Študentska forma viv Zba ornik Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=296891648 ISBN 978-961-7009-04-0 (pdf) ZNAK C: 77,73 % M: 7,03 % Y: 100 % K: 0,78 % C: 50,0 % M: 0 % Y: 100 % K: 0 % C: 85,0 % M:10 % Y: 100 % K: 10 % Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija. 1. str: 5 Uvodnik: Študentska forma viva in njena obuditev s projektom ŠIPK (B. Šeme) 2. str: 8 Zemljevida s kipi v Rožni dolini in Tacnu (S. Bezovšek) 3. str: 11 Od ambicioznega eksperimenta do bogatega parka skulptur: Študentska forma viva v Rožni dolini v Ljubljani (M. Ferlan) 4. str: 85 Novi pridobitvi v letu 2018 – kipa študentk ALUO UL (M. Bojanić in D. Erhatič) 5. str: 97 Likovno-kiparska analiza dveh kipov (M. Bojanić in D. Erhatič) K 6. str: 99 Popi a s stanja kipov Š ztudentske forame vive (L. Skuklo an in A. Sterle) 7. str: 109 Preizkusno čiščenje kipov (L. Skukan, A. Sterle) 8. str: 114 Program konserviranja-restavriranja in vzdrževanja kipov Študentske forme vive (L. Skukan in A. Sterle) 9. str: 116 Vizualna podoba projekta Študentska forma viva (S. Bezovšek) 10. str: 121 Delavnici Otroška forma viva (K. Gogala, A. Perko) 11. str: 127 Javni zavod Študentski dom Ljubjana (U. Stibilj) 12. str: 130 Študentski vrtec v študentskih domovih v Ljubljani v Rožni dolini (K. Gogala, A. Perko) 13. str: 132 Seznam študentskih kiparskih del Za Za sodelovanje pri projektu se zahvaljuh jemo: Hani Čeferin, Sabini Žakelj, Vidu Humru, Blažu Miklu, Domnu Kocjanu, Lisi Rode, Darinki Kolar Osvald, Anji Guid, Ljubu de Karini, Aleksandru Prokofjevu, Luju Vodopivcu, Dubi Sambolec, Petru Maliju, Jakovu Brdarju, Miletu Jevtiču, Alenu Ožboltu, Poloni Demšar, Aleksandru Bassinu, Katji Pohl, Darji Pergovnik, arhivu MG+MSUM, NUK, Policijski akademiji, Tomažu Furlanu, Niki Erjavec, Luki, Viškim vrtcem in servisni delavnici Študentskega doma Ljubljana. vala 1. Uvodnik: Študentska forma viva in njena obuditev s projektom ŠIPK Blaž Šeme 5 Dva meseca, od 15. julija do Delavni in ambiciozni študentje iz kamna in betona, kateri so se Natanko 47 let od prvega 15. septembra, je leta 1971 v kiparstva so preko simpozijev pozneje skozi leta v Rožni dolini študentskega kiparskega simpozija študentskem naselju v Rožni pridobili možnost predstavitve pridružili še novi stanovanjski v Rožni dolini v Ljubljani, od 16. dolini v Ljubljani potekal prvi svojega dela v javnem prostoru. Za bloki in igrišča študentskega junija do 15. septembra 2018, študentski kiparski simpozij, ki ga marsikaterega mladega umetnika naselja, zaradi česar je bilo smo v okviru razpisa Študentski je organiziralo Študentsko kulturno je bila to hkrati tudi priložnost za potrebno nekatere kipe tudi inovativni projekti za družbeno društvo Forum in na katerem druženje in zabavo z drugimi kiparji prestaviti. Vsako leto menjajoči korist (ŠIPK) izvedli projekt so sodelovali izbrani študentje in stanovalci študentskega naselja. se stanovalci in obiskovalci ter oživljanja študentske forme vive kiparstva ljubljanske in beograjske Za študente kiparstva, ki jih je zaposleni v študentskem naselju v Ljubljani. V projektni skupini akademije za likovno umetnost. žirija izbrala za sodelovanje na so se na kipe navadili, jih sprejeli je poleg mentorja in strokovnih Mladi kiparji so tudi sredi največje simpoziju, je bilo vsaj v prvih letih kot samoumeven sestavni del sodelavcev (Uroš Stibilj in Igor vročine zavzeto ustvarjali v kamnu tudi zgledno finančno poskrbljeno. študentskega naselja in počasi, Brlek kot predstavnika Javnega in betonu in na koncu v parku Zadnji dve leti je kot pomembnejši ne da bi se tega sploh zavedali, zavoda Študentski dom Ljubljana) študentskega naselja razstavili sponzor aktivnosti sodelovala Šola so kipi začeli izgubljati svoj sodelovalo osem študentov pet kipov: Izbruh energije, Alenko, za miličnike kadete v Tacnu, zato so likovni pomen v prostoru. Sprva različnih študijskih smeri Univerze Kompozicijo, Ključ in Torzo. bili štirje kipi preseljeni v park šole svetlejše, razločno vidne kiparsko v Ljubljani, ki so vsak na svoj način Pridružili so se edini skulpturi, v Tacnu, kjer še danes stojijo. Tako obdelane površine skulptur so pripomogli k oživljanju študentske marmornemu figuralnemu kipu sta kot rezultat petih simpozijev, počasi začele prekrivati alge, forme vive. Študent umetnostne študenta Branka Koneskega, ki je organiziranih v prvi polovici 70. let lišaji, mah in umazanija. Nekateri zgodovine na Filozofski fakulteti bila v park postavljena že desetletje prejšnjega stoletja, v resnici nastali kipi so se začeli celo posedati in Univerze v Ljubljani (FF UL) Matic prej. Zdi se, da je bil tistega dve formi vivi v kamnu in betonu; nevarno nagibati. Tudi zato ker Ferlan je uspel sestaviti zaokrožen začetnega leta simpozij zelo dobro večja v Rožni dolini in manjša v so kipi skozi leta postali vedno vpogled v dogajanje na kiparskih sprejet, saj so v naslednjih letih v Tacnu. Slednjo so kasneje dopolnili manj prepoznavni kot kiparska simpozijih v Rožni dolini ter pri poletnih mesecih vneto nadaljevali še s kipi iz lesa. dela, so do neke mere spremenili tem zbrati dragocene podatke o z njihovo organizacijo. Na njih so svojo vlogo. Postali so priročni avtorjih in njihovih delih, kar ni poleg ljubljanske in beograjske S postavitvijo kipov v javni prostor, objekti za prislanjanje koles, bila enostavna naloga, saj arhiv sodelovali tudi študentje kar 26 se jih je skupaj z reliefom na posedanje s prijatelji, razkazovanje simpozijev nikoli ni bil voden niti ni zagrebške, sarajevske in prištinske telovadnici študentskega naselja prekipevajoče mladostne moči s bil izdelan popis del. Zgodovinski likovne akademije. Organizacija nabralo v petih letih v Rožni dolini plezanjem in prevračanjem velikih podatki so precej razpršeni in študentskih kiparskih simpozijev se in v Tacnu, so se v obeh parkih kamnitih gmot, kurjenje in grafite. nepopolni, zato so bila v pomoč je nadaljevala vse do leta 1975, ko odprli raznoliki kiparski svetovi In nihče ni več prav dobro vedel, tudi pričevanja sodelujočih na so še zadnjič zbrali dovolj sredstev mladih umetnikov z začetka 70. kdo in kdaj je te kamnite objekte nekdanjih kiparskih simpozijih. za izvedbo dogodka. let. Nastala je zanimiva forma viva ustvaril. Študentki konserviranja in 6 restavriranja likovnih del na Doroteje Erhatič z naslovom Koliko Za boljšo prepoznavnost Akademiji za likovno umetnost in embalaže. Prispevali sta tudi opis študentske forme vive smo si oblikovanje na Univerzi v Ljubljani svojih del in zanimivo likovno zamislili tudi informativne table. (ALUO UL) Lara Skukan in Ana analizo dveh očiščenih kipov. Nova Glavni podatki o formi vivi bodo Sterle sta naredili obsežen popis kipa sta bila ustvarjena iz različnih predvidoma predstavljeni na stanja ohranjenosti in ogroženosti kamnin in betona. Žal se je kmalu oblikovno privlačnih informativnih kipov form viv v Rožni dolini in v po nastanku na betonskem kipu tablah, ki jih je zasnovala Tacnu z ustrezno fotografsko in pojavil velik moder grafit, kar študentka grafičnega oblikovanja grafično dokumentacijo ter nato ponovno kaže na nespoštljiv odnos ALUO UL Sara Bezovšek, in bodo izvedli še čiščenje dveh kipov v do likovnih del. Menim, da je dostopne na več vstopnih točkah študentskem naselju. Na osnovi pomembno, da že predšolski otroci v študentsko naselje. Tako bo popisa stanja in poskusnega sproščeno in igrivo stopajo v svet lahko vsak že ob vstopu v naselje čiščenja sta izdelali program umetniškega ustvarjanja, likovne izvedel nekaj osnovnih podatkov konserviranja-restavriranja in umetnosti in likovne dediščine, o študentski formi vivi. Oblikovala rednega vzdrževanja kipov kot da bodo kasneje umetnost bolje je tudi napise za postavitev ob koristno vodilo in priporočilo prepoznavali, cenili in čutili. S kipih in publikacijo o študentski za skrbnike forme vive. Po tem namenom in tudi zato, da formi vivi, objavljeno na spletu. konserviranju-restavriranju in z otroke seznanimo z likovnimi V publikaciji sta predstavljena rednim vzdrževanjem bodo kipi deli na prostem v njihovi okolici, tudi javni zavod Študentski dom zagotovo spet bolj opazni, in smo v okviru projekta organizirali Ljubljana in njihov študentski vrtec, upamo, da bo sčasoma tudi odnos kiparske delavnice za otroke iz slednji kot prispevek študentk stanovalcev naselja in drugih do okoliških vrtcev. Na delavnici so predšolske vzgoje. kipov postal bolj spoštljiv. Dva otroci pod vodstvom študentk očiščena kipa pred upravno stavbo predšolske vzgoje na Pedagoški Študentskega doma Ljubljana sta fakulteti Univerze v Ljubljani (PeF prav izrazito oživela in predstavljata UL) Karin Gogala in Anite Perko dober zgled za nadaljnje posege. najprej skozi privlačno škratjo pot Študentska forma viva pa je hkrati spoznavali raznolike kipe v parku doživela oživitev tudi pri bloku ter nato po navdihu sprehoda na številka 5 s postavitvijo dveh papirju in v glini ustvarjali svoje novih kipov študentk kiparstva kiparske umetnine, ki so jih potem na ALUO UL: kipom Maje Bojanić postavili na prostem kot malo z naslovom Ostanek in kipom otroško formo vivo. 7 2. Zemljevida s kipi v Rožni dolini in Tacnu Sara Bezovšek 8 Ces Pod tur t nom a 2 Slika 1: 7. aprila Zemljevid študentskega Andrej Grošelj brez naslova / without title naselja v Rožni dolini v Svetčeva ulica 12 Ljubljani s kipi forme vive Vojko Štuhec (vir: Sara Bezovšek, 2018) Alenka / Alenka Boris Prokofjev Peter Mali Ključ / Key Valovanje/Val / Waving/Wawe Branko Konevski 11 brez naslova / without title Mile Jevtič Ljubo de Karina Relief športnikov / Relief of Athletes Mice Popčev Egeac brez naslova / without title Mumije / Mummies 3 Avtor neznan Dušan Marković Tomislav Todorović Nedoumljivost hoje / Incomprehensibility of Walking Mravlja / Ant 2 Milun Anđelković Duel / Duel 14 Andrija Vasiljević Torzo / Torso 10 Rožna dolina, cesta VIII Jakov Brdar 1 13 Pollex/Prst / Pollex/Finger Mile Jevtić Škrabčeva ulica Mihajl Štebih Pljuča / Lungs Falus v erekciji / Phallus in Erection 9 7 4 Tomislav (Vlastimir) Todorović Mice Popčev Egeac Kompozicija / Composition 6 Trojanski konj/Kentaver / Trojan Horse/Centaur Rožna d Milan Čeranić o 5 lin Objem / Hug a Nevenka Kraigher , Lujo Vodopivec ce Rojstvo energije / Birth of Energy s Par / Couple ta I 8 Koc Maja Bojanić en Doroteja Erhatič ov Ostanek / Leftover a Mile Jevtić Koliko embalaže / How Much Packaging uli Abstrakcija / Abstraction ca Škrabčeva ulica 9 Slika 2: Zemljevid Policijske Tomislav (Vlastimir) Todorović akademije v Tacnu s Kompozicija / Composition kamnitimi kipi forme vive (vir: Sara Bezovšek, 2018) Duba Samobolec Ženski torzo / Female Torso Velimir Karavelić Ptica / Bird Mirjam Zupančič Množice / Crowds 10 3. Od ambicioznega eksperimenta do bogatega parka skulptur: Študentska forma viva v Rožni dolini v Ljubljani Matic Ferlan 11 Med letoma 1971 in 1975 se je protestov. Ti so s seboj prinesli so se lahko brez težav posvetovali gmotno pomagali Ljubljanski na območju študentskega naselja marsikatere spremembe in novosti, z organizatorji drugih form viv. študentski domovi, Skupščina v ljubljanski Rožni dolini odvilo med drugim se iz kleti doma Organizacija je stekla in leta 1971 mesta Ljubljana, Republiški pet edicij kiparskih simpozijev številka 8 v študentskem naselju je bil prirejen prvi kiparski simpozij. sklad za pospeševanje kulturnih študentov jugoslovanskih začne oglašati Radio Študent. Kljub stalnim finančnim težavam dejavnosti, Skupščina občine umetniških akademij. Povod za Napolnjeni z novo energijo, ki so jo je bila prva skrb organizatorjev Ljubljana – Vič ter gradbeno organizacijo zanimivega projekta, prinesli protesti, so v Študentskem zagotoviti karseda pošten in podjetje SGP Grosuplje, ki daruje ki je sčasoma posvojil ime kulturnem društvu Forum (eni od transparenten potek dela. material. Kljub finančnim težavam Študentska forma viva, je bil podan predhodnic današnje Študentske Vsako leto – z izjemo leta 1975 so organizatorji želeli udeležencem že sredi šestdesetih let, ko je bila organizacije Univerze v Ljubljani), – je z njimi sodelovala ad hoc zagotoviti karseda udobno bivanje v zeleno okolje študentskih blokov ki je skrbela za organizacijo vzpostavljena strokovna žirija, ki so in pravične pogoje dela – vsi postavljena prva skulptura. Branko obštudijskega življenja