174 . Iz deželnih zborov- Deželni zbor Kranjski. (14. [večerna] seja dne 13. maja). Najprej je bilo na vrsti poročilo šolskega odseka o dr. Blei- _____________________________ :s0vem nacrtu postave za stran nauka s ionskega jezika na Ljubljanski realki; poro-x valeč je bil dr. Bleiweis sam. Ta predlog je zopet tffol nasprotni stranki za kožo, zategadel so se pa hiai Deschmann, pl. dr. Schrev in vitez Gari-boldi na vse kriplje trudili, da bi ga bili pokopali, al rTorak, dr. Zar ni k in dr. Bleiweis so nasprotnike tako spodbijali ter načrt postave tako krepko zagovar-'ali da Je konečno vendar-le obveljal. Čudna prikazen •J_j'glasovanji je bila ta, da je dr. Razlag danes gla-Lvai zoper glavni §. 1., memo tega, da je v šolskem odseku za-nj glasoval; po pravici je zategadel peschmann tako glasovanje v dva stremena hudo grabil, rekši, da če bi bil dr. Razlag v šolskem odseku tako glasoval kakor danes, bi bil on (Deschmann), ne pa dr. Bleivveis sedel na poročevalčevem odru. — Potem je deželni zbor vsled dotičnih prošinj pripoznal jn vladi priporočal, da se vasi Marti n j ak, Grahovo jn Žerovnica odločijo iz okoliša Planinskega okrajnega sodišča in vvrste v Ložko okrajno sodišče. — Ko-nečno je deželni zbor vsled dotičnega predloga dr. Razlaga za pretresovanje vprašanja, ali in pod katerimi pogoji bi primerno bilo, dva do tri mladenče iz Kranjske 0 deželnimi ali državnimi podporami poslati v Berch-tesgaden, da se rezi j anja lesa umno naučć, — ukazal deželnemu odboru, poizvedeti, kar je potrebno ter v prihodnjem deželnem zborovanji o tem poročati. (15. seja dne 14. maja.) Najprej se je obravnavalo o napravi nove norišnice; predlogi, ki jih je finančni odsek stavil, so se po nasvetu dr. Blei weisa nekoliko spremenili in se deželno-zborni sklepi vsled tega zdaj glase tako-le: 1) deželnemu odboru se naroča, potrebno učiniti , da se nova zdravnišnica za blazne kar prej, vsikakor pa do novembra meseca leta 1878 napravi, 2) v ta namen naj se deželni odbor pred vsem na porabo poslopij in zemljišč sedanje deželne posilne delavnice ozira, 3) ako bi se posilna delavnica v ta namen ne mogla pridobiti ali pa ne dala dobro obrniti, o čemur naj deželni odbor nemudoma zasliši mnenje izvedencev, zdravnikov in tehnikov, naj deželni odbor s posebnim ozirom na ponudbo V. Krisperja in kolikor mogoče varovaje deželni zaklad preskrbi nakup primernega zemljišča in to v potrjenje predloži deželnemu zboru, 4) deželni odbor naj v prihodnjem deželnem zborovanji predloži načrt in proračun stroškov za stavbo in notranjo opravo nove norišnice. Potem je prišlo na vrsto poročilo finančnega odseka vladni predlogi glede izročitve deželne posilne delavnice v državno upravo, deželni zbor je vsled tega poročila sklenil sledeče: I. Očrtki o prisilno - delavnih (poboljševalnih) zavodov prevzemanji v državno upravo se tako, kakor jih slavna vlada predlaga, ne sprejmo. II. Deželni odbor je pooblaščen, da nadaljuje se sl« vlado razprave glede izročitve deželne prisilne delavnice , in ima nalog, da pri tem na sledeče točke ozir jemlje: 1. Ce je imovina, v katerej je zdaj prisilna delavnica , pripravna za deželno norišnico, naj se deželni odbor pogodi se si. vlado, da se ta imovina oprosti namena za prisilno delavnico. 2. Ce bi pa poraba tega poslopja za deželno norišnico ne bila mogoča, naj deželni odbor za deželno Premoženje, katero bode prešlo državi v svojino, t. j. za Nepremično imovino, spadajočo k zdanjej deželnej pri-sunej delavnici, pri si. vladi primerno povračilo doseže. 3. Inventarske stvari deželne prisilne delavnice se Morajo vsakako shodno obrniti na korist deželnemu skladu. 4. Razen zavez nasproti dejanski služečim ljudem zdanje deželne prisilne delavnice prevzame država tudi dolžnosti, kar se jih tiče dozdanje uprave, namreč pokojnine, op ravnine in miloščine. 