DELAVSKA ENOTNOST PoStnlna plačane ▼ gotovini VSEBINA DANAŠNJE ŠTEVILKE: L stran: 23. JAN. 1945. - DAN USTANOVITVE ESZDN JUGOSLAVIJE. — GOVOR TOV. KARDELJA V LONDONU. 2. stran: GESLO PRIMORSKEGA DELAVSTVA: »HOČEMO TITOVO JUGOSLAVIJO!« — DELO MLADIH PO TO- VARNAH. 3. stran: NAPAKE PRI VOLITVAH DELAVSKIH ZAUPNIKOV. — PRVOMAJSKO TEKMOVANJE. 4. stran: NOV IZUMITELJ V VRSTAH DELAVCEV. — 5. stran: VELIKI LENIN V SINDIKATIH. GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto H., štev. 4 Ljubljana, 25. januarja 1946 Izhaja vsak petek — Cena Din 2.— 23.1.1945 ■ dan ustanovitve ESZDN Jugoslavije Naj žive Borbene Enotne strokovne organizacij delavcev In nameščencev Jngestavffe! 29. decembra 1920. Bivša čaršijska Jugoslavija. Bivši čaršijski Beograd. Izšla je vladna odredba, ki prepoveduje nadaljni obstoj »neodvisnih sindikatov delavcev in nameščencev«. (Bivši enotni sindikati.) Proglašena je kot protizakonita nadaljna pripadnost neodvisnim (enotnim) sindikatom delavcev in nameščencev. Ogorčeni delavci in nameščenci demonstrirajo na trgu Slavija proti nezaslišanemu terorju reakcije nad delovnim ljudstvom. Odločno zahtevajo ukinitev prepovedi delovanja neodvisnim (enotnim) sindikatom delavcev in nameščencev. Zahtevajo svobodo organiziranja, govora zborovanja, tiska... Demonstrirajoča množica delavcev in delovne inteligence naenkrat še bolj vzvalovi. Slišijo se ogorčeni protesti in klici na pomoč. Kaj se je zgodilo? Množica podivjanih žandarjev je navalila na demonstrante z golimi sabljami, puškinimi kopiti, pendreki. Kot pobesnele zveri bijejo žandzrji na vse strani. Evo vam kos zgodovine delavskega razreda Jugoslavije. Evo vam kos teži.v a slavne zgodovine enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije. Tako je odgovorila reakcionarna jugoslovanska vlada leta 1920. na zahtevo delavcev, da bi imeli enotne sindikate, v katerih bi se z nameščenci mogli ramo ob rami složno boriti proti brezpravnost' strahotnemu zatiranju in izkoriščali m delovnega ljudstva v bivši Jugoslaviji. To je preteklost. ^seh 25 let bivše Jugoslavije delavski razred ni pozabil, da je svoje enotne, borbene sindikate že imel. Ni pozabil, kdo mu jih je nasilno odvzel. Naša slavna Komunistična partija Jugoslavije je ta spomin v delavstvu gojila, utrjevala in poglabljala. Njena zasluga je, da je med delavci in nameščenci težnja po enotnosti, kljub vsem razbijaškim poizkusom sovražnikov ljudstva, rasla od leta do leta. Pomlad 1.1941. Nemški in italijanski fašistični barbari so obsodili narode Jugoslavije na smrt. Delavski razred se preko organizacij OF Vključen v gibanje »Delavske enovitosti« pripravlja na oboroženo vstajo. Ob istem času so bivši oblastniki v banski palači napi j ali okupatorju, potem pa so se odpeljali v Rim, da se poklonijo smrtnemu sovražniku narodov Jugoslavije in delavskega razreda — Be-nitu Mussoliniju! 