v naselju, jo sestavljala znana imena, kot so: so imeli možnost brezplačnega Koneski, študent višjega letnika pričeli s pripravami na večji projekt, Aleksander Bassin, Špelca Čopič, bivanja, dnevno plačilo, projektno slabi dve desetletji stare ljubljanske da bi oplemenitili okolje naselja Zdenko Kalin, Vladimir Filipič, nagradno plačilo ob koncu Akademije upodabljajočih pod mestnim gozdom. Poleg tega Drago Tršar in drugi. Simpoziji simpozija (2.000 dinarjev), poleg umetnosti (današnje Akademije za so organizirali tudi razne razstave, stečejo, forma viva se rojeva, in ko tega so jim plačali ves material, pri likovno umetnost in oblikovanje), gledališke predstave (med drugim se je Radio Študent iz svoje prvotne čemer naj opozorim, da je kubični je v sodelovanju z Zavodom je ravno Forum ustanovil gledališki kletne lokacije preselil v šesto in meter bihacita stal 1.500 dinarjev, študentskih domov v zelen okoliš studio Vetrnica), glasbene sedmo nadstropje doma številka kar je v tistem času predstavljalo študentskega vrveža pod Rožnikom dogodke, literarne nastope, po 14, ima na okoliških zelenicah sorazmerno veliko denarja. Ker postavil svojo marmorno skulpturo mnenju takratnega Mladininega pogled na 22 zanimivih skulptur. je prvo srečanje mladih kiparjev (sl. 1). Jutranjim zamudnikom novinarja Nika Gorišiča pa so trajalo od 15. julija do 15. na predavanja, ki so tekli mimo imeli tudi najboljšo študentsko Leta 1971 so med vsemi septembra, so morali kiparji, kot je doma številka 1, je predstavljala lep diskoteko. Splošno odobravanje prijavljenimi umetniki za to pogosto na kiparskih simpozijih, začetek dneva, večernim družbam postavitve Koneskijevega kipa sodelovanje na simpoziju izbrali delati v največji poletni vročini. pa eno od priljubljenih lokacij za jih je prepričalo, da so pričeli Vojka Štuhca, Nevenko Kraigher Zaradi tega so organizatorji vsem kratkočasenje. Le nekaj let kasneje z organizacijo cikla kiparskih in Borisa Prokofjeva z ljubljanske kiparjem izdelali improvizirane je tudi Koneskijev kip dobil družbo. simpozijev. Ker forme vive v tem likovne akademije ter Tomislava strehe nad prostorom, kjer so Precej številno družbo. času po Jugoslaviji rastejo kot Todorovića in Andrijo Vasiljevića ustvarjali (sl. 2), ves čas pa so imeli gobe po dežju (Ivanjica, Maribor, z beograjske. Ker je bil Forum na voljo tudi pomoč osebja ter Turbulentni časi druge polovice Korčula, Zrenjanin, Ravne na neprofitna organizacija, ni imel stanovalcev študentskih domov. šestdesetih let so 1968 pripeljali Koroškem, Seča pri Portorožu, ravno veliko sredstev, zato so Med drugim so organizatorji do znamenitih študentskih Kostanjevica na Krki, Štanjel …), jim pri organizaciji simpozija izdali katalog z zelo informativni 12 teksti Aleksandra Bassina, tisti odločil za preprosto skulpturo nekaj težav. Še vedno se poroča o civilizacijah različen, a vedno čas tajnika ljubljanske likovne z jasnim sporočilom. Izdelal je finančnih težavah, popolnoma vsi ikonografsko zelo bogat pomen. akademije. podobo velikega ključa (sl. 11 sodelujoči pa izpostavijo precej Hrvaški kiparski up je v bosanski | sl. 12 | sl. 13), ki ga je umestil pesimističen pogled na položaj kamen izklesal Falus v erekciji (sl. Vseh pet umetnikov in tudi vsi ob glavni vhod v naselje (s Ceste umetnosti tistega časa. Vsi menijo, 21 | sl. 22). Sam je dejal, da je za nadaljnji, ki so na simpozijih 27. aprila). Andrija Vasiljević se je da so dogodki, kot je ta simpozij, to skulpturo štiri leta natančno sodelovali v naslednjih letih, so svojega dela lotil zelo sodobno. ena redkih priložnosti, kjer lahko preučeval spolni akt in prišel do delali z bosanskih bihacitom, Tako kot Štuhec je tudi sam vzel mladi sploh predstavijo svoja zaključka, da je ravno ta motiv edinole Štuhec je svojo Alenko kanonično idejo ženskega telesa, dela. Kiparji imajo (po mnenju najbolj kiparska forma človeškega (sl. 3 | sl. 4 | sl. 5) vlil iz betona. a jo je abstrahiral v zanimivo smer udeležencev) največje težave, telesa. Mile Jevtić, ljubljanski Alenka predstavlja izrazito klasičen – opazimo namreč jasne falične in to zaradi ogromnega števila študent, sicer iz glavnega mesta motiv ženskega akta, ki se v indice. S svojim Torzom (sl. 14 | slikarjev na sceni, ki so v tistem srbskega Kolubarskega okraja prihajajočih letih v naselju ponovi sl. 15 | sl. 16) je sledil sočasnim času preprosto »bolj popularni« Valjeva, je ob svoji Abstrakciji še nekajkrat. V Štuhčevem kipu kiparskim trendom jugoslovanske kot kiparji. Zanimivo pa je, da (sl. 23 | sl. 24 | sl. 25) razvil lahko zaznamo nekaj estetike umetnosti, glede na uporabljene večina (že takrat) izpostavlja celostno idejo o percipiranju Savinška, ki je umrl skoraj točno formalne prijeme pa je zagotovo odsotnost kvalitetne likovne plastike. Tristopenjski model na 10 let pred postavitvijo tega kipa poznal tudi dela, ki so nastajala kritike pri nas in sočasno njeno najnižji ravni dojemanja skulpturo (poleti 1961), poleg tega pa v na drugih simpozijih v šestdesetih veliko moč in vpliv, ki jo (lahko) obravnava kot igračo, na drugi bližini, pred današnjim Gozdarskim oziroma sedemdesetih letih. Drugi ima na umetnike. Strokovna žirija stopnji se interpretira zgolj koncept inštitutom, že od takrat stoji tudi Beograjčan, Tomislav Todorović, je je izmed vseh prijavljenih na in materijo malce zanemari, njegov kip Drvar. Nevenka Kraigher napravil nadvse zanimivo dvodelno simpozij povabila Ljuba de Karino, najvišja raven dojemanja pa na zelo subtilen način nakazuje skulpturo – nekdaj enotno gmoto Andreja Grošlja ter Mileta Jevtića zajema intelektualno sprejemanje problem gibanja v kamnu (s je razbil na dva neenaka dela, iz Ljubljane, Mihajla Štebiha iz dela v asociacijah. Umetnik, ki je čimer se je nekaj let pozneje med ki sta med seboj povezana le Zagreba in Nikolo Vukosavljevića na simpoziju sodeloval največkrat drugim ukvarjal tudi Peter Mali), minimalno. Ločitev obeh delov je iz Beograda. Simpozij je bil tistega (1972, 1973 in 1975), pravi, da kar doseže z oglatim delom svoje prikazana zelo dinamično: kot da leta skrajšan za 14 dni, trajal pa je laiki abstrakcijo razumejo kot skulpture Rojstvo energije, ki jo v je kamen ravnokar počil in se je od 15. julija do 1. septembra. abstrakcijo, intelektualci pa v njej notranjosti spremlja fino klesani ustvarila razpoka (sl. 17 | sl. 18 | prvenstveno vidijo mnogoterost okroglasti del (sl. 6 | sl. 7 | sl. 8 | sl. 19 | sl. 20). Mihajl Štebih je že pred asociacij. Andrej Grošelj, podobno sl. 9 | sl. 10). Boris Prokofjev, ki ljubljanskim sodeloval na treh kot že Vojko Štuhec leto prej, je je v neposredni bližini že asistiral Za leto 1972 je v arhivih dostopnih jugoslovanskih simpozijih. V svojem izdelal ležeč ženski akt. Ženska Stojanu Batiču v njegovem najmanj virov, tako da smo imeli delu je upodobil tradicionalen roki stika nad glavo v nekakšno ateljeju na Svetčevi ulici, se je pri kontekstualizaciji dogajanja kar motiv, ki ima po več starih skledasto obliko, ki je tekom 13 zgodovine »opravljala« že Brdar, Peter Mali in Mile Jevtić postavljeni v isti liniji ob domu trajajoče študije čisto tehnične marsikatero dodatno funkcijo – od z ljubljanske ter Mice Popčev številka 1, Jevtičeva Pljuča pa na narave, pridal ji je tudi bogat pepelnika do prostora za gorišče Egeac in Dušan Marković z drugi strani stavbe. Točne lokacije ikonografski program. Ob (sl. 26). Rečan Ljubo de Karina beograjske akademije. Ker je bil posameznih kipov iz tega leta ne skulpturi je napravil tudi visok je bil, nekaj mesecev preden je simpozij iz leta v leto dražji (edicija poznamo, vemo samo, da je Prst kamnit portal, ki predstavlja idejo v Rožno dolino postavil svojo 1973 je presegla 5.000.000 glede na dostopno fotografsko odprtosti in svobode, a hkrati sarkofagasto skulpturo, nagrajen s jugoslovanskih dinarjev), so gradivo prvotno stal nekje drugje. zaprtosti in omejevanja. Kamnitih študentsko Prešernovo nagrado za organizatorji skušali najti nove Iz tega bi lahko sklepali, da so vrat, za katera je bilo sprva kiparstvo. Kiparsko nadvse spreten rešitve, kako formo vivo rešiti pred premaknili tudi katero od ostalih mišljeno, da usmerjajo gledalca de Karina v enem šesttonskem propadom. Finančno pomoč so skulptur. h kontempliranju hoje (in njene kosu apnenca lepo združi gmoto iskali ne samo v Ljubljani, ampak nedoumljivosti), danes žal ni več z gracilno izklesanimi linijami, ki tudi v večini večjih slovenskih Jakov Brdar je na simpoziju leta ob Markovićevi skulpturi. Mile kipu dajejo življenjsko noto (sl. 27). mest in delovnih organizacijah. 1973 izdelal zagotovo eno bolj Jevtič je bil ponovno izbran na Nikola Vukosaljević iz beograjske V zameno za denarno spodbudo znanih skulptur iz študentske natečaju. Še vedno se je ukvarjal z akademije, kasneje celo njen so mestu oziroma organizaciji forme vive – Pol ex (Prst) (sl. 30 raziskovanjem abstraktne forme, dekan, je izdelal veliko mravljo nameravali podariti enega od | sl. 31 | sl. 32 | sl. 33 | sl. 34). ki v različnih ljudeh vzbuja različne (sl. 28), nekoliko zvito samo vase, kipov, izdelanih na simpoziju. Ko so novinarji Dnevnika takrat asociacije, le da je tokrat temu kakor da se pripravlja na skok Odziv se je pokazal šele naslednje spraševali o njegovi skulpturi, je pridal še ekološko nit. Kot odziv s podstavka. Morda ironično, leto, simpozij 1973 pa je moral dejal, da je v osnovi želel raziskati na vedno večje onesnaževanje zagotovo pa žalostno – huligani v celoti financirati Forum sam, vertikalo prsta in da se sporočilo, zraka je izdelal pljuča, ki se so pred nekaj leti skulpturo saj so vsi prejšnji sponzorji od ki ga ta nosi, dodobra staplja v stapljajo z listi (sl. 39 | sl. 40 | sl. poškodovali in staknili z njenega sodelovanja odstopili. Organizatorji študentsko življenje v naselju, 41). Mice Popčev Egeac se je, podstavka; mravlja je torej res so izoblikovali načrte, kako Aleksander Bassin pa je o delu podobno kot Mihajl Štebih, ki je odskočila v travo (sl. 29). popularizirati park skulptur pod zapisal, da skulptura funkcionira na simpoziju sodeloval leto prej, Rožnikom: natisnili so kataloge, kot anonimno obeležje. Beograjčan precej poglobil v raziskovanje Leta 1973 je kiparski simpozij trajal koledarje in plakate. Je pa bilo to Dušan Marković je iz velike kamnite starih civilizacij. Izdelal je namreč zgolj en mesec – od 1. avgusta leto tudi prvo (in zadnje), ko so se gmote izklesal Nedoumljivost veliko skulpturo Mumije (sl. 42 do 1. septembra. Kljub temu da organizatorji povezali s študenti hoje (sl. 35 | sl. 36 | sl. 37 | sl. | sl. 43), ki po njegovih besedah so organizatorji to leto povabilo arhitekture, ki so umetnikom glede 38) – po kvaliteti zagotovo eno združuje organsko z neorganskim. naslovili tudi na češkoslovaške na predložene skice, makete ter boljših skulptur v naselju in tudi Peter Mali je svoje Valovanje (sl. študente likovne umetnosti, odziva glede na opravljene pogovore, eno najpogosteje reproduciranih. 