flOVICE Mlrarm Jurc« Tlovo mesto ■ - LETO IV. - it 31 V KOČEVJU 25. JULIJA 1959 Cena 10 din 40 milijonov za šole v Ribnici SPOMENIK REVOLUCIJI V LJUBLJANI V Ljubljani je bila minuli teden izredna seja Izvršnega sveta Ljud- Svet za šolstvo pri ObLO Ribnica nalne izdatke teh šol 39,734.000 din, Svet je razpravljal tudi o usta- ^..sk^pS^ne j® 9”" 'je imel v tem šolskem letu sedem upoštevaje 14 milijonov za nadzi- novitvi šolskih zadrug učencev, za , k aa jJdstvn nrerUednik IS ■ej. Na teh sejah so v glavnem davo osnovne šole v Ribnici, kjer katere so pogoji bili ugodni v Rib- Kraiaher Poudaril ie nomen razpravljali o ustanovitvi delavnic je na šoli nad 700 otrok in je šol- niči in Dolenji vasi (v prvi ima za- veličino' narodnoosvobodilne bor- z, ,»ničti pouk. o Stiski reformi, ,ki prostor »rajno tesen, dotok *ug, učence, 70 članov, v drug, » 7'£Zti,S, p”5o n. £. proračunu za sole, o telesni vzgoji, šoloobveznih otrok pa iz leta v leto 30). Kasneje bo šolska zadruga . no „ptikp in Hni o učnovzgojnih uspehih, o prosla- narašča. Svet je načrt gradenj in ustanovljena tudi v Grčaricah. Obe P. bodočim rodovom o ▼ah v jubilejnem letu KPJ in SKOJ, razvoja šolstva predložil tudi taj- že ustanovljeni zadrugi učencev • • nrpdlaaaI da qp v o ocenjevanju prosvetnih delavcev ništvu za šolstvo pri OLO. imata tudi dobro podporo kmetij- L- , J? ■ ’ Lgdišču Slovenije in in drugem. Najbolj pereče je vprašanje ure- skih zadrug. vseHudskeoa unora noslavi soome- V osnovni šoli Ribnica so bili ditve šolskega okoliša za osnovno Svet je v tem času delal v dobri ^ ,®9... P, jP pf iP natf, dani vsi pogoji za ustanovitev de- šolo Sušje. Svet je sklenil, da k povezavi s šolskimi odbori in ob- onostavhvi sporni lavnice za tehnični in gospodarski dosedanjemu okolišu, ki ga tvorijo činskim referentom za solstvo. Čla- Jr, J * impnova, Pnn„„hnn komisiio pouk. Učna moč, ki so jo dobili, naselja Žlebič-Sušje, priključi še nom šolskih odborov pa letos po- k J rvWn™vI?a vse notrebno za je poučevala ta predmet tudi na Breže, Jurjevico in Kot. Postaviti teče mandatna doba in bo treba * t itp qn„mpnik,, p osnovni šoli v Dolenji vasi. Pouk bi morali še most preko Bistrice, jeseni izvoliti druge. Ob analizi p se je dobro razvijal, za konec pa Toda pri starših ni bilo podpore prihodnjega dela pri uvajanju šol- 12 yjjCJA PROIZVODNJA je bila v Ribnici prirejena razstava za to, čeprav je njihovim otrokom ske reforme, je svet razpravljal /0 izdelkov (o čemer smo v našem M- ta šola bližja od ribniške in so tudi tudi o tem, kakšen mora biti pro- Industrijska proizvodnja pri nas stu že pisali). ostali pogoji za otroke boljši. S to svetni delavec o vsebini šolskih je bila do julija za 12 /e večja kot Na območju ribniške občine so spremembo hi razbremenili šolo v konferenc, ki še nosijo pečat za- lani v tem času. štiri šole, osemletna v Ribnici in Ribnici, na kateri prenatrpanost starelosti, potrebno je tudi večje tri nižje organizirane (Grčarice, negativno vpliva tudi na učne sodelovanje s komuno. Dolenja vas in Sušje). Na vseh šo- uspehe. _ Delo tega organa, ki skrbi za lah so še občutne posledice druge Posebno pozornost je svet za šolsko prosveto pri občini Ribnica, svetovne vojne, predvsem v mate- šolstvo posvetil programu proslav je bilo v tem času plodno, imel rialnem pogledu — prostor jn učila, v okviru 40-letnice KPJ in SKOJ, pa je malo podpore sveta za telesno Tudi za gozdne delavce so pogoji dela vedno boljši. Okusno in izdatno hrano jim pripravljajo spretne kuharice, dve izmed njih vidite na sliki. Več o tem berite v reportaži na 2. strani našega lista Kmetijska zadruga - vodič v boljšo proizvodnjo! ___ _ __ __ Svet za kmetijstvo pri Občinskem je že do zdaj dala lepe rezultate, poljskih kultur. Značilnost teh vi- Za leto ^ 1959 ~je bilo predvidenih ža kar so vse šole sestavile svoje vzgojo, ki je pokazal premalo ra- ljudskem odboru Dobrepolje se je zilasti pitane živali, katerih pro- šokih zahtev pa je, da so pogojene za osebne, materialne in funkcio- programe. """ “ "* "* 4 loV'1 ’° "° ° ',4““'4" 1 1 ~“~l * 4” Prosvetni delavci v Laščah niso Izpolnili pričakovanj Velike Lašče so občina, ki ima imajo v višjih razredih le po nekaj 10 šol, zelo oddaljenih med seboj, učencev. Morda bi kazalo prepu- zumevanja in aktivnosti na pod- pred kratkim sestal, da pretrese dajna cena je zelo ugodna tako za na arondiranju, t. j. zaokroževanju ročju šolske telesne vzgoje. občinski delež okrajnega plana privatnega rejca, kot za kmetijsko in združevanju njivskih in travnih Tudi v teh šolah je nekaj otrok kmetijstva in živinoreje za leto zadrugo, ki je dobila že nekaj lepih površin v večje komplekse, ki bodo z govornimi motnjami. Član Peda- 1960. Člani sveta so ugotovili, da premij. ob sodobnih agrotehničnih ukrepih, goškega centra iz Ljubljane je pre- je plan nekaj nižji od letošnjega, Za kmetijstvo pa je razpored racionalni strojni obdelavi, izboru gledal otroke vseh štirih šol, tako razen za živino, kjer je predvideno njivskih in travnih kultur naslednji: kultur in semena ter kolobarjenju, da so potem tisti z govornimi zvišanje, ki pa ne bo povzročalo 60 ha viSokorodne italijanske pšeni- dale nesporen dokaz uspešnosti mo-motnjami imeli enkrat tedensko posebnih težav. ce, ki jo bodo posejali na območju dernih ukrepov v kmetijstvu. Za to poseben tečaj. Za vzrejo živine je predvidenih KZ Videm, medtem ko bodo na ob- pa je socialistični sektor naravnost Od skupnega števila vseh šolar- 300 telet za pitanje in še 180 glav močju KZ Struge, kjer zanjo niso poklican, ker ga ne bremene tra-jev na štirih šolah, ki jih je bilo mlade goveje živine v starosti od tako ugodni pogoji, sejali le doma- dicionalni predsodki pred novim, mnoge z nizkim številom učencev, stiti učence višjih razredov z Gre- 913, jih je konec pouka izdelalo 1—2 in od 2—3 let. Od dosedanje- čo, in to 8 ha. Ječmenu bo določen ki bi ga ovirali pri delu. Šolske stavbe, ki so razen v Kar- gorja v Sodražico, kjer je dovolj razrede 86,30 */». Z ozirom na oko- ga pitanja prašičev-špeharjev je prostor na 23 hektarih (od tega na Ob tej priliki je treba omeniti lovici, ki je adaptirana, in na Osol- prostora? Šola tudi ni daleč, če- liščine, v katerih delajo šole v ob- predviden prehod na pršutarje, bilo območju KZ Struge 6 ha; dalje v 75 ha splošnega ljudskega premo- niku, kjer je nova, zelo v slabem prav je v sosednji občini. Novi čini Ribnica, so člaini sveta bili naj bi jih 2000 rilcev, ker to bolj oklepaju delež območja KZ Struge), ženja, katerega pa le 8 ha izkorišča predlog zakona o osnovni šoli do- mnenja, da je rezultat realen. ustreza potrebam trga. Živinoreja detelj; in travnim mešanicam na ekonomija KZ Videm, vso ostalo take stanju, terjajo popravil, ki pa jih iz dosedanjih možnosti šolskih pro- pušča učencem obiskovanje računov ni mogoče izpeljati. Po- šole, če je to prikladno, sebno je težko za šolo na Robu, ki V prvi razpis za prosvetne deje v kritičnem stanju, tako da ni lavce so dali 8 mest, javila pa sta vredno dati za njena popravila niti se le dva, za- Lašče in Veliki Osol-najmanjše vsote. Uspešno delo oddelka za odrasle Na popolni V _. ™k; Na popolni osnovni šoli v La- goJi y Dobrepolju so uspešno za- Vprašanje višjih razredov so re- ščah pa še vedno manjka predmet- kijučilj deiD j tečaja oddelka za šili tako, da se učenci nekaterih nih učiteljev za matematiko in fi- odras!e Tečajniki so pridno obisko-šol odpravljajo v Ribnico z vlakom, ziko, zgodovino in zemljepis, bio- va]j redna predavanja, celo iz Ve-bližnji v Lašče, na oddaljenih pa logijo in kemijo, nemški jezik in likjh Laš5 s0 prihajati miličniki. telesno vzgojo. Zgleda, da bodo še predavatelji pa so mnenja, da je 80 ha (20), za travne površine pa zemljo pa imajo zaenkrat v zakupu navaja plan 100 ha (32), za krom- privatniki za dobo treh let. Prav pir 65 ha (15), za koruzo 20 ha (2) v tem je namreč možnost, da pre-in za krmne okopavine 18 ha (5). ide ta zemlja v obdelovanje v so-osemletni osnovni jejo in pobuda za one, ki niso zbra- la kooperacijski plan je predvi- cialističnem sektorju. S teni pa je h dovol j poguma, da bi se vpisali, den na 20—25 % vseh obdeloval- dana možnost za večje površine in nih površin v občini, ki jih je 1225 za podlago, na kateri bo ta sektor ——————————- hektarov. Namen plana je, doseči s mogel izvršiti svojo revolucionarno kooperacijskimi oblikami obdelo- vlogo pri uvajanju sodobnih kme- vanja zemlje štirikraten donos tijskih proizvodnih načinov. PROSLAVA V KOČEVSKI REKI ZEMLJA JE SKUPNA DOBRINA! Te dni je bil objavljen osnutek načrt a o izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Ta določa, da je zernlja naša skupna dobrina, zato ni vseeno, kako jo kdo obdeluje. Skupnost prispeva za razvoj kmetijstva iz leta v leto več sredstev. Samo v zadnjih štirih letih je bilo investiranih čez 200 milijard dinarjev. Kmetijska posestva in kmetijske zadruge imajo že 