5. Ce država imovino spadajočo k zdanjej deželnej prisilne) delalnici prevzame, naj oddelek norišnice, ki se zdaj v prisilnej delavnici nahaja, do konca petletne dobe, za katero je si. c. k. ministerstvo notranjih zadev z odlokom od dne 27. maja 1873. leta št. 4294. prijavljenim z dopisom si. deželne vlade od 30. dne maja 1873. leta Št. 4018, vmeščenje omenjenega norišničnega oddelka dovolilo, t. j. do novembra meseca 1878. leta tam ostane. III. Deželni odbor bode v prihodnjem zasedanji o teh razpravah deželnemu zboru poročal in v potrjenje predložil njihov eventuvalni vspeh. RoneČno se je pričela rešitev poročila o dežel n o-odbornem delovanji za dobo od 1. julija leta 1874 do konca februarija leta 1875. Dotični sklepi se glase tako-le: C. k. vlada se naprosi, da bi skrbela za pospeševanje izvršitve postave o napravi novih zemljiških knjig. — Deželnemu odboru se naroča, naj se po vsi moči za to poteza, da se tudi Radoljškemu okraju posebno v Bohinji ter v davkarskem okraji Kranjskogorskem in drugim okrajem, na katere se je dosedaj malo oziralo, — po razmeri preobložeaja odpiše zemljiški davek. — C. kr. vlada se naprosi z ozirom na obžalovanja vredne razmere na Gorenskem in na Notranjskem, naj si po vsi moči prizadeva, da se zavlečene obravnave zarad odveze in uravnave zemljiških služnosti vendar enkrat končajo. (16. [večerna] in zadnja seja 14. maja.) Nadaljevanje rešitve poročila o deželno-odbornem delovanji: C. kr. vladi se hvala izreče, da je v Crnomlji službo živinozdravnika ustanovila, ob enem pa se je vlada naprosila, naj tudi za Notranjsko ustanovi enako službo in za Dolensko še eno v Trebnem ali kakem drugem primernem okraji; — deželnemu odboru se je naložilo na to gledati, kako bi se jez Turnskega mlina pod Kostanjevico najbrže in najcenejše odpraviti dal; — c. k. vlada se je naprosila, da bi kar najhitreje mogoče predložila načrt postave o izsusenji Ljublj anskega močvirja; na to je gosp. načelnik deželne vlade omenil, da je načrt take postave že izdelan, in da ga ministerstvo pretresuje ter da misli, da se navedeni načrt čez leto predložil bode deželnemu zboru. — Dalje se deželnemu odboru ukaže, da se nemudoma loti izpeljave tehničnih pripravljavnih del za preložitev ceste čez Turjaški hrib, — da se loti preiskave, kako bi se cesta, ki pelje čez Wagens-berg, skoz Lipinsko bukovje izpeljala, — da bi se cesta iz Litije čez Ponoviče na Savo in na Polšnik vvrstila v mrežo okrajnih cest, — da bi oživotvorila cesta čez Gro suplo na Krko, — in na tanko na to paziti, da se okrajne ceste strogo po postavi razdelujejo. — Ministerstvo za trgovino se naprosi, naj vodstvu Rudolfove železnice ukaže, da svoj kolodvor v Ljubljani odpre za splošno sprejemanje popotnikov in blaga. — Vsled predloga posl. Robiča je deželni zbor naložil deželnemu odboru, naj prihodnjič poroča o vspehu glede izterjanja zaostanka vžitninskih priklad poprejšnjih let, ki vsled de-želno-odbornega poročila dne 21. julija 1874 znaša za deželni zaklad 51.195 gld. 87l/2 kr. in za zemljiško od-vezni zaklad 77.781 gold. 80 kr., toraj skupaj 128.977 gold. 6772 kr. — Gledć Slapske vino- in sadje« rejske šole se je naložilo deželnemu odboru, prevdar-jati predlog vodje te šole zaradi uvedenja splošnega poduka o kmetijstvu s posebnim ozirom na to, ali bi 175 zadostoval samo teoretični poduk, ali bi se moral tudi praktični poduk vpeljati brez posebnih večih stroškov in v občo korist cele dežele, — dalje se je naročilo deželnemu odboru, naj ministerstvo o pravem času prosi za daljno državno podporo za Slapsko šolo, ter da naj hitro v red spravi pravne razmere z grofom Lan-thieri-om. — Glede