44 | sl. 45 | sl. 46 | sl. 47) postavil z njihove strani ni bilo. S svojimi določili prostor, kjer bo njihov kip Ne samo da je za svojo skulpturo tik ob Popčevo, z njim pa raziskuje deli so bili nato izbrani Jakov stal. Danes so štirje od petih kipov napravil kompleksne, več let upodabljanje gibanja v statični 14 formi, kot je kamniti blok. Te ideje, mimoidoči lahko spremljali Dube Sambolec (sl. 48 | sl. 49 Srb se je lahko že v času študija se v sedemdesetih letih loteva več proces. O razpoloženju te edicije | sl. 50 | sl. 51 | sl. 52). Za kip, lahko pohvalil s tem, da je bolj kot slovenskih kiparjev (na primer Batič kiparskega simpozija je v katalogu ki v svoji realistično koncipirani ne živel od svojega kiparstva – in Tršar, na prvi ediciji simpozija pa sploh lepo zapisal Aleksander figuri kar nekoliko izstopa med njegova dela so bila med drugim tudi Nevenka Kraigher). Bassin: »Udeležba štirih kiparjev, ostalimi v naselju, avtorica pravi, v lasti precej pomembnih mož študentov beograjske in ljubljanske da predstavlja njen trenutni (predsedniki držav, znani operni Na prehodu v leto 1974 se v likovne akademije, je navidez slog. V abstraktnejše vode ni solisti, drugi kulturniki .. ), kar je kulturno-likovnih komitejih skromna. Toda dejstvo, da dvoje želela iti, saj bi s tem prehitevala zagotovo precej izjemen dosežek. študentske organizacije Forum letos nastalih del že nahajamo v samo sebe (v tem času je bila Nikoli sicer ni bil oboževalec zamenja vodstvo, ki med parku šolskega centra za strokovno še v rosnem tretjem letniku). Ta kamna, a je svoj Duel (sl. 56 | sl. drugim napravi tudi premišljen izobraževanje delavcev v organih skulptura je ena od štirih, ki jih 57 | sl. 58) vseeno izklesal precej letni delovni načrt s finančno za notranje zadeve, potem ko je je po dogovoru z organizatorji dobro. Z njim je naslovil že kar konstrukcijo. Po popolnem izpadu prišlo do uspešnega dogovora že takoj odkupila tacenska arhaično idejo povezave med vseh sponzorskih sredstev v med šolskim centrom oziroma Policijska akademija, na dvorišču moškim in žensko. Lujo Vodopivec letu poprej, so to leto pridobili republiškim sekretariatom za katere stojijo še danes. Druga je v svoji skulpturi zajel podoben le delno sofinanciranje za formo notranje zadeve in Forumom, taka skulptura je Kompozicija motiv, kot smo ga lahko videli pri vivo medtem ko je del stroškov govori za novo vrednotenje, Tomislava Todorovića (sl. 52 | sl. Anđelkoviću. Izredno kvalitetno kril Forum sam iz vstopnin na za zaupanje, ki ga izkazujemo 53 | sl. 54 | sl. 55). Beograjčan je namreč upodobil par – moško plese in zabave. Tega leta so bili za mlademu likovnemu ustvarjalcu. je imel v tistem času za seboj že in žensko celoto, ki sta sprijeta v sodelovanje na simpoziju izjemoma [. .] Manj eksperimentiranja, pač lepo število razstav in nagrad, masivnem kubusu, njune specifike izbrani samo štirje mladi kiparji: pa osvajanje izrazito kiparske sodeloval je tudi na simpoziju pa definirajo zgolj subtilni ritmični Duba Sambolec in Lujo Vodopivec govorice, polne ustvarjalnega dve leti prej. V svoji skulpturi je poudarki (sl. 59 | sl. 60). Kipar je do iz Ljubljane ter Milun Anđelković in nemira – to je skupni in pomembni želel z res preprostimi potezami mase resnično pristopil spoštljivo Tomislav Todorović iz Beograda. imenovalec srečanja kiparjev, izraziti napetost, dogajanje, – sam je dejal, da mu je bilo kar Simpozij se je zopet odvijal sredi študentov v Ljubljani 1974.« erotiko – precej klasične ideje, ki nekoliko žal, ko ga je začel rezati, in največje pripeke, le da je bilo ( Študentski kiparski simpozij po kiparjevem mnenju vedno bolj ga je tako želel odstraniti čim manj. tega leta prisotnih tudi rekordno Ljubljana 1974. Forum, Ljubljana izginjajo. Sam je pravil, da je bil čas To je v svojem komentarju lepo malo stanujočih v domovih, 1974.) sedemdesetih najbolj nervozen zajela tudi Duba Sambolec: »Dokler zato so vsi kiparji v intervjujih – vse je bilo v konceptih, ničesar ne delaš v kamnu, ne veš, kaj je to. izpostavljali, da jih bolj kot sonce Po besedah Nika Goršiča, ki je bil konkretnega se ni več dogajalo. Cvikaš pred maso. To je avantura!« moti samota. Konec koncev je bil v tistih časih Mladinin novinar za Zagotovo zelo konkretno pa je delo (Niko Goršič, Sonata v kamnu, cel smisel izdelovanja skulptur in kulturno redakcijo, je ena boljših še ene takrat vzhajajoče zvezde Mladina, 38, 1974, pp. 10–11.) situ ravno v tem, da bi naključni skulptur v naselju Ženski torzo – Miluna Anđelkovića. Brkati 15 Leta 1975 je študentska forma Mile Jevtić, rekorder v številu namreč ustanovljena šele nekaj dokončana. Kot je rekel avtor sam, viva v Rožni dolini začela zbujati nastopov na kiparskem simpoziju, let prej), je prav tako svoj dom se je nameraval naslednje leto že večje zanimanje strokovne je bil ob svojem tretjem prihodu takoj po simpoziju našla v Tacnu. vrniti in kip dokončati, a do tega javnosti. Tudi v časopisih in revijah že akademski kipar. Organizatorji Karavelić je želel s svojim delom žal ni nikoli prišlo. Milan Čeranić je vedno pogosteje opisana kot so mu zato ponudili nekoliko predstaviti mir in ljubezen, kar je prišel iz prav tako izredno zelo pozitiven element, ki plemeniti drugačno nalogo: namesto tradicionalno simbolizira grlica. mlade akademije – na sarajevski okolje in prebivalce študentskih obdelave šest ton težkega kamna Mice Popčev Egeac je že drugič akademiji je bil predstavnik prve domov ter druge mimoidoče iz Bihaća mu je dodeljena izdelava sodeloval na simpoziju in tokrat generacije študentov, ki so tam spodbuja k razmišljanju o likovni reliefov na študentski telovadnici. izdelal zagotovo eno boljših zaključili študij. V svojem kipu umetnosti. Forum je to leto Svoje delo je razdelil na dve strani skulptur podrožniške forme vive. (sl. 69 | sl. 70) je želel nekako simpozij organiziral v sodelovanju s – obe prikazujeta študente med Tako kot je že leta 1973 raziskoval komentirati in predvsem podaljšati Šolo za miličnike kadete v Tacnu, z športnimi aktivnostmi. Na levi stare civilizacije, razne mite in idejo mladostne ljubezni. To je želel Ljubljansko kulturno skupnostjo in strani je vidnih 7 večjih plošč, na običaje, ga je tudi tokrat zaneslo podaljšati v neskončnost, kar mu Zavodom študentskih domov. Tudi desni pa 45 manjših. Z zanimivim v to smer. Idejo mumificiranja iz je po njegovem lahko ponudil le natečajna politika se je nekoliko procesom ulivanja je Jevtić ustvaril 1973 je združil z idejo kentavra, kamen – izdelal je svoj nagrobnik, spremenila, saj o izbranih avtorjih res pestre, zelo radožive ter okoli katere se giblje leta 1975. ki funkcionira kot podaljšek njega ni več odločal ad hoc vzpostavljen jasne podobe različnih športov, v Skulptura kentavra je namreč samega. Pri tem je poudarjal, da v organ, marveč so posamezne katerih se študenti udejstvujejo upodobljena mumificirano (sl. 67 tem ni ničesar temačnega, saj želi likovne akademije po Jugoslaviji (sl. 61 | sl. 62). Mirjam Zupančič | sl. 68); sam pravi, da so ga stare tudi potem, ko ga ne bo več, vsem po svojih poteh izbrale študente, je že kot študentka za svoje delo civilizacije ter razni obredi začeli mimoidočim nuditi svoj simbolni ki jih bodo zastopali na simpoziju. prejela univerzitetno Prešernovo fascinirati, ko se je pred leti preselil objem – od tod tudi naslov dela Od petih izbranih kiparjev Mirjam nagrado, na simpoziju pa se je v beograjsko stanovanje, kjer je Objem. Zupančič in Mile Jevtić prihajata predstavila z dvema štirikotnima nedolgo nazaj nekdo umrl. Od iz ljubljanske, Velimir Karavelić iz nizkima piramidama, na katerih takrat se mu je pogosto sanjalo, Po končanih petih edicijah je bil prištinske, Mice Popčev Egeac iz sta prikazani množici (sl. 63 | kako med vojnami dvigajo trume okoliš študentskih domov bogatejši beograjske, Milan Čeranić pa iz sl. 64 | sl. 65). Njeni skulpturi in trume mumij z dna morja in jih za 20 skulptur, 4 so že takoj sarajevske likovne akademije. Tudi sta bili že a priori namenjeni za prenašajo v laboratorije. Sam je romale v Tacen, 2 pa sta nastali iz te edicije poletnega kiparskega policijsko izobraževalno ustanovo svoje delo precej zveneče opisal: mimo uradnega simpozija. To sta tabora sta dva kipa odromala na v Tacnu, kjer stojita še danes. »Predstavljam surove figure v svoji že v uvodu omenjena skulptura zeleni okoliš tacenske policijske Ptica Velimirja Karavelića (sl. tragičnosti.« (Boris Višnovec, Izziv Branka Koneskega ter skulptura šole. Gre za skulpturi Velimirja 66), edinega študenta iz Kosova, mladosti, Mladina, 36, 1975.) zaenkrat še neznanega avtorja (sl. Karavelića in Mirjam Zupančič. ki se je predstavil na formi vivi Zanimivo je tudi, da je to edina 71), ki so jo, med drugim, ne dolgo (prištinska akademija je bila skulptura v formi vivi, ki sploh ni nazaj tudi vandalizirali (sl. 72). V 16 projektni skupini sicer imamo nekaj domnev o identiteti avtorja, a jih do zdaj še nismo uspeli potrditi z arhivskim gradivom. Kljub temu da so organizatorji želeli kiparski simpozij pod Rožnikom nadaljevati še naprej in pri tem študentom ponuditi v obdelavo še druge materiale, do tega žal nikoli ni prišlo. S projektno skupino Študentska forma viva smo pod okriljem Študentskih inovativnih projektov za družbeno korist poleti 2018 postavili dve novi skulpturi. Gre za betonsko delo Doroteje Erhatič (sl. 73) in kamnito Maje Bojanić (sl. 74); obe sta postavljeni ob domu številka 5. S tem smo se na nek način želeli pokloniti celotni formi vivi, po drugi strani pa odpreti potencialno možnost za nadaljevanje študentskih kiparskih simpozijev. 17 Slika 1: Branko Koneski, brez naslova, ok. 1960, marmor, 250 × 30 × 60, foto: Ana Sterle, osebni arhiv, 2018. 18 Slika 2: Udeleženci prve edicije simpozija pod improviziranimi strehami, vir: Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1971, Ljubljana 1971. 19 Slika 3: Vojko Štuhec, Alenka, 1971, beton, 80 × 90 × 90, foto: Ana Sterle, osebni arhiv, 2017. 20 Slika 4: Vojko Štuhec pri delu, vir: Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1971, Ljubljana 1971. 21 Slika 5: Skoraj končana skulptura, vir: Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1971, Ljubljana 1971. 22 Slika 6: Nevenka Kraigher, Rojstvo energije, 1971, kamen (bihacit), 100 × 100 × 70, foto: Ana Sterle, osebni arhiv, 2017. Slika 7: Nevenka pri klesanju, vir: Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1971, Ljubljana 1971. Slika 8: Rojstvo energije še brez podstavka, vir: Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1971, Ljubljana 1971. 23 24 Slika 9: Nevenka Kraigher pri delu, vir: Peter Povh, Kiparski simpozij, Dnevnik, XX/216, 1971. Slika 10: Nevenka Kraigher pri delu, vir: [Brez navedbe avtorja], Študentska forma viva, Delo, XIII/211, 1971. 25 Slika 11: Boris Prokofjev, Ključ, 1971, kamen (bihacit), 192 × 96 × 70, foto: Ana Sterle, osebni arhiv, 2018. 26 Slika 12: Prokofjev med klesanjem, vir: Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1971, Ljubljana 1971. 27 Slika 13: Prokofjevo skoraj dokončano delo, vir: Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1971, Ljubljana 1971. 28 Slika 14: Andrija Vasiljević, Torzo, 1971, kamen (bihacit), 189 × 71,5 × 100, foto: Lisa Rode, osebni arhiv, 2017. Slika 15: Vasiljević v Rožni dolini, vir: Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1971, Ljubljana 1971. Slika 16: Torzo na študentskem simpoziju, vir: Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1971, Ljubljana 1971. 29 30 Slika 17: Tomislav (tudi Vlastimir) Todorović, Kompozicija, 1971, kamen (bihacit), 75 × 120 × 165, foto: Lara Skukan, osebni arhiv, 2017. 31 Slika 18: Todorovićeva skulptura leta 1974, vir: Niko Goršič, Sonata v kamnu, Mladina, 38, 1974, pp. 10–11. Slika 19: Kipar med delom, vir: Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1971, Ljubljana 1971. Slika 20: Kompozicija v delu, vir: Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1971, Ljubljana 1971. 32 33 Slika 21: Mihajl (tudi Mihajlo) Štebih, Falus v erekciji, 1972, kamen (bihacit), 180 × 110 × 80, foto: Lisa Rode, osebni arhiv, 2017. 34 Slika 22: Mihajl Štebih s svojo skulpturo, vir: D. Kladnik, Umetnost preveč ločena od življenja, Dnevnik, XXI/236, 1972. 35 Slika 23: Mile (tudi Milomir) Jevtić, Abstrakcija, 1972, kamen (bihacit), 220 × 125 × 100, foto: Ana Sterle, osebni arhiv, 2018. Slika 24: Skulptura Mileta Jevtića, vir: B. A., Obogatitev odprtega prostora, Večer, XXIX/211, 1973. Slika 25: Mile Jevtić s svojo skulpturo, vir: D. Kladnik, Umetnost preveč ločena od življenja, Dnevnik, XXI/236, 1972. 36 37 Slika 26: Andrej Grošelj, brez naslova, 1972, kamen (bihacit), 100 × 130 × 130, foto: Ana Sterle, osebni arhiv, 2017. 38 Slika 27: Ljubo de Karina (tudi Ljubo Karin), brez naslova, 1972, kamen (bihacit), 100 × 180 × 100, foto: Ana Sterle, osebni arhiv, 2017. 39 Slika 28: Nikola Vukosavljević, Mravlja, 1972, kamen (bihacit), 110 × 50 × 110, foto: Ana Sterle, osebni arhiv, 2017. 40 Slika 29: Prevrnjena Mravlja, foto: Blaž Šeme, osebni arhiv, 2017. 41 Slika 30: Jakov (tudi Jakob) Brdar, Pollex (Prst), 1972, kamen (bihacit), 100 × 200 × 90, foto: Lara Skukan, osebni arhiv, 2017. Slika 31: Pollex v katalogu razstave, vir: Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1973, Ljubljana 1973. Slika 32: Brdarjeva skulptura v Tribuni, vir: Z. D., Forma viva, Tribuna, 23/1–2, 1973. 42 43 Slika 33: Brdarjeva skulptura je bila vedno ena od atrakcij študentskega naselja, vir: D. A., Forma viva v študentskem naselju, Dnevnik, XXII/233, 1973. 44 Slika 34: Brdarjev Prst na naslovnici Tribune, vir: Z. D., Forma viva, Tribuna, 23/1–2, 1973. 