28 tisoč traktorjev s 150 tisoč priključki. Samo lani smo uporabili 1,3 milijona ton različnih umetnih gnojil. Vse to se močno odraža v napredku kmetijstva. Na mnogih posestvih socialističnega sektorja, kakor tudi pri posameznih zasebnih kmetovalcih, so se hektarski donosi podvojili in ni daleč, ko bomo v pridelovanju posameznih kultur dosegli povprečne evropske donose. Primeri pa se, da posamezne njivske površine kljub enaki kakovosti tal, ne dajejo enakih donosov in to največ zaradi zastarelega načina obdelovanja, čeprav bi se danes lahko tudi na takih parcelah posluževali uspešnejših in sodobnejših metod obdelovanja. To omogoča mehanizacija in rut splošno vsa sodobna agrotehnika. Razumljivo je, da posveča naša skupnost tem problemom vso skrb, saj je zemlja edina in nenadomestljiva osnova za prehrano vsega prebivalstva in je tako skupna dobrina. Razvoj gospodarstva, sprememba socialne strukture prebivalstva, hitro naraščanje prebivalstva v večjih industrijskih središčih, vse to narekuje tudi hitrejši razvoj kmetijstva. Načrt zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč, ki ga je sprejel Zvezni izvršni svet, daje temelj družbeni kontroli nad izkoriščanjem zemlje in določa, da je posamezni kmetovalec dolžan obdelovati zemljo vsaj tako in doseči take odnose, kot jih povprečno dosegajo kmetovalci tistega območja. m TTrip8'm Norveška, Danska, švedska in osvoboditev kolonialnega jarma vse Finska vlada so sporočile, da je so- Afrike. ____r_ _____________ _ Praznik vstaje — 22. julij so nadalje morali reševati pouk teh ‘ g^rt," ki ga rje priredil Zavod ža posebno slovesno proslavili v Ko-predmetov s honorarno zaposlitvi- prougevanje izobraževanja odraslih čevski Reki. Poleg domačinov so jo ostalih učiteljev na šolskem za- v Ljubljani, še nepopoln, v nekate- proslavi prisostvovali še sekretar vodu. rjh primerih še premalo poudarjen Občinskega komiteja ZKS Boris Mi- Kulturno in drugo življenje v Za odrasle. Tako manjka poudarka koš, predsednik ObLO Janez Rigler občini ima premalo podpore pro- na ponavljanju — mnogi se vklju- in komandant ribniške garnizije JLA svetnih delavcev. Na vasi se učitelj gjjl0 v tak tečaj po znatnem od- podpolkovnik Jovanovič, še nekako vključi v aktivno izven- moru, ko niso imeli v roki šolske O vlogi Komunistične partije v šolsko delo, ker ga k temu pripra- knjige, posebno to velja za osnovne boju za delavske pravice in orga- vjetski ministrski predsednik Hru- Na Poljskem je bilo veliko zbo-vijo okoliščine, čeprav večina preko računske operacije, v zgodovini in niziranju vseljudske vstaje proti §čev odložil svoj obisk tem deže- rovanje v počastitev sovjetske par-KUD jn RK ter morda Socialistične zemljepisu pa je snov preširoka, okupatorju je nazorno in izčrpno ]am> kj je bil predviden v avgustu, tijske in vladne delegacije, na ka-zveze ne gre. Toda v Laščah, kjer zlasti kar velja za starejša obdobja, govoril jaka Lavriša. Mešani pev- Sovjeti trdijo, da je prišlo v teh terem sta govorila predsednika je precej prosvetnih delavcev, ži- Jeseni bodo redno pričeli z II. te- ski zbor »Tine Rožanc« iz Ljubljane državah do protisovjetskih izpadov poljske in sovjetske vlade. Poljski vahno sodelujeta le dva. Ob živem čajem, t. j. za sedmi in osmi raz- pa je izvedel koncert partizanskih jn da gp nekateri začeli s kampa- predsednik je dejal, da upa, da prizadevanju komune to res ne mo- red. Vsekakor je ta tečaj lepa pri- delovnih in narodnih pesmi. nj0 proti obisku Hruščeva. Vlade bodo zunanji ministri v Ženevi bolj re biti pohvalno. dobitev za tiste, ki se ga udeležu- -mc teh držav so izjavile, da jim je kot doslej »upoštevali sedanjo žal, ker jih predsednik SZ ne bo stvarnost in življenjske interese obiskal in da niso krive za to, če lastnih narodov«. Premier Hruščev so nekateri listi začeli s kampanjo, pa je poudaril, da hoče Sovjetska Predsednik Liberije Tupman, gan- zveza rešiti mednarodne spore na ski premier Nkrumah in predsed- miroljuben način, čeprav nekateri nik gvinejske vlade Ture, so pojas- krogi na Zahodu zaostrujejo odno-Prvi uspehi kooperacije so že nili dnevni red namen konference šaje. vidni. Travniki bodo dali izredno treh neodvisnih afriških držav. Nji- Prenehanje poskusov z atomskim letino, tudi posevki in krompir hovi razgovori predstavljajo prvo orožjem sodi med najvažnejše Zadruga je nabavila traktor »Fer- dobro kažejo. Pri halogah v koope- znamenje mnenj o bodočem sode- sporno vprašanje Vzhod - Zahod. Spodnjega loga, Koprivnika in Sta- guson«, s katerim opravljajo usluge raciji so zadrugi v pomoč tildi lovanju in političnem razvoju v Večmesečni razgovori v Ženevi še rega loga. Zadruga ima skupno 137 zadružnikom. Imajo tudi traktorsko kmetijski strokovnjaki Poslovne Afriki. Njihova glavna želja je, da niso rodili takih sadov, da bi sve- prikolico in priključke za plug, zveze. , ; «bi se afriške dežele združile za tovna javnost lahko bila zadovoljna. Zadnje dni pa je prišlo do nekakš-,ew , . . .it nega preobrata, ki bi utegnil biti Kmel C 118 lekOČClIl, Obrllliki V zaosiflnkll! usodnega pomena. Resen zastoj so odpravili atomski izvedenci: spo- V dobrepoljski občini kmetje za vasi v ravnini. Skupna davčna razumeli so se o tem, da je mo- pridno sproti poravnavajo svoje obremenitev za 1959. leto pa je po 9°če nadzirati eksperimente na ve- Zadružni svet in upravni odbor davčne obveznosti, saj so v akon- okrajnem merilu na podlagi teh likih višinah. Pričakujemo, da bodo Kljub razsežnosti ■ uspehi KZ Kočevje Delovanje Kmetijske zadruge Ko- nostmi: odkupom kmetijskih pri- lovanja med kmeti in zadrugo, čevje zajema vse območje, kolikor delkov, živine, gozdnih sadežev in je bila pred leti površina občine lesa. Imajo tudi trgovino za re-Kočevje, to je Kočevje z okoliškimi produkcijski material kraji do Ložin, Kočevske Reke, Spodnje rega loc članov. Na tako velikem območju niso brano ter za krožno žago. V načrtu lahki pogoji za kolektiv zadruge, imajo nabavo še vrste drugih pri-vendar se zadruga kljub vsemu ved- ključkov. Vse to je seveda pove-no bolj uveljavlja. KZ se bavi zano s finančnimi sredstvi. S trak-prvenstveno s kmetijskimi dejav- torjem in prikolico opravljajo tudi _________________________razne prevoze. sta agilna pri delu. Zadružni svet tacijah za prvo in drugo četrtletje treh lestvic za 800.000 din nižja. je prišlj do konkretnih zaključkov — 2 — -j —i-x-i, riT ot. —_i—------------- Predlagane stopnje občinske doklade in če že ne prenehali s poskusi, OBVEZNA JAMSTVA Sekretariat za blagovni promet se je od ustanovitve do sedaj se- 1959 vplačali 93 % svojih obvezno je izdal predpis, po katerem so to- stal že petkrat. Poleg drugih na-varne in uvozna podjetja dolžna, log, ki so jih obravnavali na svojih pokrili komaj 25°/e svojih obvez, da za določene izdelke dajo kupcu sejah, so posvetili precejšnjo skrb za katere pa so nekateri tesarji in garancijski listek, s katerim dobi kooperaciji. Lansko jesen je bila mizarje celo v polnem zaostanku, jamstvo, da bodo kupljeni stroji posejana v kooperaciji italijanska sti. So daleč pred obrtniki, ki so so torej tudi nižje, nesporazum zato te vsaJ omejili. nima prave podlage. Jugoslovanska misija dobre vo- — * —1 Ije pod vodstvom Vladimira Vele- NOVA OBČINSKA HIŠA bita, je obiskala že veliko držav Uslužbenci ObLO Sodražica že Latinske Amerike, med drugimi ta -. - - , - - Poseben problem je, kot kaže, ------------------------------------ — ....... , . , pravilno delovali. Podjetja so dolž- pšenica na površini 2,66 ha. Letos sprejem občinske doklade za leto težko pričakujejo, kdaj bodo kon- teden tudi republiko Haiti. Sprejel na v določenem roku na lastne pa so dosegli v pogodbenem sode- 195gi medtem ko je splošni zbor čana dela na novi stavbi ljudskega iih je sam predsednik republike stroške popraviti Vse napake iin lovanju s kmetovalci tele rezultate: doklado sprejel, so zanjo v zboru odbora. Zdaj delajo na štirih raz- in se s člani misije prijateljsko tehnične pomanjkljivosti, ki bi se krompir je bil posejan na 4,55 ha, proizvajalcev glasovali le trije od- ličnih krajih, kar zelo ovira uspeš- razgovarjal. Nato pa so obiskali v tem času pokazale. Ravno tako v travništvu pa sodelujejo na 5,70 ha. borniki, dva sta bila proti, vsi osta- no koordinacijo vseh služb. Dela Venezuelo in se dogovorili o medli pa so se glasovanja kratkomalo na novi stavbi so za zidarje skoraj sebojnj trgovinski izmenjavi, vzdržali in tako pustili vprašanje pri kraju, zunaj je hiša tudi že pre- Glasilo romunske partije je po- so dolžni zagotoviti dovolj rezerv- Zadruga je precej storila za izbolj nih delov službo. in organizirati servisno šanje pašnikov na površini 24 ha, ske puške jn drugo. ki so last splošnega ljudskega pre- nerešeno. To je povzročilo tudi za- pleskana. Potrebna je še notranja zvalo vse partijske organizacije, Po novi uredbi je obvezna garan- moženja. Ti pašniki so bili dode- kasnitev razpisa tretje akontacije ureditev. Uprava za komunalno de- naj ustanavljajo posebne partijske cija za: avtomobile, šivalne in pi- ljeni v izkoriščanje Kmetijski za- za let0lg predvidenega plana davč- javnost, ki je izvajalec, bi lahko skupine v kolektivih, podjetjih, na salne stroje, elektrotehnične apara- drugi. Zadruga je sklenila s člani nih dajatev. Razlog ža to ni v dvigu hitreje nadaljevala, sicer po seda- gradbiščih in posestvih, ki naj pote, ure, klavirje, harmonike, lov- zadruge v Črnem potoku, Mozlju, davčnih obveznosti, pač pa v zao- njem tempu, komaj da bo končala magajo pri izpolnjevanju proizvod- -v« —xi.