijo iz Ljubljane, 531, in STT Trbovlje, 527 krogov. Pri posameznikih je Vajda zasedel tretje mesto. Karo četrto in Rengeo dvanajsto. Na pionirskem strelskem tekmovanju za Markov memorial v Krškem je prav tako zmagala Pomurka Ml s 534 krogi pred Olimpijo, 530, in SOP Leskovec, 524 krogov. Pri posameznikih sta Karo in Vaj da zasedla drugo mesto. F. Matko Pomurka zmagovalec Bedičevega memoriala Strelska družina Pomurka Mesna industrija iz Murske Sobote je postala drugič zmagovalec občinskega tekmovanja za Bedičev memorial, na katerem je sodelovalo 90 tekmovalcev. Pomurka je zadela 1837 krogov pred SD Gančani, l 809, in Slovenija ceste tehnika Mur ska Sobota, 1803 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Markoja (Pomurka) s 379 krogi pred Gombocem (SCT) in Dragom Pertocijem (Tišina), po 371 krogov. Regijsko tekmovanje za Bedičev memorial bo I. marca, F. Matko ŠAH Maričeva in Sedonja Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo mladinski hitropotezni turnir za februar Med 16 šahisti sta bila najboljša Katarina Marič in Jože Sedonja s po 6 točkami pred Darkom Glavačem in Alenom Kelemenom, po 4,5 točke. Nepotreben poraz Kroga Začel se je drugi de) prvenstva v slovenski moški rokometni ligi. V zaostali tekmi iz jesenskega dela prvenstva je Ormož premagal Krog s 13:12. Rokometaši Kroga so v prvem polčasu imeli več od igre in vodili z 10:8, žal pa so v nadaljevanju popustili, kar so izkoristili gostitelji in zmagali z golom prednosti. Najboljši v ekipi Kroga je bil Meolic. V prihodnjem kolu gostujejo rokometaši Kroga v Dobovi. Stran 15 FEBRUARJA 1992 DOBROVNIK Čebelarji so zborovali Lanska letina za čebelarje ni bila najboljša, pestijo pa jih tudi nekatere bolezni čebel, kol je poapnela zalega, drag reprodukcijski material in nizke cene čebeljih pridelkov. Poleg tega pa je tudi dohodek od čebelarstva obdavčen po novem zakonu. Vse to negativno vpliva na razvoj čebelarstva. To so ugotovili na letni skupščini Zveze čebelarskih družin Lendava, Nikakor pa se niso strinjali z novim zakonom o obdavčitvi dohodka od čebelarstva. Poudarili so, daje čebelarstvo v krizi, ob takem odnosu pa se bodo njihove vrste redčile. Kljub temu pa nekateri zvesti čebelarji vztrajajo in si prizadevajo, da bi obdržali vse panje in vodijo čebelske krožke po šolah. ZDC Lendava Obnova melioracij Delavci vodnega gospodarstva Murska Sobota opravljajo obnovitvena melioracijska dela na poljih med Bogojino in Filovci, in to v dolžim okrog tri kilometre. Sredstva sta zagotovili občina io krajevna skupnost Bogojina. Vrednost del bo znašata okrog dva milijona tolarjev, predvidoma pa bodo končana do konca meseca. K. Ščavničar RANKOVCI Prihodnje leto stoletnica Gasilsko društvo Rankovci ima dolgoletno tradicijo, saj bo prihodnje leto praznovalo 100-letnico. Društvo je opravilo poslanstvo pri požarni preventivi, saj ima vsako gospodinjstvo ročni gasilni aparat, uredili pa so tudi šest protipožarnih vodnjakov. Pred dvema letoma so obnovili vaško-gasilski dom, imajo pa tudi potrebno orodje. Rankovski gasilci dosegajo dobre rezultate tudi na sektorskih tekmovanjih, kjer so vedno med prvimi. Letos bodo organizator sektorskega tekmovanja. V Kovačevi domačiji v Nedeiici je spominska soba, ki so jo več let urejali mladina, šolarji in lurniška Planika. Hiša je krita s slamo in je edina te vrste v turniški krajevni skupnosti. Tekst in foto: j. Z. KS POLANA Pripravljajo se na KTV V krajevni skupnosti Polana, ki vključuje Veliko in Malo Polano ter Brezovico, se pripravljajo na napeljavo kabelske televizije. Doslej se je prijavilo okrog 200 naročnikov, vsak pa bo prispeval okrog 1000 DEM v tolarski protivrednosti. 1 deli bodo predvidoma začeli spomladi. J. Ž. OBČNI ZBOR SOBOŠKIH PTIČARJEV Čimprej do lastnih prostorov Člani Društva za varstvo in vzgojo ptic Murska Sobota so zelo zadovoljni z doseženim v minuli sezoni. Konec lanskega leta so bili uspešni organizatorji prvega državnega prvenstva z mednarodno udeležbo, kjer so ekipno zasedli ptvo mesto. Prejeli so kar 42 medalj, od tega 17 zlatih, II srebrnih in 14 bronastih. Pri tem seje izkazalo 11 vzgojiteljev ptic, ki so za društvo pridobili tudi 3 pokale za šampione v posameznih kategorijah. Največ medalj je dobil Štefan Černjavič. Kot so poudarili na občnem zboru, si želijo lastne društvene prostore, ker imajo težave s skladiščenjem, ki je zdaj na različnih krajih. Načrtujejo gradnjo novih prostorov na zemljišču poleg stavbe kinološkega društva v Fazaneriji. Za ljubitelje ptic bodo pripravili dve razstavi; ena bo v Murski Soboti, druga pa nekje v Pomurju. Dogovorih so se, da se bodo udeležili državnega prvenstva v Ilirski Bistrici in mednarodne razstave v Vidmu v Italiji. MILAN JERŠE TROPOVCI Potrebovali bi novo vozilo Člani gasilskega društva Tropovci so na občnem zboru ocenjevali delo v preteklem obdobju in ugotovili, da so bili zelo delavni. Poudarili so, da ima vsako gospodinjstvo ročni gasilni aparat in da imajo 10 protipožarnih vodnjakov. Potrebovali pa bi sodobnejše gasilsko vozilo. Denar naj bi zagotovili vaščani s prispevki io občinska gasilska zveza Murska Sobota. frku MALA POLANA Obnovljena kapelica V Mali Polani so verniki ob pomoči župnije iz Velike Polane obnovili kapelico, ki je v idiličnem okolju v središču vasi. Dela so stala okrog 300.000 tolarjev. Zamenjali so streho in plo-. čevino, uredili strelovod, električno napeljavo, fasado in okolico. Tekst in fotografije J. Ž. utrip življenja Žilavčeva skupaj že 50 let Minulo nedeljo so v Noršincih pri Žilavčevih praznovali. Marija in Franc sta namreč praznovala zlato poroko. Poročila sta se leta 1942, Franc nam je zaupal nekaj grenkih o vojnah, žena Marija pa je rekla, da sta se jima rodila dva otroka, ki sta jima bila v veliko veselje, zdaj pa ju razveseljujejo še trije vnuki. Želimo jima še veliko srečnih družinskih dni. foto: nj . PROIZVODNJA — STORITVE — TRGOVINA LJUTOMER, tel : (069) 82-455 SALON POHIŠTVA KROG, tet.s (060) 32-455 JUBILEJI Sto deset let GD Murska Sobota Gasilsko društvo M. Sobota praznuje letos 110-letnico in je najstarejše v soboški občini. Medtem so že stekle priprave, da bi v okviru drugih prireditev v občini dostojno proslavili tudi ta visoki jubilej. Redkokatero društvo se lahko pohvali s tako bogato tradicijo in opravljenim delom. Društvo je namreč ves Čas opravljalo pomembno poslanstvo s temeljno usmeritvijo — pomagati človeku v nesreči. Od skromnih začetkov in ročnega orodja se je razvilo v sodobno gasilsko organizacijo, ki ima danes najsodobnejšo opremo in s? lahko meri z zahodnimi sosedi. Soboški gasilci so v preteklosti veliko storili pn gašenju požarov, poplavah in drugih nesrečah. Omeniti velja gašenje velikih požarov v Krogu in Dobrovniku ter reševanje ob poplavah leta 1938, 1965 in 1972. Tudi ob predvideni reorganizaciji in ustanavljanju regijskih centrov je soboško gasilsko društvo sposobno prevzeti vse naloge, hkrati pa po potrebi delovati na območju celotnega Pomurja. Vse te naloge bo društvo še naprej opravljalo prostovoljno in tako regiji prihranilo veliko denarja. p m Gasilsko društvo Murska Sobota je leta 1968 prevzelo prvo avtocister-no. OBRTNA ZADRUGA DOLINKA V treh letih upravičili obstoj Pred tremi leti so obrtniki v Beltincih ustanovili obrtno zadrugo Dolinka, ki danes združuje nad 60 članov, od katerih sta dve tretjini aktivnih. Zadruga, ki zaposluje štiri do pet delavcev, je upravičila svoj obstoj. Uveljavlja se predvsem s storitvenimi dejavnostmi, manj pa s kooperacijami. Ukvarja se predvsem z gradbenimi, inštalacijskimi in obrtnimi deli. Rezultati poslovanja so dobri, čeprav imajo v zadnjem času nekaj težav. Zato se bodo po besedah direktorja Maksimiljana Gjereka v prihodnje predvsem usmerili v izvajalski inženiring. To narekujejo tudi novi predpisi o prometnem davku in zakon o zadrugah, ki naj bi bil sprejet. Vse to bo vplivalo na obseg dela v zasebnem sektorju. Svojo dejavnost pa bodo širili tudi na druga področja, kakor bodo narekovale tržne spremembe. Pri beltinski obrtni zadrugi Dolinka tudi razmišljajo o prostorski problematiki, saj sedanji upravni prostori niso najbolj pri- merni. Predvideno je, da bi bil v teh prostorih sedež občine. F. M. HIŠA KAKOVOSTI • LASERSKE PLOŠČE • VELIKE PLOŠČE • AVDIO KASETE • VIDEO KASETE 81110 GraA Ju kom in hi rase L IcL II M6/8I .13 on 8025 G ra z. Intcrkaul, I azarctlgurlcl 25, h I. II 316/91158056 8010 t.raz, Glm kenspielplutz 5, KarlennirV^aui, Id. 0 316/82 89 86 8600 Bruck/Mur, KnmmesM.Thaus. Kojonian-Uallhch-Platz 22. Id. 0 38 62/51 7 14 870« l.cohcn, Domin ikanergavsc 1. Id. II 38 42/42 4 92 8y|J l.cohcn. f lauptplatz-Rathalispassage 1 ersand: 80111 G ra/. Wcg zum Rcinerkcgd 45, id. 0 316/67 14 90, l av o 316/63 3 26 Lovstvo — del njegovega življem Jože Obal iz Pertoče letos praznuje pomemben življenjski jubilej — 75-letnico. Jože je velik ljubitelj narave in živali. Del svojega življenja je posvetil lovstvu. Ze kot sedemnajstletni fant je leta 1934 postal član LD Pertoča, na kar je vplival njegov oče, ki je bil vrsto let lovec. Njuno pot pa nadaljuje tudi vnuk oziroma sin Jože. Jože Obal sodi med zgledne in spoštovane člane zelene SREČANJE bratovščine ter ima za seboj izredno bogato dejavnost, ki se je rad spominja. Že sam lovski krst, ki ga je moral prestati tako kot vsi lovci, je nanj naredil velik vtis; pa tudi drugi lovski običaji, kot je, denimo, kaznovanje posameznih članov za lovske prekrške s pijačo ali jedačo, so posebnost te organizacije. Pri srcu pa mu je zlasti lovska himna, ki jo vselej zapojejo ob lovskem krstu: »Mi smo lovci zgodaj vstali, vsak svojo puško na ramco djali, smo mislili, da je špas, pa vendar je moral en zajček past...« Prav tako se rad spominja, da je moral pred mnogimi leti vsak lovec vzeti na lov po 100 nabojev, ki jih je sam sestavil. Če je slabo streljal, so mu lovski tovariši oči tali, da so zato krivi naboji. V 85-letni lovski dejavnosti je Jože Obal opravljal Številne dolžnosti — od starešine in tajnika do člana komisije za ocenjevanje lovskih trofej. Pri tem se je za- vzemal za poštene odnos« lovsko druščino in s svoiim^ dom vplival na marsikaj mladega lovca. Sedaj je Cankova, s katero se je LD toča pred leti združila. Rads( di spominja pristnih sreW pobrateno lovsko družino » ževcih v Prekmurju in lovci. Prav tako je zadovoljuj so si člani LD Cankova ■' lova, da preživi nekaj prte ur -l lovskimi tovariši. FERI MA^P EDS LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA OBIŠČITE NAS VSAK PETEK od 17 do 19. ure V LENDAVI, KIDRIČEVA 1 OBČINSKI ODBOR LENDAVA Stran 16 VESTNIK, 20. FEBRUARJA^ utrip življenja MarCi^E» Z jožeFO J^arinič iz logaro- fc bOn’°’ ne mešani-'' blbice Jožefe n'h« 'Z t611 le* stare h'še * >b laTi? L L? *"*”'■' •n- šla dt>tiro' le zakaj bi ^v^'3 je kolikor ’ P bo se nekaJ časa. Jožefa m* Pa? us°Jeno živeti « sE’™'0* ?tara 85 let. mlada Jj Poveda'a. da se je da ni bd^°u.a; rodlla 7 otrok in je h K zdrav‘ škodoval ‘ kose Je P«- z jeklenimi vilami. s taščn°7^ro sem se razumela ker sV* se da zato, ona pa se na nJ,vah' sPodinjstvJ P°sv«,’la »o- “mrla >n uku . Pa Je kmalu moja ni^‘ v vse Prešl° na «Waki o?,, Je del° zlahka k»h h pa sem še hodila •"Pospravil! vse, kar smo earo^toLm^3 iz tonam in Z.7 B »super babica«, kot *Marl» l*le»uij«. je pa staro hišoT?3^’^6"^2' saj J*nl —noče v novo. Foto: Š. s. čakalHonkuhinji Nestrpno so Nekoč enako ludi krofe, ^h in CVdl le na g0’ Gostija ? pusta.