izdavanja šolskih knjig je deželni zbor hvalo priznal deželnemu odboru za izdavanje dveh šolskih knjig in mu naložil ob enem , naj pospešuje kar je najbolj mogoče izdavanje šolskih knjig za nižo gimnazijo in nižo realko ter naj po nasvetu dr. Razlaga, — kateremu se je, ne vemo zakaj, potrebno zdelo, svoj predlog za slovensko-hrvatsko-srbski rečnik vtemeljevati v nemškem jeziku — izda mali slovar različnih besed med slovenskim in hrvatsko-srbskim narečjem. — Glede ljudskih šol seje ukazalo deželnemu odboru, naj se vzajemno z deželnim šolskim svetom za to briga, da bi seže zdaj previsoke naklade za ljudske šole za naprej v toliko ne povišale, da ne bi se vsled tega že zdavnej prenapeta davkoplačevalna moč našega ljudstva popolnoma izcrpila, ukazalo se je deželnemu odboru dalje, naj v sporazum-ljenji z deželnim šolskim svetom za to skrbi, da bi se nadzorovanje ljudskih šol bolje in natančneje vršilo, kakor se to zdaj godi. — Potem je odsek za poročilo o deželno - odbornem delovanji predlagal dva protesta, namreč: deželni zbor odločno protestuje zoper to, da se je slovenski jezik kakoručni jezik odstranil na Ljubljanski učiteljski vadnici, na Kranjski realni gimnaziji in na Ljubljanski realki, — in deželni zbor dalje z vso odločnostjo in z vso eneržijo protestuje v obče, posebno pa zoper ta način, po katerem se zdaj slovenščina kakor učni predmet iz Ljubljanske realke izriva; predloga oba sta se sprejela, akoravno je pl. dr. Schrey izrekel, da se njegova stranka ne vdeleži teh protestov. Potem je prišlo na vrsto poročilo občinskega odseka gledć premembe občinskega področja. Stvar je jako važna in precej obširna, a resolucije, katere je poročevalec grof Thurn predlagal, se vendar niso sprejele, temveč celo poročilo se je po nasvetu viteza Lan-gerja izročilo deželnemu odboru s tem, naj ga morda porabi, kedar bode z vlado stopil v dogovor zavolj premembe občinskega področja; poročali bodemo toraj o tem važnem predmetu tedaj, kedar se obravnaval bode pri deželnem odboru. Glede Murnikovega predloga zavolj železnic je deželni zbor sklenil, naj se vlada nujno prosi, da bi državnemu zboru v prihodnjem zborovanji brž predložila načrta postav o železnični črti Trbiž-Potablo in pa Ljubljana Munjava ali Karlovec, enaka peticija naj deželni odbor tudi predloži obema zbornicama državnega zbora in naj v peticijah povdarja posebno tudi to, da bi železnica iz Trbiža v Potablo in Dolenska železnica le sredstva bila, katerih naj se vlada brez odlašanja za izdatno olajšanje gospodarske krize poslužuje. (Škandal, ki ga je pl. dr. Schrey kot zastopnik one stranke, hi po njegovem govoru reprezentira kapital ia inteligencijo (?!), pri tej priliki napravil, je nek dopis iz Ljubljane že v zadnjih „Novicah" popisal.) Vsled vloge Schivitz-a & Comp. v Trstu za pospešitev železniške črte iz Trsta v Ajdovščino je deželni zbor pripoznal, da bi ta črta iz Trsta po Vipavski dolini v Ajdovščino promet pospeševala in ne le mnogim krajem v primorji, ampak tudi posebno Vipavski dolini v materij elnem obziru koristila in deželnemu odboru naložil, to izjavo naznaniti Sivicu in pa dotičnim občinam Kranjskim priporočati, naj po svoji moči podpirajo to podvzetje. — Peticiji občin Col in Podkraj zavoljo mitnine ha Hruševski cesti se izročite c. kr. vladi s priporočilom, da se Coljanom iu Podkrajcem odvzame breme očitno previsoke mitnic na ta način, da bi mitnino na Coljski mitnici kamor koli grede le enkrat odrajtovali. Dopis deželnega šolskega sveta glede pokojnine za učitelja Jožefa Krausa se je izročil deželnemu odboru v rešitev. Prošnji občine Šentjurske pod Kumom ter Idrijskega okrajno-cestnega odbora zavoljo podpore za občinske ceste ste se izročili deželnemu odboru