45 Slika 35: Dušan Marković, Nedoumljivost hoje, 1973, kamen (bihacit), 110 × 195 × 130, foto: Ana Sterle, osebni arhiv, 2017. 46 Slika 36: Markovičev kip v Tribuni, vir: Z. D., Forma viva, Tribuna, 23/1–2, 1973. 47 Slika 37: Dušan Marković s svojo skulpturo, vir: [Brez navedbe avtorja], Študentje krasijo svoje okolje, Delo, XV/240, 1973. 48 Slika 38: Nedoumljivost hoje s portalom, vir: Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1973, Ljubljana 1973. 49 Slika 39: Mile Jevtić, Pljuča, 1973, kamen (bihacit), 130 × 120 × 65, foto: Lisa Rode, osebni arhiv, 2017. 50 Slika 40: Pljuča v katalogu razstave, vir: Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1973, Ljubljana 1973. 51 Slika 41: Jevtičeva Pljuča v Tribuni, vir: Z. D., Forma viva, Tribuna, 23/1–2, 1973. 52 Slika 42: Mice Popčev Egeac, Mumije, 1973, kamen (bihacit), 130 × 110 × 75, foto: Ana Sterle, osebni arhiv, 2018. 53 Slika 43: Mumije v katalogu razstave, vir: Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1973, Ljubljana 1973. 54 Slika 44: Peter Mali, Valovanje (Val), 1973, kamen (bihacit), 132 × 75 × 100, foto: Ana Sterle, osebni arhiv, 2018. 55 Slika 45: Valovanje v katalogu razstave, vir: Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1973, Ljubljana 1973. Slika 46: Malijevo Valovanje v Tribuni, vir: Z. D., Forma viva, Tribuna, 23/1–2, 1973. Slika 47: Valovanje v knjigi Ljubljansko kiparstvo na prostem, vir: Jelislava Špelca Čopič – Damjan Prelovšek – Sonja Žitko, s. v. Kipi v študentskem naselju, Ljubljansko kiparstvo na prostem, 1992, pp. 160–161. 56 57 Slika 48: Duba (tudi Dubravka) Sambolec, Ženski torzo, 1974, kamen (bihacit), 124 × 80 × 126, foto: Lara Skukan, osebni arhiv, 2018. 58 Slika 49: Duba Sambolec pri delu, vir: Niko Goršič, Sonata v kamnu, Mladina, 38, 1974, pp. 10–11. 59 Slika 50: Sambolec v katalogu razstave, vir: Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1974. Forum, Ljubljana 1974. Slika 51: Duba Sambolec ob svojem kipu avgusta 2018, foto: Blaž Šeme, osebni arhiv, 2018. Slika 52: Naslovnica kataloga študentskega simpozija iz leta 1974, na njej skulpturi Dube Sambolec in Tomislava Todorovića v delu in osnutek kipa Dube Sambolec na desni strani, vir: Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1974. Forum, Ljubljana 1974. 60 61 Slika 53: Tomislav Todorović, Kompozicija, 1974, kamen (bihacit), 210 × 90 × 75, foto: Ana Sterle, osebni arhiv, 2018. 62 Slika 54: Todorović v katalogu razstave, vir: Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1974. Forum, Ljubljana 1974. 63 Slika 55: Tomislav Todorović pri delu, vir: Niko Goršič, Sonata v kamnu, Mladina, 38, 1974, pp. 10–11. 64 Slika 56: Milun Anđelković (tudi Anđel Milun Anđelković), Duel, 1974, kamen (bihacit), 65×120×230, foto: Ana Sterle, osebni arhiv, 2018. 65 Slika 57: Milun Anđelković pri delu, vir: Niko Goršič, Sonata v kamnu, Mladina, 38, 1974, pp. 10– 11. 66 Slika 58: Anđelković v katalogu razstave, vir: Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1974. Forum, Ljubljana 1974. 67 Slika 59: Lujo (tudi Alojz) Vodopivec, Par, 1974, kamen (bihacit), 110 × 170 × 170, foto: Lisa Rode, osebni arhiv, 2017. 68 Slika 60: Vodopivec v katalogu razstave, vir: Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1974. Forum, Ljubljana 1974. 69 Slika 61: Mile Jevtić, Relief športnikov, 1975, beton, 130 × 6 × 1200, foto: Matic Ferlan, osebni arhiv, 2018. 70 Slika 62: Mile Jevtić pri delu, vir: Boris Višnovec, Izziv mladosti, Mladina, 36, 1975. 71 Slika 63: Mirjam Zupančič, Množice, 1975, kamen (bihacit), foto: Blaž Šeme, osebni arhiv, 2018. 72 Slika 64: Mirjam Zupančič pri delu pomagajo stanovalci študentskega naselja, vir: I. B., Študentska forma viva, Dnevnik, XXIV/221, 1975. 73 Slika 65: Mirjam Zupančič pri delu, vir: Boris Višnovec, Izziv mladosti, Mladina, 36, 1975. 74 Slika 66: Velimir Karavelić, Ptica, 1975, kamen (bihacit), 120 × 84 × 94, foto: Ana Sterle, osebni arhiv, 2018. 75 Slika 67: Mice Popčev Egeac, Trojanski konj (Kentaver), 1975, kamen (bihacit), 163 × 80 × 230, foto: Ana Sterle, osebni arhiv, 2017. 76 Slika 68: Trojanski konj med delom, vir: Boris Višnovec, Izziv mladosti, Mladina, 36, 1975. 77 Slika 69: Milan Čeranić, Nagrobnik, 1975, kamen (bihacit), 60 × 50 × 270, foto: Lara Skukan, osebni arhiv, 2017. 78 Slika 70: Milan Čeranić pri delu, vir: Boris Višnovec, Izziv mladosti, Mladina, 36, 1975. 79 Slika 71: Neatribuirana skulptura, foto: Lisa Rode, osebni arhiv, 2017. 80 Slika 72: Zvandalizirana skulptura neznanega avtorja, foto: Blaž Šeme, osebni arhiv, 2017. 81 Slika 73: Doroteja Erhatič, Koliko embalaže, 2018, beton, 245 × 60 × 40, foto: Ana Sterle, osebni arhiv, 2018. 82 Slika 74: Maja Bojanić, Ostanek, 2018, kamen (hotaveljski apnenec, travertin, konglomerat, istrski apnenec), 51 × 145 × 72, foto: Matic Ferlan, osebni arhiv, 2018. 83 Uporabljeni viri [Brez navedbe avtorja], Študentje krasijo svoje okolje, Delo, XV/240, 1973. [Brez navedbe avtorja], Študentska forma viva, Delo, XIII/211, 1971. B. A., Obogatitev odprtega prostora, Večer, XXIX/211, 1973. Boris Višnovec, Izziv mladosti, Mladina, 36, 1975. D. A., Forma viva v študentskem naselju, Dnevnik, XXII/233, 1973. D. Kladnik, Umetnost preveč ločena od življenja, Dnevnik, XXI/236, 1972. I. B., Študentska forma viva, Dnevnik, XXIV/221, 1975. Jelislava Špelca Čopič – Damjan Prelovšek – Sonja Žitko, s. v. Kipi v študentskem naselju, Ljubljansko kiparstvo na prostem, 1992, pp. 160–161. Korespondenca preko elektronske pošte Blaž Šeme – Matic Ferlan – Lujo Vodopivec. Korespondenca preko elektronske pošte Blaž Šeme – Matic Ferlan – Aleksander Bassin. Korespondenca preko elektronske pošte Blaž Šeme – Polona Demšar. Korespondenca preko elektronske pošte Matic Ferlan – Ljubo de Karina. Korespondenca preko elektronske pošte Matic Ferlan – Mile Jevtić. Korespondenca preko elektronske pošte Polona Demšar – Mile Jevtić. MG+MSUM, dokumentacija – arhiv, fond Špelca Čopič (V odnik po Ljubljani – zunanje kiparstvo, korekture, dopisi. Seznam skulptur v študentskem naselju Rožna dolina, 13. 7. 2018). Niko Goršič, Sonata v kamnu, Mladina, 38, 1974, pp. 10–11. P. O., Od 15. julija pa do 15. septembra je v Študentskem naselju v Ljubljani prva študentovska forma viva [. .], Dnevnik, XX/209, 1971. Peter Povh, Kiparski simpozij, Dnevnik, XX/216, 1971. Pogovor Blaž Šeme – Aleksander Bassin. Pogovor Blaž Šeme – Alen Ožbolt. Pogovor Blaž Šeme – Duba Sambolec. Pogovor Matic Ferlan – Aleksander Bassin. Pogovor Matic Ferlan – Aleksander Prokofjev. Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1971, Ljubljana 1971. Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1973, Ljubljana 1973. Študentski kiparski simpozij Ljubljana 1974. Forum, Ljubljana 1974. Z. D., Forma viva, Tribuna, 23/1–2, 1973. 84 4. Novi pridobitvi v letu 2018 – kipa študentk ALUO UL Doroteja Erhatič, Maja Bojanić 85 Doroteja Erhatič O delu, Študentska forma viva O skulpturi: Koliko embalaže, beton, 50 x 40 x 245 cm, 2018 Karton, škatle, embalaže so materiali, ki služijo določenemu namenu, in ko svojo funkcijo opravijo, jih zavržemo. So le začasni del vsebine, stvari, ki jih zapiramo vanje. So kot zaščitna lupina, zavržena po odprtju. Ležijo nam povsod in so odtis naše družbe. Teksture, ki se skrivajo v kartonu, valovite, rebraste, zmečkane, strgane, zlepljene in razpadle, sem odlila v betonu. Škatle, ki sem jih uporabila za kalupe, sem nabrala v Rožni dolini in jih obdelala. Odtise razpadlih, zavrženih škatel sem ohranila v betonu in jim s tem podaljšala trajnost. Tako začasna lupina neke vsebine postane pomembnejša od le-te, vidna in monumentalna. Slika 1: Koliko embalaže, beton, 50 x 40 x 245 cm. (foto: Doroteja Erhatič, 2018) 86 Proces izdelave skulpture Slike 2, 3 in 4: Skice za skulpturo; akvarel, svinčnik, 21 x 30 cm. (vir: Doroteja Erhatič, 2018) 87 Sliki 5 in 6: Nabor škatel, kartona in obdelava le-teh. (foto: Doroteja Erhatič, 2018) 88 Slika 7: Varjenje armature za betonski temelj. (foto: Doroteja Erhatič, 2018) Slika 8: Izdelava opažev za kalupe. (foto: Doroteja Erhatič, 2018) 89 Sliki 9 in 10: Betoniranje posameznih elementov skulpture. (foto: Doroteja Erhatič, 2018) 90 Koncept: svojih prvotnih stanj, funkcij in jih Ukvarjam se z materiali, ki so preobraža ter preizprašuje na svoj zavrženi, ki jih dobim ali najdem. način. Premikam fizične in optične Sodelovala je na več skupinskih meje in zmožnosti določenega razstavah: na razstavi študentov materiala ter mu dodam vrednost Akademije za likovno umetnost in in sporočilo. Iščem še ne obstoječe oblikovanje v Ljubljani Sodelovanje oblike v obilju smeti in materialov, (2018), na razstavi Galerije ki jih zavržemo. Zanima me Alkatraz v AKC Metelkova mesto, prostor, ki ga predmet ali subjekt na razstavi Prostor poezije v zaseda. Osebni prostor. Kakšen mariborski Galeriji K18 z Nežko je moj prispevek, odtis v času in Struc in Forgetmenot (2018), ter prostoru? Kakšen je vtis, zgodba razstavi v ljubljanski tovarni Rog iz nekega predmeta in osebni prostor leta 2018. umetnine? Prejela je nagrado Mirka Šubica kot članica skupine Restavratorskega Kratka biografija: centra (ZVKDS) za usklajevanje Doroteja Erhatič (1990), rojena in izvajanje del konserviranja in na Ptuju, deluje na področju restavriranja pri projektu celotne kiparstva, slikarstva ter ohranjanja prenove Narodne galerije leta in obnove kulturne dediščine. 2016 in nagrado Akademije za Leta 2012 je pod mentorstvom likovno umetnost in oblikovanje Jurija Smoleta zaključila študij Univerze v Ljubljani za posebne restavratorstva na ALUO UL. Leta umetniške dosežke v študijskem 2017 je nadaljevala študij na letu 2011/2012. magistrskemu programu kiparstva pri mentorju Alenu Ožboltu. Z deli opozarja na lastno pozicijo v sodobnem času in prostoru. Dela odražajo njena raziskovanja skozi disonanco z družbo, v kateri se (ne)znajde. Uporablja materiale, ki nosijo s sabo zbledele zgodbe 91 Maja Bojanić, Ostanek, kamen (hotaveljski apnenec, travertin, konglomerat, istrski apnenec), 2018. Slika 2: Betoniranje armature v luknjo (vir: Maja Bojanić, 2018) Da bi kompozicija lahko trdno stala, je bilo najprej potrebno izkopati luknjo dimenzij 80 × 80 × 40 cm, vanjo vstaviti armaturo iz železobetonskih palic ter jo zaliti z betonom. Slika 1: Izdelovanje prototipa iz papirja (foto: Maja Bojanić, 2018) Potem ko sem prejela ostanke kamna pri podjetju Marmor Hotavlje, sem jih prenesla v papirnat prototip v razmerju 1:10 ter se z njihovim postavljanjem v različne kompozicije odločila za končno formo. 92 Slika 3: Vstavljanje navojne palice v kamen (foto: Maja Bojanić, 2018) Da so kamni lahko povezani med seboj in stabilni, sem jih med seboj zasidrala. Gre za princip grajenja blokov kamnov med seboj tako, da se v kamna, ki ju je treba pritrditi skupaj, zavrta luknja, v katero se vstavi navojna palica, ki bloka poveže, skupaj pa se ju pritrdi z epoksioidnim lepilom. Kamne se drug na drugega nalaga s konstantno tlačno obremenitvijo in na takšen način, da stojijo tudi brez lepila. 93 Slika 4: Rezanje v formo, da se kamni med seboj lahko sestavijo (foto: Maja Bojanić, 2018) Slika 5: Detajl poliranja površine z diamantno gobico (foto: Maja Bojanić, 2018) Ko je celota štirih blokov kamna stala v dokončni kompoziciji, sem jih najprej očistila z ročnim kotnim brusilnikom, nato pa od grobe do najfinejše površine z diamantnimi gobicami za ročno brušenje. 94 Slika 6: Brušenje površin (foto: Maja Bojanić, 2018) Od nekdaj občudujem ljudi, ki imajo sposobnost odvzemanja – ki vzamejo, kar jim pripada, ki zbrskajo ven točno tisto, kar jih zanima, ostanek pa pustijo, zavržejo, se z njim ne ukvarjajo. Kaj pa, ko so sami tisti, ki ostanejo? Kaj se zgodi takrat, ko si ti del, ki ga odvzamejo, da bi obstajala neka smiselna celota? Tradicionalna obdelava kamna se poslužuje metode odvzemanja, da bi ustvarila dokončno formo, mene pa zanima negativni prostor, ki ostane za kosi, ki jih izberejo z namenom, da bi nekaj bili. Skupaj sestavljam dele, ki so brez namena. 