« • Tudi Jožefa sama se je spomnila svoje gostije. Bilo je to 3. februarja 1926. leta, ko seje na poročni obred v križevsko cerkev zapeljalo 16 kočij. Gostija pa je trajala kar 3 dni. Spomini Jožefe sežejo daleč nazaj. Omenila je tudi medvojna leta, ko je bil mož 18 mesecev v ujetništvu v Nemčiji. Jeseni, ko je bilo treba na hitro zasejati nji- *■ Ljutomer_________________________________________________ Obnova mestne hiše Poi-nlmi".1 si že dlje časa prizadevajo uredili mestno hišo, ki je ena J 'l*' občinski f°"ler,,^k0 zaščitenih zgradb v starem mestnem jedro V ta namen lotili obA*'^"' Svet že ,an’ leleno luč za idejni projekt. Tako naj bi se na'* ’>f>t«aj|i e mestne hiše, ki je bila že od nekdaj pomemben kulturni spome-m, projektantskih organizacij in zasebnikov, ki bodo skušali Realna ,» , “bo te s,avbe. Mestna hiša z značilnim dvoriščem bi bila na-*'hl Popestrili L i*’'1*’* na prostem. V njej pa bi lahko bili ludi različni lokali, n *" Gl m« aul*",no in turistično ponudbo Ljutomera in okolice. ^•jnim Dri. 0 v mestni hiši? V pritličju kavarna in razstavna galerija s ? ? trtnim;, a "i™’ '“'‘a' ’ Pris,«'*n»l prleškimi jedmi ter cvetličarna in trgovini-j"'D sedež P^em nadstropju pa načrtujejo poročno dvorano, knjižni- । '* občinskega 8a teh del seveda ne bo možno opraviti brez denar- >0v>nnovo ,, Proračuna, saj bo treba urediti rudi ogrevanje, hidroizolacijo zi-rlov *peljavo. O vsem tem bo še obširna javna razprava in predstavitev na- M. JERSE ” Go«^A rADgona___________________________________________ ^LD Prlekije 615 lovcev jJSdružtoah'1i^tZt *”$*tih družin Prlekije je 615 lovcev, ki so organizirani v bil. । ha lovnih omerske m radgonske občine. Lovci te zveze gospodarijo na so utrpeli veliko škodo zaradi vojne, saj ni M tolaPj^v 4 4 *a^Je Švice. Menijo, da je zaradi lega nastalo nad dva lu * ^r,hQd©ife Po predsednika IO Janka Kralja bo dobilo lov- v PreteklfK1- mu ŽTe- Znano je namreč, da je denar od lovnega 1 koristi) vsem drugim, samo lovcem ne. F. KLEMENČIČ 20% popust vse vrste radiatorjev v aklimat industrijski prodajalni U?nartu’ Kraigherjeva 22, h! (062) 724-691, 724-161 Barva jn vjšina po želji! abica noče iz hiše ve, saj se je napovedovalo deževje, so si priskočili na pomoč sosedje in sorodniki in kar 17 konjskih vpreg je vleklo pluge. Babica Jožefa rada posluša radio in bere, televizije pa, odkar je bila v Sloveniji vojna, ne gleda več. Čas, ki ga je prej preždela pred ekranom, izrablja za pletenje in kvačkanje. »Imam 13 vnukov in 17 pravnukov. Radi prihajajo k meni in vselej jim »moram« nekaj dati. Zdaj so bolj kot bombonov veseli mojih ročnih del: »piščencev«, stenske ure in podobnih reči. Tudi drugim obiskovalcem rada podarim svoje izdelke.« Tudi mi smo bili med takimi obdarovanci. Zahvalili smo se in babico pobarali, ali bo pri svojem sklepu, da se ne preseli iz stare hiše v novo, vztrajala. Dejala je, da bo. In prav ima. Le kdo bi zapustil dom, v katerem je preživel 66 let (toliko časa je poteklo, odkar se je bila primožila), hišo, ki je še kar trdna, čeprav nosi letnico 1793... Kdo bi se ločil od starega (dragocenega) pohištva, skrivnostne skrinje, ne nazadnje od stare ure, ki najbrž časa ne kaže več (nima uteži), a je Jožefi Marinič odbila že častitljivo starost? Prav je torej, da babica noče iz (stare) hiše. In takih babic je na našem podeželju še nekaj. Po svoje so srečne. ŠTEFAN SOBOČAN Ne le na Muri, ampak tudi na pomurskih potokih so bili svojci s mlini. Ponekod so še ruševine, drugod so jih odstranili ali nadomestili z mlini na elektriko. V Biserjanah še stoji Balekov mlin, katerega valji pa se zavrte le m in tam — v glavnem za hišne potrebe. Tudi tam imajo zdaj elektriko. Nekoč pa je mlinsko kolo poganjala voda poroka Gaševice. V spomin na dobre stare čase je zdaj jurjevsko (videmsko) turistično društvo postavilo v potočku miniaturno mlinsko kolo, pred njim in za njim brvi, na obrežju pa klopi. Marsikdo se tukaj ustavi in posedi, seveda predvsem v dneh, ko ni mrzlo. Tudi šolarji in cicibani prihajajo k »mlinu« na potočku, kjer od odraslih zvedo o pomenu nekdanjih mlinov. Marsikdo pa zdaj na lem mestu dobi tudi idejo za likovno upodobitev mlina. Foto: §.S. ^^^MTAVrOBUSNI PROMET w Murska Sobota 0.0.0. Zaposlimo mladega, ambicioznega, kreativnega vodjo finančno-računovodske službe Kandidati, ki imajo — končano višjo ali visoko šolo ekonomske smeri, — nekaj let prakse pri samostojnem opravljanju fin.-rač. funkcije. •naj pošljejo prijave z dokazih o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom z navedbo dosedanje delovne prakse na naslov. Avtobusni promet Murska Sobota. Bakovska ul 29 a. v 8 dneh po objavi. Dodatne informacije dobite po tel. 21-459, int 22. JEKLOTEHNA DTM GORNJA RADGONA Partizanska 44 OBJAVLJA dela SAMOSTOJNEGA PRODAJALCA tehniške stroke Za opravljanje objavljenih del želimo pridobiti kandidata, ki dobro pozna tehniško stroko, je kreativen in komunikativen, spremlja novosti s področja prodajnega programa in ima smisel za pospeševanje prodaje Pogoj: — prodajalec z delovnimi izkušnjami v tehniški stroki — dvomesečno poskusno delo Vaše ponuooe z dokazih o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom m opisom dosedanjih del pričakujemo v Kadrovski službi Jeklo-tehne Maribor. Partizanska 16, 62000 MARIBOR, v 8 dneh od objave. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh od poteka roka za zbiranje ponudb »Pa je končno prišel poštar« Te besede je Anton Domajn-ko gotovo izrekel tudi danes, ko mu je težko pričakovani pismonoša izročil novi Vestnik, ki ga 94-letni možic vsak četrtek počaka na vogalu necaki-njine hiše v Paričjaku pri Kapeli. Anton namreč rad bere in ga zanima marsikaj, saj pravi, da mora »Človek biti na tekočem« in da so mu najbolj všeč zanimivosti od tu in tam. Med drugim mi je povedal, da je pred kratkim prebral v časopisu tudi o človeku, ki je živel 130 let. Anton je veder in zgovoren človek, in čeprav je vse življenje delal na majhni kmetiji in kot zidar, je zdrav in zadovoljen. Včasih je tudi kadil, »či-kal«, kot je rekel, pa tega že dolgo ne počne več, ker je kajenje le »spuščanje denarja v zrak«, Rad pa spije kavico in zaradi tega sploh nima nemirnega spanca. Pošalil se je. da mirno spi, ker ga nobena več ne »ruka« v postelji. Nikoli m bil izbirčen pri hrani in tudi zdaj ni, najraje pa je mlečne jeT di. Požirek dobrega vina se tudi prileže, le da ga Anton srkne res bolj malo. Vsak petek se peš odpravi k brivcu v Radence, vrne pa se z avtobusom. Še pred kakimi štirimi leti se je vozil s kolesom, do nedavnega pa je kosil, sekal drva in obrezoval trto. Zdaj je zima in se mora bolj držati v hiši, toda podnevi nikdar ne spi. Anton se je rodil v Zasadih, v kapelsko faro pa ga je spravila poroka. Njegova žena ni učakala tako častitljive starosti, pa tudi ne eden od dveh sinov. Živita pa še dve Antonovi sestri, ki pa ju zadnje čase bolj poredko obišče. Rad hodi na Anton Dumajnko je z »so vedrino stopil v 95. leto, in čeprav je praznoval rojstni dan že minuli mesec, mu želimo še veliko prijetnih Irenuikov in obilico zanimivega branja. izlete z upokojenci in sploh se rad druti z nekaterimi starejšimi. Ti znajo veliko povedati . . . —Tudi At ton, saj je preživel toliko vsega. Enkrat je bil v bolnišnici, in to v Celovcu, ko mu je med vo no košček granate po-škodovtl nogo. Sicer je bil vojak pri konjenici pa Maistrov borec pa graditelj — zidar povojne Jugoslavije pa toliko različnih denarnih enot je preživel, da bi jih bilo kar težko našteti. Od krone, kdo ve kolikih dinarjev in zdaj prešteva pokojnino, ki jo dobiva že 28. leto v tolarjih. »Eh, saj to ni tako strašno,« je zamahnil in dodal, »vse se preživi, vedno gre, nimam se kaj pritoževati « In kaj k temu sploh dodati? Mar Anton ni povedal vsega. Lidija Kosi SREČANJE Pogrebnik divjih živali Divje živali, ki jih je v naših krajih kar precej, se pogosto znajdejo na cestah, kjer jih zadenejo brzeči avtomobili in tovornjaki. Številne obležijo mrtve kar na cestah ali v obcestnih jarkih; nekatere so zelo poškodovane in morda preživijo ali pa poginejo kasneje Kakšna kruta usoda. Kot kaže, mnoge sploh ne gane, IVAN KRIŽE s Ptujske ceste pa velikokrat nima miru. »Dvajset let živim na osamljeni domačiji ob cesti Gornja Radgona— Ivanjski Vrh —Lenart Maribor. Tod vodi cesta ob robu gozda, iz katerega pogosto pribežijo divje živali. Večkrat slišim, kako poči, ko jih zadenejo motorna vozila. Običajno grem pogledat, kaj se je zgodilo. Tako sem našel že precej mrtvih srn ali srnjakov, zajcev, fazanov in celo lisico. Če jih najdem še pravi čas, obvestim Lovsko društvo Gornja Radgona, da pridejo in mrtve živali odpeljejo, sicer jih pokopljem. Velikokrat je žal prepozno.« Nedavno je Ivan spet zaslišal močan pok. Bil je ravno na dvorišču in zagledal je, kako je neki voznik ustavil avtomobil, stopil s ceste in nekaj z vejami pokrival. Potem se je odpeljal dalje, Ivan pa se je brž napotil tja in ugotovil, da leži pod vejami ubit srnjak Iz rane mu je še vedno tekla topla kri. šel je po samokolnico, naložil vanjo smja- Tu je obležal srnjak, potem ko ga je na bližnji cesti zadel voznik neznanega avtomobila. Ker ga je. preden je odpeljal dalje, pokril z vejami, ga je najbrž nameraval kasneje pobrati. Prehitel ga je Ivan. (Fotografija: JOG) ka in ga odpeljal v svojo klet. Nato je poklical nekatere lovce, ki jih pozna, jim povedal, kaj se je zgodilo, in predlagal, naj pridejo po mrtvo žival. Potem je čakal in čakal. Ko ni bilo nikogar, je klical tudi predsednika LD Gornja Radgona g Jošta — tako nam je Ivan povedal — le-ta pa ga je vprašal, zakaj ga ne poje. Mesa bi bilo res veliko, saj je srnjak tehtal okrog 40 kilogramov, toda pri Križetovih ne jedo divjačine, sicer pa je tudi prepovedano, da bi se kdo na tak način okoristil. Čaka ga celo visoka kazen. Zato je bil nasvet predsednika lovske družine dokaj nenavaden. In Še bolj čudno je bilo, da tako dolgo nihče ni prišel po srnjaka, ki je četrti dan začel že nekoliko smrdeti. »Jaz tega ne razumem. Najbrž se niso zmenili zanj zato, ker ni imel lepega rogovja, da bi bilo komu za trofejo.« Ivanu se divjad smili, velikokrat pa je nanjo tudi jezen, saj se zgodi, da mu srne pojedo skoraj vso solato ali pa naredijo kakšno drugo škodo. Zato razmišlja, da bi svojo parcelo ogradil. Glede ceste pa je mnenja, da bi morali omejiti hitrost na 60 kilometrov. Tako bi se število nesreč najbrž precej zmanjšalo — bilo bi manj ubitih živali in tudi manj poškodovanih avtomobilov. Še nekaj nam je zaupal Ivan, preden smo se poslovili. Nekoč je imel hude težave z želodcem zaradi ran. Nehal je kaditi, začel uživati med iz domačega čebelnjaka in želodčne rane so se mu, kot kaže, zacelile. Vsekakor koristen nasvet, mar ne? JOŽE GRAJ FEBRUARJA 1992 Stran 17 kronika pisma, mnenja, stališča DVOMLJIVI SODNI PROCESI Štiričlanska družina za rešetkami KNOJEVEC INI MOGEL GLEDATI MORIJE • V ZAPOR, KER NISO PRIJAVILI SINA OZIROMA BRATA • ZDRAVNIK NI BOG Vrhovno sodišče Ljudske republike Slovenije v Ljubljani je s svojo odločbo številka K 558/48, izdano 11. septembra 1948, zavrnilo pritožbo Karla Obala, njegove žene Vilme in sina Alojza, vsi so bili doma iz Zenkovec, s čemer je postala pravnomočna sodba okrožnega sodišča v Mari boru, številka 326/48, izdana 4, avgusta 1948. leta. Z njo sta bila zakonca Karel in Vilma obsojena vsak na 5 let odvzema prostosti s prisilnim delom, na izgubo državljanskih pravic za dobo 2 let in na zaplembo celotnega premoženja »z zakonito omejitvijo«. Sin Alojz pa jo je skupil še huje. Sodišče mu je odmerilo 7 let odvzema prostosti s prisilnim delom in izgubo državljanskih pravic za 3 leta. Le koliko bi še dobit sin oziroma Ernesl. če ga ne bi že prej ustrelili! Skratka, vsa Obalova družina naj bi se pregrešila zoper novo oblast. PODPORNIKI ZLOČINCI! V obrazložitvi sodbe dobesed no piše: »V prekmurski obmejni vasi Zenkovct seje nahajalo v niši Obalovih zatočišče za razne osebe, ki so prihajale iz Avstrije v Jugoslavijo, zato da bi vzdrževale zvezo z zločinskimi elementi na našem ozemlju. Kot je ugotovila preiskava, je bi! glavni akter tega delovanja sin prvih dveh obtožencev Ernest, ki je leta 1945 dezertiral iz JA in pobegnil v Avstrijo, od koder se je tekom več kot dveh let večkrat vračal oborožen, sam ali v spremstvu raznih oseb, katere je spravljal čez mejo Ti ljudje so poleg tega tihotapili razno blago v obe smeri ter so jim obtoženi pri razpečavi in nabavljanju tihotapskega blaga pomagali.« Tako sodba. Starša in brat pa so na sodišču trdili, da sploh ni šlo za protidržavno delovanje, ampak so sinu oziroma bratu, ki ga je vleklo domov, le nudili zatočišče, kar je bilo moralno, saj ga ni človeka, ki bi izdal sina oziroma brata. To okoliščino je sodišče delno upoštevalo pn starših in zato 5-letni odvzem prostosti, ni pa našlo milosti za sina Alojza, »Ki je dejanja vršil kot demobilizirani borec Knoja, to je one formacije naše armije, ki je dala številne žrtve baš v borbi z raznimi zločinskimi elementi, ki prihajajo v našo državo. . Jasno je, da bi bilo v kali zatrto delovanje takih oseb, če bi na našem ozemlju ne našli posameznih izprijencev, ki bi jim ne nudili svoje pomoči in gostoljubno sprejemali v pričakovanju skorajšnjega prevrata in spremembe oblasti v naši državi. Zato ni zločinsko delovanje teh podpornikov nič lažje od onega, ki ga vrše ti zločinci sami. . .