„ ™ Livoldu, Dolgi vasi in Žeynah po- strenostmi med nekaterimi vasmi pred zimo. ",t_ —’— —"Jl x,=- godbe in dala pašnike v izkorišča- zaradi razvrstitve davčnih lestvic nje živinorejcem. Predvideno je, da po katastrskem dohodku. Po novem 85 '° DEL NA MLADINSKI CESII bodo ustanovljene pašniške skup- je namreč občinska doklada raz- izdelali prvih 70 litrov domačega nosti, katerih namen je izboljšati vrščena po treh lestvicah. Prva, cepiva proti poliomelitisu (otroški pašnike in načrtno izkoriščati pašo. najnižja, je za območje Strug, dru- Negotinom na Vardarju in Demir katera druga mesta. Na Brionih pa paralizi). Cepivo so izdelali po me- Zaenkrat, ker teh skupnosti še ni, ga za katastrske občine, ki imajo Kapljo so doslej opravili 85°/» del jo bo sprejel predsednik Tito. se je zadruga odločila, da skrbi za tudi višinske predele, to so Cesta, izmed vseh, kolikor jih je bilo v ” * 1,J ~~ pašnike v obliki zadružnega sode- Zdenska vas in Zagorica, tretja pa načrtu. DOMAČE CEPIVO V Higienskem inštitutu Srbije so bodo ustanovljene pašniške skup- todi dr. Salka. nih nalog in politični vzgoji članov in kandidatov KP. Te dni bo Jugoslavijo obiskala Dela na avtomobilski cesti lepo belgijska kraljica Elizabeta in bo napredujejo. Na odseku ceste med poleg Dubrovnika obiskala še ne- V Ameriki so splovili prvo potniško ladjo na atomski pogon. Zunanjepolitični komentar .... NAŠA REPORTAŽA — NAŠA REPORTAŽA — NAŠA REPORTAŽA — NAŠA REPORTAŽA — NAŠA REPORTAŽA — NAŠA REPORTAŽA — NAŠA REPORTAŽA — NAŠA REPOR DRUGI TEDEN Spet je teden dni ženevskih razgovorov naokrog. Hkrati je to prvi teden druge runde, ki se je začela po 24-dnevne/n premoru minuli ponedeljek. Čeprav tudi ta teden ni prinesel senzacionalnih preobratov, verigar lahko zanj rečemo, da se je začel v vedrejšem vzdušju, kakor pa se je zaključila prva runda. Že prvega dne ponovnih razgovorov je sovjetski zunanji minister dal nekatera pojasnila, ki niso samo podrobneje razložila določena sovjetska stališča, marveč so tudi znatno omilila splošno ozračje in precej zmanjšala doklej ostre razlike med obema stranema. Gramiko je poudaril, da ni šteti 18-mesečnega roka dela komisije za urejevanje nekaterih vprašanj v zvezi z Berlinom in Nemčijo kot ultimat, po katerem bi SZ segla po enostranskih ukrepih, marveč bi se po tem roku lahko znova nadaljevala pogajanja štirih velikih sil in obeh nemških svetovalcev. To je bilo dobrodošlo pojasnilo, ki so ga vsepovsod označili kot pozitiven prispevek za končni uspeh ministrske konference v Ženevi. Zataknilo pa se je spet drugje. Sovjetski predstavnik je namreč predlagal, naj bi prihodnjim tajnim sejam prisostvovali tudi zastopniki obeh nemških delegacij, kar pa so vse zahodne sile vštevši tudi zahodnonemško odločno odklonile. Spor še ni rešen, čeprav so tudi zanj našli »tiho zdravilo«: ministri se poleg javnih sej čedalje pogosteje tajno sestajajo na »delovnih diplomatskih kosilih«, četudi morda to ni ravno prikladno vzdušje za klasično diplomacijo, je pa menda včasih še bolj primerno za splošno razpoloženji ministrskih udeležencev. In tako 'se »diplomacija vil«, kot se je teh sestankov na obedih v privatnih vilah že oprijel izraz, spet nadaljuje. Drugi kamen spotike je nastal ob predlogu o ustanovitvi vse-nemške komisije, ki naj bi proučila možnosti za tesnejše stike med obema deloma Nemčije in s tem tudi predhodne ukrepe za njuno združitev. Zanimivo je pri tem, da proti taki komisiji niso samo, recimo Francozi (Britanci namreč ne zavračajo te zamisli v celoti in tudi ZDA imajo svojo inačico podobne komisije), pač pa predvsem Zahodni Nemci, ali točneje rečeno: bonnska vlada kanclerja Adenauerja. Nasploh je bilo za minuli teden značilno, da se je Bonn tokrat pokazal v odkriti vlogi zahodne cokle, splošne diplomatske zavore za kakršenkoli napredek ženevske konference. Namreč prav v trenutku, ko se na obzorju kažejo določeni obrisi možnosti »majhnega sporazuma« o Berlinu, Adenauer odkrito stopa na plan kot nasprotriik slehernega sporazumevanja med Vzhodom in Zahodom. Zunanji minister bonnske vlade von Brentano pa celo predlaga, naj bi raje začeli vprašanje o celotnem »svežnju« predlogov, ki jih je pripravil Zahod ob začetku konference. Drugače povedano: prav v hipu, ko se možnosti za sporazum osredotočajo na berlinsko vprašanje, Bonn skuša znova razbliniti razpravo na širokih načelnih vprašanjih, o katerih je jasno, da jih ni mogoče v sedanjih pogojih rešiti. Takšna zaviralna dejavnost Ade-nauerjeve vlade ni naletela ta odpor samo pri sovjetski delegaciji, ali pri javnosti, marveč celo pri zahodnih zaveznikih. Trdijo, da se je celo trenutno francosko-nemško zavezništvo ohladilo, medtem ko drugi napovedujejo, da utegne tokrat priti do karambola tudi v ameriško-nemških odnosih, čeprav so bili ti v povojnem času nenavadno enako uglašeni. Skratka, če govorimo o prvam delu drugega dela zasedanja ženevske konference, potem moramo nujno rip prvem mestu omeniti, da so bili spori in nesporazumi med zahodnimi zavezniki zanj dosti Ijolj osnovnega nasprotja med Vzhodom in Zahodom■ M Martin Tomažič ll zelmi nrstii SigWroWIvlCTWIvllvllvlIvlIvlWroiviroiviroRElFglKEIlvlIvlIvlIvlWlviroivlIvlFSlI^lOT Kolikor daleč se spomnim, vedno kilometrlov Oddaljena od Grčaric, listični ureditvi, k; skrbi zanj.« sem ljubil gozdove. To je verjetno je bila pred vojno precej velika »To si pa moram ogledati (po- posledica tega, ker sem vedno ži- vas. V začetku 1942. leta pa so jo klicna radovednost)«, sem vzkliknil vel sredi njih, poslušal njih s po- Italijani požgali in ljudje so se iz- jn preko obraza mi je šinil nasmeh dihal gozdni selili. Ostalo pa je opravil zob ča- dvoma. Stopila sva v kuhinjo, kjer sa.., Sedaj so tam samo tri hiše, sem sredi gore posode zagledal dve ena zidana in dve leseni. V njih zali kuharici. Obe sta doma iz Ra- kojno šelestenje in zrak. Zadnje leto, ki sem ga prebil v Ljubljani, se mi je večkrat sto- žilo po domačem kraju in mirnem žive logar in delavci. kitnice. V Mengšu sta napravili življenju v mogočnem zelenem ob- Tja sem prišel v začetku tedna, kuharski tečaj in moj vodnik mi je jemu kočevskih gozdov. In kadar ravno v tistem času, ko se je vreme zaupal, da sta kljub mladim letom sem prišel domov, sem najprej na po trikrat na dan skisalo. Že od zelo resni in odlični kuharici. To vsa pljuča prosto zadihal; v tem daleč me je pozdravljala belina zi- so mi kasneje potrdili tudi delavci vdihljaju sem čutil nekaj tako do- dane hiše, okrog katere je bilo pre- in prepričal sem se, da ne uživata mačega, da sem nehote pozabil vse cej delavcev. Najprej sem poiskal zaman tega slovesa in splošne priskrbi in se — končno — zopet po- prijatelja-logarja Norberta. Ta je ljubljenosti, čutil sproščenega. bil do pred kratkim tudi sam de- Upravno poslopje Gozdne uprave Grčarice Vedno tudi rad zahajam med lavec, sedaj pa je »napredoval« v gozdne delavce, med ljudi, ki vse logarja. Povedal mi je, da ga ta svoje življenje prebijejo v gozdu, služba veseli in se je je že priva-Poslušam njihovo robato, preprosto dil. Jeseni bo šel še v dveletno govorico in tudi sam poskušam šolo, nato pa bo »popoln« logar. ' ' “ “ "" ‘ ‘ Upravitelj, s katerim sva prišla v Glažuto skupaj, mi je razkazal stanovanja. V vsaki sobi je po več biti tak. Sam sem že večkrat delal v gozdu (študij zahteva mnogo denarja!) in spoznal sem, da dr- varski kruh ni lahek; delo je trdo enonadstropnih postelj in štedilnik. — in vendar mnogi gozd ljubijo. »Vidite, delavci so si morali prej Gozd je njihov zaščitnik in hrani- kuhati sami, »mi je dejal. »Lahko telj, lep je, prijazen in vendar tudi si mislite, kakšna je bila tista hra- po!n nevarnosti. na, saj smo moški že tako in tako Že dalj časa me zanima, kako znani kot .dobri’ kuharji. Zamislite pravzaprav žive ti ljudje v svojem pa si delavca, ki pride ves zbit z delu, posebno tisti, ki ves teden de'a in si mora nato še kuhati ve-prežive v gozdu in se šele v soboto čerjo...« vrnejo domov. Čeprav so v naši V tem trenutku mislim, da moj vasi pretežno vsi moški gozdni de- obraz ni bil posebno duhovit in je lavci, sem se odločil, da opišem te izražal eno samo vprašanje: »Kaj »zdomarje«. Zato sem se odpravil pa sedaj?