95 Kratka biografija: projektu The Absence is Present v Maja Bojanić (1997), rojena v okviru Svetlobne gverile. Kranju, je študentka drugega Druge razstave: Razstava Risba letnika dodiplomskega študija v prostoru v galeriji DLUL v kiparstva na ljubljanski Akademiji Ljubljani, mentor Damijan Kracina, za likovno umetnost in oblikovanje (2015); Razstava Voda, Mestni (ALUO UL). Obiskovala je likovno muzej v Ljubljani, mentorica smer umetniške gimnazije na Nina Šuštaršič (2016); Razstava Srednji šoli za oblikovanje in študentov kiparstva ALUO v fotografijo Ljubljana, kjer je leta Arburetumu, Volčji potok, mentorja 2015 sodelovala pri projektu Park Matjaž Počivavšek in Metod Geometrica pod mentorstvom Frlic (2017); Skupinska razstava Karija Kole in Damijana Kracine. mladih umetnikov, Poslednji Leta 2016 je sodelovala tudi pri muzej sodobne umetnosti, Logje skupnem projektu z Gimnazijo (2017); Kolektivni video projekt Poljane O, kočno je nastopil čas Gosenice na Festivalu Svobodne za nov jutri, ki je v SNG Nova Video Produkcije, Kamnik (2018); Gorica prejela nagrado za najbolj Razstava študentov kiparstva inovativno predstavo. Oktobra ALUO v Artburetumu, Volčji 2017 je bivala v umetniški potok, mentor Metod Frlic (2018); rezidenci Layerjeve hiše v Kranju, Približevanje, kolaborativni kjer je v sklopu 6. Mednarodnega projekt v sklopu arduino delavnice festivala likovnih umetnosti Svetlobne gverile (2018); Okvir, predstavila projekt K nam naj javna postavitev v skopu Festivala nazaj se vrnejo. Je predstavnica sodobnega kolaža v Layerjevi hiši, kiparskega oddelka v Študentskem Kranj (2018). svetu ALUO ter predstavnica ALUO pri projektu Artfiks. Leta 2018 je prejela priznanje ALUO za posebne umetniške dosežke. S Petro Leskovar Grum je aprila 2018 izvedla performans Plinta v galeriji Equrna, sodelovala pa je tudi pri 96 5Likovno-.kiparska analiza dveh kipov Doroteja Erhatič, Maja Bojanić 97 Skulptura Vojka Štuhca Ženski gre tako sprva za odvzemanje in ledvenem delu, hkrati pa ne potuje rahlo zasukana naprej. Poudarki, torzo iz leta 1971 je betonski dodajanje, kasneje pri odlivanju pa po tleh, temveč je spodaj pod ki se zgodijo pri obravnavanju odlitek iz gline zmodeliranega prenašanje forme v drug material, skrčenimi nogami negativni, prazen površine Štuhčeve figure, so na kipa dimenzij 80 × 80 × 90 cm, ki medtem ko pri klesanju kipar prostor. Definirajo jo torej ploskve, spodnji strani leve roke, ki je predstavlja izsek od glave do kolen material odvzema. ki obsegajo zadnjično površino ter odsekana oziroma ki sestoji zgolj stilizirane sedeče ženske figure. Format skulptur se prav tako stopala, medtem ko Ženski torzo iz nadlahtnice, in sicer avtor tu Grošljeva skulptura Brez naslova razlikuje: pri kiparstvu to niso zgolj stoji na kvadratnem betonskem dopušča, da se vidi strukturo iz leta 1972 kljub podobnosti pri dimenzije višine, širine in dolžine, podstavku. Deli telesa na ženskem gline, ki sestoji iz malih gmot, ki motivu in pozi prvega kipa svoje temveč se v tridimenzionalnem torzu so bolj poudarjeni: vsak so med seboj prilepljene skupaj. vsebine z naslovom ne poudarja. prostoru obravnava predvsem, element stoji kot stiliziran del Njegova skulptura je prav zaradi Gre za prav tako stilizirano kako se oblikovalec opredeli do celote zase, vsi vstopajo v prostor teh značilnosti bolj dinamična, človeško figuro v sedečem dimenzije skulpture in kako jo in imajo vsak svojo smer, vidimo razgibana, medtem ko je Grošljeva položaju, ki se od prve razlikuje izdela. Štuhčev Ženski torzo je tip lahko tudi prelome, kot bi jih pri trdno zasidrana v enovit blok po tem, da je tu upodobljena cela jedrnega kiparskega formata, saj dejanski sedeči figuri v zasuku, in v nasprotju s Štuhčevo nima sedeča moška figura z nad glavo je kip definiran z avtorjevo telesno medtem ko je Grošljeva figura poudarjenega likovnega elementa prekrižanima rokama. Meri 100 anatomijo in jedrno prostorsko anatomsko bolj nedorečena, svetlo-temno. × 130 × 130 cm, skulptura je konstrukcijo, Grošljeva skulptura pa statična in kot prilepljena skupaj. kamnita, nastala pa je z obdelavo predstavlja blokovni kiparski format, Grošelj skozi celoten proces Zgornji del Grošljeve figure bosanskega bihacita. saj jo je kipar definiral z velikostjo obdelave bihacita uporablja končujeta navzgor obrnjeni Pri Ženskem torzu, kot bloka in oblikovanjem oziroma enovito obdelovanje grobe roki, ki pa nista anatomsko že omenjeno, je avtor sprva odvzemanjem mase le-temu. površine, poudarki, ki se zgodijo, ustrezni, saj sta z glavo povezani zmodeliral kip iz gline in ga Kljub temu da je pri obeh so le točke oziroma vdolbine s ploščato ploskvijo. Glava torej nato prenesel v drug material skulpturah uporabljena stilizacija, za oči ter preseki, ki definirajo razpolavlja kip in skupaj s cevasto z odlivanjem – rezultat je tako se izvedba pri vsaki razlikuje: vrat ter roke in noge ločujejo od oblikovanima nogama, ki se prenos forme osnovnega modela Štuhec oblikuje deformirano preostalega telesa, ki pa so tu dvakrat prelomita in domnevno na drug material, izdelka pa sta anatomijo, ki temelji na zaobljenih zgolj zareze. Pri Ženskem torzu končujeta v gležnjih brez stopal, si oblikovno na las podobna. robovih in zglajeni površini, Grošelj vsakega od omenjenih delov avtor poudarja simetričnost celotne Pri postopku izdelave skulptur, pa površino zaradi klesanja rastrira obravnava kot maso zase, ki tvorijo forme. Štuhčeva figura se z s katerim je bil izdelan Grošljev oziroma grobo obdela, njegova celoto v poudarjeni diagonalni desnico, ki je znatno stanjšana kip, se sprva zmodelira le okvirno figura je bolj kubična kot prva. kompoziciji. Ta sili od levega dela – tako kot preostanek desne skico iz gline, ki jo glede na dobljen Pri delu Brez naslova je v profilu spodaj pri vnaprej stegnjeni nogi polovice telesa – uravnovesi z blok kamna avtor ponavadi priredi poudarjena kompozicija v obliki proti zadnjemu delu desno zgoraj, odebeljeno in manj detajlno levo in izkleše. Pri prvem postopku črke L, ki se prelomi v svojem kjer je glava v vratnih vretencih stranjo. 98 6. Popis stanja kipov Študentske forme vive Lara Skukan, Ana Sterle 99 Uvod njegove lokacije in umestitve Razpadanje naravnega in v okolje) umetnega kamna je naraven • z diagnozo (ki zajema proces, ki ga povzroča okolje določanje materialov in njihovih z vplivi podnebja, človeka lastnosti, identifikacijo stanja in bioloških dejavnikov. S propadanja in določanje procesov propadanjem kamna umetnina propadanja) izgublja uporabno vrednost in • s terapijo (tj. konservatorsko- funkcionalnost. Ta se kaže v restavratorskimi posegi, nadzorom spremembi dimenzije, oblike, in vzdrževanjem) videza, fizikalno-mehanskih • ter zaveščanjem javnosti lastnosti itd. Spremembam se (ki zajema stike z javnostjo, izdajo ni moč izogniti, in prav zato je publikacij ter delo s slikovnim ena izmed nalog konservatorjev- gradivom in video filmi ipd. restavratorjev dobro dokumentiranje umetnin. Navedeni pristopi konservatorjev- Konservator-restavrator se restavratorjev so podlaga za naše pri dokumentiranju posveti delo in opisujejo načine, s katerimi poškodbam in izvoru njihovega smo se lotili analize in ohranjanja nastanka, ki je lahko kemične kipov v okviru projekta ŠIPK ali mehanske narave, kar je Študentska forma viva. Izvedeno potrebno opraviti pred samim je bilo dokumentiranje vseh kipov v konservatorsko-restavratorskim Študentskem naselju in štirih kipov posegom, saj se tako lažje v Tacnu. odločimo za ustrezne metode konservatsko-restavratorskih Dokument Popis stanja kipov postopkov, da ne poškodujemo obsega kar 96 strani, zaradi česar same umetnine. bo v nadaljevanju predstavljen popis stanja le dveh kipov. K ohranjanju umetnine pristopamo Celoten popis stanja kipov je na štiri načine: dostopen tukaj: • z anamnezo (ki zajema http://sfv.splet.arnes.si/popis- ugotavljanje zgodovine objekta, stanja-kipov/ 100 Popis stanja kipa Andreja Grošlja Kip se nahaja ob stavbi Uprave Študentskih domov. Avtor dela iz leta 1972 je Andrej Grošelj. Kip meri 100 cm v višino, 130 cm v širino in 130 cm v globino. Izklesan je bil iz peščenjaka bihacita, uvoženega s Hrvaške. Kip stoji na podstavku in ga po večini zakrivajo mahovi, ki so prisotni tudi ob vznožju, na pokrčenih nogah ter vrhu kipa. V skledi, kjer se ob dežju nabira voda, bi lahko zasledili tudi alge. Na kipu so prisotni beli madeži, ki bi lahko predstavljali posledico izločanja soli ali pa vrsto skorjastega lišaja. Na kipu zasledimo temno sive in črne madeže. Ti domnevno predstavljajo kolonizacijo lišajev in mahov oziroma njihovo propadanje, pri katerem na kamnu ostajajo črno obarvani delci, ali kakšno drugo mikrobiološko delovanje. Kip ima na desni roki in obrazu dve luknji, ki sta po vsej verjetnost odraz umetnikovega ustvarjanja. Sliki 1 in 2: Kip Andreja Grošlja (foto: Lara Skukan, osebni arhiv, 7. 12. 2017) 101 Grafični prikaz poškodb in sprememb z dveh pogledov kipa Andreja Grošlja iz leta 1972. Legenda poškodb in sprememb: Mah Beli madeži Temni madeži Slika 3: Grafični prikaz poškodb in sprememb na kipu Andreja Grošlja iz leta 1972 s sprednje strani. (vir: Lara Skukan, osebni arhiv, 2018) Slika 4: Grafični prikaz poškodb in sprememb na kipu Andreja Grošlja iz leta 1972 z zadnje strani. (vir: Lara Skukan, osebni arhiv, 2018) 102 Fotodokumentacija Slika 5: Sprednji del kipa, kjer so vidni mahovi ter beli in temni madeži (foto: Lara Skukan, osebni arhiv, 7. 12. 2017). Slika 6: Sprednji del kipa, kjer so vidni mahovi in temni madeži (foto: Lara Skukan, osebni arhiv, 7. 12. 2017). Slika 7: Glava kipa, fotografirana od spredaj. Vidna je svetlobna razlika med glavo in telesom kipa (foto: Lara Skukan, osebni arhiv, 7. 12. 2017). 103 Slika 8: Detajl roke kipa, kjer so vidni mahovi ter beli in temni madeži (foto: Lara Skukan, osebni arhiv, 7. 12. 2017). Slika 9: Notranjost sklede, kjer so vidni mahovi in kjer se nabirajo listje ter tudi voda in sneg (foto: Lara Skukan, osebni arhiv, 7. 12. 2017). Slika 10: Zgornji del leve roke s strani kipa, kjer so vidni mahovi ter beli in temni madeži (foto: Lara Skukan, osebni arhiv, 7. 12. 2017). 104 Popis stanja kipa Vojka Štuhca Kip se nahaja ob stavbi Uprave Študentskih domov. Avtor je Vojko Štuhec. Naslov dela iz leta 1971 je Ženski torzo. Kip meri 80 cm v višino, 90 cm v širino in 90 cm v globino. Avtor je kip zmodeliral v glini in ga nato odlil. Uporabil je beton, v katerega je domnevno vmešal zdrobljen marmor ali druge dodatke. Kip stoji na 12 cm visokem podstavku, ki ga pokrivajo mahovi. Na glavi kipa zasledimo zelenorumene lišaje. Na vrhu kipa je prisotna bela skorja, posledica izločanja mineralov iz kipa ali pa preteklega konservatorsko-restavratorskega posega. Zasledimo tudi temno sive in črne madeže. Domnevamo, da ti predstavljajo kolonizacijo lišajev in mahov oziroma njihovo propadanje, pri katerem na kamnu ostajajo črno obarvani delci omenjenih organizmov, ali kakšno drugo mikrobiološko delovanje. Sliki 11 in 12: Kip Vojka Štuhca (foto: Lara Skukan, osebni arhiv, 7. 12. 2017). 105 Grafični prikaz poškodb in sprememb z dveh pogledov kipa Vojka Štuhca iz leta 1972. Legenda poškodb in sprememb: Mah Beli madeži Slika 13: Grafični prikaz poškodb in sprememb na kipu Vojka Štuhca iz leta 1972 z zadnje strani. Temni madeži (vir: Lara Skukan, osebni arhiv, 2018) Slika 14: Grafični prikaz poškodb in sprememb na kipu Vojka Štuhca iz leta 1972 s sprednje strani. Lišaji (vir: Lara Skukan, osebni arhiv, 2018) 106 Fotodokumentacija Slika 15: Spodnji del kipa, kjer so vidni mahovi in listje ter beli in temni madeži (foto: Lara Skukan, osebni arhiv, 7. 12. 2017). Slika 16: Zadnji del kipa, kjer so vidni mahovi ter beli in temni madeži (foto: Lara Skukan, osebni arhiv, 7. 12. 2017). Slika 17: Glava kipa, fotografirana z vrha. Vidni so mahovi, lišaji in bel madež (foto: Lara Skukan, osebni arhiv, 7. 12. 2017). 107 Slika 18: Detajl glave kipa, kjer so vidni lišaji ter beli in temni madeži (foto: Lara Skukan, osebni arhiv, 7. 12. 2017). Slika 19: Sprednji del kipa, kjer so vidni mahovi in temni madeži (foto: Lara Skukan, osebni arhiv, 7. 12. 2017). Slika 20: Detajl hrbta kipa, kjer so vidni lišaji ter beli in temni madeži (foto: Lara Skukan, osebni arhiv, 7. 12. 2017). 108 7. Poročilo o izvedenem čiščenju kipov Lara Skukan, Ana Sterle 109 Uvod Po napisanem konservatorsko-restavratorskem načrtu, ki je služil kot opora za nadaljne delo, je sledilo preizkusno čiščenje dveh kipov (kipa Andreja Grošlja in kipa Vojka Štuhca) z različnimi metodami. Začeli smo z mehanskim odstranjevanjem mahov, pri čemer smo si pomagali z orodji, kot so lesene modelirke, krtače s plastičnimi ščetinami, gobicami in čopičem. Nato smo preizkusili odstranjevanje mahov z vodno metodo, pri kateri smo uporabili parni in visokotlačni čistilnik. Preden smo se lotili konservatorsko-restavratorskega posega, smo kipa fotodokumentirali z vseh strani. Preizkusno čiščenje z Slika 22: različnim metodami in Odstranjevanje mahov s krtačo (foto: rezultati Ana Sterle, osebni arhiv, 22. 