« BEG OD MORILCEV Ni kaj, sodišče je ukrepalo po tedanjih predpisih in direktivah partije. Sploh pa ga ni zanimalo, zakaj je Ernest Obal zbežal čez mejo. O tem nam je nekaj malega povedal njegov brat Alojz, oziroma Elek, kot ga bolj poznajo v Puževcih, kamor se je preselil po vrnitvi iz zaporov m po poznejši poroki. Veliko več pa smo zvedeli od poverjenika združenja, ki se zavzema za revizijo političnih procesov, Bele Šiftarja: »Pokojni Ernest Obal je bil aprila 1945. leta mobiliziran v 4. operativno cono JA, ki je prišla tega meseca in letaz Rusi vPrek-murje. Bil je z menoj v četi komande mesta Murska Sobota vse do kapitulacije Nemčije 9. maja. Elek Obal iz Puževec, ki jr te dni praznoval 70-letaico, je edini še živeči od 4-Č lanske Oba love družine iz Zenkovec, ki sojo »zaznamovali«, ker je imela sina Ernesta, ki ni mogel gledati morije, zato je |«>begnil iz Knoja. Mene so 9. maja premestili v mariborsko vojaško območje, Ernesta pa v Knoj. Tam je vozil avtobus. Najprei v Murski Soboti, nato pa v Mariboru. Ta avtobus je Udba uporabljala za prevoz ljudi na streljanje na Tezno pri Mariboru. Ker ni hotel biti pri streljanju, je dezertiral iz Knoja in pobegnil v Avstrijo, od koder je v presledkih prihajal ilegalno domov na obisk k staršem. Maja 1948 gaje nekdo izdal. Udba je z vojsko obkolila vas in ga ujela v hiši staršev. Bil je aretiran, mučen na Udbi v Murski Soboti, od koder pa je skušal pobegniti. Toda Udba je to opazil? m z vojsko obkolila Mursko Soboto. Bil je ranjen in seje z dvigom rok predal. Potem pa so ga ranjenega tako pretepli, da so mu izbil) oko in ga takega prepeljali v bolnico. Med vrati jih je sprejel zdaj že pokojni dr. Vrbnjak in jim rekel, da je le zdravnik, ne pa bog, da bi budil od mrtvih. In tako je Ernest med vrati bolnice izdihnil.« DUH PRFSTRASIL STRAŽNIKA Pokojnikov brat Alojz — Elek si je zdaj osvežil spomin. Povedal je, da ga je Udba 10. junija 1948 priprla, 18. junija 1948 pa še starše Karla in Vilmo. Vse so obdolžili dejanj, ki smo jih že navedli v obrazložitvi sodbe. Živo v spominu mu je ostal dogodek iz preiskovalnega zapora, ko mu je brat Ernest, ki so ga mučili, zakričal iz celice, da trpljenja ne bo mogel vzdržati, in je zato pozneje pobegnil, a so ga med begom hudo ranili in je kmalu zatem umrl. Tisto noč, ko je bil brat mrtev v zaporniških prostorih, so se slišali nenavadni glasovi in ropotanja in celo stražniki, ki so imeli pištole, so sc bali. Brata so pozneje z evangeličanskim verskim obredom pokopali (seveda ne udbovci) na soboškem pokopališču in nekaj let so starši skrbeli za grob, zdaj pa se ne ve več, kje je bil. Oče Karel je umri 1958. leta, star 65 let, mati Vilma pa je izdahnila 1977. leta, ko ji je bilo 77 let. Zanimivo (?) je, da sta starša, ki sta bila obsojena, kot že zapisano, vsak na 5 let izgube prostosti, »odsedela« vsak po 24 mesecev, sin Alojz-EJek ki je dobil 7 let, pa se je vrnil domov po poldrugem letu (18 mesecih), in sicer na podlagi akta p rezi d tja FNRJ z dne 31. decembra 1949. leta. O tem hrani odpustnico uprave kazensko-poboljševalnega doma v Mariboru, številka 1136, na kateri je podpisan upravnik Franc Plos, še prej pa je tedanje politično geslo: Smrt fašizmu — svoboda narodu! BO KRIVICA POPRAVLJENA? »Brata so mi ubili, jaz, oče in mati pa smo ostali v zaporih. Skoraj na boben je Šlo tudi naše posestvo v Zenkovcih, katero je v naši odsotnosti upravljal neki »skrbnik«. Jaz in oče sva kazen (odjslužila na gradbiščih Novega Beograda. Njemu je bilo tedaj 55 let, jaz pa sem bil star 26 let. Mati, ki je tedaj bila stara 48 let, pa je kot zapornica delala na avtocesti bralstva in enotnosti raed Ljubljano in Beogradom. Delo na gradbišču v Novem Beogradu je bilo naporno, saj sem delal kot zelezokrovec. lam je bil tudi moj oče pa še nekaj drugih znancev. Vsem nam je bilo hudo, saj smo se čutili nedolžne, ko pa sami nismo nikomur skrivili lasu, kaj šele da bi' organizirano delovali proti oblasti. To, da nismo šli prijavit sina oziroma brata, ki je pobegnil iz Knoja, da ne bi bil očividec in tako sokrivec množičnih pobojev v Mariboru, pa se nam je zdelo povsem normalno in moralno,« nam je na koncu pogovora povedal Alojz oziroma Elek Obal iz Puževec. Enako kot množica drugih političnih zapornikov upa, da bo nova oblast skušala krivice prejšnje popravili. ŠTEFAN SOBOČAN Zgodilo se je . . . V' predzadnji številki smo poročali o umoru v Bezoovcih in zapisali, da SO osumljenega storilca V. M. menda prijel i na prejšnjem domu v Odrancih’ Dejansko je bilo drugače: prijavil se je sam na policijski postaji v Morski Soboti. Zadnje čase je bilo na območju Pomurja več protipravnih prilastitev tujega premoženja. Tako je nekdo sunil iz telovadnice srednje kmetijske šole v Rakičanu spori n c rekvizite v vrednosti 4.200 tolarjev. Policija je podala kazensko ovadbo zoper Franca č. iz Ku-iiaec, ki naj bi v gozdu kmetijskega kombinata Radgona posekal 27 kubičnih metrov lesa in ga skušal prodati, vendar ne za prvo ne za drugo ni imel dovoljenja lastnika. Iz stanovanja Janeza J v Dolnjem Lakošu je izginila kuverta, v kateri je bilo 35-000 tolarjev. Ko je storilec odhajal, so ga sicer opazili, a bilo je prepozno, iz Segovec smo prejeli sporočilo o vlomu v hišo Elice H., od koder je storilec odnesel predvsem živila. Romeo Z. iz Murske Sobote je stopil do točilne mize v gostišču Zvezda v Murski Soboti, in ko je hotel plačati zapitek, se je med tolarji znašel tudi bankovec za L000 šilingov. Vestnik informira in nagrajuje Zaokrožite številko predmeta, ki je po vašem mnenju na sliki, izrežite kupon in ga prilepljenega na dopisnico pošljite do petka, 28. februarja, na naslov: Vestnik, 69000 Murska Sobota, Titova 29/1. Prejšnji petek pa smo izžrebali kupon številka 10. Žreb je nagrado - - blago po izbiri v vrednosti 10.000 tolarjev — dodelil Avgustu Kolmaniču, Veliki Brebrovnik I 14, 62259 Ivanjkovci. Naslov trgovine bomo sporočili v pismu. p Kaj je na sliki? 2. 3. Pošilja Ulica pošta Kupon st 12 Brisalec Stekla na Brisalec stekla na Brisalec stekla t TAM vetrobranskega i avtu Renault 5 vetrobranskega i traktorju 1MT vetrobranskega na lovomjaku Prav v lisi eni hipu se je pojavil neznanec, mu iztrgal bankovec in otekel neznano kam. Oškodovana pa je tudi Kaurina H. iz Rakovec. Med potjo po vaški ulici jo je nekdo sunil v jarek in ji odvzel torbico, v kateri je bilo nekaj denarja in verski pripomočki. Te dni je bilo vlomljeno v stanovanje Janeza F. iz Veržeja. Nepridiprav je odnesel radiokasetofon, vreden 20.000 tolarjev. V Zgornjem Konjišču je pela tuja sekira. Oškodovan je Franc H. iz Žiberc, in sicer za 12.000 tolarjev. Na delu pa so bili tudi divji lovci, saj so ustrelili srno na gojitvenem lovišču v Jan ho vi in lovsko družino Gornja Radgona oškodovali za 13.000 tolarjev. V preteklem tednu je bilo na pomurskih cestah še kar mirno, vsaj tako sklepamo po informacijah, ki nam jih je posredovala uprava za notranje zadeve. Hujša nesreča se je namreč zgodila le v Fikšincrh, kjer se je kolesar Franc G. iz Fikšinec zaletel v sovaščana Riharda H., ki mu jc šel nasproti. Vzrok naj hi bilo pomanjkljivo opremljeno kolo- Oba sla padla in se hudo poškodovala. Hudo pa se je ponesrečil Jože Vogrinčič iz Menerja, ki je 15. februarja hotel spraviti na tla kostanj, ki je, pn-tem ko ga je podlagal, obvisel na sosednjem drevesu. Med delom se je odlomil vrh tega drevesa in mu padel na glavo. Delavci kriminalistične službe UNZ Murska Sobota so prijavili temeljnemu javnemu tožilstvu J^-letnega Draga H. iz Murske Sobote. Utemeljeno ga sumijo goljufije, saj je od Avtorehne Ljubljana vzel predujem za 477.00(1 nemških mark v (tedanji} vrednosti 17,200.000 tolarjev, vendar je »pogod bo« izpolnit fe delno, saj še vedno dolguje 10,000.000 tolarjev. Domnevajo, da je šel v aranžma zavestno, da bi tako prišel do denarja in poravnal dolg znancu, ki mu je svojčas posodil 430.000 mark za neki posel, ki pa naj bi propadel. Dimnikar Povod za to moje pisanje so notice v časnikih, ki govorijo o nepravilnostih pri reorganizaciji dimnikarske službe v Pomurju. Posebno še lista, ki pravi, da je pfed-, Slavnik dimnikarskega centra v Rchincih obsul novinar ja z besedami, ki niso za objavo. I zgleda pa, da so ne । pravilnosti^ tej službi kar na dnevnem redu. Naj navedem le nekaj mojih primerov. Lansko leto, ko je dimnikarsko podjetje v Beltincih Še obstajalo, sem podvomil v pravilnost računa za dim nikarske storitve. Zahteval sem specifikacijo računa Po težki muki sem le dobil neke vrste razčlembe računa Ko so zmanjkali dimniki in meseci, so naslopile iztočnice. Iztočnice pa v naši hiši dimnikarji niso čistili Ko so v račun prišle še iztočnice, je račun bil celo nekaj višji, kot sem ga plačal Za okt. —dec. mi je bil izstavljen račun. Za in mesece. Plačilo računa sem zavrnil, ker v nov ni bilo ometanja. Na mojo zahtevo je bil račun znižan za eno tretjino. Povsem enako je bilo pn moji hčerki. Računi SO torej bili znižani. Vendar šele na mojo izrecno zahtevo. Za nov. —dec. 1991 mi je bil izstavljen račun v višini 296,00 SLT. Zopet sem ugotovil, da račun ni v skladu niti z njihovim cenikom. Račun sem reklamiral, rekla-i macijo pa poslal v vednost naši tržni inšpekciji Inšpektorica je dimnikarja zaslišala Njej pa je dimnikar pove dal, da je v decembru bil čiščen neki poseben »dimnik od etažne peči« Čiščenje takšnega dimnika pa je precej dražje od čiščenja navadnega ozkega dimnika. Ker je tudi to bilo premalo, je moralo priti na pomoč še čiščenje iztočnice. Le ta pa seveda sploh ni bila čiščena. Tako lorej mi občani plačujemo dimnikarske storitve. Do takšnih nepraviInosli pa lahko prihaja tudi zaradi zelo pomanjkljivih računov za te storitve. Račun je pač zelo enostaven. Glasi pač »dimnikarske storitve za nov. dec. 199 L« Menini, da bi iz računa vendar moralo biti razvidno, kaj je bilo v lem času čiščeno. Zanimivo je tudi določilo v njihovem ceniku, ki pravi, da so upravičeni zaračunavali delo po ceniku, tudi če bi prišlo do čiščenja po krivdi stranke Torej zaračunavanje dela, ki m bilo opravljeno Takšno zaračunavanje dela, ki ni bilo opravljeno, pa golovo ne dovoljuje noben naš zakon, pa ludt noben drugi ne. Ureditev dimnikarske službe je tipično monopolistična. Temu primerno je tudi obnašanje naših dimnikarjev. Tu se najbrž ne bo nič spremenilo Pred kratkim pa sem v avstrijskem radiu slišal poročilo, kako so to ure dili v nekem meslu na Gradiščanskem V rajonu imajo tri dimnikarje. Hišni lastniki pa se prosto odločijo, kateremu dimnikarju bodo poverili čiščenje svojih dimnikov Stvar je gotovo vredna premisleka tudi za nas. Franjo Stajnko PREJELI SMO Misterij nekega »nuklearnega« referenduma L Razmišljanja o alternativah razvoja energetske politike in gospodarstva v Sloveniji Ves Čas se vprašanja in razmišljanja okrog problema elektroenergije vrtijo v začaranem krogu tuhtanja koliko elektrarn še moramo postaviti (koliko jih lahko, je že skoraj filozofsko vprašanje), da bomo zadostni potrebam po njej. Vrstijo se načrti za gradnjo hidroelektrarn na Muri, Savi, na Idrijci, na Trebuši . . , toda, tako kot vse medalje ima tudi ta drugo plat k da je videti noče mo oz. nam je nekateri nočejo pokazati. In to drugo plat bi vam rad prikazal na primeru podobnih dogajanj v zadnjih dvajsetih letih v sosednji deželi Avstriji. Tam se je v tem času dogajalo naslednje: Avstrijska vladaje po ugotovitvah, da jim primanjkuje električne energije hotela postaviti nuklearno elektrarno v kraju Zwenttendorf. Seveda se je takoj dvignilo mnogo hrupa in prahu, tako s strani nasprotnikov projekta kakor s strani zagovornikov le-tega. Ti drugi so svojo plat argumentirali med drugim tudi na način, ki je pri nas močno prisoten t. j. češ, če ne boste dovolili izgradnjo nuklearke bosle pač ostali brez elektrike, občasno boste v temi ... ipd ... in še sammi si boste krivi za tol? Navkljub vsej propagandi in diskusijam v prid izgradnji se je zgodilo, da je civilna družba (normalni ljudje) preprečila dokončanje projekta la ko da nuklearka nikoli niti ni funkcionirala pa čeprav je bil objekt že zgrajen! V naslednjih letih se je potem pokazalo, da sploh ni bilo tako hudo s preskrbo elektrike kot so nekateri svarili!? V osemdesetih letih je nato elektroenergetska scena ^ponovno oživela. Ljudstvu so ponujali nadomestilo za neuspeli poizkus gradnje v Zwenttendorfu in sicer v obliki velike hidroelektrarne na Donavi v bližini kraja Hainburg. In borbe ter argumentacije vseh vpletenih strani iz prvega primera so se ponovile ... in tudi tokrat je zmagala civilna družba. Do realizacije projekta nikoli ni prišlo. Ni pa prišlo niti do zloma gospodarstva, do zamračitev, do redukcij. ., ctc., skratka avstrijska država je Še naprej veselo funkcionirala. Prišlo je še do tretjega poizkusa gradnje velikega elektroenergetskega objekla (v trelje gre rado?), tokrat v letih 85 — 88. Ker avstrijska vlada ni mogla speljati gradenj v lastni državi, so ponudili kukavičje jajce svoji sosedi Madžarski; tokrat v obliki velikanske akumulacijske hidroelektrarne na Donavi v okolici kraja Nagyma-ros (visoki nasipi, nekaj deset kilometrov dolgo akumulacijsko jezero, poplavljenih ogromno kmetijskih površin .. j. Gradnja objekta je že bila v teku, ko so Madžari zamenjali oblast in se kmalu za te odločili, da ne bodo uničevali cele regije zaradi Avstrijcev .., prekinili so gradnjo in zagotovili sosedom povrnitev vseh do takrat nastalih stroškov. In Avstrija še vedno dobro funkcionira?! Zakaj? Kako je to mogoče? Avstrija je tudi, tako kot mnogo evropskih dežel, drastično zmanjšala potrošnjo električne energije na enoto proizvoda v gospodarstvu!!! Na ta način so nadomestili izpad proizvodnje elektrike zaradi negraditve elektrarn ter istočasno dosegli posodobitev gospodarstva, konkurenčnost le-tega,... ter konec koncev so ohraniti okolje! Ravno ta druga plat elektroenergetskega problema v Sloveniji je kar naprej m naprej zamolčana — na veliko se govori o primanjkljaju elektrike in graditvi novih elektrarn, nikoti pa se ne govori o zmanjšanju porabe električne energije!!?? Za ilustracijo le primer TGA Kidričevo. Tovarna glinice in aluminija porabi približno toliko elektrike kot bi jo pridobili z gradnjo celotne verige hidroelektrarn na Muri. Za nameček tovarna posluje z izgubo, ne plačuje elektrike, uničuje dravsko polje in ima s proizvodnjo aluminija več stroškov kot pa le-ta stane na svetovnem trgu. HMmm?? Mar res v lej naši majhni turistični deželici potrebujemo vso bazično industrijo (železarstvo, aluminij.. ki pa povrhu še poslujejo z izgubo? Kdaj bomo v Sloveniji začeli tako razmišljati, mar zopet petdeset let za ostalimi v Evropi? 