« Smeje se mi je razložil, v Glažuto, središče, kjer žive ti da so ustanovili delavsko menzo, ljudje, na Gozdno upravo Grčarice. Otvoritev je bila 15. junija. »Po Pri tem mi je veliko pomagal upra- novem tarifnem pravilniku mora vitel j ing. Nadler. uprava dati na vsakih 10 delavcev kakšno drevo posebno košato, teren ne bilo tako vreme; sedaj pa smo pa tak, da bi pri podiranju polo- vedno mokri, če ne od znoja, pa od milo druga drevesa in s tem na- dežja.« pravilo več' škode, kot je vredno, »Ali že dolgo delate v gozdu?« spleza nanj in ga do debla oklesti »Saj sem bil skoraj rojen s se- — kar stoječega. »To je moj ko- kiro v roki! Ko mi je bilo petnajst njiček. To delam že dvajset let in let, sem šel z drugimi prvič v sem bolj doma na drevju kot na gozd. Takrat smo hodili na Hrva-tleh. Tega sem se navadil v Fran- ško. Potočanje so bili vedno dobri ciji, kjer sem tri leta drvaril, nato gozdarji, zato so nas cenili. Prvo sem sekal tri leta v Nemčiji, po leto sem bil za kuharja in sem do-vojni se pa ves čas potikam tu, bil samo polovico plače. Takrat je okrog doma.« bilo življenje težko, ko smo vsako Stric Gorše je veseljak in se še zimo morali iskati kruha tako daleč kljub triinpetdesetim letom počuti od doma. Drugo leto smo šli še dalj, nenavadno mladostnega. Naj bo bu- prav v Karpate. Težko je bilo, ker kev ali smreka še tako debela in nismo znali jezika, toda bili smo visoka, on spleza s pomočjo mač- odprte glave in smo se kmalu spo-kov nanjo in jo oklesti. Včasih, če razumeli. Posebno nas tamlade so je potrebno, odseka tudi vrh ali pa večkrat naplahtali, da so se nam jo preseka kje na sredini. To ni potem vsi smejali... No, smeh je enostavno. Drugi dan sem ga lahko pa zdrav!« videl, ko je kot gibčna veverica Drugi, dve leti mlajši Benčina, splezal na visoko in košato bukev tudi že od petnajstega leta in jo pripravil za posek. gozdni delavec. Tudi on se je poti- »Pa se nič ne bojite?« sem ga ves kal p0 svetu> videl in doživel mar-trd pričakal. »Kje pa! Če bi se bal, sikaj oba hrani že štirideset let bi gotovo padel. Pa tudi če bi. bi gozd. »Pozimi smo drvarili na Hr-ne mogel dalj kot na tla. Tam bi se vaškem, čez leto smo se pa zapo-pa zopet pobral! — Če bom šel snn pri domačih lesnih trgovcih, če kmalu v pokoj? Sem še premlad! primerjam takratno življenje in Precej jih bom še oklestil in ko sedanje, ga skoraj ne spoznam. Ta- bom star 60 let, bom pa nehal... krat smo vse leto živeli v kolibah smehnili. »Najprej sva se bali na- Zaslužim tu kar dobro, posebno po ;2 smrekovega lubja, sedaj pa je že Stopiti to službo, kajti zavedali sva novem tarifnem pravilniku. skoraj na vsakem koraku lepa ko- se odgovornosti, ki sva sprejeli. »In nova menza?« ča. Da, Se spreminjajo. Mladim 7 Tudi nama je bilo nekaj časa dolg- »Odlična! Kaj takega bi bilo po- je lahko; če noče iti v gozd. gre čas, sedaj pa sva se že privadili...« trebno že prej.« 'lahko v tovarno, mi pa nismo imeli »Kajpak, ko pa je toliko dobrih Proti večeru se je ulil dež in vsi druge izbire... Mnogo smo pretr- Hur fantov tu,« sem ju podražil. Malo smo se zatekli v jedilnico. Večer- peii' jn vendar nam za vse ni žal! I ; - » Ij? Sta mi zamerili, pa smo se kmalu ja. Moj internatske hrane vajeni z gozdom smo zrasli in sedaj se I ti 8 zopet pobotali. želodec ogromne porcije ni prene- bom kar težko ločil od njega. Mi- ■I , Nato sem si ogledal še jedilnico, sel. Opazoval sem srečne obraze slim, da kadar pride človek v gozd, 5.' **"- ~ • H , Priznati moram, da je presegla vsa delavcev in marsikdo je zaklical: ostane v njem vse življenje. Poglej ; ijjjtig moja pričakovanja. Stene so lepo »Repete!« Urna Danica je vsakemu tegale.« Pokazal je na tretjega, JSl prebeljene, pod poriban in mize so hitro postregla. Po večerji je vsak- mladega fanta. »Ta je letos prvič '?::pregrajene z ličnimi prti. Lepo! do spil še dva deci, morda več in v gozdu in na obrazu mu je zapi-CV ’ V^aF, ' »Res nas je to precej stalo, ven- malo je manjkalo, da nismo vsi sano, da bo tu tudi ostal.« dar nam ni žal,« je dejal tov. Nad- skupaj zapeli. Pozno v noč smo se z novim tarifnim pravilnikom ■L.. ler. Sedaj je na hrani 35 ljudi in spravili spat. so zadovoljni. Res so jim povišali vsi se dobro počutijo. — Če boste Zjutraj je deževalo. Kmalu po norme| povišala pa se je tudi ta- žejni, boste lahko spili dva deci zajtrku pa je prenehalo m z Nor- rifna poStavka. Pri tem je vraču- J vina ali pa steklenico piva. Ni dra- bertom sva se odpravila v gozd. nana delovna doba, kvalifikacija, ............... 90. Vino je po 150 liter, steklenica Enajsta oddelek m daleč od Gla- disciplina... Oba sta opravila kva- _ _ . , piva pa stane pri nas samo 6 ko- zute, zato sva bila kmalu tam. Ze tečai Ing. Nadler, upravnik GU Grčarice pogosto obiskuje delavce in poleg vagev#« Pridružil se nama je uprav- od daleč sva slišala udarce sekire; ))In 'menza?« "s Skok vstran in nekaj podatkov: kuharico. To je že velika olajšava Gozdna uprava Grčarice meri ne- za delavce. Končno pa, če si že pri-kaj čez 5700 hektarov, zaposlenih zadevamo dvigniti proizvodnjo, mo-pa je na njej 162 ljudi — usluž- ramo tudi poskrbeti za delavca, bencev in delavcev. Glažuta, osem Uvideti mora, da živimo v socia- Sekira v močnih rokah mladega delavca »Kako je kaj, dekleta?« sem ju pobaral. »Hvala, dobro,« sta se mi na- drugega jim tudi svetuje kako je treba urediti orodje nik menze, logar Gregorič. Da bi to nama je bil kažipot. Kmalu sva že staro vprašanje. sem jima zastavil utešil žejo, ki me je mučila, pa tu- bila pri Skupini treh delavcev Odgovoril je Benčina. »Ne verrL ZA DRUŽBENO PREHRANO JE POTREBEN NOV OBRAT di radovednost, sem ga zvečer res So zasekavali zajetno jelko. Vsi tri- kako bomo sedaj delali. Težko b° dal malo »na zobe«. Resnično, cena je so Potočani in dva sta že pre- §l0| ker ,porabimo precej časa, da in pijača sta odlični! Kasneje bodo cej v letih. Aha, sem si mislil, ta pospravimo hrano.« Vsi smo se za- „ skušali kupiti vino prav v Beli dva pa bosta vedela marsikaj. Mno- sme1aj; ))Tako njso za nas še ni- Na letni konferenci gostinskih rednih abonentov. V prihodnjem Krajini, da ga bodo lahko delavci go sveta sta že videla in znala bo- kdar skrbeii Dobimo zajtrk nato delavcev so med drugim razprav- letu bo potrebno, da ObLO Kočevje pili po 100 dinarjev... sta primerjati delo v starih časih nas 0blože z izdatno malico, po kolje* i tudi o strokovnosti gostinskih podpre Ljudsko restavracijo, da bo Upravitelj me je ta dan pred- in sedaj. Malo sem se sicer bal Sj]0 gremo sami in še večerja. Po delavcev, med katere je vedno razširila svoje kapacitete in tako S(-avj[ ge nekomu. Segal sem v roko njune zaverovanosti v »dobre sta- j.em človek že lahko dela. Prej pa, manjši dotok novih kadrov. Zahtev- zadostila potrebam. starejšemu možakarju nizke rasti re čase,« kot .je navada pri starih ko smo sj samj kuhali mi je vča- nost poklica gostinskega delavca, Ob spremembi strukture potros- ln vsemu nasmejanemu: »To je pa ljudeh. Pa ni bilo nič takega. sih kar slabo ‘,šlo K’ruh ki sem ki mora delati tudi v poznih noč- nje alkoholnih pijač, ki so jo ugo- naš Gorše, klestilec. Na naši upravi »Ja, novinar?« je pokimal sta- Drmesel od doma za ves teden, nih urah, splošne vrline, ki jih tovili, je na splošno presenetilo zni- jmamo samo njega, potrebnih pa rejši, Sega. »Se mi je že včeraj se t kmalu usmradil in vse ti- mora imeti in požrtvovalnost, vse žanje potrošnje brezalkohlnih pijač, bi jih bilo več.« Gorše mi je na zdelo, da moraš biti nekaj takega. st0' kar gmo s; samj spackali, ni to terja precejanjih naporov. Ob ki je v povprečju padlo za 2,5°/» kratko pojasnil, kaj dela. Kadar je Ja, ja. Vidiš, delamo. Samo, ko bi hi, ’ veliko vredno« jedilnem listu je bilo govora, da (dvig le v Ribnici za 33,7 %). Pi- je potrebno možnost naročil pope- jača sama sicer ni tako draga, toda stri ti, naj bi prišle na vrsto tudi stroški z embalažo so izredno vi-domače specialitete, ki jih skorajda šoki, ne zvišajo samo cene brezno f»oznamo več, več beljakovinske alkoholnih pijač, ampak tudi zelo hrane ter zelenjave in sočivja. Po- obremenjujejo obratna sredstva sebno je treba paziti na mesno na pijačo samo odpade na primer hrano v letnem času, ker je lahko 22,7 %, na ebalažo pa 77,3®/» nepokvarljiva, zato jo je treba dobro bavnih stroškov. Borba za širjenje shraniti (gostinski obrati pa so še potrošnje brezalkoholnih pijač to-premalo opremljeni z ustreznimi rej s te plati nima posebnih izgle-hladilnimi napravami), sicer je dov. Kljub lanski odlični sadni le-lahko vzrok dolgotrajnemu obole- tini, dobiš v Kočevju jabolčnik v n ju. Nekateri se pritožujejo nad odprti steklenimi šele za 150 din prehrano v lokalih, ker imajo že- liter! ' lodčne težave. Zato je posebnega Oblike družabnega izživljanja ob pomena kvaliteta jedil in pestrost P*®511* glasbi so v gostinskih loka-v njihovi sestavi. Na to se je na- “h zvezane z visokimi obveznostmi, vezala tudi diskusija o družben* Tako je treba