8. 2018) Slika 21: Najprej smo preizkusili mehansko odstranjevanje Rezultat delnega odstranjevanja mahov Sledilo je preizkusno čiščenje kipa s mahov s površine kipov. Pomagali smo si z z leseno modelirko (foto: Ana Sterle, parnim čistilnikom in visokotlačnim lesenimi modelirkami, ki so primernejše za osebni arhiv, 22. 8. 2018) vodnim čistilnikom, ki nama ga je mehansko odstranjevanje, saj v primerjavi z posodilo osebje Študentskega doma kovinskimi ne poškodujejo kamna. Po odstranitvi Kot drugo metodo čiščenja smo Ljubljana. Parni čistilnik čisti predvsem se je pokazala svetlejša površina kamna tam, preizkusili odstranjevanje mahov s mastne nečistoče z vodno paro. Za kjer so rastli mahovi in lišaji, saj so s koreninskim krtačo s plastičnimi ščetinami in gobico odstranjevanje bioloških organizmov se sistemom oz. hifami načeli površino kamnine. Wishab. Za bolj primerno se je izkazala je izkazal za prešibkega. Za učinkovito krtača s plastičnimi ščetinami, saj je čiščenje s parnim čistilnikom bi naprej bila gobica premehka. morali mehansko odstraniti nečistoče, šele nato pa previdno uporabiti parni čistilnik. 110 Slika 23: Čiščenje s parnim čistilnikom (foto: Ana Sterle, osebni arhiv, 22. 8. 2018) Slika 24: Visokotlačni vodni čistilnik čisti z močnim curkom Čiščenje z visokotlačnim vodnim čistilnikom navadne vode in se je izkazal za bolj učinkovito (foto: Lara Skukan, osebni arhiv, 22. 8. 2018) metodo odstranjevanja bioloških organizmov. Pri visokotlačnem čistilniku je pomembno uporabiti nižji pritisk, da se s čiščenjem ne poškoduje kamna. Z njim lahko tudi nečistoče le zmehčamo in jih potem mehansko odstranimo. Čiščenje z vodo je primernejše od kemičnega čiščenja, pri katerem uporabljamo topila, ki ponavadi temeljijo na uporabi kislih ali bazičnih spojin. Te sicer lažje prodrejo v pore kamnine, a je težko kontrolirati globino prodora. 111 Čiščenje kipov Kip Andreja Grošlja je bilo težko očistiti, ker je narejen iz apnenčevega peščenjaka bihacita, ki je paropropustna in občutljivejša kamnina. Zaradi njene poroznosti so površino kipa poškodovale hife mahov in lišajev. Po čiščenju sva opazili zrnato razpadanje in svetlejšo barvo kamna, ki je bil prej skrit pod mahovi. Na površini so ostali črni madeži, ki so posledica odmrlih lišajev, in degradirajo estetski videz umetnine. Pri njihovem odstranjevanju smo se odločili za mehansko Slika 25: metodo odstranjevanja z Detajl površine kipa Andreja Grošlja leseno modelirko in nato (foto: Ana Sterle, osebni arhiv, spiranje z navadno vodo. Po 23. 8. 2018) postopku so ostanki lišajev spremenili barvo s črne na Odstranjevanja temnih madežev nismo Slika 26: sivo. V tem primeru bi bilo dokončali zaradi omejenega časa in Kip Vojka Štuhca med postopkom čiščenja mogoče uporabiti kemično sredstev. Kip Vojka Štuhca smo lažje (foto: Ana Sterle, osebni arhiv, 22. 8. 2018) metodo čiščenja, vendar le očistili, saj je izdelan iz betona, ki je v kombinaciji s predhodnimi trden in manj prepusten material. Pred Oba kipa bi bilo potrebno po čiščenju zaščititi, da ne raziskavami in stalnim postopkom čiščenja je bil kip sive, po bi prišlo do nadaljnjega propadanja in razraščanja nadzorom nad površino. čiščenju pa bele barve. Na površini ni, mikroorganizmov. Za to se lahko uporabi biocide, za razliko od kipa Grošlja, ostalo nič delovanje katerih je odvisno od lastnosti kamnine, vrste temnih madežev. Na določenih mestih, mikroorganizmov in okolja. Prav tako je njihovo delovanje kot je leva roka kipa, so postale vidne omejeno, ker jih lahko izpere dež, tako da je potrebno meje, kjer se deli kipa stikajo med sabo. zaščitno plast obnavljati na vsakih nekaj let. 112 Slika 27: Kip Andreja Grošlja po postopku čiščenja (foto: Ana Sterle, osebni arhiv, 23. 8. 2018) 113 8. Program konserviranja- restavriranja in vzdrževanja kipov Lara Skukan, Ana Sterle 114 Program b. Utrjevanje kipov d. Nanosi zaščitnih premazov čistilnika pod nižjim pritiskom. Površina kamnitih kipov iz Od zaščitnih premazov je smiselna konservatorsko- Delo naj opravi strokovno bihacita in betona je dovolj trdna, uporaba predvsem biocidnih usposobljen izvajalec. restavratorskih ne poka, se ne lušči in praši, sredstev. posegov na kipih zato utrjevanje s kemičnimi Uporabljeni viri: sredstvi ni nujno potrebno. Prihaja e. Dvigi in poravnave kipov Sabina Kramar, Breda Mirtič, a. Čiščenje kipov pa do postopne erozije materiala in Kipa št. 3 in št. 13 sta se s časom Dokumentiranje oblik propadanja Kipi so obloženi predvsem z s tem do izgub v detajlih. Pri ugreznila. Kip št. 3 ( Valovanje) naravnega kamna na objektih nečistočami, mahovi, lišaji, uporabi sintetičnih utrjevalcev je ugreznjen nekaj decimetrov, kulturne dediščine, RMZ – ki jih bo potrebno odstraniti (akrilatov, silikatov, epoksidnih kar je razvidno ob primerjavi s Materials and Geoenvironment, najprej z vodnim čistilnikom pod smol …) je vprašljiva starimi fotografijami, posnetih v Vol. 57, No. 4, pp. 539–562, 2010. kontroliranim (ne previsokim) kompatibilnost z materialom sedemdesetih letih. Kip št. 13 pritiskom. Moteče spodnje kipa. Materiali so prav tako ( Nagrobnik) je močno nagnjen. Sabina Kramar, Irena Porekar trdovratne skorje trdih soli bo paronepropustni, zaradi česar Obe deformaciji sta estetsko Kacafura, Naravni kamen, Priročnik mogoče odstraniti še s kombinacijo lahko pride v prihodnosti do moteči in bo potreben poseg Skupnost muzejev Slovenije, 2013. vode in mehanskega orodja. dodatnih poškodb kamna. dviganja in poravnavanja s Možna je dodatna uporaba krtač, Pred utrjevanjem kipov bi bilo pomočjo dvigal. lesenih modelirk in skalpelov nujno potrebno opraviti predhodne in podobnega orodja za boljšo teste ustreznosti utrjevalnih Priporočila za redno učinkovitost čiščenja. V primeru sredstev. vzdrževanje estetsko motečih ostankov Potrebno je redno spremljanje mikroorganizmov globlje v c. Dopolnjevanje manjkajočih stanja kipov. V primeru grafitov kamnini je predvidena uporaba in poškodovanih delov je priporočljivo takoj obvestiti nizkotlačnega peskalnika s Na posameznih mestih, npr. na ustrezno strokovno službo in izvesti suhim ledom. Pred tem bo podstavku kipa Ženski torzo v takojšnje čiščenje, dokler je barva potrebno izvesti dodatne Tacnu, so potrebne dopolnitve še relativno sveža. preizkuse. Enako velja za manjkajočih, poškodovanih Priporočljivo je čiščenje vseh odstranjevanje grafitov, ki se delov. Uporabila se bo ustrezna kipov forme vive enkrat letno. pojavljajo redko, na posameznih kompatibilna masa za kitanje, Čiščenje naj obsega ometanje mestih, in bo za njihovo odvisno od tega, ali gre za odpadlih listov in cvetja ter odstranitev potrebno uporabiti podstavek (beton) ali kip (pretežno odstranjevanje poraslih mahov, kemične metode. bihacit). lišajev in drugih oblog na kamnini s pomočjo tlačnega vodnega 115 9. Vizualna podoba projekta Študentska forma viva Sara Bezovšek 116 Ces Pod tur t nom a 27. aprila Andrej Grošelj brez naslova / without title Svetčeva ulica 12 Vojko Štuhec Alenka / Alenka Boris Prokofjev Peter Mali Ključ / Key Valovanje/Val / Waving/Wawe Branko Konevski 11 brez naslova / without title Mile Jevtič Ljubo de Karina Relief športnikov / Relief of Athletes Mice Popčev Egeac brez naslova / without title Mumije / Mummies 3 Avtor neznan Dušan Marković Tomislav Todorović Nedoumljivost hoje / Incomprehensibility of Walking Mravlja / Ant 2 Milun Anđelković Duel / Duel 14 Andrija Vasiljević Torzo / Torso 10 Rožna dolina, cesta VIII Jakov Brdar 1 13 Pollex/Prst / Pollex/Finger Mile Jevtić Škrabčeva ulica Mihajl Štebih Pljuča / Lungs Falus v erekciji / Phallus in Erection 9 7 4 Tomislav (Vlastimir) Todorović Mice Popčev Egeac Kompozicija / Composition 6 Trojanski konj/Kentaver / Trojan Horse/Centaur Rožna d Milan Čeranić o 5 lin Objem / Hug a Vi ste tukaj Nevenka Kraigher , Lujo Vodopivec c You are here e Rojstvo energije / Birth of Energy s Par / Couple ta I 8 Koc Maja Bojanić en Doroteja Erhatič ov Ostanek / Leftover a Mile Jevtić Koliko embalaže / How Much Packaging uli Abstrakcija / Abstraction ca Slika 1: Detajl zemljevida kipov v Rožni dolini (vir: Sara Bezovšek, 2018) Škrabčeva ulica Barvno in oblikovno se zemljevid zgleduje po Google Maps zemljevidih ter označevalnem sistemu v študentskem naselju v Rožni dolini. Prikazana so imena in pri mki avtorjev ter imena kipov v slovenskem in angleškem jeziku. Na zemljevidu najdemo tudi lokacijo obiskovalca, označeno z »Vi ste tukaj / You are here «. Za boljšo orientacijo so označene tudi številke študentskih blokov (od 1 do 14) ter imena ulic. Uporabljena črkovna družina je IBM Plex. Pri zemljevidu kipov v Tacnu so uporabljeni enaki oblikovni elementi. 117 Slika 2: Opis Študentske forma vive Študentska forma viva Student forma viva (vir: Sara Bezovšek, 2018) Skupaj z zemljevidom Med letoma 1971 in 1975 se je na območju Between 1971 and 1975, students of Yugoslav art sestavlja informacijsko tablo. študentskega naselja v ljubljanski Rožni dolini academies organised five editions of sculpture Spodaj levo so nanizani odvilo pet edicij kiparskih simpozijev študentov symposiums in the student housing of Rožna dolina logotipi sponzorjev projekta. jugoslovanskih umetniških akademij. Povod za in Ljubljana. The cause for the organisation of this organizacijo zanimivega projekta, ki je sčasoma fascinating project, which gradual y attained the posvojil ime »Študentska forma viva«, je bil podan name ‘’Student Forma Viva’ , was formed already in že sredi šestdesetih let, ko je bila v zeleno okolje the sixties, when the first sculpture was positioned študentskih blokov postavljena prva skulptura. amongst the greenery of the student housing complex. Študentska organizacija Forum je sčasoma In time, the student organisation Forum established vzpostavila avtonomen aparat z natečaji in strokovno itself as an autonomous apparatus with contests and žirijo, ki je v prvi polovici sedemdesetih let več a professional jury. In the first half of the seventies, ambicioznim kiparjem ponudila priložnost, da they were the ones who offered many ambitious javnosti predstavijo skulpture, izdelane in situ. sculptors the opportunity to present their in situ made sculptures to the public. Kipi ne funkcionirajo kot spomeniške plastike, saj njihova naloga ni obeleževati, marveč plemenititi okolje, v katerem nastanejo – The statues do not perform as memorials since their function is koncept, ki je blizu večini forma vivam. V petih poletjih je tako 20 not associated with remembrance, but rather with enriching their mladih kiparjev iz republik bivše Jugoslavije ustvarilo 24 skulptur, surroundings, the area in which they were made – a concept which is večinoma izklesanih iz kamna bihacita, nekaj je vlitih tudi iz betona. common to all forma vivas. Thus, in five summers, 20 young sculptors Danes 22 skulptur domuje na zelenicah ob kompleksu študentskih from the republics of ex-Yugoslavia created 24 sculptures, mostly domov (2 sta nastali mimo uradnega simpozija), 4 pa so razporejene formed out of bihacite stone, some moulded in concrete. Today, 22 of okrog Policijske akademije v Tacnu. Skrbno urejeno okolje naselja these sculptures are placed on the lawns of the student housing complex pod Rožnikom omogoča prijeten sprehod po tej študentski forma vivi, (2 were created independently of the official symposium) and 4 are kjer lahko spremljamo raznolike kiparske trende zahodne tradicije arranged around the Police academy in Tacen. The careful y organised poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let preteklega stoletja. setting of Rožnik’s community al ows for a pleasant walk around this student forma viva, where we may observe the diverse sculpting trends in the Western tradition of the late 1960’s and early 1970’s. 118 Ces Pod tur t nom a 27. aprila Andrej Grošelj brez naslova / without title Svetčeva ulica 12 Vojko Štuhec Alenka / Alenka Boris Prokofjev Peter Mali Ključ / Key Valovanje/Val / Waving/Wawe