2. Je za odločitev o zaprtju (ali ne) nuklearke res potreben referendum? Oz. od kdaj se vsi Slovenci spoznajo na atomsko energijo? Referendum je vrhunski akt demokracije, to je nesporno. To je akt odločitve v katerem lahko sodelujejo vsi volilni upravičenci, skratka skoraj vsi odrasli vljani Res se lepo in pošteno sliši ko ti oblast pa, da ti da možnost odločanja o tako pomembn* devah?r Smo se mar z referendumom odločali za drske elektrarne? Zakaj nas takrat potemtakem vprašal? Kje je meja med stvarmi o katerih se 0^7* referendumu in o čemer naj odloča le parlament Od kdaj se pa vsi Slovenci spoznamo na jedrski trame, na njih opravičenost ali neopravičenost?^ lake elektrarne kronski produkt modrecev ke 20. stoletja, mar ne9 Kako si lahko predstavljate lako iluzorno, da '* pa Slovenci v tem predreferendumskem obdobij1^ dobro podučeni in informirani, da bodo škrati odrasli ljudje od inženirjev do nekvalificiranih cev, od gospodinj do podjetnic, od kmetov do 4^^ za tekočim trakom . . . etc., imeli v malem prstu okrog atomskih elektrarn, o energetski politi^ energetskih potrebah naše države, o opra*^®JS strukture največjrh potrošnikov energije v stvu . . bla, bla, bla ..in da se bodo znali na dumu pravilno in objektivno odločiti??? Oprostite, toda ta naivnost, ki se sedaj imenuj*" ta krava« oz. demokracija, me preveč spominja ua samoupravljanja, ko so o finančnih in odločitvah podjetij odločali kurjači, šoferji, čistilke . .. ostali . . in na koncu še partijski seki*1^ direktor podjetja. Ta zadnja dva sta seveda vno« predstavila sliko problema in nakazala šitve, odločili so se pa družno in si razdelili “I nost, lako, da je na vsakega prišlo čisto, čisto In ko je potem podjetje slučajno skrahiralo, A se sami lako odločili ste pa sedaj pač brezposeln Prosim vas, člani vlade, gospod je in tovariši gospe in tovarišice poslanke, če mislite, da A* nositi bremena odločitve o zaprtju JE Krško bolje to breme naložiti celotnemu narodu, pot«111 . vas pomotoma izvolili, ne morete biti več naši in pojdite raje domov? 3. Se bodo morda dogodki razvijali po naslednje® riju? Prihaja čas volitev, vladi grozijo j zarocnjavOt^M se kregajo.. . v tej naši novi slovenski državi J*"j najti izhod iz političnega, gospodarskega in labirinta v katerem smo se znašli?' Vladi idej, skupščina opravlja Sizifovo delo, premika13 ( gospodarstvo m standard pa še ta v napačni zadovoljstvo množic narašča, grozijo socialn' n “ štrajki, . . in kot kaže bomo na politični sceni časa tekli mrtvi tek. In zato je potrebno Ijudsl*0^ čim zaposliti, potrebno mu je vreči novo kost Ml । nje, naj lepo renčijo okrog nje . . vse v duhu rcM dila volk sit in koza cela « V smislu tega reka bi se nadaljnji dogodki lal*W vijali takole? Ljudstvo bo še bolj obubožalo, brezposelnih. L več, takih, ki si bodo s ležavo privoščili vsakda”P bo veliko, ljudstvo bo živelo lakorekoč le še vode in svetlobe. Tudi čas vojne na naših tleh daleč nazaj, da se ne bi spominjali lekania v zaH« hrumenja letal in zatemnjevanja stanovanj lef ol'' Skratka, ljudstvo je zrelo, socialno in psihiin®' . j delavo. Nekajkrat (po potrebi) bodo ta narod Se nato bodo v Tedniku prikazali kako, od elektmjjji čno odvisno, podjetje, ki bo zaradi redukcije ,j utrpelo veliko gospodarsko škodo, nato bodo pij li pogovore z nekaterimi »sveže brezposelnimi*'^ taiste redukcije), nakar morda v Ljubljani ah v ; enkrat ne bo kruha (zopet zaradi redukcije).- a In potem bo sledila OSVOBODITEV! Ljudstvu.^ nujen vrhunec politične svobode in pravic, bo REFERENDUM o NUKLEARNI ELEKTI^I KRŠKO! f Kako neki sc bo narod odločil, to bo potem *r nje? . . . . ■ Najsvobodnejše ljudstvo na svetu, slovenski zj narod z najmlajšo a zato najsvetejšo in najisl^sl demokracijo se bo odločil da pa brez svetlobe IH res ne more živeti, toiej se bo odločit ZA jedrsko* I j°!" - ' In politiki ter elektrogospodarstveniki se ja. hm. kako to da sc je ljudstvo, lako čudno mar ne vedo kako nevarna je atomska energija* « vedo, da nimamo več kam z odpadki ..??.. pa jih opozarjali na nevarnost, saj smo jim celo dah jr kratično možnost, da se znebimo tega vraga " .»jr ne!? Res čuden narod A naj obvelja sveta pošt^U4 mokracija m bodi narodova volja, najsi je Š« umna . . . jejhata, jej hala, pa saj smo jim dali saj smo mislili, da sc bodo odločili za za pr. KONEC KOMEDIJE Stojan Murska 5° Odmev na članek »Muzika ima začetek, končctD* ma« Slava je sladka Slava je sladka, vendar ima dve plati; prijaznejša, je obrnjena k javnosti, za drugp- , temnejšo, pa vedo samo tisti, ki časti slave uži*2# Pravzaprav smo člani KUD-a Beltinci bili ko je zapis o Bellinški ali Kociper Baranja ''.J Bandi našel častno mesto v kulturni prilogi c*”. ' Vestnik, saj je Kociper Baranja Banda bila ^«1)1 tesno povezana z beltinsko folkloro. Brez njih n*^ folklore in brez folklore ne bi bilo njih Da jc ■«)* lako. vedo povedati vsi tisti, ki smo skupaj pr« dovita leta, o tem pričajo ludi priznanja doma i* uJŽ ni, kt so jih dobili za svojo IZVIRNOST in NJE prekmurskega ljudskega izročita Omeo:'1’1' / dve: Maroltovo plaketo in Evropsko nagrado nost. Zdaj takšnih nagrad Kociper Branja -a« banda ne dobiva več. Iz preprostega razloga mursko ljudsko pesem zdaj na njim primert" predstavljajo širši javnosti. Takšnim nastopom da sledijo druga priznanja in drug način ■Ol/vl5 njihovega dela. Proti temu seveda nimamo nic- '"/P nas omaloževanje mladih fantov Marko Bande, izjavi, da če bodo tri leta vzdržali skupaj, se h® Baranja okronal v Rimu, čutijo prizadele. Gl*^^ da fantje trdno verjamejo vase in v svoje ponujamo Mišku Baranji kronanje kar v BeltiP11^ Res je. da je Miška Baranja namenjal znanje in dragocen čas šolanju mladih laleniov-je verjetno tudi, da nikoli ni verjel prav zares, nekoč zmogti igrati tudi brez njega. Ob tej Prl ‘jwJ Beltinški Bandi — brez Kreslinov, najlepše mo za nepozabna leta, ki smo jih preživeli skuf^^jt njihov velik delež pri ohranjanju bogatega ljud5,sr ročih, na katerega smo Prekmurci lako ponosne ^ Vseeno pa ne bo odveč, če bi avtor članka P0* člane MARKO BANDE, v kakšnih durih $0 * igrati!? P. S. Upamo, da nam Kreslini ne mi pod Bcltinško bando razumemo samo ranjo bando Ti so bili namreč vsaj 50 let TURNI AMHASADORJ1 doma in v tujini, J Kreslini našli skupen interes. . KulturnouiHeinišknik. jo\ R’sanka. i9.30 ^dr^Ki0^'"- ^',S n°- snel „ f bll° Pohlep-k,\na: Od Pe,ra 2235 Snv,, pr2200 Dnevnik. aiT|er „-2- V Huxtablovih, Vol,4T angl SV- Nemo8°č' ^program l<}5 ŠovLke o'imPijske igre ?ank. in Ponovitev nanj. 'sre. 19 in /-'mske olimpijske Koncert Ik ZDf 20-00 v*n>jl 2a4š?lk?V RTV Sl0‘ lgrt' l » YuleimSke 01™pijske 8.35 Angleščina. 8.50 Radovedni Taček. 9.15 Klub Klobuk. 11.00 Maja vam predstavlja. 12.00 Poročila. 12.45 Sova, ponovitev. 13.35 Zgodbe iz školjke. 14.40 Alf. 15.05 Tok lok. odaja za mlade. 17.00 Dnevnik. 17.10 Knjiga o džungli, angleški film. 19.00 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Komu gon pod nogami? 21.20 Delo na črno, amer, nanizanka 22 10 Dnevnik. 22.40 Sova; Murphy Brown. amer, nanizanka; Zarota molka, kanad. nadaljevanka; Salamander, angl, film: Ljudje počnejo vse mogoče, amer varietejski program. Drugi program 9.15 Pri Huxtablovih, amer. Atene HTV 1 TV AVS RTL Dnevnik RTV Srbija. Zimske olimpijske igre. Yutel. de. 17.55 Za otroke. Umetna obn v modi. 20.35 Kriminalistični ^Sg^hod D'di^ina a 1005 šol ?da 000 PožO*«-2pn 'Z neznan' Program 11 05 |a H.35 P?r ga Kradiva, seri-ganita £05 Poročila. Slika i,nada Ijevanka. 14.10 14 00 Poro- 600 Poročil;, r 1 Poglejte ^'63SNa1^"’lonalnis“ld(- dah^dnlo 17-2O n 10 ^Ipe 1 ,d Poročila. rT^a nadl'i*n' 1 S’4° Sanla ,Sevnik 2odn^e*i‘nka' 1930 n35 OlaK \ osPredju 23Ven?6'' 22 SS Uorosknn 2 kii na sliko-DSxop. Poročila. n ’3li H?C’‘^"lSkSnPanoran»' v^ivser. 9 3o tj Doodgie k v poziv. Ru^'na 10 00 'O 15 GL'L' sr'dnjem ve-b ?0 Anas?1*^8 ,n 8iba"je-^'tovm nIJa ’20* Tisoč pi’’nK f3oor5 ReP°rlaže iz l^v: v s|iki 13.10 Sužnja ^^^^liKem S h,etjevi"s [saura- 14.00 15 00 n'*Seine- 14 55 Arn dam ?'roSki SreZsbki' 18 0$o1”"7 18(10 ŽO^in’ fe" '8-?° 20 iv -O® K uh V 30 ^as v s1'-i ^PsHn“r.ni dnevniK m? d»n." n ,r,l'n -I 11 dh?1 21 30 13 Po8ledi s t hlm ?'\n' ntoL 0 tufa. vt1i * 45 h, * '•7 16.00 Po. '8’Mavue. pj, -xr„ '• nHdalr vna ’ 1900 18-00 5pOrt S7nSba- 20f« 9 ^ Žaba-rano^0^ Dan^ Dpavnik. živo ,;**■ 22 40 21.30 '2-00 V^aiišča n10,, 23 25 v ?iniska s'a I6 ln Lpro8ram ^ Dn^^Piada l6'30 Lele^r^nik ob dušo m Sevnik e?rni » d?n’es ob hd980dk“v °' pre8led • K*1 'ha« P.oročita' S’V" 30 Ti' Th nada' P^vee^tnmer n .J*« Toe. 4-20 23 J0kah n ' En ofe 5.0$ (aPringfie klan '» fenP. '7 10 Slični 'fil,/®® 1.35 Pujsovi dosjeji, angl nanizanka. 12.00 Poročila. 12.05 Lepe stvari, nadaljevanka. 13.00 Slika na sliko 14.00 Poročila. 14 10 Prezrli ste, poglejte. 16.00 Poročila, regionalni študiji. 16.35 Jezik in govor. 17.20 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.10 Dokumentarna oddaja. 18.40 Santa Barbara, nadaljevanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Zimske olimpijske igre 20.50 Hrvaška v svetu. 21.55 Dnevnik. 22.20 Ogenj, opera 23.00 Slika na sliko. 23.55 Horoskop. Poročila. 9.20 Zgodbe iz školjke. 10.20 Šolska tv. 11.20 Sedma steza. 11.40 Euroritem 12.00 Poročila. 14.45 Tujca na vlaku, ameriški Til m (čb). 16.20 Alpe Donava—Jadran. 17.00 Dnevnik 17.20 Pravljica. 17.30 Alf. 18.15 Koledar: Februar. 18 30 Svet poroča 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik. 20.05 Pravi junak, angl nadaljevanka. 21.10 Osmi dan. 22.05 Dnevnik. 22.40 Avstralija (D N.), dokum. oddaja. 23.15 Sova: V območju Somraka, amer, nanizanka. Zarota molka, kanad. nadaljevanka. Drugi program 16.20 Sova, ponovitev. 18.00 Studio Koper. 19.00 Orion. 8.30 Ta čudoviti notni svet. 9.30 Navihanka, balet. II 10 Pravi junak, angl, nadaljevanka 12.00 Poročila 16.00 Potovanja, angl, serija. 17.00 Dnevnik. 17.20 Klub Klobuk 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Film tedna Obljubljali so čudež, ameriški film. 21.45 Koncert Big Banda in simfonikov RTV. 22.15 Dnevnik. 22.45 So va: Krila, amer, nanizanka; Monte Caric, amer, nadalje- 10.00 Pedenjžep. 10.30 Mačkon in njegov trop, risanka 11.00 Šolska tv. 12.00 Poročila. 14.50 Športna sreda, ponovitev. 17.00 Dnevnik. 17.20 Živžav 18.35 Že veste . ., izobraž. od- daja. 19.05 Risanka. 19.30 19.30 20.05 tarna 23.25 Dnevnik, TV Sarajevo. Žarišče. 20.30 Dokumen-oddaja. 21.25 Tv-tribuna Alternativni program. 23.55 Yutel. HTV 1 vanka; Zgodba o angl serija. Drugi program 15.30 Osmi dan. ponovitev. 17.40 Magnumu, 18.00 Psiho. 20.05 sreda. 23.00 IS.20 Sova, Euroritem, Studio Maribor. 19.00 19.30 Dnevnik ORF Žarišče. 20 30 Športna 22 30 Poglej in zadeni Komorna glasba skozi stoletja. 23.40 Yulel. Dnevnik. 20.05 Razrednik, amer, nanizanka. 20.30 Boben-ček, pop rock novosti. 21.35 Tednik. 22.30 Dnevnik. 23.10 Sova: Monte Carlo, amer, nadaljevanka; Cellini, ital, nadaljevanka. Drugi program 16.25 Sova, ponovitev. 17.40 Euroritem 18.00 Studio Koper 19.00 Vi deo lestvi ca. 19.30 Dnevnik, RAL 20.05 Gospodarska oddajb 20.35 Umetniški večer Povečava in igrani film. 22.35 Yutel. HTV 1 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki. 9.05 Risanka. 9.30 Angleščina 10.00 Francoščina. 10.30 Ruščina 11.00 Umorstvo, komedija. 