n. pr. poleg hono-prehrani sploh. V Kočevju in na rarja godbenikom plačati kar 107% Rudniku se hrani danes v obratih obveznosti. Potem je razumljivo, družbene prehrane nad 700 abonen- da postaja vprašanje zabavnih ve-tov, za katere pa sedanje kapacitete cerov v takih lokalih vedno bolj ne zadoščajo, zlasti še, ker neka- kočljivo. tehi manjši obrati nimajo več Delavsko upravljanje v večjih gostinskih obratih se lepo razvija, slabše pa je v manjših obratih. Zato je bilo predlagano, naj bi kolektivi razmislili o možnosti združevanja v večje obrate. Na ta način bi večji kolektiv bolje vodil svoje upravljanje, zbral bi tudi večja sredstva, tako da bi mogel vsako leto ta denar uporabiti za izboljšanje enega svojih obratov. RAZPIS ZA ŠTIPENDIJE Komisija za štipendije pri ObLO Kočevje razpisuje na Višji pedagoški šoli v Ljubljani DVE MESTI ZA TEHNIČNI POUK IN FIZIKO Prošnjo naj vložijo kandidati, ki imajo veselje za poučevanje tehnične vzgoje in fizike na obveznih osemletnih šolah. Prednost imajo tehniki, Iti so končali razne stroke srednje tehnične šole. Tudi tehniki, ki so že v službi pridejo v upoštev. Prednost imajo otroci PB in ŽFT. Višino štipendije določi komisija. Komisija za štipendije VODOVOD POPRAVLJAJO Že več dni vodovodni delavci iz Kočevja popravljajo vodovodno črpalko v Dolu ob Kolpi. Upajo, da se jim bo vendar, po daljšem času posrečilo odpraviti napake, da bodo vodo dobile vsaj tiste vasi in družine v Poljanski dolini, ki so vložile za gradnjo vodovoda mnogo truda. Klestilec Gorše je edini na tej gozdni upravi, ki kljub 53. letom starosti spleza na vsako drew in ga oklesti »Sedaj se vsaj vsak dan umijem,« mu je živahno posegel v besedo Sega. »Pridemo domov, se umijemo in že nas čaka večerja... In po večerji seveda dva deci! Prejšnje čase pa sem se umil v ponedeljek, ko sem šel od doma in v soboto, ko sem se vrnil ...« »Ste s kuharicama zadovoljni?« »Kajpak, samo malo stari smo že. Kuhajo pa dobro ...« »Ja, če bi si moral sedaj zopet sam kuhati, bi raje pustil vse skupaj in zbežal domov. Tako pa vidimo, da uprava skrbi za nas, vidimo, da gremo vendarle nekam naprej. Sedaj človek kar z večjim veseljem dela ... Pravijo tudi, da ne bo tako drago, okrog 4000 din?« Še marsikaj sem slišal, s čimer bi lahko napolnil še mnogo strani. Toda končati moram. Ob slovesu sem jima zaželel vse najboljše in izrazil upanje, da se bomo kmalu zopet kaj videli. Benčina mi je še dejal: »Kadar boš zopet prišel, pa se bomo še kaj pomenili, zvečer pa bomo .zažingali’ kako staro, tako kot jo znamo samo mi, stara garda ...« Vrnil sem se v Glažuto in potem, ko sem se od vseh prav prisrčno poslovil, veselo odšel domov. Opisal sem samo nekaj ljudi, nekaj najbolj zanimivih. Lepa je njihova beseda, okorna, vendar prisrčna. Marsikaj lepega sem doživel in slišal med njimi, kar bi zaslužilo, da se izogne pozabi. Ko sem se vračal domov, sem čutil, da sem za novo doživetje bogatejši, in da sem se še bolj približal tem preprostim ljudem... Besedilo: F. Grivec Foto: M. Cetinski OB ROBU POŠTENOST NA TEHTNICI Nekateri naši časniki so objavili letos posebne reportaže o poštenosti, tako zagrebški »Vijes-nik u srijedu« iti drugi. Na splošno je bila končna ugotovitev razveseljiva. Ob tem in nekaterih ■opažanjih, mi je prišlo na misel, da napišem, kaj sem opazil v našem mestu. Ne hodim kaj pogosto na vrtne veselice in podobne piknike. Ob neki priliki, ki sem se je kljub svojemu odnoru, do take hrupne zabave udeležil, sem lahko videl zaskrbljene obraze strežnega osebja, ko je ugotovilo, da ni vse steklenine. No ja, so se pač kozarci razbili, sem si mislil, toda rekel nisem nič, ko sem slišal da jih manjka nad 200. Toliko se jih ni moglo razbiti, črepinj je bilo daleč pr&ma'o. Oni dan pa sem slučajno slišal, da je pri podobni prireditvi »izginiilo« jedilnega pribora iz nerjaveče kovine kar za 17 000 din! Prad gotovo to ni bila tatvina enega, ker bi tega ne zmogel neopazno. Množična kleptomanija pa je skoraj izključena, ker je ta pojav redkost. Ni še dolgo tega, kar sem šel nekaj kupit v trgovino. Pred vrati je vsa prepadena stala ženska, da so ji ukradli kolo. Tekla je na postajo EM, potem pa še sama pomagala iskati po mestu. In ne zamart Pred neko gostilniško vežo je stalo prislonjeno njeno kolo. Je taka »potegavščina« umestna? Ob gradbiščih se vedno najde dosti lesa. Po dogodku, ki sem ga imel priliko videti, pa ga tudi verjetno precej zmanjka. Nekdo je v bližini sekal drobna drva. Prav nič se mu ni zdelo čudno, če je med »drobiž« zašla tudi kakšna manjša deščica z gradbišča. Bilo pa je tudi nekaj takih, ki se jih je sekira usmilila, dobile so »varno zavetišče«. Da je bil to revež, ki nima kaj •dati na ogenj, bi mu človek ne zameril, čeprav ni pravilno. Toda nekdo, ki ima polno drvarnico, ne slab zaslužek, tega menda res ni potreben. Hotel sem mu neka i reči, Itoda njegova popolna nebrižnost, posebno pa še vzklik: »Prekleti žebelj, kako drži, da se moram tako martrati,« mi je povsem zaprl usta. Kako bi ga mogle besede kaj spremeniti v njegovi presoji lastnine, če je občutek pravilnosti zginil pod »debelo kožo« ? To je samo nekaj primerov, lahko bi jih navedel še več, toda, ati niso že ti, ki niso tako redki» dovolj slabo spričevalo o odnosu do skupne lastnine? Bralec iz Kočevja Na dva tisoč otrok ena telovadnica! Na prvem sestanku nove komisije za telesno kulturo pri Izvrš- poklicnih strokovnih vzgojiteljev či za telesno vzgojo pride povpreč-(povprečno 600 učencev na enega), no 867 učencev na eno strokovno nem svetu LR Slovenje je bilo Večina teh telovadnic in strokov- telovadnica in to v kletnih prosto-poleg razgovora o stanju telesne njakov pa je povrh vsega v Ljub- rih šole »Mirka Bračiča« v Kočevju, kulture v društvih in organizacijah ljani. To je nehigienska, nesodobna in tudi veliko razpravljanja o delu K temu poraznemu stanju pripo- pomanjkljivo opremljena telovad-občinskih in okrajnih telesno- morejo tudi v izdatni meri raz- niča. Ostale prilike v tem pogledu vzgojnih svetov in o stanju šolske mere v kočevski občini. V občini so v naši občini iste kot v drugih telesne vzgoje. Ugotovili so, da je imamo (brez gimnazije) 24 šol, krajih, ako še ne slabše. Posebna v ljubljanskem okraju na tem polju katere obiskuje nad 2.140 učencev, težava pri nas je v tem, da smo se skoraj porazna slika. V okraju je Če prištejemo še gimnazijo in šolo zatekli v ta kraj iz vseh vetrov 299 šol z 71.815 učenci. Za vso to industrijskih vajencev je v šolah širom domovine, a v manjšini so množico je na voljo 38 telovadnic nad 2.600 učencev. Ker imamo v oni, ki jim je ta delček zemlje pri (povprečno 2.000 na eno) in 115 občini samo trt strokovne učne mo- srcu in se ne smatrajo za »prehodne« občane ali sezonce. Tega ne e ni j i bi smelo biti, saj moramo pomisliti Osemletka naj bo v Predgradu! na to, da so potrebni telesne ' vzgoje vsi otroci in ne samo otroci Pred kratkim ste na zadnji stra- dene pa do Knežje lipe, kje je sre- tistih, ki so se odločili za stalno ni »Novic« objavili članek s skico dišče in koliko je nujno potrebnih bivanje v Kočevju in kateri naj bi o razdelitvi Poljanske doline. Raz- otrok za izobrazbo, saj imajo tudi prevzeli sedaj vso skrb za to, ve- delitev naše doline ob reorganiza- naši otroci pravico do šolanja. clji leta 1957 res ni bila pravična, saj se je izreklo za združitev h kočevski občini večina Poljanskega Jože Rade. odbornik ObLO Pripomba uredništva: Članek z Po— v. v naslovom »Osemletko za vso Po- Ste S,bd? iT&SSrS «-» dolino«, je -„i„, -»* «o krivo prebivalstvo Predgrada. vinar in sicer iz razprave na ob- Lanskoletna prvaka Slovenije s prikolico do 1200 ccm Leopold Strle in Cveto Maček. Kaj pa letos? (Fotokarikcctura: L. Gašparac) Na dirki v Sarajevu - 18.