Branko Konevski 11 brez naslova / without title Mile Jevtič Ljubo de Karina Relief športnikov / Relief of Athletes Mice Popčev Egeac brez naslova / without title Mumije / Mummies 3 Avtor neznan Dušan Marković Tomislav Todorović Nedoumljivost hoje / Incomprehensibility of Walking Mravlja / Ant 2 Študentska forma viva Student forma viva Milun Anđelković Duel / Duel 14 Andrija Vasiljević Med letoma 1971 in 1975 se je na območju Between 1971 and 1975, students of Yugoslav art Torzo / Torso študentskega naselja v ljubljanski Rožni dolini academies organised five editions of sculpture 10 odvilo pet edicij kiparskih simpozijev študentov symposiums in the student housing of Rožna dolina jugoslovanskih umetniških akademij. Povod za in Ljubljana. The cause for the organisation of this Rožna dolina, cesta VIII Jakov Brdar 1 organizacijo zanimivega projekta, ki je sčasoma fascinating project, which gradual y attained the 13 Pollex/Prst / Pollex/Finger Mile Jevtić posvojil ime »Študentska forma viva«, je bil podan name ‘’Student Forma Viva’ , was formed already in Škrabčeva ulica že sredi šestdesetih let, ko je bila v zeleno okolje the sixties, when the first sculpture was positioned Mihajl Štebih Pljuča / Lungs študentskih blokov postavljena prva skulptura. amongst the greenery of the student housing complex. Falus v erekciji / Phallus in Erection Študentska organizacija Forum je sčasoma In time, the student organisation Forum established 9 7 vzpostavila avtonomen aparat z natečaji in strokovno itself as an autonomous apparatus with contests and 4 žirijo, ki je v prvi polovici sedemdesetih let več a professional jury. In the first half of the seventies, Tomislav (Vlastimir) Todorović ambicioznim kiparjem ponudila priložnost, da they were the ones who offered many ambitious Mice Popčev Egeac Kompozicija / Composition javnosti predstavijo skulpture, izdelane in situ. sculptors the opportunity to present their in situ made 6 Trojanski konj/Kentaver / Trojan Horse/Centaur sculptures to the public. Ro Kipi ne funkcionirajo kot spomeniške plastike, saj njihova naloga žna ni obeleževati, marveč plemenititi okolje, v katerem nastanejo – The statues do not perform as memorials since their function is d Milan Čeranić o 5 koncept, ki je blizu večini forma vivam. V petih poletjih je tako 20 not associated with remembrance, but rather with enriching their li mladih kiparjev iz republik bivše Jugoslavije ustvarilo 24 skulptur, surroundings, the area in which they were made – a concept which is n Objem / Hug a Vi ste tukaj Nevenka Kraigher , večinoma izklesanih iz kamna bihacita, nekaj je vlitih tudi iz betona. common to all forma vivas. Thus, in five summers, 20 young sculptors Lujo Vodopivec c You are here Danes 22 skulptur domuje na zelenicah ob kompleksu študentskih e Rojstvo energije / Birth of Energy from the republics of ex-Yugoslavia created 24 sculptures, mostly s Par / Couple t domov (2 sta nastali mimo uradnega simpozija), 4 pa so razporejene formed out of bihacite stone, some moulded in concrete. Today, 22 of a I 8 K okrog Policijske akademije v Tacnu. Skrbno urejeno okolje naselja these sculptures are placed on the lawns of the student housing complex oc Maja Bojanić pod Rožnikom omogoča prijeten sprehod po tej študentski forma vivi, (2 were created independently of the official symposium) and 4 are en Doroteja Erhatič o kjer lahko spremljamo raznolike kiparske trende zahodne tradicije arranged around the Police academy in Tacen. The careful y organised v Ostanek / Leftover a Mile Jevtić Koliko embalaže / How Much Packaging poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let preteklega stoletja. setting of Rožnik’s community al ows for a pleasant walk around this ul student forma viva, where we may observe the diverse sculpting i Abstrakcija / Abstraction ca trends in the Western tradition of the late 1960’s and early 1970’s. Škrabčeva ulica Slika 3: Primer postavitve informacijskih tabel (vir: Sara Bezovšek, 2018) 119 Slika 4: Študentska Naslovnica publikacije (vir: Sara Bezovšek, 2018) Uporabljen je eden izmed grafičnih prikazov poškodb in sprememb na kipih, ki sta forma viv jih ilustrirali Ana Sterle in Lara Skukan. Na naslovnici in v celotni publikaciji je ponovno uporabljena črkovna družina IBM Plex. Zb a ornik 120 10 Otroška forma vi .va Karin Gogala, Anita Perko 121 Delavnici in delavnico. Za njih je pripravil ogled kiparski škrat Pik kipov in pravo kiparsko delavnico, saj je tudi sam mali kipar. Izbral je kipe, za katere je želel, da otroci o njih izvejo kaj več. Pripravil je prav posebne uganke, s katerimi so otroci te kipe poiskali. Na delavnico so prišli otroci iz enot Viških vrtcev Ljubljana. Zaradi velikega števila otrok je kiparski škrat moral pripraviti kar dve, odvijali pa sta se 17. 8. 2018 in 20. 8. 2018 v prostorih Študentskega Foto: Ana Sterle, 2018 doma Ljubljana. Ker škrat Pik ni zmogel vsega sam, Foto: Karin Gogala, 2018 je na pomoč poklical študentki predšolske vzgoje Karin Gogala in Otroci so iskali in iskali, nato pa Anito Perko. Tako smo s skupnimi zagledali rdečo zastavo. Vstopili so močmi pripravili vse za delavnici. V skozi škratova drevesna vrata in se nadaljevanju vam bo kiparski škrat približali kipu. Pik opisal dogajanje na otroških delavnicah; prisluhnimo mu, kaj nam bo povedal. Pripoved škrata Pika o V študentskem naselju Rožna delavnicah za otroke dolina se po parku potika mali Karin in Anita sta otroke Viških kiparski škrat po imenu Pik. vrtcev pričakali pred restavracijo Domuje v velikem vrbovem Rožna kuhna. Predstavili sta se drevesu in vsak dan pazi na kipe otrokom in jim predali moj prvi Študentske forme vive. Bil je že namig, s katerim sem otrokom tako osamljen, da se je odločil, da pomagal, da najdejo prvi kip. za otroke pripravi prav posebno Označil sem ga z rdečo zastavo! Foto: Ana Sterle, 2018 Foto: Anita Perko, 2018 122 Pri kipu so otroci izvedeli nekaj več o poklicu kiparja, kakšna orodja uporablja, iz česa vse so lahko kipi narejeni, prav tako pa se je tam skrival naslednji namig … Našli smo ga v krožniku, ki ga kip drži v rokah, kot so rekli otroci. Odkriti namig nas je pripeljal do kipa z imenom Ženski torzo. Foto: Ana Sterle, 2018 Otroci so zelo hitro ugotovili, da kipu nekaj manjka. Karin in Anita sta jim razložili, zakaj kipu manjka roka in kaj pravzaprav pomeni Foto: Anita Perko, 2018 beseda torzo. Brez namiga niso mogli naprej, zato so ga otroci Foto: Ana Sterle, 2018 poiskali; skrit je bil pri kipu. Namig jih je pripeljal do kipa Valovanje. Otroci so se kipa dotaknili in občutili valovanje njegove površine. Pogovorili so se o tem, kje še lahko vidimo valovanje. Namig, ki jih je vodil do naslednjega kipa, so našli ob Foto: Karin Gogala, 2018 drevesu. Foto: Ana Sterle, 2018 Foto: Ana Sterle, 2018 123 Pripeljal jih je do ogromnega skrival naslednji namig, na katerem Našli so Mravljo in si jo ogledali, kipa z naslovom Palec. Otroci so je pisalo, da morajo najti mravljo. pokazali so, kje ima noge, glavo in takoj ugotovili, katerega od prstov Tako so se podali na iskanje razmislili, ali je žival v resnici res predstavlja kip. Na vprašanje, čigav mravlje, medtem pa so morali najti tako velika, kot je kip. Še zadnji bi lahko bil ta prst, pa so povedali: še eno stvar:mojo zeleno kapo namig so otroci našli med vejami »To je prst od velikana!« s pikami, ki sem jo izgubil med bližnjega drevesa. »Od škrata ne more biti, ker je prst sprehodom. prevelik, škrat pa je majhen.« Svoje prste so primerjali z velikim prstom in ugotovili, da so mu Foto: Ana Sterle, 2018 podobni. Otroci so kasneje našli še en namig in ta jih je odpeljal do Otroci so se čisto po tiho približali naslednjega kipa. To je … mojemu domu in mojo kapo pustili na klopi pod drevesom. Domislili so se, da se skrijejo in počakajo, da bom prišel po kapo. To se seveda ni zgodilo, saj sem takoj opazil, Foto: Ana Sterle, 2018 da jih je veliko, in nisem si upal priti bliže, dokler niso otroci odšli Pripeljal jih je do zadnjega dela, naprej, da bi poiskali kip Mravlja. ki so si ga otroci ogledali: kipa Foto: Ana Sterle, 2018 Par. Poskušali so ugotoviti, kdo sta osebi, in povedali so, da sta to Upal sem, da bodo otroci našli mami in ati, ter poskusili posnemati mojo kapo. Ne boste verjeli, res pozo kipa Nato so se postavili v so jo našli, in to na enem izmed kolono po dva in se odpravili proti Foto: Ana Sterle, 2018 kipov. Ne spomnim se, da bi jo kiparski delavnici, da bi kiparji pustil tam. Otroci so nadaljevali pot postali še sami. Kip Kentavra, pri katerem sta Karin in se počasi približevali mojemu in Anita pokazali sliko pravega domu. Karin in Anita sta otrokom Kentavra. Kakor so ugotovili tudi povedali, kje domujem, zato sem otroci, ta kip ni dokončan in mu se hitro skril, da me kdo ne bi videl, spredaj manjka človeški zgornji saj sem kar malo sramežljiv in del telesa. Pod kipom v luknji se je imam nekaj treme pred otroki. Foto: Ana Sterle, 2018 124 Foto: Ana Sterle, 2018 Foto: Karin Gogala, 2018 Foto: Blaž Šeme, 2018 Foto: Ana Sterle, 2018 Foto: Karin Gogala, 2018 Foto: Ana Sterle, 2018 Foto: Blaž Šeme, 2018 Foto: Ana Sterle, 2018 V prostorih restavracije so otroci izdelovali svoje kipe iz gline. Nastali so prečudoviti kipi. Izdelali so različne živali, kamne, stolpnice in celo škrata. Ko so končali s kiparjenjem, so se preizkusili še v risanju in sestavljanju sestavljank kipov. 125 Foto: Blaž Šeme, 2018 Foto: Ana Sterle, 2018 Foto: Blaž Šeme, 2018 Foto: Blaž Šeme, 2018 Ker so mi bili kipi tako zelo všeč, zelo lepo in so se tudi kaj novega sem se odločil, da jih razstavim naučili. Do naslednjega obiska kar v študentskem naselju in jih otrok pa upam, da bo moja trema poimenujem Otroška forma viva! minila in se bom lahko pokazal Zelo mi je bilo v veselje, da so otrokom ter jih mogoče celo sam si otroci prišli ogledat kipe in so popeljal na ogled kipov. Saj ne naredili tudi svoje. Med iskanjem more biti tako strašno in težko, in ogledom kipov sem jih na skrivaj kajne? opazoval z bližnjih dreves, in Foto: Ana Sterle, 2018 Foto: Blaž Šeme, 2018 lahko rečem, da so se otroci imeli 126 11 Javni zavod Študent .ski dom Ljubljana s spletne strani ŠDL povzel Uroš Stibilj 127 O nas nazive, ki so se z leti večkrat 1971, ko so dogradili prostore za člana družine v preteklem letu Smo Študentski dom Ljubljanana, spreminjali, glede na dejavnosti, še 765 postelj. V tem obdobju je ne presega 150 % povprečne največji študentski dom v državi, ki so jih v zavodu opravljali ali prišlo do širjenja študentskega bruto plače na zaposlenega v saj ponujamo preko 7.400 ležišč združevali. Vlada Ljudske republike prostora tudi na druga področja Republiki Sloveniji; imajo stalno za slovenske in mednarodne Slovenije je na predlog vladnega mesta Ljubljana. prebivališče oddaljeno najmanj študente, ki obiskujejo Sveta za prosveto in kulturo izdala S pomočjo samoprispevka v 25 km od kraja študija in niso dodiplomske in podiplomske odločbo o proglasitvi študentskega Ljubljani so v letih od 1975 do bili v preteklosti izključeni iz študijske programe. Zavod naselja v Rožni dolini v Ljubljani 1985 zgradili še dodatne sobe s študentskega doma. Dodiplomski prav tako zagotavlja neprofitne za proračunsko ustanovo s 2.868 posteljami. in podiplomski študenti lahko nastanitve za mlade raziskovalce, samostojnim financiranjem. V vseh teh več kot 60 letih na razpisu pridobijo pravico štipendiste in gostujoče profesorje. Njena naloga je bila, da omogoča se je izoblikovala ustrezna do subvencioniranega bivanja, S pojavom begunske krize smo bivanje in nemoten študij rednim šolska politika države v odnosu kar pomeni, da je zanje višina v zavod povabili tudi študente s slušateljem fakultet, akademij do študentskih domov, ki mesečne najemnine zmanjšana statusom oseb z mednarodno in visokih šol, ki nimajo stalnega zagotavljapravno podlago za za znesek subvencije, ki jo poravna zaščito. Stanovalcem želimo bivališča v Ljubljani, s tem da dodeljevanje subvencij države za ministrstvo, pristojno za visoko zagotoviti kvalitetno namestitev, jim naselje lahko ponudi tudi bivanje ter prehrano študentom. šolstvo. zdravo prehrano in primerne hrano in kulturne storitve. Organa kulturne, športne in socialne uprave sta bila upravnik in upravni Dodiplomski in podiplomski Mladi raziskovalci, štipendisti aktivnosti. Posebno pozornost odbor, v katerem so bili že takrat študenti in gostujoči profesorji namenjamo osebam s posebnimi predstavniki študentov. Ministrstvo, pristojno za visoko V Študentskem domu Ljubljana potrebami, kot so študentske V letih 1949–1952 so bili zgrajeni šolstvo, pripravi vsako leto sprejemamo tudi mlade družine in druge depriviligirane prvi štirje domovi s skupno tisoč razpis za sprejem in podaljšanje raziskovalce (zaposlene študente skupine. Zavod poleg tega posteljami, ki so jih udarniško bivanja študentov, vpisanih podiplomskega študija tretje vzpostavlja okolje za pozitivno zgradili študentje, mladina in v programe visokošolskega stopnje s statusom mladega kritično razmišljanje za študente, prostovoljci v predelu imenovanem študija v študentskih domovih. raziskovalca, ki so zaposleni na ki so organizirani v študentskem Rožna dolina, ki leži na zahodnem Študentje morajo za prijavo na fakultetah), štipendiste (študente svetu stanovalcev. delu mesta Ljubljana. razpis izpolnjevati naslednje podiplomskega študija tretje Naslednja faza prepotrebne pogoje: so državljani Republike stopnje, ki nimajo državljanstva Zgodovina gradnje se je odvijala v letih 1961– Slovenije, imajo status študenta Republike Slovenije, prejemajo pa Študentski dom v Ljubljani je 1963, ko so zgradili nove prostore in se izobražujejo po programih, štipendijo v Republiki Sloveniji) in bil ustanovljen 22. junija 1952. z več kot 1.000 novimi posteljami. ki se izvajajo kot redni ali izredni gostujoče profesorje, ki jih povabijo Predhodne oblike zavoda so Tretji cikel izgradnje zajema študij; niso v delovnem razmerju; fakultete Univerze v Ljubljani in imele v preteklosti pogosto druge obdobje med letoma 1968 in povprečni bruto dohodek na drugi raziskovalni instituti. 