12.30 Halo Avstrija. 13.00 Čas v sliki 13.10 Varstvo narave. 13.30 Čarobne minute. 13.35 Seveda, voznik, komedija. 14.55 Srečanje z živinozdravnikom. 15.30 Otroški spored 15.35 Pustolovščine bremenskih mestnih mu zikantov. 16.00 Otroški wurlit-zer 17.10 Lassie. 17.30 Nasledi muzikla 18.00 Cas v sliki. 18.05 Doodgie Howser. 18 30 Srečna družina. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Slavimo, da . . 22.10 Zlata dekleta. 22.35 Morilec Valachi, film o mafiji. 0.35 Čas v sliki. 0.40 Casbah. kriminalni film 8.30 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pozor, kultura. 9.30 Kulturni zajtrk 10 ! 5 Stefan Zweig in njegov včeraj. 11.00 Tiskovna konferenca. 12.00 Tednik 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki 13.10 Chilly Chitty Bang Bang, pustolovski film 15.30 Otroški spored. 15.55 Pregled tedenskega spore da. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 X-Large z X-Charts 18 00 Čas v sliki. 18.05 Doodgie Howser 18.30 Srečna družina 19.3OČas v stiki. 20.15 Regina na stopnicah. 21.10 Cissey Kramer in Hugo Wicner. 22.00 Pogled za zaveso. 22.45 Nauk Bude. 23.55 Bela Bartok: Koncert za orkester. 0.30 čas v sliki. TV AVSTRI V AVSTRIJA 1 । 8.30 Poročila. 9.00 Glasba, risanka 9.15 Starc obrti 9.35 P.P Rubens, dokum. film. 10.00 Poročila. 10.05 Šolski program 11.05 Otroška oddaja. 11.35 Pujsovi dosjeji, angl nanizanka 12.00 Poročila. 12.05 Lepe stvari, nadaljevanka. 13.00 Slika na sliko. 14.00 Poročila. 14 10 Prezrl: ste, poglejte 16.00 Poročila, regionalni študiji 16.30 Malavizija. 17.20 Gremo dalje. 18.00 Poročila 18.10 Oddaja za učitelje. 18.40 Sama Barbara, serijski film. 1930 Dnevnik. 20.05 Spekter. 21.05 Jazz. 21.35 Hrvaški dokumentarni film. 22.10 Dnevnik. 22.35 Glasba. 23.00 Slika na sliko 23.55 Horoskop. Poročila . HTV l 8.30 Poročila. 9.00 Glasba, risanka. 9 15 Stare obrti. 9.25 Giotto'o slikarstvo. 10.00 Poročila. 10.05 šolski program 11.00 Tiskovna konferenca vlade R Hrvaške. 12.05 Lovejoy, nadaljevanka. 13.00 Slika na sliko. 14.00 Poročila. 14.10 Prezrli ste, poglejte 16.00 Poročila, regionalni študiji. 16.35 Romantično slikarstvo na Hrvaškem 17.20 Gremo dalje 18.00 Poročila. 18 10 Družinske teme 18 40 Santa Barbara, nadaljevanka. 19.30 Doevntk 20.05 V ospredju. 21.40 Dnevnik. 22.05 Resna glasba. 23.00 Slika na sliko. 23.55 Horoskop Poročila 8.30 Poročila 9.00 Glasba, risanka. 9.15 Stare obrti. 9 35 Henry Moore, dokum film. 10.00 Poročila. 10.05 Šolski program 11.05 Pustolovščine Mede Pooha, otroška oddaja. 11.35 Dragi John. amer, nanizanka. 12 00 Poročila. 12.05 Lo-vejoy, nadaljevanka. 13.00 Slika na sliko. 14.00 Poročila 14.10 Prezrli ste. poglejte. 16.00 Poročila, regionalni študiji. 16.35 Mikser M 17.05 Tv-raz-stava Hanibal Salvaro. 17 20 Gremo dalje. 18 00 Poročila 18.10 Znanstveni pogovori. 18.40 Santa Barbara 19.30 Dnevnik. • 20.05 3-2-1, kviz. 21.00 Spekter. 22.05 Dnevnik. 22.30 Vox 23.OO Slika na sliko. 23 55 Horoskop Poročila. TV AVSTRIJA 1 6.15 Vaška tv. 7.30 Za otroke in ne le zanje. 11.00 Tv magister, 12.30 Zimska olimpiada 14.00 Za otroke 15.00 Zgodba cigarete 16.00 Rob Roy, film Disneyja 17.25 Letalo Concor 18.25 19.00 Apropo. 20.00 Dnevnik, Šport. kviz. 22.15 Bilje neki festival, 5. del 23.00 Gledališče Halasz. 23.45 Moravagine, zadnji del franco sko-madžarskega filma — H program: 10.05 Prizma, način življenja. 11.00 Risanke 11.40 Končen 12.45 Risanka. 13.10 Pop rock. 13 40 Varstvo živali 14 00 Zimska olimpiada. 15.20 Moonfleet, mladinska serija 15 50 Edina Zemlja. 16.40 Angleščina. 17.05 Rock 17.30 Za otroke 18.05 Kino top 10. 18.41 Koncert 19.00 Familija DD. 19 30 Književnost 20.55 Konec poletja 20.55 Olimpiada. vmes Večerni saldo, 23.30 Jazz, L. Dis _____ 11.00 Različne mladinske oddaje. 12.35 Michel Vallianl. 13.25 Super Mario Brothers. 14.05 Daktari. 15.00 Šerif Lobo. 16.00 BJ in medved 17 00 Vroča nagrada 18.15 Julro potem 18 45 Poročila. 19 10 Full Hou-se. 20.15 Indianapolis, ameriški film. 22.15 Kako, prosim?! 23.15 Novo gospodinjsko poročilo, nemški erotični film 0.40 Potentni Percy, angleški erotični film I 6.45 Vaška tv. 7.30 Za otroke. ' 8.30 Nedeljski magazin 11.15 Paravan. 11.45 Domoznanstvo. 12.00 Glasbeni butik. 13.00 Financial Times. 13.30 Folk oder 14.00 Olimpiada 17.45 Verski program. 18.00 Wah Disney vam predstavlja. 2000 Teden, dnevnik, šport. 20.40 Pirati, film. 22.50 Kramljanje. 11. program. 9.05 Za otroke 10.25 Nogomet. 10.45 Narodopisje 10.55 Vera in kultura 11.25 Begunci iz Jugoslavije 12.25 Pro rti. 12.50 Tretji kanal. 13.20 Usode. 14.30 Euroklick, življenje in delo v Evropi. 1500 Kviz. 15.30 Tri želje. 16.20 Vključujemo sami sebe. 1725 Napolitanske pesmi. 17.55 Delta. 18.25 Risanka. 18.45 Zimska olimpiada. konec. 20.20 40-le-tnica veselega teatra 21.30 Budimpešta za Dubrovnik, dobrodelni koncert. 10.00 Šolska tv. 10.30 Seveda, voznik, ponovitev komedije. 11.50 Mode visokih osebnosti. 1200 Mali orgelski zaklad. 12.15 Ljubljana - mlado glavno mesto Slovenije. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Tisočena mojstrovina. 13.45 Srečanje z živino-zdravnikom. 14.15 Wichlerjevi iz soseščine. 15.00 Otroški spored 15.30 Am dam des. 16.05 Mojster Eder. 16.30 Otroci in-tervjuvajp. 16.55 Telestik 17.00 Mini Čas v stiki. 17.10 Wurlil-zer 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18 30 Srečna družina. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.15 Pogledi s strani. 21.25 Miami Vice: Yakuza, kriminalna serija 22.10 Apropos film. 22.40 M.A.S.H., film. 0.30 Max Headrom. kriminalna serija. 1.20 Čas v sliki. 12.00 Risanka. 12.05 Šport v ponedeljek, ponovitev. 13.00 Cas v sliki 13.10 Mi. 13.35 Sužnja Isaura. 14.00 Wichterjevi iz soseščine. 14.55 Risanka. 15.00 Otroški spored. 15.05 Tudi pošalili se je treba. 15.30 Am dam des 16.05 Športna abeceda. 16.30 Glasbena delavnica 16.55 Telestik. 17.00 Mini Cas v sliki. 17.10 Wur!itzer. 18.00 Cas v sliki. 18.05 Mi 18.30 Srečna družina. 19.30 Cas v sliki 20.15 Univerzum. Igre življenja. 21.07 Pogledi s strani. 21.15 Kleopatra, zgodovinski film. 0.10 Mas Headrom, kriminalna serija 1.00 Čas v sliki. TV MADŽARSKA 9.00 Cas v sliki. 9.05 Doodgie Howser: ženska preveč 9.30 Francoščina 10.00 Šolska tv. 10 30 Kleopatra, ponovitev zgodovinskega filma. 11.55 Raj za živali 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 14 00 Wichwrjevi iz soseščine 14.55 Risanka. 15.00 Otroški spored 15 30 Lutke. 16.05 Mojster Eder. 16.30 Eureka. 16.55 Telestik. 17.00 Mini Cas vsliki 17.10 Wurlitzer. 18.00 Čas vsliki 18.05 Mi. 18.30 Srečna družina. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Milijonarjeve težave, filmska komedija. 21.45 Pogledi s strani. 21.55 Lepotica m vohljač. 22.40 Zmešnjava čustev, novela. 0.10 Maz Headroqi. 100 Čas v sliki. TV MADŽAR 9.00 Čas vsliki. 9 05 Doodgie Howser. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Narodne manjšine v Av-Siriji: Madžari. 10.15 Zborovsko petje. 10.30 Milijonarjeve težave, ponovitev. 12.00 Stoj, moja ura! kratek film 12.15 Klub za starejše. 13.00 Mi. 13.35 Sužnja Isaura. 14.00 Wichlerjevi iz soseščine 14.55 Risanka. 15.00 Otroški spored. 15.05 Čudovito potovanje v notranjost človeškega telesa. 15.30 Am dam des. 15.55 Mini scena. 16.05 Mojster Eder 16.30 Uspešnice in napotki. 16.55 Telestik. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Wurlitzer. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi ) 8.30 Srečna družina. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport 20.15 Šou miks. 21.20 Pogledi s strani. 21.30 Vertigo, kriminalni film 23.30 Voda, komedija 0.55 Čas v sliki. TV MADŽARSKA 5.45 Dobro jutro, Madžarska! 8.35 Angleščina. 9 00 Pajki, pon. filma 10.30 Lovci s ptičjo masko. 16.00 Popoldanski saldo. 16 10 Sloviti prazniki. 16.35 Modigliani 17.05 Dok. film 17.35 Zenske nad štirideset, nemška nad 18.00 Svet denarja. 18.10 Varstvo mest. 19.00 Videospoti. 19.15 Za otroke. 20.00 Dnevnik, šport. 20.35 Po tovalm kviz. 21 20 Twin Peaks, ameriška nad. 22.50 Reportaža. 23 35 Nogomet ponoči. 11. program: 10.00 Prenos zasedanja Parlamenta 16.15 Naša obra-zovka, v slovaščini 16.40 Od pet do šest, magazin. 17.40 Za otroke. 18.00 Dnevnik 18.15 Telešport 18.38 Telefonska igra 19.00 Odločna ženska, an gleška serija. 19 50 Ljubezen in vojna, pesmi o življenju in smrti. 20.15 Nogomet. 20.40 Novi Val. 21.25 Ekumenski debatni program. 22.00 Večerni saldo. 22.25 Hitler, I. del dokumentarnega filma. n TV MADŽARSK 5.45 Dobro jutro, Madžarska! 8 35 Za otroke. 9.35 Zgodba cigarete. 10.25 Za upokojence. 16.00 Popoldanski saldo. 16.10 Arhitektura na razpotju. 16.55 Dobrodelni koncert za begunce iz Jugoslavije 17.30 Ženske nad štirideset, nad. 18.00 Svet denarja. 18.10 Razsežnosti, znanstveni magazin. 18.40 Naša dediščina. 19.00 Videospoti. 19.15 Za otroke. 20.00 Dnevnik. šport. 20.35 To + ono, zabavni magazin. 21.45 Verdi, I. del. 22.35 Novi svet H. program: 16.05 Naš ekran, v nemščini. 16.30 Od pet do šest, magazin. 17.30 Za otroke. 18 00 Dnevnik. 18.15 Telešport. 18 38 Telefonska igra. 19.00 Glasbena terapija, tv-film. 20.30 Novi Reflektor, magazin. 21.25 Na obisku pri S. Veghu. 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva. 22.25 Hitler, zgodba neke kariere, 2. del dokumentarnega filma. 5.45 Dobro jutro. Madžarska! 8.35 Lajna, zabavna glasba. 9.05 Walt Disney, pon. 16.00 Popoldanski saldo. 16.10 Koncert. 17.05 La Sept, francoska serija. 17.35 Ženske nad štirideset, nemška serija. 18.00 Svet denarja. 19 10 Magazin za menedžerje. 19.15 Za otroke. 20.00 Dnevnik, šport. 20.35 Zdravje za vsakogar! 21.15 Zii-riška dvorana oklepov, nemška serija. 22.05 Aktualno 22.25 Splavarji, L del madžarsko-francoskega filma. JI program: 16 10 Naš ekran, v romunščini. 16.35 Od pet do Šest, magazin. 17.35 Za otroke. 18.15 Tele-šport. 18.38 Telefonska igra 19 00 Z dušo in telesom, nemška nad 20.00 Regionalni programi. 21.00 Debatni forum 22.00 Večerni saldo. 22.25 Pred koncem dneva. 22.45 Železni cvet, madžarski čb film (1958). 5.45 Dobro jutro, Madžarska! 8.35 Angleščina 9.05 Nagrade VVorld Musič. 16 00 Po poldanski saldo. 16.10 Bakony je moj Pariz, nad 16.30 Pevec Gyorgy Melis. 17.10 Madžarski institut v Helsinkih. 17 25 Ženske nad štirideset, nemška nad 17.50 Katoliška kronika 18.00 Svet denarja. 18.10 Prehod. 19.15 Za otroke 20.00 Dnevnik, šport 20.35 Pajki, madžarsko-nemški film. 22.05 Moj teden 22.30 V živo iz gledališča. II program: 15.00 Prenos zasedanja Parlamenta. 17.10 Naš ekran, v hrvaškem in srbskem jeziku. 17.35 Za otroke. 17.48 Loto »Šeslica«. 18.00 Dnevnik. 18.14 Pop glasba. 18.40 Telefonska igra. 19 00 Usoda nekdanjih »kulakov«. 20.00 Telešport 21.00 Studio '92, kulturni tednik. 22.00 Večerni saldo. 22.25 Ponujam. 23.10 Katerina in njeni otroci, češki čb film 6.00 Peter Pan 6.20 Hinslone Kids. 7.10 Različne mladinske oddaje 9.55 Bojna zvezda Ga-laclica, ameriški fantastični film. 11.15 Ta teden 12.30 Major Dad. I 3.00 Mladinske odda je 14.55 Glasbena kavarna. 16.05 Pustni karneval iz Wies-badna. 17.50 Primarij dr Westphal. 18.45 Poročila 19 10 Dan kol noben drug. 20.15 Po ročni šou. 21.45 Spieglov tv ma gazin. 22.50 Pbvbovev nočni program 23.20 Ljubezenske ure. 0.20 Kanal 4. 8.55 Angel se vrača 9 45 Bogat in lep. 11.00 Dragi stric Bill. 12.30 Hammer 13.00 En oče preveč 13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfieldska zgodba 15.05 Dallas. 16.40 Tvegano. 17 10 Vroča nagrada. 18 00 Elf 99 18.45 Poročila. 19 15 Ekipa A. 20.15 Umor je njen konjiček 21.15 Podelitev popevkarskih nagrad. 22.55 Deset pred enajsto 2400 Služba v Vietnamu. 0 50 Boj zoper mafijo. RTL 6.00 Dobro jutro in poročila 9.00 Ponovitev različnih nadaljevank 11.00 Dragi stric Bill. 11.30 Tic Tac Toe, 12.30 Ham mer. 13.00 En oče preveč. 13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfieldska zgodba. 15.05 Dallas. 15.50 Čips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Elf 99. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider 20.15 Columbo: Vražji narednik, ameriška kriminalka 22 00 Eksplozivno. 22.50 Zakon 0.50 Boj zoper mafijo. RTL 6.00 Dobro jutro in poročila. 8.30 Ponovitev različnih nadaljevank. 11.30 Tic Tab Toe. 12.30 Hammer 13 00 En oče preveč. 13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfieldska zgodba. 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano. 17.10 Vroča nagrada. 18 00 Elf 99. 18.45 Poročila 19.15 Nazaj v preteklost. 20.15 Narodnozabavna glasba. 21 15 Gottschalkov šou. 22.15 Sternov magazin 23.20 Benny Hill. 24.00 Služba v Vietnamu. 0 50 Boj zoper mafijo. 6.00 Dobro jutro in poročila. 9.30 Ponovitev različnih nadaljevank. 11.30 Tic Tac Toe. 12.30 Hammer 13.00 En oče preveč. 