—19, julija 1959 so bile cestno renči (8 prikolic) osvojila II. me- ko polje dela, zato pa bi bilo po- hitrostne dirke za »Šampionat Ju- sto za nagrado prireditelja in I. trebno več aktivnosti in živahnosti, goslavije«. Dirke so se udeležili mesto za »Šampionat Jugoslavije« Ostane potem še organizacija raz- najboljši vozači iz posameznih re- v kategoriji prikolic do 500 ccm s čina pa stoji ob strani in se opravičuje s stalnim refrenom »jaz bom tako šel iz Kočevja«. Po tem vprašanju ima občinski svet za telesno vzgojo dovolj širo- 1VO preuiydusLYv iieinski konferenci ZK občine Ko- V oojavijenem cianau se cuu, « *evie *•»«■- najooijsi vozači iz posamezni« re- v Kategoriji prikolic do 500 ccm s pisec želi, da bi otroci hodili v solo J ■ voja telesne vzgoje po delovnih publik, ki so imeli zato kvalifika- povprečno hitrostjo 77 km na uro. v Stari trg, ko pa je vendar večji Mnenja smo,. da žolčne razprav kolektivih, ki je sedaj zelo redka cije na osnovi do sedaj doseženih S tem stal osvojila 8 točk za I. medel otrok iz okoliša Predgrada in o tem, kje naj b, bila osemlet in pa razširitev sedanje telesno- rezultatov. Število vseh tekmoval- sto in 1. točko za najhitrejši tudi na objavljeni skici^ se vidi^kje za ^Po^jansko^ dohno, ne^bodo^d^e vzgojne dejavnosti v društvih za cev je bilo na tej dirki rekordno, krog. V razredu prikolic sta tek- deiščuesoCtudfboljšSi pogoji za osem- vale k temu,'da ta kraj še dolgo ^Deu’fmamo vsi^dovol? tudi'od- udeltžif Yamo^rk Lipoid fso! ^oženeg^Lu^^^dobna'mTk- letko in vedno je bdo tako da se neto imel ^ govornoshi do družbe. Treba bo to- vozačem Maček Cvetom na motorju simum možnih točk. Za dokončno manjšina podreja večini- Pac pa ^e Danes ze narodnostne razlike n samo krepko poprijeti, in to »Norton« 500 ccm. Dirke so pote- kvalifikacijo mest bodo še dve dir- asrsss, sWuSU. s mednarodna sopi jo skupaj pametni možje in otroci s Hrvaške v slovensko šolo, škrTTakSa dneva ki oa m« x °? ’ k<>t °blCT° venstvo FLRJ določijo sedež nove osemletke. Kaj- v Papežih pa slovenski otroci v hr- t e skada vsakega dneva, k, ga Was dneva s povprečno brz,- = FLRJ ti tudi Poljanska dolina ima vse vaško. To zato, ker jim je bliže pogoje, da se pri nas postavi ozi- in bolj ugodno. Novo šolo pa si^ je spričo pomanjkanja denarja težko omisliti. Da pa se Poljanci ne mo-manj v Starem trgu šolska stavba rate sporazumeti, se kaj čudno in ni primerna za osemletno šolo. neprijetno sliši. Želimo, da bi še Predlagamo, naj bi se zgradila nova drugi Poljanci povedali svoje mne- Arko težjih padcev. _______ _ na Ljubelj, katera se šteje za pr-in kot zadnja v no 86 km na uro. Sterle Leopold- Skoplju. Maček Cveto sta v močni konku- Lado roma na novo zgradi poslopje za osemletko. Ne v Predgradu in še šola in to v»središču naše doline. Kar poglejte šole in vasi od Ra- Ured. K OL EDA R Dve domači anekdoti leti3 v Kočevju. Obe razstavni sobi pritegne ga akt, ki je prejšnje- Nedelja, 2>Na obeh šolah imam skupno 30 nadaljeval »sem dobil v rudniku, ur pouka, kar me zelo obremenju- DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo1: v soboto 25. julija od 7. do 12. ure in od *__ 14. do 16. ure trgovina »Hrana«, K dvojnemu prazniku želijo vse Kolodvorska ulica. Drago! postavil sem krepko notranjo opo- je. Kot član DUUS bi lahko imel le najboljše Mohar Jakobu iz Francije v soboto 1. avgusta ob istem ro iz železa, potem pa so nastajale 18 ur tedensko. Če bi imel še ene- družina jz Kočevja, posebno mama! času Pa trgovina »Oskrba« ulica oblike. Dekle s konjskim repom je 9a prijatelja, bi se delo razdelilo, _ »Jožeta Šeška«, že v grafiki zanimiva oblika, ker oba pa bi imela tudi več časa za Bratu in sinu Jakobu Krkovič iz — - ‘ tudi rad rišem, zato sem izbral po ostalo udejstvovanje izven šole.« Kaptola, želi vse najboljše k nje- ... , .. , _ ,, , , več skicah končni osnutek deklice, »Hvala za razgovor, veselilo me novemu godu Rus Helena z dru- z ,/ia n tiska CZP »Kočevski tisk« - > H »» r"vy\ 1 Jr X J 1 1 1 ....1...-! 'V if IC r\jAr*n rill I TriAlinA 1 l unrl M I rU. • — .J ki sedi s piščalko v rokah. Upošte- M da bodo tudi naši bralci nekaj žino! val sem okolje na Trgu svobode, zvedeii o tvojem delu!« ki ga obdajajo višje zgradbe. Zato Marjan Lukežič luc, v predgradu goffers, ss?1"u,ks 2 na.i dopolnjuje droben curek vode, Poleg sedanjih dveh javnih luči — * — tekoče iz njene piščalke v mali v Predgradu bodo s prostovoljnim Plešetovj mami iz Morave vse naPrej- Za inozemstvo je 800 din ribnik. Moram se posvetovati še z delom in lesom, ki so ga dobili iz najboljše za njen god želijo hčer- oziroma 2,5 ameriškega dolarja. Te- Milanom Bižalom, ki je arhitekt, bivše vaške skupnosti, postavili še ka Marija in zet Lojze! koči račun 600-713 da rešiva vprašanje, kako naj bo 8 javnih luči v vasi. Predgrad je — * — 1-265 Postavljena »Mladenka«, da bo v največja vas v Poljanski dolini s Anici Štimec iz Srobrotnika ob pri KB, podružnica za Kočevje. — skladu z arhitekturo okolja.« ca. 300 prebivalci. Kolpi, sedaj v Franciji, ji želijo Poštnina plačana v gotovini. — v Kočevju. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Matija Šijančevi mami vse najboljše za Cetinski — Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a, telefon 3-89. Naročnina je 400 din, polletna 200 din in je plačljiva v Razpis Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Zadružno obrtnem podjetju »Jelka« Podpreska R A Z»P l S U J E 1. Delovno mesto materialnega knjigovodje, ki obenem vrši blagajniške posle. Pogoji: srednja šolska izobrazba in najmanj 1 leto prakse v vodenju knjigovodstva, ali nepopolna srednja šolska izobrazba in najmanj 3-letna praksa v knjigovodstvu. 2. Delovno mesto obratovodje podjetja. Pogoji: visokokvalificiran delavec v lesni stroki z najmanj 2-letno prakso, ali kvalificiran delavec v lesni stroki, Iti je bil najmanj na vodilnem mestu 1 leto in da ima najmanj 3-letno prakso v lesni stroki, ali diplomirani lesni tehnik. Plača je po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali najkasneje 1. avgusta 1959. Ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite do 30. julija na naslov: ZADRUŽNO OBRTNO PODJETJE »JELKA« PODPRESKA POSREDUJEJO Pred kratkim ste nekomu odgovorili, koliko bi plačal carine za novo motorno kolo, jaz pa bi želel uvoziti Fiat 500, ki je bil izdelan pred 4 leti. Koliko bi plačal carine in koliko prometnega davka? K. J. šofer Plačali bi okoli 189.000 din carine in 79.000 din prometnega davka. _ f ~ V hrvaškem radiu slišim, ko napovedovalec pove prognozo vremena. Pa ne vem, kaj pomeni prognoza? N. L. Kočevje Prognoza je grška beseda, ki pomeni »mnenje o nadaljnjem poteku«. Prognoza vremena je po slovensko napoved vremena. _*___ Moja hčerka je dobila denar od sorodnikov iz Amerike, med tem pa se je z družino odselila v Kanado. Kako bi ji poslala ta denar? I. H. Podplanina Ali tako kot je prišel k Vam, ali pa ga vnovčite v banki in prek kiiringa zaprosite, da ga pošljejo na pravi naslov. Za drugo je potrebno dovoljenje Sekretariata za splošne zadeve pri Zveznem izvršnem svetu. _*___ Prijatelj trdi, da jč pri nas prostitucija dovoljena, jaz pa sem mnenja da ni. Ali lahko tudi poveste nastanek tega poklica? Milan Z. Kočevje Vlačugarstvo ali po latinsko prostitucija je poklic nekaterih žena. Omenja se že v starem veku pri Židih, Babiloncih, Feniča-nih in Perzijcih v zvezi z verskimi kulti; pri Grkih in Rimljanih pa je bila urejena z zakonom. V srednjem veku sta jo zatirala cerkev in država. Prostitucija se je razširila zlasti v modernih velemestih. V vseh kulturnih državah je zaradi kršenja javne morale in širjenja nalezljivih bolezni prepovedana ali pa postavljena pod nadzorstvo. Pri nas je izjemoma dovoljena samo za tujce v velikih pristaniških mestih. _* — V zvezi z atomsko energijo večkrat slišim o težki vodi. Ali ste toliko atomista, in mi vprašanje razvozljate? J. Sk. Dobrepolje Bom se potrudil. Molekula vode je sestavljena iz dveh atomov, vodika in enega atoma kisika. Proučevanje atomskih jeder pa je pokazalo, da obstoje trije izotopi vodika. Navadni vodik ima kot atomsko jedro samo en proton. Obstoje pa vodikovi izotopi: dev-terij, katerega jedro tvorita en proton in en nevtron ter tretji z atomskim jedrom, ki ga tvorijo en proton in dva nevtrona. To so težki vodiki. Molekule težke vode so sestavljene iz dveh atomov devterija ali tri ti ja in enega atoma kisika. Neznatne količine težke vode so v morski vodi. Težka voda je zelo važna v atomski tehniki, ker zadržuje nevtrone, ki služijo za razbijanje uranovih atomov v atomskih pečeh. Dobimo pa jo z elektrolizo iz navadne vode. _*___ Ali lahko poveste, kdaj bodo v Velikih Laščah predvajali ameriški film »Mata Hari«, v kateri igra glavno vlogo božanska Greta Garbo. Obiskovalec kina Zaenkrat ta film velikolaški kino še nima na sporedu. Povemo Vam lahko to, da je Greta Garbo v tem filmu vse kaj drugega kot pa božanska. WlZ NAŠIH*** k GRAJEV m jrA Počitniška kolonija v Fari Kakor vsako leto, tako je tudi življenju partizanov med NOB. Po krajšem presledku bomo zopet gozdni delavec. Leta 1942 se je s objavljali kratke življenjepise pad- starši preselil na Travo. Tu se je lih borcev in žrtev fašizma. Namen seznanil s partizani in postal nji-objavljanja je, da na skromen na- hoy obveščevalec. Italijani so mu čin počastimo velike žrtve, ki so prišli na sled in ga internirali na le jih dali za svobodo. Podatke za živ- otok Rab. Ko se je vrnil 1943. do- VODOVOD V LAŠČAH V Velikih Laščah počasi ______________________ napreduje napeljevanje vodovoda, jjjenjepise so zbrali krajevni odbori mov, se je takoj vključil v IX. bri-Prejšnja napeljava, ki so jo imele Zyeze borcev, in to še pred leti. gado. Boril se je na Hrvatskem in letos poskrbel Občinski ljudski od- Vedro razpoloženje, sveži zrak, le nekatere hiše, je dala le trikrat verjetno je, da podatki niso po- Primorskem. Leta 1944 je sodelo- bor Kočevje prijetno letovanje te- zelo dobra, izdatna hrana, obilica na dan vodo in še to samo po eno p0jnj( morda nekateri celo netočni, val pri napadu na nemško kolono lesno šibkim otrokom iz Kočevja počitka, stalna zdravstvena kontro- uro. Zdaj pa bodo dobile vodovod Zato’ prosimo vse, ki bi kaj več pri Ribnici. Bil je težko ranjen in in okolice. Tokrat se je kolonija la in velika skrb vzgojiteljev, to je vse hiše v Laščah. Nekateri sicer yedej. 