128 Nastanitev izmenjalnih organiziran v okviru doma št. s katerimi študentje pridobivajo Študentski dom Ljubljana študentov preko programa 12. Prostora je za 28 otrok prve kompetence. Eden takih je bil Svetčeva ulica 9 Erasmus + starostne skupine (1–3 let). Projekt prenove restavracije in 1000 Ljubljana Zavod na podlagi napotitve V dveh študentskih domovih bara v študentskem naselju, v Spletna stran: Univerze v Ljubljani nastanjuje tudi stanujejo družine z otroki, ki katerem so študentje pripravili http://www.stud-dom-lj.si/en izmenjalne študente, ki prispejo imajo vrtec tako v neposredni idejno zasnovo za prenovo E-naslov: v Ljubljano v okviru študijske bližini. To jim omogoča, da študentske restavracije (2013). studentski.domovi@stud-dom-lj.si izmenjave preko programa lahko v dopoldanskem času Z željo, da bi v zavodu ponujali Telefon: +386 1 242 1000 Erasmus. Na tak način vsako leto redno obiskujejo predavanja in še več bolj ciljno usmerjenih gostimo okrog 400 izmenjalnih vaje, popoldne pa si pri varstvu projektov pridobivanja formalnih študentov. medsebojno pomagajo znotraj in neformalnih kompetenc ter doma. mehkih in trdih veščin, smo Nastanitev tujih študentov se povezali z mednarodnim štipendistov Študenti s posebnimi združenjem EucA, ki ima večletne Zavod nastanjuje tudi tuje potrebami izkušnje s tovrstnimi vsebinami. študente, ki so na podlagi Posebna pozornost je namenjena Rezultat tovrstnega povezovanja sporazumov prejeli štipendijo tudi nastanitvi različnih kategorij je organizacija študijskih obiskov Republike Slovenije, kot so invalidov in po potrebi tudi njihovim karierne orientacije za študente štipendisti Javnega sklada spremljevalcem. V domu št. 5 in ter izvedba izbranega projekta z Republike Slovenija za razvoj še v nekaterih drugih domovihso naslovom Message to Europeans kadrov in štipendije, študenti posebne sobe za invalide, kjer je 3.0, ki spodbuja demokratično programa CEEPUS in študenti zagotovljena prilagojena oprema sodelovanje študentov oziroma bilateralnih programov. Tovrstne in ustrezen standard za bivanje spodbuja državljansko udeležbo študente na vselitev napoti Center invalidov. Sprejeti so pod enakimi med mladimi. Republike Slovenije za mobilnost in pogoji kot ostali študentje, pri evropske programe izobraževanja vselitvi pa imajo možnost za in usposabljanja (CMEPIUS). Na tak nastanitev v ustreznih prostorih. način vsako leto gostimo približno 250 tujih študentov. Dejavnosti študentov Izmed dejavnosti študentov želimo Študentske družine izpostaviti tudi tiste, ki jih skupaj s Od leta 2010 gostimo enoto študenti organizira uprava zavoda. ljubljanskega vrtca. Vrtec je Mednje bi lahko šteli projekte, 129 1Študentsk2. i vrtec v študentskih domovih v Ljubljani v Rožni dolini Karin Gogala, Anita Perko 130 V Rožni dolini v Ljubljani v niso mogli omogočiti, da bi otroci, starši, pripada za vsakega izvajajo le dnevni program (bivalni študentskih domovih živi tudi nekaj katerih starši niso študentje, novorojenega otroka dodatno čas otroka v vrtcu je med 6 in 9 študentskih družin. V Sloveniji se obiskovali ta vrtec. Kako so rešili študijsko leto. Družina z enim ur), saj za izvajanje poldnevnega le redki študenti (šest odstotkov) ta problem? S spremenjenim otrokom je upravičena do dodatnih (bivalni čas otroka v vrtcu je med odločijo za starševstvo. V drugih pravilnikom so študentske družine desetih subvencioniranih obrokov 4 in 6 ur) v vrtcu ni bilo prijavljenih evropskih državah je ta delež pridobile dodatne točke. V enoti na mesec, družina z dvema dovolj otrok. Izvajajo tudi program večji. V večini primerov je mama Viških vrtcev so odprli oddelek otrokoma pa do dvajset. Prav tako s prilagojenim izvajanjem in študentka, oče pa je zaposlen. s študentskim programom, imajo možnost zaprositi za vpis v dodatno strokovno pomočjo Študentskim družinam so na ki študentom omogoča vpis naslednji letnik kljub manjkajočim za otroke z odločbo. Na voljo voljo razne subvencije in denarne svojih otrok, drugi starši, ki niso kreditnim točkam, omogočeno so zunanje strokovne delavke. pomoči (Dnevnik, 2018). študentje, pa svojih otrok v ta pa jim je tudi podaljšanje statusa Ta program se izvaja v rednem oddelek ne morejo vpisati. Tako iz upravičenih razlogov. Družine oddelku (Viški vrtci, 2018). Začetki študentskega vrtca v imajo študentske družine v lahko kadarkoli zaprosijo za Rožni dolini študentskem naselju enoto vrtca le subvencionirano bivanje v Povzeto po: Stanovalci zavoda in takratno za študentske družine (Žurnal24, študentskih domovih. Poleg Manca Borko, Poseben za malčke vodstvo (v času mandata 2010). študentskega vrtca v študentskem študentov. Pridobljeno dne 1. 9. direktorice ga. Ksenije Preželj) so Prostori, namenjeni vrtcu, so bili naselju v Rožni dolini v Ljubljani 2018 s https://www.zurnal24. ugotovili, da študentske družine ustrezno pripravljeni leta 2010, imajo študentske družine na si/slovenija/poseben-za-malcke- potrebujejo varstvo za svoje odprtje pa se je zgodilo v začetku voljo tudi eno- in dvostarševske studentov-73200 otroke. Tako je nastala ideja naslednjega leta. apartmaje (Dnevnik, 2018). Manca Borko, Poseben za malčke o lastnem študentskem vrtcu študentov. Pridobljeno dne znotraj zavoda. Prvotna želja Ugodnosti za študentske Viški vrtci danes 1. 9. 2018 s https://www.dnevnik. oziroma ideja je bila, da bi odprli družine Viške vrtce sestavljajo štiri hiše, si/1042837160 samostojno enoto, kasneje pa Za študentske družine je v Sloveniji v vseh je trideset igralnic, in te Viški vrtci, pridobljeno dne 1. 9. so se dogovorili za sodelovanje z na splošno dobro poskrbljeno. lahko sprejmejo 490 otrok (enota 2018 s http://www.viskivrtci.si/ Viškimi vrtci. Enota Viških vrtcev Subvencije in denarne pomoči se v študentskem naselju spada pod default.aspx gostuje na lokaciji Doma XII v upoštevajo le v primeru, da ima enoto Hiša pri ladji in predstavlja Rožni dolini. Vrtec so želeli odpreti vsaj en starš študentski status. peto hišo, le da ta nima tridesetih le za otroke študentov, vendar jim Študentske družine so upravičene igralnic, ampak dve). V zavodu ministrstvo tega ni omogočilo, saj do otroškega in starševskega za otroke skrbi 65 strokovnih je to v nasprotju z zakonodajo. dodatka. Do slednjega so delavcev. V vrtec so sprejeti Študentski prostori so namenjeni upravičeni eno leto po otrokovem otroci od dopolnjenega enajstega za uporabo le študentov, zato rojstvu. Študentom, ki postanejo meseca do vstopa v šolo. V vrtcu 131 13 Seznam študentskih . kiparskih del132 ŠT. LETO FOTOGRAFIJA AVTOR NASLOV MATERIAL MERE OPOMBE 1 ok. 1965 Branko Koneski (SLO) brez naslova marmor 250 × 30 × 60 cm (without title) 2 avtor neznan kamen (bihacit) 189 × 71,5 × 100 cm Edina neatribuirana skulptura. 3 1971 Nevenka Kraigher Rojstvo energije kamen (bihacit) 100 × 100 × 70 cm Vidna vklesana signatura. (SLO) (Birth of Energy) 4 1971 Vojko Štuhec (SLO) Alenka (Alenka) beton 80 × 90 × 90 cm 5 1971 B oris Prokofjev (SLO) Ključ (Key) kamen (bihacit) 192 × 96 × 70 cm 6 1971 Tomislav (Vlastimir) Kompozicija kam en (bihacit) 75 × 120 × 165 cm Todorović (SRB) (Composition) 7 1971 Andrija Vasiljević To rzo (Torso) kam en (bihacit) 124 × 43 × 72 cm (SRB) 133 ŠT. LETO FOTOGRAFIJA AVTOR NASLOV MATERIAL MERE OPOMBE 8 1972 Andrej Grošelj (SLO) brez naslova kamen (bihacit) 100 × 130 × 130 cm (without title) 9 1972 Mihajl Štebih (HR) Falus v erekciji kamen (bihacit) 180 × 110 × 80 cm (Phal us in Erection) 10 1972 Ljubo de Karina (SLO) brez naslova kamen (bihacit) 100 × 180 × 100 cm Vklesana datacija in črkovna (without title) označba. 11 1972 Mile Jevtić (SLO) Abstrakcija kamen (bihacit) 220 × 125 × 100 cm Vidna vklesana signatura in (Abstraction) datacija. 12 1972 N ikola Vukosavljević Mravlja (Ant) kamen (bihacit) 110 × 50 × 110 cm (SRB) 13 1973 Jakov Brdar (SLO) Pol ex/Prst kam en (bihacit) 100 × 200 × 90 cm Vidna vklesana signatura in (Pol ex/Finger) kovinska ploščica. 14 1973 Mile Jevtić P ljuča (Lungs) kam en (bihacit) 130 × 120 × 65 cm 134 ŠT. LETO FOTOGRAFIJA AVTOR NASLOV MATERIAL MERE OPOMBE 15 1973 Dušan Marković (SBR) Nedoumljivost hoje kamen (bihacit) 110 × 195 × 130 cm (Incomprehensibility of Walking) 16 1973 Peter Mali (SLO) Valovanje/Val kamen (bihacit) 132 × 75 × 100 cm (Waving/Wave) 17 1973 Mice Popčev Egeac Mumije (Mummies) kamen (bihacit) 130 × 110 × 75 cm Vidna kovinska tablica. (SRB) 18 1974 Milun Anđelković Duel (Duel) kamen (bihacit) 65 × 120 × 230 cm (SRB) 19 1974 L ujo Vodopivec (SLO) Par (Couple) kamen (bihacit) 110 × 170 × 170 cm 20 1974 Duba Sambolec (SLO) Ženski torzo kam en (bihacit) 124 × 80 × 126 cm V Tacnu, signatura in datacija. (Female Torso) 21 1974 Tomislav (Vlastimir) K ompozicija kam en (bihacit) 210 × 90 × 75 cm V Tacnu, signatura. Todorović (SRB) (Composition) 135 ŠT. LETO FOTOGRAFIJA AVTOR NASLOV MATERIAL MERE OPOMBE 22 1975 Milan Čeranić (BIH) Objem (Hug) kamen (bihacit) 60 × 50 × 270 cm 23 1975 Mice Popčev Egeac Trojanski konj/ kamen (bihacit) 163 × 80 × 230 cm (SRB) Kentaver (Trojan Horse/ Centaur) 24 1975 Mile Jevtič (SLO) Relief športnikov beton 130 × 6 × 1200 cm (Relief of Athletes) 25 1975 Velimir Karavelić Ptica (Bird) kamen (bihacit) 120 × 84 × 94 cm V Tacnu, signatura. (KOS) 26 1975 M irjam Zupančič Množice (Crowds) kamen (bihacit) V Tacnu. 27 2018 Doroteja Erhatič Koliko embalaže b eton 245 × 60 × 40 cm (How Much Packaging) 28 2018 Maja Bojanić O stanek (Leftover) h otaveljski 51 × 145 × 72 cm apnenec, travertin, konglomerat, istrski apnenec 136 PROJEKT Študentska forma viva Študentski inovativni projekti za družbeno korist (ŠIPK) Ljubljana, 16. 6.–15. 9. 2018 izvedba Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v sodelovanju z Javnim zavodom Študentski dom Ljubljana projektna pisarna Anja Sterle, Mateja Vidrajz avtorji zbornika Blaž Šeme, Sara Bezovšek, Matic Ferlan, Maja Bojanić, Doroteja Erhatič, Lara Skukan, Ana Sterle, Uroš Stibilj, Karin Gogala, Anita Perko avtorji fotografij Blaž Šeme, Matic Ferlan, Maja Bojanić, Doroteja Erhatič, Lara Skukan, Ana Sterle, Karin Gogala, Anita Perko avtorji ilustracij Sara Bezovšek, Doroteja Erhatič, Karin Gogala, Lara Skukan, Ana Sterle izdajatelj Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje zanj odgovarja Lucija Močnik Ramovš, dekanja UL ALUO uredniški odbor Blaž Šeme Anja Sterle Uroš Stibilj Igor Brlek grafično oblikovanje Sara Bezovšek prevod v angleščino Hana Čeferin jezikovni pregled Sabina Žakelj Ljubljana, 2018 Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija. www.aluo.uni–lj.si www.stud-dom-lj.si