13.30 Kalifornijski klan. 1420 Springfieldska zgodba 15.05 Dallas 15.50 Čips. 16.45 Tvegano. 17.10 Vroča nagrada. 18.00 Elf 99. 18.45 Poročila. 19.15 21 Jump Street. 20.15 Super privrženec 21.15 Khc v sili. 22.15 Trije odsluženi kifeljci. ameriSki film. 24.00 Služba v Vietnamu. 0.55 Boj zoper mafijo. ^BRUArja 1992 Stran 21 Kino SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA OD 21. 2. DO 27. 2. 92 PETEK, 21. feb., ob 17. uri amer, akcijski film ZODIJAK AMERIKA, 3. del PETEK, 21 feb., ob 19. un nemški trdoer. film OGNJEMET STRASTI SOBOTA, 22. feb., ob 17. uri amer, akcijski film ZODIJAK AMERIKA, 3. del SOBOTA, 22. feb., ob 19. uri nemški trdoer. film OGNJEMET STRASTI NEDELJA, 23. feb., ob 17. uri amer akcijski film ZODIJAK AMERIKA, 3 del NEDELJA, 23. feb., ob 19. uri nemški trdoer. film OGNJEMET STRASTI TOREK, 25. feb., ob 17. in 19. un amer, grozljivka NAPADALEC SREDA, 26. feb., ob 17. uri amer grozljivka NAPADALEC SREDA. 26. feb., ob 19. uri erotični film ŽENA ZA VSE Četrtek, 27. feb., ob 17. uri amer, akcijski film ŽELEZNI OREL, 2. del Četrtek, 27. feb., ob 19. uri erotični film ŽENA ZA VSE Iščemo zastopnike — akviziterje in sposobne organizatorje skupin za predstavitev in prodajo v svetu visoko priznanega izdelka. Nudimo popolno uvajanje in nadpovprečen zaslužek v tuji valuti. Telefon: (062) 37-902. MOTORNA VOZILA__________________ S1MCO HORIZONT CRVSLER, letnik 1978, prodam. g 89-031 m34534 POLJSKI FIAT 126 E, letnik 1987, ohranjen, z digitalnim avl o radije m Gninding, prodam. -Cena 3.000 DEM g 82-727. m3532 MOPED SLC 15 prodam za 18.000 SLT. Aleš Biškup, Babinci 45, Ljutomer. m3537 RENAULT 4, letnik 1977, registriran do maja 1992. prodam Mota 33, Lju lomer m3539 MOPED PONI EKSPRES, z manjšo okvaro, prodam. Dokležovje 120. mI20l ZASTAVO 750 LE, letnik 1980, prodam. Krog, Murska ulica 16, g 26-275 ml 161 OPEL KADETE D, letnik 1986, prodam ali menjam za cenejši avto. Stanko Raj. Gomilice 83 a. m(204 VW 1300 ugodno prodam g 31-323, popoldan m 1162 FORD FIESTO, letnik 1979. ugodno prodam. Poštrik, Lendavska 25 b, M. Sobota. ml2l2 JUGO 45 AX, prevoženih 46.000 km, in barvni TV Iskra, prodam. Motovil-ci 29. ml 163 WARTBIRG, letnik 1983, ugodno prodam. g 43-044. ml 165 WV 1303 prodam za 800 DEM, varilni aparat CO-, 400 amper, z vodnim hlajenjem in garancijo, prodam za 3.000 DEM g 53-097. ml 167 MAN 290 — 220 KM kupim. Lahko je nevozen ali neregistriran g 62-685 od 17 do 18. ure. ml209 V'W 1200, letnik 1976, registriran, zelo dobro ohranjen, prodam za okrog 1800 DEM. g 48-310, po 18. uri. m343 ZASTAVO 128 letnik november 1989. registriran, in RENAULT4 GT, letnik 1986, registriran, oba garažira-na. prodam g 70-280. m343 PEUGEOT 304, letnik 1976, registriran do 8. 10. 1992, prodam g 21-196. m!23O PEUGEOT 504. letnik 1977, registriran do decembra, prodam, g 70 094 ml215 TAM 500 z motorjem MAN. prekucni. registriran do novembra 1992 g 76-029- m4561 POGREBNIŠTVO JURIČ Ravenska ulica BELTINCI — krste — prevozi pokojnikov — postavitev odra — ureditve pokopališč in zelenih površin • Telefon: 42-560 (od 7. do 15. ure) • Telefon: 23-781 (popoldne, sobote in nedelje) VESTNIK VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Renata Bakan-Ficko, Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Stefan Smej, Stefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383. 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1992 je 500,00 SLT, za podjetja 1.000,00 SLT, za naročnike v tujini 80 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je po zakonu o prometnem davku obdavčen s petimi odstotki davka od prometa proizvodov. Cenjene stranke in javnost obveščam, da sem preselil pisarno. • NOV NASLOV JE: ADVOKAT RADOSLAV SUKIČ, Titova 17, I. nadstropje (nad kavarno Jelša), telefon: 31-111. ZASTAVO 750, letnik 1981, prodam. Rankovci 50, g 46-610. ml 179 CITROEN GS, letnik 1980, odlično ohranjen, ugodno prodam, g 22-021. mt245 RENAULT 4, letnik 1990, prodam. Crenšovci, Juša Kramarja, g 70-825, po 16. uri m!225 126 P potreben popravila in priklop za escort prodam, g 24-665. mi 187 FIAT 125 P, letnik 1982, prevoženih 55.000 km, prodam. Gregorčičeva 25, M. Sobota, g 32-321. ml 192 VW HROSC 1200 prodam, g 22-590. m 1220 TAM 170, prekucnik, 8-tonski, registriran 1 leto, ugodno prodam, g 48-048. m 1222 FIAT 128, letnik 1986, prodam za 3.500 DEM. Ferčak, Stara ulica 10, M. Sobota, m 1247 OPEL OMEGA, dizel, star 3 leta, prodam, g 31-250. m 1241 AUDI 80 TD, star 5 mesecev, kovinske barve, prodam S (062) 644-31 I. m3l32 ZASTAVO 750, letnik 1984, obnovljeno, ugodno prodam. Potočnik, Ži-berci 22. m3!36 ODKUPUJEM RABLJENA OSEBNA VOZILA IN KMETIJSKE STROJE. Antolič, Žerovinci, g 1062) 714-113 od II. do 16. ure. m354l GOLF GL 1981. registriran do 25. 12. 1992. ohranjen, prodam g 25-323. ml242 RENAULT 4 GTL. letnik december 1983. registriran J leto, prodam, g 48-048. m 1222 OPEL VEKTRO 1.6 prodam g 70-454. ml 193 FIAT 125 PZ. Jetnik 1982, prodam. g 23-667. ml 198 [ KMETIJSKA j MEHANIZACIJA KOSILNICO, vrtno, z motorjem Brigs. 4 KS, še z garancijo, prodam, g 23-875. ml!39 IMT 560 DELUX prodam ali zamenjam za manjšega. Ceh, Peskovci 4, p. Šal ovci. m 1250 TOMO V1NKOVIC, nov molor, ru-gerini 22, dva cilindra, prodam 20% ceneje. Avgust Bukovec, Radomcrjc 14 b, Ljutomer. m355O CISTERNO CREINA. 32001, ugodno prodam. Stanko Heric, Radoslava 36, Bučkovci. m3549 TRAKTOR IMT 533 prodam g (062) 714-792. m3545 KMETOVALCI! Menjavam gume na ličkatnikih (»topači«) za koruzo. Valje snemite in jih dostavite na naslov: Stanko Prapotnik, Hum 32, Ormož, g (062) 701-593. m3542 PREKOPALN1K MOTA, komplet s frezo, in motorjem ACMO orodam. g 26-122, po 16. uri. ml2IO SEJALNICO, 4-redno, Olt za koruzo in puhalnik Tajfun za seno prodam. Vanča vas 22. ml 186 SAMONAKLADALKO, 26 m', prodam. Krnci I, g 48-131. ml232 TRAKTOR IMT 539, 300 delovnih ur, brezhiben, prodam. Rogašovci 29. m!221 TRAKTOR IMT 533 prodam g 48-048. m 1222 TRAKTOR ZETOR 43 prodam g 42-603. mt219 ENOREDNI IZRUVALNIK KROM- PIRJA Hmezad, lahko z okvaro, kupim. g 82-443, po 17. uri. m355l TRAKTOR STEYR, 30 KS, generalno obnovljen, s plugom in brano, prodam. g 81-150. m3525 KOSILNICO BCS, bencin -petrol, in traktor Zetor 62—11 prodam, g 45-324. ml 170 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO 200 1, prodam, g 55-105. ml!94 Beltinci, Ravenska 27, tel.: 42 ISI • ponovno levi’s • velika ■zbira daril MOTOKULTIVATOR GOLDONI 130, freza, prodam. Cankova 23, g 40-012. ml 195 V PROSECKI VASI blizu Mačkovec prodam starejšo kmečko hišo z 280 ari starejšega sadovnjaka. Elektrika v hiši. Vse informacije dobile v gositlni Gergjek na Tišinr. M3434 V NEMCAVCIH (RIMSKA ČAR-DA) prodam njivo, 21 arov, g 22-291 ml2l I NJIVO, 41 arov, na Kapci, prodam, g 76-487 M4552 VINOGRAD IN ZIDANICO V LENDAVI prodam, g (064) 41-101. m23OI TRAVNIK, 40 arov. Grede, na Hotizi, prodam g(061) 348-768. ml 167 STAVBNO ZEMLJIŠČE v Brano-slavcih v novem naselju Branek (v velikosti od 7 do 28 arov), komunalno urejeno, prodam, g 82-120. mOO3553 TRISOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI prodam. Naslov v upravi lista, m 1244 GRADBENO PARCELO Z DOKUMENTACIJO, stanovanjsko-poslovni prostor v Moravskih Toplicah, z vsem gradbenim materialom, ugodno prodam, g 22-336. m 1243 V SLOVENSKIH GORICAH PRODAM SREDNJO KMETIJO (starej Šo hišo z gospodarskim poslopjem in gradbeno parcelo, vse v eni parceli ob glavni asfaltni cesti), prodam, g(062) 721 339, po 15. uri. m 1789 TRAVNIK, 66 arov, na Gfbini, prodam. Mota 33, Ljutomer. m3539 STAREJŠO HIŠO v centru M. Sobote prodam. Možnost nadomestne gradnje, g 24-697 ali 23-832. ml234 HIŠO ZA RUŠENJE s parcelo na Pe-tanjcih ugodno prodam g 46- 590. ml 171 HIŠO z gospodarskim poslopjem v Dolnjem Lakošu 67 prodam, g 76-358. m4569 l.OKAL, 70 m1, ob primerni cesti, dani v najem, g 31-328. m 1224 PARCELO s starejšo hišo z 8 ari dvorišča v novem naselju v Trimlinih blizu Lendave. Ladislav Koša, Cankarjeva II, Lendava. m4565 VIDEOTEKO prodam, g 24-916, po 16. uri. m!206 V RADENCIH ODDAM VPE1JA-NO TRGOVINO Z ŽIVILI za dobo 5 lei zaradi odhoda v tujino. Boraceva 41. Radenci, ml 172 GOZD, bogat, mešan, pretežno bukev, 25 arov, v Panovcih, prodam, g 44-024 v soboto 54-088. m 1197 TAKOJ (po možnosti od 21. 2. 1991 dalje) najamem manjše stanovanje s telefonom v Murski Soboti ali okolici za občasno bivanje. Plačilo po dogovoru. Informacije v četrtek (061) 40-948, v soboto in nedeljo pa (066) 75 179. m4543 VINOGRAD (400 trsov renskega in laškega rizlinga) s parcelo za počitniško hišico prodam, g 45-278, po 18. uri mt237 NJIVO, 20 arov, z sadovnjakom, vrtom in dvema vrtnima hišicama, 15 arov, v Tešanovcih prodam ali dam v najem. Tešanovci 27, g 48-307. M1238 ENOSOBNO STANOVANJE v Mur ski Soboti prodam. Škrilec, Cvetkova 18a m!239 PARCELO NA VANECl, 20 arov, s sadovnjakom in za početo gradnjo oddam S* 23-701. m 1240 v Crenšovcih prodamo 2 njivi, vsaka 50 arov, ® (061) 221-284. m343 VINOGRAD, 8 arov, na Filovskem vrhu, prodam Turnišče. Mlinska 6 ah Sobota, Cankarjevo naselje 22. M1094 GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK. Gornji Slaveči 6, Kuzma tel 55 071 Popravilo z garancijo na vašem domu MEŠANA italijansko-slovenska družba išče nove sodelavce za honorarno delo Zaslužek je z vašo aktivnostjo zelo visok. Zaželjeno prevozno sredstvo Vabljeni v gostilno Denko (nasproti dijaškega doma) 21. 2. 1991 ob 18 uri. MLAD PAR NAJAME DVOSOB-N O STA N O V A N J E v M u rs k i Soboti. ® 70-094, M 1215 20 AROV ZEMLJE v Murski Soboti dani v najem enemu ali dvema interesentoma. ® 31 -209, zvečer. M1214 NJIV] v Crenšovcih in Dolnji Bistrici prodam ®(Q62) 32-045. m343 STANOVANJSKO PRAVICO za dvo ali trisobno stanovanje kupi zdomec. Ponudbe v upravi lista M NJ NESNICE, MLADE JARC1CE, PASME HfSEX, rjave, opravljena vsa potrebna cepljenja, prodajamo po zelo ugodni cenj. Vsak, ki kupi 10 jar-čic, dobi eno zastonj. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije; Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, lel.; 24-393 ali Dragica Bokan, Grad, tel.; 53-086, ali Gostilna Železen, Beznov-ci, 3* 494)25. njpp TELIČKO, 200 kg, prodam. Trnje 149. m 1223 VISOKO BREJO TELICO, kontrola A, prodani. ®41-003. ml 196 ŽREBICO, staro 2,5 let HaHuger, prodam. Hozjan, Žiberci 30, Apače m3J3l JAGNJETA jezer.sko-sovčarske pasme prodam. Hajdinja, Rogašovci 13. mf2l3 NESNICE. mlade jarCice, pa SME HISEX, rjave, opravljena vsa potrebna cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jar-čic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije Gostilna Anice Benčec, Bakovci, ® 43-070. mpp BIKCA, starega eno leto, prodam, g 51-417. m!2O7 TELICO, brejo 8 mesecev, kontrola 4, prodam. Moščanci 53, g5!-326. m!160 PUJSKE od 15 do 20 kg, prodam. Detelbah, Krajna 36 m 1205 BREJO KRAVO, staro 4 lela, prodam. Gornja Bistrica I53a. ml 189 TELICO, 6 mesecev brejo, prodam. Anton Slamat, Kruplivnik 76. ml190 MATURANTSKO OBLEKO, dolgo, od butika Iris, ugodno prodam, g 21 959. mJI57 HLADILNIK GORENJE, z garancijo, prodam. ® 87-745. m3457 ŠTEDILNIK NA DRVA, malo rabljen, večji luščilnik za koruzo in telefonski aparat prodam. Vanča vas 20. 1236 ČEŠKO BOKARICO, kaliber 12/7 x 57R in menjalne trap cevi ter ZASTAVO 55 GTL, karambolirano, prodam, g 48-677, zvečer, m 1248 KOPALNO KAD KOLPASAN, novo za 17.000 SLT, mlin za grozdje (raz-pecljainik) na elektromotor za 21.000 SLT. moped avtomatiks 3 M za 25.000 SLT. prodam Bagaroš, Slavka Osterca 4 a. Radenci m!249 PEČ KUPERBUŠ prodam. g 24-687. ml 164 SENO, večjo količino, prodam. Krnci 26. g 48-131. m!231 PEČ KAMIN, nerabljeno, na trdo gorivo, prodam. Naslov v upravi lista, mzd HLADILNIK GORENJE, še z ga ran cijo. prodam. & 87-745. m3547 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, skoraj nov, prodam. Forjan, Fulneška 6, Ljutomer. m3540 SENO, večjo količino, prodam Štefan Bohar, Zenavlje 24, p. G. Petrovci. m 1246 DVE DVODELNI OMARI, tri fotelje, kavč in komode ter dve mizici prodam. Kerenčičeva 7, Radenci, g 65-174. m 1208 TRAJNOŽARNO PEČ, 32 k W, z 120 I bojierjem, 20% ceneje, prodam. Iztok Škrlec. Gubčeva 15, Radenci. m2302 POHI&BO STAREJŠE SPALNICE prodam, g 47-140. m 1217 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, kombinirani (elek. + plin), prodam, g 25-160. ml227 SLAMO KUPIM. Igor Ivajnšič, Stročja vas 8, ®32-2IO, int. 309. m 1228 Preklic! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Lesne gradbene šole M. Sobota, izdanega leta 1963. Jakob Kozar, Ivanjševski Vrh 42, p. Sp. Ivanjci. m 1218 ŠTEVEC ZA BALIRKO, guma 10—75 — 15, s platišči in zračno puško prodam. Partizanska 30, Bakovci, ml 166 SEDEŽNO GARNITURO prodam, g 31-209, zvečer. ml2l4 BIVALNO ENOTO AVTORADGO-NE 6 x 2,5 m. opremljeno, posebna izvedba, prodam, g 21-393. m 1202 BOROVE DESKE, »fosline«, 5 do 8 cm, in hrastove plohe, prodam. Vrečič, Vaneča, g 45-470. ml 181 3 OKNA, 2 x 180 x 140 in 1 x 180 x 120, prodam. Ivan Hozjan, Hotiza 77. m 1174 LOPO 4 x 4 z opeko, pokrilo, skoraj novo, obila z lesom, prodam. Ivanov-ci 15. p. Fokovci, g 54-069. ml 177 Preklici Marija Puhan iz Bogojine št. 154 se opravičujem Mariji Puhan iz Bogojine 150 za izgovorjene neresnične besede. MI 188 POMOČ PRI TEŽAVAH Bioenergetik Roman Janiševski v Mariboru 27., 28. in 29. februarja. Rezervirajte si čas po g (062) 223-061 neprekinjeno Meiana, Lešnikova 6, Tomšičev drevored, m 1191 Kovinopas Podjetje za obdelavo in predelovanje kovin Babinci, d.oo, 69240 Ljutomer. Babinci 59.1el : 81-900 RAZPISUJE dela in naloge vodja proizvodnje za nedoločen čas. Pogoji; strojni tehnik, zaželje-nih 5 tet delovnih izkušenj. Rok prijave: 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni DALMATINOVA 4 RADENCI je pripravila za otroke Pu* i koslime po zelo ugodnih 1 ■ — od 150 tolarjev Pohitite, dokler je še vekkart ra. Pri njih lahko kupite N1*1 zne pustne dodatke. FOTOKOPIRNI STROJ lip Cannon z vpeljanim poslovnim prostorom v Murski Soboti dam v najem z dobrim zaslužkom, g (062) 773-639. m 1184 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3,5 kW, skoraj novo, ugodno prodam, g 23-034. ml 185 BIOENERGETIK ROMAN JANI-SEWSKI PSIHOENERGOTERA-PEVT v Mariboru 27. 28. in 29. februarja. Prijave po g (062) 223-061 od 9,00 do 12.30 vsak delavnik, ml 191 SMREKOVE PLOHE, 5 cm, prodam. Bodonci 20. M-1253 BOROVE PLOHE, 5 cm in 2,5 cm, prodam. Ignac Kocet, G. Petroci 80. M-12^6 CIPRESE za živo mejo, 1.20, prodam. Izidor Gujiman, Tešanovci I0O. M 3 260 SENO prodam. Viljem Novak, Peskovci 2K. M-1265 TV ANTENE z ojačevalci za vse programe, stare dve leti, prodam. Lipovci 208, tel. 41-453 M 1266 VARUHINJO ZA VSAK DRUGI TEDEN od 14 do 18. ure iščem. Sve-tec, Lendavska 23, M Sobota, tel. POZOR, ŽENSKE .^if NEMŠKI SAMSKI MOSKIJ’^ ŽNO KMFTJE, IŠČEJO ŽENITEV. Otroci niso 7-dnevna preskrba (za sporu zagotovliena Potni stroški,P°'^ Informacije na naslov Dannt v>C, Potrčeva 50, 62250 “ g 9949-8368-525. mpp DOBRO SITI IRAN IN Ul ABRAHAM, ljubitelj nara«-J pokojnino, Želi spoznali pfr ,, dobrosrčno žensko sebi pf|n1^a za skupno življenje. Bodi HI narave. Oglas naj le ne nwi’ v upravi lisla. gr j I 30 SRČNO SREČANJE FANT s stanovanjem v Murski želi spoznati dekle ali žen^^ do 30 let. Ponudbe pošljite na lista pod: POMLAD M-LS DELO 23-600 ali 21-476. M-1275 FANT IZ PREKMURJA, ki živi v Ljubljani, 32/174/72, z višjo izobrazbo, laslnim stanovanjem in avtom, zaposlen, urejen, želi spoznati dekle zaradi poroke Ponudbe pošljite na upravo lista pod: ZAKON 92. M PF UPOKOJENEC PRI 60 LETIH, brez obveznosti, išče stanovanje pri osam Ijcni'ženski za vsako pomoč pri hišnem delu Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: V DVOJE JE LEPŠE. Želite dodatno zaslužiti? SVET KNJIGE vas vabi k mu Zaslužek stimulativen! iZj nas po g (0611 219-583 al‘ ‘ int 228. 229. mpf „1' ŽENSKO, DEKLE ALI I' občasno pomoč na vrtu g 31 495. m 1229 ..n* IŠČEM DELAVKO ZA I* V TRGOVINI Z KOŽNE!* ( IZDELKI g 65-037, po ' ml 173 VESTNIK Zaspala mamica draga zaprta trudne si oči. bolečino st prestala. 1 zdaj boi v grobu mirno spor' ■] ZAHVALA Po daljši bolezni nas je v 85. Icl’ starosti zapustila draga mama 1 । stara mama Terezija Kuhal iz Sodišinec 29 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim ’ Z dom, prijateljem in sorodnikom, ki ste jo v tako lepem ŠIP _ spremljali na njeni zadnji poli, darovali vence, šopke in 13 te maše. Prisrčna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, peV za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovili** besede. Vsem še enkrat — hvala! Sodišinci, 1. 2. 1992 Vsi tvoji, ki s« le imeli radi Prazen ostal je naš ker ti si za vedno zasf^ toda dokler bomo ži^ boš v naših srcih ostdl ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je l /®' bruarja v 69. letu mirno in tih0 zapustil naš dragi mož, oče i” dedek Ernest Celec iz Dolnjih Slaveč 70 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem db*'1 sosedom, sorodnikom, botrini, prijateljem in znan<^ ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, vence, šopke in v dobre namene ter nam izrekli :|| dragega pokojnika pa v tako velikem številu posprel na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. duhovnik11 ’ pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke' Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sinovi Drago, Stefan z ženo Elek z ženo Dragico, vnuka Suzana in Denis ler sorodstvo x Stran 22 VESTNIK, 20. FEBRUAlVl* ZAHVALA * 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče. dedek in brat Stefan Ivanič iz Filovec 43 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje in darovali vence. osebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku K.S za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Cvetje na grobu naj ti pove, da vedno v srcu med nami si še. V SPOMIN Letos mineva deset let od smrti našega ljubega moža, očeta, zeta, dedka, svaka in brata Ivana Domonkoša iz Mačkovec Umrl je naš dolgoletni sodelavec Jože Gabor upokojeni voznik Ohranili ga bpmo v trajnem spominu. Kolektiv Avtobusnega prometa Murska Sobota ZAHVALA V 85. letu nas je po krajši bolezni zapustila naša mama Frančiška Smodiš iz Fokovec rod ' ’zRubi se iskreno zahvaljujemo vsem so-nutk h >m sosed°m, ki ste nam v teh težkih trem stali ob strani, nam pomagali, izrekli soža-p Ijo ter darovali vence in cvetje. osebna hvala gasilcem in pevskemu zboru. ____kujoči: hčerki, vnuki, pravnuki in sestra Minilo žalostna je leto, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. V SPOMIN Za nami je leto bolečine in žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi Ivan Raduha iz Gaberja 129 se ustavite pri njegovem grobu, prižgete svečke, prinaša-e CvctK in ste ga ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Ivanu Zadravcu iz Murske Sobote 22. 2. 1991—22. 2. 1992 'n potrta obiskujeva tvoj grob, vendar ponosna in Hval' eŽna Za vse’ ^ar nama Je dalo tvoje srce. a vsem, ki kakorkoli počastite spomin nanj. Žalujoča žena in sin Štefan Žalik ieL iz Žižkov 11 sireno VSem sodnikom, sosedom, prijateljem in sožalje d. “ , nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam □ l- ^ovali vence in cvetje, za svete maše ter ga v tako veli-"*em y*U4) J . 'tinka ^ala ' "u pospremili na njegovi zadnji poti. *> Rovarr) ^ 'Planu za pogrebni obred, pevcem za odpete zalo-Horvatu za poslovilne besede, zdravnici m seti m V „r'nSovcih ter zdravnikom in osebju pljučnega od- sj . '' ^^bna hvala sodelavkam m sodelavcem Toka Žiž-obrtniku Tamaša iz G Bistrice in NK Crenšovci darovano cvetje in izrečena sožalja. sem skupaj Je enkrat iskrena hvala1 Čeprav je minilo že toliko let od dneva, ko si nas za vedno zapustil, naš spomin nate ni nikoli zbledel. V naših srcih boš vedno ostal živ. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Zaspal dragi oče si. zapri trudne si oči, bolečino si prestal, zdaj boš •• grobu mirno spal. ZAHVALA Po krajši bolezni nas je v 71. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Jožef Sijarto iz Dol. Slaveč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, gospodu duhovniku za prelep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, lovcem, gasilcem. Veletrgovini Potrošnik, društvu upokojencev, sosedom, vsem prijateljem, znancem za lajšanje bolečin, dr. Zorici Levačič in sestri Ančki Voroš. Še enkrat — hvala vsem, ki ste nam v dneh žalosti kakorkoli pomagali in darovali vence in šopke. Žalujoči: žena Marija, hči Marija z možem Stefanom in vnuk Stefan Težko je izgubiti človeka, ki ga ljubiš in potrebuješ Se težje ga je izgubiti za vedno A najtežje je. naučiti se živeti brez njega. ZAHVALA 8. 2. 1992 nas je v 32. letu starosti mnogo prezgodaj zapustila naša draga Majda Grah iz Doliča 21 Bolezen je hotela, da si zapustila svoje drage in topel dom, ki si ga neizmerno ljubila. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter zdravstvenemu osebju onkološkega inštituta v Ljubljani, nevrokirurgije Maribor in bolnice Rakičan. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni najdražji Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeli, odkar utihnil je tvoj glas. žalost in bolečina domujeta pri nas. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, brat, tast in dedek Andrej Zver iz Ižakovec i Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter za svete maše. Posebna hvala kolektivom OŠ Odranci, Rašice Beltinke iz Beltince, PTT-vzdrževanja M. Sobota, KG Rakičan — EE Murska Sobofa. Hvala tudi g. župniku, govorniku KS za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Regina, sin Franc in hčerka Regina z družinama, hčerka Cvetka ter sinova Vladimir in Andrej Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. V SPOMIN 17. februarja je minilo leto žalosti in praznine, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in tast Jožef Puhar mizar iz Veržeja Usoda je hotela, da si brez slovesa zapustil svoje drage in topel dom, ki si ga tako neizmerno ljubil. Za teboj sta ostali bolečina in praznina, toda spomin nate, na tvojo plemenitost in dobroto v naših srcih ne bo nikdar usahnil. Vsem, ki se z dobro mislijo ustavite pri njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje — najlepša hvala. Žalujoči: žena Elizabeta, hčerke in sinova z družinami Težko je izgubiti človeka, ki ga ljubiš, še težje ga je izgubiti za vedno. Najtežje se je naučiti živeti brez njega .. . V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 18. februar, odkar ni več med nami dragega moža in očeta Viljema Simona iz Gornjih Petrovec Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Neutolažljiva žena in sin ZAHVALA 30. januarja 1992 nas je v 44. letu po kratki in hudi bolezni zapustila draga žena, mama, hčerka, sestra in botrica Rozina Kolačko roj. Tkalec Žižki—Varaždin V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo botrini, vsem sorodnikom in sosedom, ki so jo prišli v Varaždin pospremit na njeni prerani zadnji poti, darovali vence, šopke in za sv. maše. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 71, letu starosti zapustil naš dragi mož, Oče, dedek, tast, brat, stric in svak Delo in trpljenje tvoje je bilo življenje . . . Štefan Flisar iz Lendave Zahvaljujemo se vsem, ki Sle pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, vence in za svete maše ter izrekli pisno in ustno sožalje. Posebna hvala vsem sosedom in drugim, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Jožefu Bernardu za pogrebni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči vsi njegovi Stran 23 Kulturni praznik za Prleke in Prekmurce ni prazen praznik Prezidij rubrike Kri ni zemja je že spet dobil pesmico. »Na levem in na desnem bregu Mure veleznani klivček. v življenju, delu vse do slej ostal je ppfuklji vček Bi nemara od A do Ž opravil kako delo9 Ne. on raje brž zleti na drugo vejo.« * ♦ • Pesmice — zbadljivke tokrat ne bomo opremili z anagramom. Kdo je torej »veleznani pofukljivček ?« » ♦ ♦ Soboškega predsednika izvršnega sveta Obala »vladno« podjetje Poding je zasadilo nož v hrbet Madžarom Čeprav se soboška zunanja politika prestavlja kot madžarskim sosedom naklonjena. Poding kupčuje z makedonsko papriko — Madžari pa so svetovno znani pridelovalci paprike. Kot kažejo naša jioizvedovanja, papriko prek Albanije po pomorski poti spravljajo nekam v srednjo Etropo Prezidij upa. da je ne preprodajajo Slovakom in Čehom. ki so si z Madžari že po tradiciji v laseh. Že od takrat ko sta Češka vojaka v avslro-ogrski vojski »napadla in .pretepla« madžarskega trgovca s papriko »gospoda Gvido Kd-konyija«. kakor piše v knjigi Prigode dobrega vojaka Svej-ka na str. 396. • • ♦ Mogoče pa Poding sodeluje s prometnim ministrom Krajncem ki noče obnovili ceste proti Madžarski, uvedel pa je nezasedeno pomorsko prometno linijo z Albanijo! ... Za vse. ki jih je letošnja zima brez snega posebno pretresla. objavljamo naslednjo novico: • Sneg s KiUmandžara je na ogled v laboratoriju Vilija Žižka. ♦ • ♦ Prekmurska odpravi na Ki-hmandžaro se je v Afriki pogajala s štorkljami za pravice, da se njihove podobe pojavljajo na registrskih tablicah avtomobilov s soboško registracijo. Zvedeli smo. da so štorklje dejanje označile za zahrbtno, ker smo jih začeli uporabljali za »grbno« žival, ko jih ni bilo tukaj. Takoj ko so nasprotniki štorkelj na registrskih talbicah to zvedeli, je njihova delegacija odpotovala h grofom Szec-henijetn. • • • Prihodnji oglas soboške Tehniške in poklicne šole, ki daje v najem šolsko kuhinjo, se bo glasil: »Kuhinjo dajemo v najem z vsemi kuharji in vsemi ščurki.