0 paciiih, da to sporočijo kra- je kasneje za posledicami ran umrl. namestila v Dijaškem domu v Fari. pripomoglo, da so se otroci lepo negodujejo, ker je bilo treba pri- jevnemu odboru ZB, kjer je bil padli Star je bil 18 let. Namen letovanja je bil, da bi se okrepili. Občinskemu ljudskemu od- spevati tudi v delu, večina pa je doma ali pa našemu uredništvu, otroci okrepili in nabrali moči za boru za njegovo veliko pomoč naj- zadovoljna, da bodo dobili pipe, iz gy .1 jn mi bomo za vsak podatek delo v novem šolskem letu. Zato lepša hvala! _ katerih bo le ob zavrtljaju pritekla veselj jn hvaležni. so bili tudi pod stalno zdravniško kontrolo. V koloniji je bilo 42 otrok. Vsi so se zelo dobro počutili posebno zato, ker je nastopilo toplo sončno poletje in je bila Kolpa primerna voda ob vsakem dnevnem času. Uredništvo Smrt dečka na žičnici v Dolgi vasi Enajstletni deček Ivan Mule iz je bilo najbolj nevarno in nezgoda FRANC KATEREN Doma je bil s Trave, kjer se je rodil 12. 1. 1923 v kmečki družini. V šoli je bil zelo priden učenec. Zaposlil se je kot gozdni delavec. MAKS URH Z narodnoosvobodilno vojsko je za- „ o mne *_____čel že zgodaj sodelovati, zato so Rodil se je 19. 2. 1926 v črnem Italijani 5. 8. 1942 aretirali in »-»vi Troifl \r Hwi7ini ° °.. _ . za kopanje. Kopali so se otroci zelo Dolge vasi 33 je kakor mnoga ju- je bila tu. Ugotovili so tudi, da je potoku pri Travi v družini siro- interniral; na Rab. Ker je tam hudo radi in pri tem uživali. Že od daleč tra tudi minulo soboto 18. julija bila žičnica zgrajena skrajno pri- mašnih starsev. Ko je končal os- ^ j qa premestili v bolnico- _ ____• 1___-1____________„ . . v t,______, _____t _ ... ________i____crvlrv Ki ca ran rznnil kake _ __ . se je slišalo vriskanje in pluska- §e[ veselo na pašo. Kmalu po osmi mitivno in nestrokovnjaško. novno solo, bi se rad izučil kake ng Reko Ko je okreval, so ga ponje na vodi. Mlajši otroci so se dr- urj pa se je zgodila nesreča in mla- Vse odgovorne za nesrečo so pre- obrti, kar pa mu je bilo zaradi ta- s,al. y taborišče Gonars. Tu je do- žali bolj v plitvi vodi, nekateri pa d; pastjrček je obležal mrtev. dali javnemu tožilstvu in sodišču, kratnih razmer nemogoče. Postal je gaka[ kapitulacijo Italije. Ko se je so ponosno zaplavali in se prepu- Iz stojne proti Dolgi vasi je yrnil v domači kraj, je kmalu vsto- stili toku reke, dokler jih niso Gozdna uprava Mozelj, ki je v sklo- —g— ■ ft g 1^ | pil v NOV. Bil je hraber borec IX. vzgojitelji, ki so neprestano pazili pu KGP Kočevje, zgradila zasilno | (. J | |^ | N vj brigade. Ob napadu na Kočevje, de- nanje, poklicali iz vode; vsi so se žičnico za prevoz lesa v dolino. cembra 1943, je bil premeščen v zavedali svoje velike odgovornosti, žičnica nekaj časa ni obratovala in STRELA JE UDARILA V DRUŽINO z žerjavico stresla v drvarnico, v Tom§igevo brigado. Ob napadu na Tud; na prostem so se otroci le- jekiena vrv je med tem popustila. kateri je bila tudi slama. Nastal je nemško postojanko Rajhenburg je po zabavali. Radi so se igrali »Boj Tega dne pa so delavci po nalogu Letošnje neurje je povzročilo ze požar in zgorelo je gospodarsko po- bjl težko ranjen. Njegove zadnje med dvema ognjema«, posebno ta- njjhove uprave nategovali vrv s po- več požarov. V ponedeljek pa je slopje. Deklica, ki se je zavedla, besede s0 bile kakor so povedali krat, ko so nastopili vsi proti vzgo- močjo motorja. Spodnji del žice je strela ubila štiriinpetdesetletnega kaj je storila, pa je zbežala na n,eqoyi tovarjgi. »Pomagajte moji jiteljem in jih zmagoslavno pora- bil privezan za brezo. Mladega pa- Pavla Majerla, kmeta iz Predgrada, polje. mami iaz n ne ix>m več« potem je žili. Nekateri so že kar dobro igra- stirgka je zanimalo živahno vrve- težko poškodovala njegovega sina Poslopje je last KGP in je bilo u ’ li pirjanico, namizni tenis, šah in nje okrog žičnice in se ji je pri- Pavla in lažje ženo Ano. zavarovano pri DOZ. druge igrice. Skratka, vsak se je bližal. Tega dne popoldne je _ družina otroci so povzročili že veliko MLADEN POJE lahko zabaval po svoje, tako da Delavec D., ki je bil ob dolnjem sušila seno. Pričelo je deževati in požarov, zato je dolžnost staršev, Mlada leta je preživel v Podpla- otrokom res ni moglo biti dolgčas. delu žičnice, ga je poklical in mu so, dokler ni dež curljal med listi, §oie jn nas vseh, da jih nenehno njnj k- sejerodji i i 1917. V začetku našega letovanja, ko veiei, naj pogleda, če je žica še pri- vedrili pod leskovim grmom. Ker opozarjamo, naj se z ognjem ne Za .g de|a, od [et 1942 Kas_ nam je bilo kopanje zaradi dežev- trjena ob brezo. Motor je vedno ni nehalo, so šli pod manjšo smre- igraj0. otroška naivnost in neod- . . ystopil y 3ercerievo briga- ja onemogočeno, smo hodili na bolj vlekel in drobna žica, ki je ko. Nenadoma je udarila strela in gOVornost lahko tudi staršem pri- . J ^ Nntrani , odredu 1e bji krajše izlete. Ogledali smo si več navijajočo vrv držala je verjetno vsi trije so obležali. Prva se je za- zadenejo hude skrbi. J zanimivosti lepot, ki jih skriva odpadla in jeklena žica je kot blisk vedla žena Ana, skočila k možu in — * — Kolpska dolina. Tako smo videli zayrvotaia po zraku. Njen zamah je mu skušala pomagati z umetnim slap Nežice, ki je bil zaradi dežev- opiazfi dečka in mu odrezal glavo, dihanjem. Ko je opazila, da se moja precej velik, dalje viseči most Na kraj nesreče je kmalu prišla žu kadi iz ust in da kaže vedno pri Slavskem lazu ... Napravili smo komisija. Tajništva za notranje za- manj znakov življenja, je stekla do tudi celodnevni izlet v Kostel. deye qlO Ljubljana. Ugotovila je, bližnje vasi in klicala na pomoč. Dolga pot je otroke sicer malo daje biia žičnica zgrajena brez Pritekli so vaščani, še oni posku- ...---------------- _ - Rn1pn 1e bjl 15 8 v FOU- utrudila, toda veliko zanimanje jih gradberlega dovoljenja in dana v šali z umetnim dihanjem, toda po- ske stroke Tu h prišlo v poštev 1 3 družini Osnovno je gnalo naprej do starega gradu. promet brez predhodnega uporab- škodba je bila prehuda in Pavle vodno lnštalaterstvo, ključavničar P Travi 10 sep- Tu jim je tov. upravnica povedala £ega doyoijenja pristojne inšpek- Majerle, po domače Šepota, je stvo. kleparstvo m popra-vMa go- šoto je 1končal na Travi. 10. sep- nekaj dogodkov iz zgodovine tega cije ZjgnjCa sploh ni imela var- umrl. Zdravnik je ugotovil, da mu spodm.iskiih in električnih potreb- t j hrinadi V času gradu, ki je dal zavetje partizanom nPstnjb naprav, niti opozorilnih je strela udarila v sredino prsi, tu sčin. Število radijskih aparatov. Bil se je v Loški br g . tudi med vojno. tobeL Delavci ki so z njo opravljali je imel tudi ožgano luknjo in mu električnih kuhalmkov, hkalndcov "emšk=nf^zive 1943 je bil v Lo- Tudi Dan borca smo slovesno pa so bili brez potrebne kvalifika- prizadela smrtne notranje poškodbe, m drugih elektn Pripom ^ nj.m ysaka sled proslavili Za ta dan so se otroci cije in opozorila kako je treba z Desetletnemu sinu Pavlu pa je dneva v dan v j ’ naučili nekaj recitacij, plesali kolo žičnico ravnati. Delavec, ki bi mo- močno ožgala desno roko, takoj so ki bi vedel v primeru OKvare 1 VALENTIN POJE in peli partizanske pesmi, tovariš ral otroka napoditi od tako nevar- ga odpeljali v bolnišnico in je iz- stvari popraviti'. -1 jL živlienieois ne omenia letnice p, „m % pr,p.,=do„, o d,„. p. J, pos'a, lskr.no ”** * ^ ZSk ustanovnitev uslužnostnega Za NOV je sodeloval kot terenec podjetja, ki bi opravljalo vsa ome- od leta 1942. Za partizane je zbiral njena uslužnostna dela, naj bi se hrano in razdeljeval njihovo lite-V ponedeljek 20. julija je strela zavzel svet za gospodarstvo pri; raturo Po kapitulaciji Italije je v Slavskem lazu lažje, poškodovala ObLO kakor tudi Občinski ljudska Sci Seli S Spe- ZA USLUŽNOSTNO DELAVNICO V SODRAŽICI V Sodražici bi biilo potrebno ustanoviti uslužnostno podjetje kovin- vodnik. Ob neki akciji so ga ujeli Nemci ter ga 10. 9. 1944 odpeljali v taborišče Mathausen, od tu so ga premestili v Dachau, kjer je 15. 1-1945 od lakote umrl. IVAN ŽAGAR Rojen je bil 15. 8. 1922 v SPOMINSKI DNEVI 26. julija 1943. so bile ustanovljene v Sloveniji XIV. m XV. Divizija. NOV in POJ. 26. julija 1941. jel sabotažna grupa v Kočevju prvič organizirano nastopila in prekinila vso telefonsko zvezo med mestom in okolico. 29. julija 1942. so udrli italijanski fašisti v vas Stari Kot, odpeljali v internacijo 230 ljudi, od katerih jih je umrlo 54 v internaciji in požgali so 30 hiš in gospodarskih poslopij. 30. julija 1944. so slovenski in hrvaški partizani odbili močan sovražni napad na osvobojeno Belo krajino. 