v rešitev s tem, da naj podporo da, ako bo to za potrebno spoznal. Prošnja občine Novomeške za vvrstenjev viši tarifni razred gledč vkvartiranja vojakov se toplo priporoča c. kr. vladi; isto tako prošnja slepega Jožefa Birmana v Cirknici z dostavkom, naj m\\ vlada dovoli podporo iz ustanovskega zaklada za slepe. ^ Prošnja Janeza Stanovnika iz Samatore, ki meri na to, da bi notar M u le j na Vrhniki pisma na-rejal v slovenskem jeziku, se je odstopila Kranjski notarski kamori za vvaženje in v uradno postopanje, i — C. k. vladi isto tako v vvaženje in v uradno posto- j panje so vse izročile prošnje občin Vipavskega okraja, j župana Šmarskega in Horjulskega glede slo^j venskega uradovanja pri c. kr. uradih. — Ko-nečno se je Tavčarjev predlog, naj se pogorelcem v Mavčičah nakloni denarna podpora 1000 gold., iz-1 ročii deželnemu odboru, ter v ta namen dovolil kredit 1000 gold. za leto 1875. I Ko so bila vsa opravila zborova končana, je de-J želni glavar zahvalo izrekel poslancem za marljivo ! delovanje, vladnemu načelniku pa za zagotovilo vladne j podpore; vladni načelnik je na to ponavljal svoje zagotovilo; in ko je konečno še dr. Razlag zborovemu predsedniku hvalo izrekel za „nepristransko" vodenje zborovih obravnav, se je zborovanje končalo s trikrat-« nimi slava-klici presvitlemu cesarju. m Deželni zbor Goriški. V 4. seji 13. t. m. je odgovoril ces. komisar in-1 terpelaciji dr. Lavrič-evi zadevajoči slovenske porotnike za Slovence. Ker žive v 4 okrajih Lahi in Slovenci pomešani, ni mogoče — pravi vlada — se- I staviti čisto slovenska imenika porotnikov. Tudi ni moc (zakaj?) sestaviti posebnega slovenskega odbora porotnikov in posebnega italijanskega: tacega pa tudi ne, da bi vsi porotniki znali slovenski in italijanski jezik; tedaj da ne ostane druzega, ko posluževati se zapriseženega tolmača. Enaki — pravi vlada dalje — so zadržki, kar se tiče slovenskega obravnavanja se slovenskimi strankami. — Če se pa imenik porotnikov Slovencem ne zdi pravičen, ali če je po--] manjkljiv, naj se pritožijo proti njemu po postavi itd. (Vse preveč besedi in dokazov (!) za goli — »ue".) — I V tej seji je poslanec Paganel vprašal vladnega komisarja, ali se Trnovski gozd (iy2 uro proti severo-izhodu od Gorice) oskrbuje po kakem določenem gospo-darstvenem načrtu, in, če se, je li nadejati se, da je to I tako oskrbovanje gozdu na korist? Misli li vlada skrbeti I za to, da bo Trnovski gozd zadostoval najprej kmetij- I s ki m potrebam naše dežele, in hoče li občinam blizo tega gozda ležečim poiajšati nabiranje potrebnega lesii? (Odgovor je obečal vi. kom. za drugo priliko.) — Se I dve interpelaciji naj semkaj postavim, dasiravno niste I bili sproženi v tej 4. seji. Prva zadeva nemščino* ljudskih šolah na kmetih. V državnem zboru do-voljena podpora 8000 gold. za naše ljudske šole se namreč rabi za to, da se s tem denarjem podkopujejo I 176 5iteiji> da nemški jezik uče. Iaterpelantje (5 slovenskih poslancev) zahtevajo, da naj se omenjena državna 6 jpora porabi za prave in nujne šolske potrebe, in ne P nemški poduk, ki omiko zadržuje. — Drugo internacijo so stavili dr. Lavrič in 4 drugi slovenski po-Piar)Ci ljudskim učiteljem na korist. V Goriško-okolič-& m in Sežanskem okraji niso učitelji že dalj časa e9ecne plače dobili. Interpelanti prašajo, kaj vlada dela, da ne priskrbi denarja. (Med tem je denar došei ;n vsi učitelji dobodo plačo.) — V 4. seji je rešil zbor tudi mnoge račune in proračune, razne peticije i. dr. r. Deželni zbor Dalmatinsku Zavoljo nazočosti presvitlega kralja Franc Jožefa v paltnaciji, ki je pozornost cele dežele le na ta srečni dogodjaj koncentrirala, se je deželni zbor Dalmatinski |e le P° odhodu Njegovega Veličanstva začel 19. maja. 177