« Doslej so novemu delodajalci ponujali samo vse kuharje po načelu: vsi kuharji z vsemi lonci ali pa nič. Ni res, da je enajst menežer-jev soboške Mesne industrije skušalo svoje razjarjene mesarje pomiriti tako, da so krivdo za slab položaj mesnic valili na vegetarijance Res pa bo nemara, da so iz strahu za gola življenja mednje vtihotapili nekaj milih pripadnikov raznih sola tarski h sekt, ki mesarjem pridigajo o napadalnosti tistih, ki jedo meso. Pozor, le malo mesarjev je prestopilo med vegetarijance' • * * Z nemiri c Mesni industriji smo dobili tudi novo definicijo menedžerja Menedžer je vsak tisti, ki se vozi s službenim avtomobilom. • • • Prezidij je tekmovalcem na Zimskih olimpijskih igrah iz nekdanje Sovjetske zveze. ki nastopajo brez himne m brez zastave, ponudil v uporabo prekmursko-prleška državna znamenja če bodo Rusi in drugi to sprejeli, bomo svoje insignije laže vsilili drugim slovenskim republikam, predvsem Kranjcem, ki najbolj hlepita po zimskiudimpijskcm odličju hsemm KONJ Zasedanje skupščine občine Ljutomer Popotnica novi vladi in proračunu Poleg MAKIJE PUŠENJAK, ki bo odgovorna za družbene dejavnosti — podpredsednika in ministra za gospodarstvo bodo izvolili na prihodnji seji občinske skupščine - je še pet članov ljutomerskega izvršnega sveta iz prejšnje sestave. To so; FRANC ŠONAJA (kmetstvo in vodno gospodarstvo), ANTON HVALEC (krajevne SKupnosti), JERICA MLINARIC (urejanje pro- Spet pokojnine iz Francije Pokojninska skupnost je Aonec prvjsnega tedna dobila iz Francije sporočilo, da bodo glede na dogodke v nekdanji Jugoslaviji spremenili način pošiljanja pokojnin, ki so jih sedaj njihovi zavarovanci prejemali po mednarodnih poštnih nakaznicah prek Beograda. Vsak njihov upokojenec, ki živi v Sloveniji, bo dobil (ali je že) iz Francije v srbohrvaščini sporočilo o drugačnem nakazovanju pokojnin, in če morda potrebuje še kakšne dodatne podatke. Centralni ali celotni seznam je tako pri Ljubljanski banki, prek katere bo po novem Francija nakazovala vse svoje pokojnine. Kdaj bodo upokojenci dobi--ii tudi denar, ki je zastal v Be-ogradtE. pa je težko reči. Po zapadlosti nakazila bo verjetno nosilec zavarovanja ta denar terjal nazaj. MH Radgonski mehurčki Sončni, a še zimski februarski dnevi so kol nalašč za daljše sprehode; iz telesa in duha preženejo zimsko zaspanost in me-lanhonijo. Zaradi mraza morate stopati hitreje kot v vročih poletnih dneh, ko iščete sence in ne sonce. Ker pa je pokrajina gola, brez listja in trave, hitreje opazite marsikaj neprijetnega, kar bo bujno zelenje in grmičevje prekrilo že v naslednjih mesecih. Pred dnevi sem se podal na enega takih sprehodov mimo radgonskega sejmišča, nato pa po nasipu proti reki Muri. Naenkrat sem se zavedel, da neprestano pogledujem nazaj in iščem na poti sivo zeleno korakajočo dvojico. Sledilo je seveda olajšanje in veselje ob spoznanju, da tega ni več, da ne bo več sivo zelenih uniform na naših mejah. Lahko se torej brez strahu sprehajam po nasipu in ob reki Muri, kjer je državna meja, kajti ni več graničarjev, ki bi spraševali: »Sta ra-diš ovdje? Kako se zoveš?« Prej smo se v bližini reke Mure sprehajali z neprijetnim občutkom, da nas kdo opazuje iz grmovja, da se bo na potki nepričakovano pojavil vojak s psom. Končno se lahko brez neprijetnega občutka zasledovanca sprehajamo ob Muri, si celo prepevamo in pomahamo sprehajalcem na levem bregu reke. Čudovito! Tako sem se torej pred dnevi sprehajal po tistem visokem nasipu mimo igrišča in opazoval polko, na kateri ni bilo več sledov vojaških škornjev. Otroci so na hirali prve zvončke. Veselje pa me je minilo, ko sem zavil proti reki Muri in ligo lovil, da nastaja novo smetišče pred odtokom iz čistilne naprave (ki je zavarovan na amaterski, nestrokovni in neestetski način). To novo smetišče je le nekaj sto metrov od stanovanjskega naselja in tri metre od Mure. Bal sem se. da bo prišlo do tega. Že takrat sem spraševal, če pripravljajo novo deponijo, ko so šele planirali teren in naredili prav široko dovozno in odvozno pot. Takrat to zatrjevali, da bodo sem vozili le odvečni sneg iz mesta, da se ne bo topil na pločnikih m cestah. Snega letos m bilo. Zato so verjetno pozabili, čemu je namenjen tisti prostor ob Muri, in tja začeti voziti smeti. Videl sem ostanke porušenih in požganih hiš. ogromo opeke (precej opeke bi še lahko uporabili); videl sem tudi, da imajo nekje zelo radi uvožene raviole ... ja, pa še mar-.ikaj lahko vidite na smetiščih in tako ugotovile, kdo je njihov »lastnik«. » Radgončan« štora, varstvo okolja in komunalna dejavnost), DARKO KUR-BOS (javne finance) in SLAVKO MODLJC (javna uprava in občinski upravni organi), ki bo opravljal tudi funkcijo sekretarja IS. S tem so poslanci v bistvu podprli predlog novoizvoljenega predsednika ljutomerske vlade LUDVIKA BRATUŠA, ki meni, da gre za strokovno dobro podkovane posameznike, saj so se že doslej izkazali na svojih področjih. Hkrati seje zahvalil dosedanjemu predsedniku IS FRANCU ŠTRAKLU za njegov prispevek k razvoju ljutomerske občine in za veliko zaupanje poslancev občinske skupščine. Po njegovih besedah mora SO postati pravo produktivno telo, kjer ne bi izgubljali časa zaradi vrste proceduralnih zadev, ampak se bolj posvetili vsebinskim vprašanjem. Sicer pa bo prva naloga novega ljutomerskega IS, da čimprej ustanovi odbore po posameznih področjih, glede političnega življenja pa si obetajo tesnejše sodelovanje in dogovarjanje z vodstvi strank in poslanskim klubom, kar naj bi olajšalo delo IS. Na skupni seji so se odborniki seznanili tudi z delovanjem sklada dobrotnikov Viklorja in Julijane Kukovec za štipendiranje študentov medicine iz ljutomer Slavčki so imeli »Ftičje gostovanje« Po tradiciji so člani beltinskega društva za varstvo in vzgojo ptic Slavček tudi letos za Valentinovo pripravili FTIČJE GOSTI VANJE, tokrat v Lipovcih, Dvorana v nekdanji osnovni šoli je bila premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so, kot je to običaj v Lipovcih, množično prišli na prireditev. Beltinski Slavčki, kjer so bife osrednje osebnosti Gusti Farkaš, Ivan Maučec in Franc Novak ter njihov zvesti spremljevalec harmonikar Ludvik Šuklar, so po ljudskem običaju ženili ptiče. Bili so nagovori, deklamcijc, nastop mladih humoristov Števeka in Treze, izbira »kumov« za ptiče, zlasli pa petje, med katerim velja omeniti ptičjo himno in venček »ftičarskih« pesmi ter nastop domačega moškega in ženskega pevskega zbora. Prireditev, ki je navdušila občinstvo, pa so sklenili s podelitvijo nagrad. Na fotografiji od leve: Gusti Farkaš, Ivan Maučec, Franc .Novak in Ludvik Šuklar. F M. VRSTA Cene PANONKA M SOBOTA gnojil KZ LJUTOMER SIAVIČ KUUČAROVCI Cipot TESANOVCI kan 27 1050.00 1009.00 1600 00 190800 urea 2100 00 1000.00 2180 00 NPK 15-15-15 160000 1800.00 1000 08 NPK 10-30—20 2800.00 2943.00 NPK 13-10-12 1450.00 1600.00 1560.00 ■ -----------“------■ Cene rabljenih avtomobilov Sejem rabljenih avtomobilov v Murski Soboti postaja vedno bolj privlačen tako za prodajalce kot kupce. Na nedeljskem sejmu je bilo naprodaj 48 vozil različnih znamk in starosti, temu primerne pa so bile tudi cene. Tokrat so lastnike zamenjali štirje avtomobili. Za R4, letnik 1983, s prevoženimi 69.000 kilometri je moral kupec odšteti 2.400 DEM, tri leta starejši R4 s prevoženimi 90.000 kilometri je stal 1.200 DEM, za R4 iste starosti, vendar s prevoženimi 100.000 kilometri, pa je bilo potrebno odšteti 60.000 SLT. Lastnika je v nedeljo zamenjal tudi Opel kadeti D, letnik 1986, ki je imel prevoženih 96.000 kilometrov. Zanj je moral kupec plačati 12.000 DEM. Znamka avtomobila letnik prevoz, km 1 cena R4 1980 100.000 1.500 DEM BMW 318 1985 "G.000 13.000 DEM Oltcid 1991 33.000 6.200 DEM Ford Escort 1.3 1987 44.000 15.000 DEM Golf JXD 1987 63.000 10.500 DEM Lada 1500 1983 66.000 2.700 DEM Zastava 128 skala 55 1989 12.800 6.500 DEM R5 1985 82.000 9.000 DE M BMW 1502 1977 128.000 5.000 DEM VW 1200 1976 140.000 1.800 DEM Citroen GS 1.2 1979 87.000 4.500 DEM Zastava 750 1984 84.000 1.500 DEM Mazda 1,5 1987 74.000 9.800 DEM Jugo 45 1988 33.000 4.000 DEM Zastava 126 P 1986 35.000 2.400 DEM Diana 6 1977 100.000 1.700 DEM Zastava 125 PZ 1982 76.000 1.200 DEM ske občine. Upravni odbor, ki ga vodi OSKAR L1KAR, je poskušal čimbolj gospodarno poslovati s sredstvi iz oporoke Kukovče-vih, pri čemer predlaga, da bi tolarsko glavnico, ki znaša nekaj nad l,I milijona tolarjev, dvignili, legalno kupili devize in jih vezali. Od leta 1989 so študij medicine uspešno končali 3 štipendisti tega sklada. Ob tej priložnosti so na lastno željo Sonjo Vaupo-tič-Stoinik razrešili članstva v upravnem odboru, na njeno mesto pa so izvolili JELKO VRBNJAK, Za članico sveta Srednje družboslovne in ekonomske šole Murska Sobota pa so imenovali DARJO ODAR. Na skupnem zased naju pa so osrednjo pozornost namenili sprejetju osnutka odloka o občinskem proračunu za leto 1992. Potem ko so pohiteli z zaključnim računom za minulo leto, kar je povezano s prizadevanji za čimbolj nemoteno delovanje novega IS, so v razpravi načeli vrsto konkretnih zadev. Čeprav bo v primerjavi z lani ljutomerska občinska blagajna zajetnejša za več kot 33,5 milijona tolarjev — skupni znesek je čez 222,4 milijona tolarjev — pa le ta ne bo dovolj velika prav za vse, zato bodo potrebe morali prilagoditi mož nostim. Odborniki so meniji, da ne kaže porušiti razmerij med proračunskimi porabniki. Tako se je JELKI ROSTAHER iz DPZ-jo zdelo, da je kultura v primerjavi s športom zapostavljena RAJKO MLINARIČ (ZKS) pa je predlagla, da IS skupno s športno zvezo prouči naložbe v tej dejavnosti, če želijo priti do primernih športnih objektov. Hkrati je podprl gradnjo takih komunalnih naprav, ki bodo pripomogle k izboljšanju oko- Sobota, 22. 2. 91. ob 200® na osnovni šoli v Beltinci* Nastopajo: Vinko Šimek Jaka Šraufciger, Helena Blagne, Šlir je kovači. Prerod, Varaški kvintet, Royal Flash, mladi glasbe* ki - družabne igre z nagradami, žrebanje vstopnic. Predprodaja vstopnic v Potrošnikovem bifeju in Zvezdi v Beltincih. Vstopnina le 100 tolarjev. Vrsta solata zelje ohrovt cvetača korenje petršilj fižol čebula česen rdeča pesa krompir kisla repa kislo zelje jabolka hruške mandarine grenivke limone pomaranče banane lige orehova jedrca jajca L TEČAJNA USTA ŠT. 21 7 DNE 17. 2. 1992 Država Valuta Enota Za devize Za ek- nakupni srednji prodajni nakup Avstralija a. dolar 1 56.5068 56.6768 56.8468 57.00^ Avstrija šiling 100 655.8848 657 8584 659.8320 700.00^ Belgija frank/C 100 224.1812 224.8558 225.5304 224.00 Kanada dolar ■1 63.0273 63.2170 63.4067 63.00 _ Danska krona 100 1,191.5110 1,195.0963 1,198.6816 1,190.00 Finska marka 100 1,6905890 1,695.6760 1,700.7630 1,69000 Francija Irank 100 U55 3323 1359.4105 1,363.4887 l,W.0(> Nemčija marka IDO 4,614.6825 4,628.5682 4,642.4539 5,150 00 J Italija lira 100 6.1491 6.1676 6.1861 6.15 Japonska jen 459 58.9756 59.1531 59.3306 - Nizozemska gulden 100 4,101.2991 4,1136400 4.125.9809 4,0*300 Norveška krona 100 1,177,6670 1,181.2106 1.184.7542 1,175.00 Švedska krona 100 1,272.0372 1,275 8648 1,279.6924 1,270.00^ Švica frank 100 5,125.0663 Tl 404878 5,155 9093 5,130.00 j V. Britanija funt 1 132.9029 133.3028 133.7027 I33^| ZDA dolar 1 74.9424 75.1679 75.3934 75110 _ Jugoslavija dinar 100 - 60.0000 - - Rep. Hrvaš. dinar 100 70 0000 - 75,00 . Španija pezela IDO 73.6042 73.8257 74.0472 - ■v L Tečaji za devize so s TL št. 32 Banke Slovenije in IH. 2. 1992 od 0.00 dalje. . ,// 2. Tečaje za efektivo oblikuje LB — Pomurska banka, d.d-> ■* jo od 17. 2. 1992 od 12.30 do spremembe. J č 3. Občani lahko prodajajo lujo efektivo v vseh menjalnicah-enotah LB — Pomurske banke d.d., M. Sobota lahko p0’^ daje tudi nakupujejo tuji denar. 4. Valut, ki nimajo kupnega oziroma prodajnega tečaja z* ne kupujejo oziroma prodajajo. Ponujamo vam rešitev: V ARČEV ALNO KNJIŽICO. Sredstva na varčevalni knjižici niso vezana, obrestovali P’ ’ bomo po enaki obrestni meri kol vezani enomesečni depozit- NE PUSTITE, DA INFLACIJA ZMANJŠUJE VREDNOST VAŠIH PRIHRANKOV’ lja VLADO BOI.KOVIČ pa je ostro kritiziral previsni lež za občinske upravne »M Po njegovem je predvideli^ malo denarja za lokalne zlasti za zidavo OŠ Mala I Ija. Pri slednjem ga je pud^ di prejšnji premier k ŠTRAKL, rekoč, da bi ta morah vsaj podvojili- Na k* so se dogovorih, da bo javni prava o tem dokumentu M do 10. marca. MILAN -'I VODITELJ GEZA FARKAŠ Cene sadja in zelenjave Tržnica 80.00 300.00 150.00 60.00 350.00 50.00 60.00 60.00 140.00 160.00 120.00 100.00 100.00 700.00 Zelenjava 140.00, i*} & 320-2 od 3^2 5« 501». 93 1^ S n? 2 10' M 1^