30. julija 1942. so italijanski fašisti zverinsko umorili v gozdu Debel jakove in Valentinove ter požgali 13 hiš v Belih vodah—Loški potok. 31. julija 1942. so italijanski fašisti ustrelili v Sodolu 13 talcev iz Travnika in Segove vasi ter požgali v Travniku 110 hiš in 150 gospodarskih poslopij. 31. julija 1942. so italijanski fašisti ustrelili pri Mrto-lozu 5 učiteljev iz Loškega potoka. Konec julija 1941. je izdalo glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet — »Partizanski zakon«. SLAVSKI LAZ ljali v Trst. Od tu je šel v Rusijo. lovci so imeti na dan 31. V Minsku je zbolel za trebušnim marca skupno 184 čistopasemskih tifusom in marca 1945. leta umri- Ofakovo mater in njeni hčerki. Po- odbor, škodbe so bile lažje in ni bila po- LOVSKI PSI trebna zdravniška pomoč. Naši lovci so — * — marca skupno — - —,--------------- _ , psov. Največ je kratkodlakih istr- Zapustil je ženo in 3 otroke. POŽAR NA MLAKI sikih gonjičev — 109, brakov jaz- JOŽE ŽAGAR Babici F. iz Mlake 5 pri Kočevju bečarjev je 32, terierjev 19, bal- bil kmetovalec in se je iz štedilnika vsul pepel z žer- kanskih gonj,cev 11 resastih istr- dniP delayecJ rojen pa jeM *-javico. Hitro ga je pogasila, po- sk;ih gonjičev 8, Spanje 1 so trije h lgo2 Pck1 ’ lanirxi za partizan' metla s smetišnico in naročila vnu- in dva ptičarja. Na kinoloških pri- • P 1 'hrano in raZ' kinji Danici, da ga odnese na sme- reditvah so bili v glavnem ocemem ,eta 1942 P» tišče. Ta pa ni ubogala in je pepel vsi lovski psi. ftali^i kaSaciji je vstopil V NOV, v IX. brigado. Tu je bil do nemške ofenzive. Od takrat je izginila za njim vsaka sled. RAZPIS POSLOVNA ZVEZA ZA GOZDARSTVO IN KMETIJSTVO V KOČEVJU razpisuje mesto za kvalificiranega zidarja in dveh polkva-lificiranih zidarskih delavcev. Interesenti naj se prijavijo na upravo podjetja do 31. julija 1959. Pogoji običajni. Poslovna zveza za gozdarstvo in kmetijstvo Kočevje JOŽE KNAVS Rodil se je v Srednji vasi, 9. 10-1905. Po poklicu je bil gozdni delavec. Po italijanski okupaciji in pričetku partizanskega gibanja j® tudi on občutil okupatorjevo maščevanje. Med drugimi so tudi njega odpeljali v internacijo na Rab — 3. 8. 1942. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil domov septembra 1943 in vstopil takoj v NOV. V partizanih je bil do leta 1944, ko je o njem izginila vsaka sled. Jože Zupančič: — . . v , Partizanski minerec Ivan Okrajsek (Nadaljevanje in konec) Januarja leta 1943 je odšel Ivan v partizane, v Gubčevo brigado, ki se je tedaj zadrževala okrog Trebnjega. »V marcu smo uspešno napadli tovorni vlak, ki je vozil iz Novega mesta v Trebnje. Tedaj sem pomagal minirati progo,« mi je pripo-vedoval o tem napadu Ivan. Vse se je lepo izteklo. O našem uspehu so govorili vsi okrog nas in tedaj me je poklical komandant Potočar, ki me je po kratkem razgovoru uveril, da je moja partizanska bodočnost pri minerjih. »Tako sem postal minerec. Minerec slavne Gubčeve brigade,« mi je smeje in zadovoljen pripovedoval Ivan. Bil je potem minerec Gubčeve brigade do razsula Italije. Med najpomembnejše napade iz tega časa šteje napad na Žužemberk. Kar med borbo je miniral sodišče in po tem napadu so zbežali Italijani iz Žužemberka. Za lep uspeh pri akciji je bii Ivan nagrajen od komandanta z uro. »Se sedaj jo hranim za spomin,« mi je dejal fn mi jo pokazal. Ko bo dorasel moj sinko, naj jo on nosi v spomin na očeta in na moje partizanske borbe in uspehe. Mladi dijak je s ponosom ogledoval zdaj očeta, zdaj uro. , Sela-Sumberk je vasica v blazini Radohove vasi na Dolenjskem. Tedaj se je zadrževal v tej vasi štab XV. divizije. V neki kmečki hiši sta bila med drugimi tudi člana štaba, poznejša narodna heroja Sa-ranovič in Jeftič. Neka vaščanka je nekoč odšla skrivaj v Stično, kjer so imeli svoje položaje Italijani in izdala štab. Nato so začeli Italijani obstreljevati Sela - šumberk in s težko havbico so smrtno zadeli oba komandanta, Šaranoviča in Jeftiča, ter ostale člane štaba. »To je bil zareš hud udarec,« se j® zamislil Ivan in za hip umolknil. Potem je nadaljeval: »V tistem času smo izvršili več drznih napadov, tako na Mirno peč in Trebnje. Pri napadu na Žužemberk smo imeli že štiri protitankovske topove, mine in različen eksploziv, ki nam je lajšal delo. Po kapitulaciji Italije smo postali gospodarji Dolenjske in Bele Krajine.« V tistem času sO poslali Ivana v minerski tečaj v Semič v Belo kra- jino. Ob neki priliki po končanem enomesečnem tečaju, sta ga poklicala komandant Stane Rozman in Peter Stante-Skala in sta začela razgovor o Zasavju. Te kraje je Ivan dobro poznal, saj je bil od tam doma in je nekaj časa kupoval po raznih vaseh živino. Ko sta se oba komandanta prepričala, da Zasavje dobro pozna, sta mu povedala, da bo odšel na nov položaj v Zasavje. »Tam boš vodil minerske akcije,« sta dejala Stane m Skala. Kak dan pozneje je res odšel v dolino Save. . , »Vesel sem bil novega dela v Zasavju. Najprej smo minirali rudnik v Kisovcu pri Zagorju. Ob tem napadu smo dobili v Kisovcu poseben električni vžigalnik, z njim smo potem večkrat rušili zasavsko progo od Zidanega mosta pa do Laz.« Ko je bil Ivan v Zasavju, je imel razstrelivo v posebnem bunkerju v hribovski vasici Stance Laze, v bližini pri Vačah. Prvo pošiljko eksploziva so jim izročili borci Slan-drove brigade. Naslednje množine eksploziva pa so dobili iz zraka. Angleški avion je odvrgel tovor s padalom. Tovor je padel v Moravsko dolino, spomladi, ko je začelo rasti žito. Sprejem eksploziva je bil sila dramatičen. Minerci so pripravili signalne ognje, ti so bili vedno pripravljeni v obliki črke, kakor je bilo to dogovorjeno. En sam večer so odvrgli letalci tudi po več ton eksploziva, ki so ga partizani brž spravili iz doline v bunkerje po zasavskih hribih. Ko so imeli minerci Ivana Okraj-ška dovolj eksploziva, so začeli izdelovati tudi peklenske stroje. L njimi so napadli Vače pa tudi druge kraje. Za napad na Vače je izdelal Ivan Okrajšek peklenski stroj v Tomažetovi hiši v Dešnu. Tam je spoznal domačo hčerko Pavlo, ki je zdaj njegova žena. Tomažetovi so bili napredni ljudje in požrtvovalni podoorniki OF. Ivan se je ob raznih napadih za svoje minersko delo že tako praktično izuril, da se je širil glas o njegovih spretnostih. Prav zaradi mnogih uspelih akcij, so govorili o njem kakor o enem najbolj drznih minerjev. Neko noč se j® priplazil v bližino litijske železniške postaje Malo pred prihodom vlaka so obšli progo nemški vojaki »Bahnschutzi« pa tudi železniški uslužbenci. Ko so ugotovili, da je proga v redu in da ni nobene nevarnosti, je prišel iz prometne pisarne službujoči železniški uradnik, ki je dal vlako- vodji nalogo, naj odpelje, ker je proga v redu. Komaj pa je bil vlak v polnem zagonu, že ga je raznesla eksplozija ... Minerec Ivan je ležal tedaj skrit prav v bližini železniške postaje in je slišal ves razgovor. S svojimi-spremljevalci se je primaknil prav v bližino postajnega poslopja in je od tam vrgel v zrak ves vlak. Akcija je povsem uspela. Prav zaradi takih uspehov so poklicali Ivana v podoficirsko šolo, ki je bila v Rečici v Savinjski dolini. Tam je Ivan poučeval mlade minerce julija in avgusta 1. 1944. Za učilo mu je sluzila navadna kmečka lestev, ki je ležeča predstavljala železniški tir in tam so se vežbali mladi minerci, kako je treba polagati eksploziv da akcija uspe. Zatem je Ivan spet nadaljeval z akcijami, čeprav je bil večkrat v velikih škripcih, je zmeraj odnesel celo glavo. Razen akcije na Vače je izvedel tudi miniranje mostu v Mošeniku pri Litiji. Njegova četa je minirala v Zasavju 67 vlakov in jih uničila z lokomotivami vred. Tudi po drugih štajerskih krajih je izvedel vrsto uspelih akcij. Za časa partizanskih borb se je srečal z mnogimi tovariši, ki so mu bili v pomoč. Nad vse ceni fante iz litijskih hribov in Moravške doline, ki so mu bili v veliko oporo. To so bili dobri fantje in drzni borci. S časom se je Ivanova minerska četa tako izvežbala, da je v eni sami noči izvedla kar štiri akcije: pri Kresnicah, na Ponovičah pri Litiji, v Zagorju in v Laškem ob Savinji-Pred odhodom na akcijo smo dejali: »Vsaj eni skupini mora uspeti napad.« Ko smo se spet zbrali naslednji dan, smo z veseljem in ponosom ugotovili, da so uspele vse štiri akcije in smo progo razrušili kar na štirih mestih in tako onemogočili promet za nekaj časa in s tem zavrli okupatorjeve akcije, proti partizanom in zaveznikom. Kdor ve, kaj pomeni ustaviti promet na glavni žili vsaj za nekaj ur, ve, da so minerci S tem dosegli velik uspeh in doprinesli svoj delež v borbi proti okupatorju in v boju za svobodo. To je le nekaj zapiskov iz pripovedovanja domačinov v Zasavju, ki so poznali minerca Ivana za časa NOB. Nekaj spominov pa je povedal tudi Ivan sam. O minerskem mojstru I. Okraj-šku pa govore v Zasavju še danes, po dolgih letih, s spoštovanjem, ponosom in priznanjem. Ime minerca Ivana bo še dolg® živelo med nami.