23. januar 1945. Dan ustanovitve Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije. Kolarčeva univerza, Beograd, po štirih letih nepopisnega trpljenja, žrtev in bojev. Po stenah visijo delavske zastave. Okrašena dvorana je polna mladih in starih borcev, delavcev in nameščencev, ki jim lica žarijo od notranjega zadovoljstva. Mnogim krasijo prsi odlikovanja, ki so jih dobili za junaška dejanja v boju proti fašizmu. Poslušajte kako govori predstavnik delavcev' in nameščencev v ■* -»L*«, mi »1 Sili nep^iiten laki »n mir, ki ne bi preprečil viersIStjemu ns padalcu znova t!ačlti in ogrožati druge manjše narode V Londonu zaseda te dni skupščina Zdru-že- ih narodov. Da je zasedanje tega svetovnega parlamenta ogromnega pomena za uso^ do anosov mad narodi, o tem nas prepričuj 0,-0 glasove s tega zasedanja, ki govorijo o najvažnejših vprašanjih glede mirne ureditve sveta. Od tega, kako se bodo obravnavala netcala.a veievažna vprašanja, je odvije o, kakšna bodo razmerja med narodi v bii nji n daljnjj prihodnosti, in zato tudi mi v Jugoslaviji nestrpno zasledujemo potek zasedanj a, poslušamo govorico diplomatov .n z veseljem ugotavljamo, da se naši zastopniki odlikujejo po jasniti in realnih be-.edtih ter zato gotovo vodijo s to svojo jasno besedo med malimi narodi, ki so za mir in demokracijo. Ob tej priliki je imel tudi šef jugoslovanske deiegacije, podpredsednik jugoslovanske vlade tovariš Edvard Kardelj globoko, zasnovan govor, ki sam po sebi izpričuje, o čem gre btl ©da, v začetku zasedanja, namreč, da gre za ustvarjanje trdnih temeljev miru in mednarodnega sode.ovanja, drugačnih, kakor si jih je tako ponesrečeno položilo'Društvo na.odov po prvi svetovni vojni V začetku svojega govora ugotavlja tov. Edvard Kardelj, da »ne smemo pričakovati, da se bo delo organizacije Združenih narodov razyijai0 brez težav in nesporazumov. Ni še bilo v zgodovini parlamenta, v katerem bi se zbralo toliko različnih pojmovanj in interesov, kot v tem našem. Treba je imeti pred očmi dejstvo, kot je včeraj dejal minister g. Bevin. da se svet ne more na en krat izpremeniti Jasno je potemtakem, da se mora ta svet z vsemi svojimi problemi na ta ali oni način zrcaliti v tej naši svetovni skupščini. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je dosedr nii uspeh .omogočilo ali olajša In konstruktivno sodelovanje med veVkimi državmi. ki je odstranilo s poti na jv žnejše zapreke za delo naše organiza cije.« Nato poudarja tov Kardelj, da so vsi dosedanji uspahi pni izgradnji vetovnega miru nastali py zaslugi sporazumnega delava n ja štirih velesil in izraža upanje, da bo talko sodelovanja tudi za bodoče temelj uspešnemu delu Združenih narodov Po teh uvodnih besedah p« je nadaljeval: »Človeštvo je moralo preživeti strašno vojno, da je zmagala misel, da je treba mir braniti z učinkovitimi sredstvi, še preden izbruhne vojna. Z ogromnimi žrtvami je moralo plačati zmago nad silami' barbarstva in reakcije, da je prišlo do spoznanja, česa narodi niso storili, da bi rešili mir Ko mi danes znova stojimo pri začetku graditve mednarodne organizacije, katere najvažnejši namen je. da dela za ohranitev mi Fu in mirno sodelovanje med nared’, nam morajo biti ta izkustva 17 preteklosti najvažnejši kažipot Dane« že imamo Ustanovno list'no or ga nšzarije Združenih narodov, ki daje bolj jasno kot katera koli mednarodna listina v zgodovini tista osnovna načela na katerih Se lahko vse miroljubne sile v svetu zdru- žijo v obrambi miru. Prav tako imamo že organizacijski sistem, ki je bolj kot kateri koli podobni sistem v preteklosti, prikladen, da služi tej nalogi. Toda vse to kljub temu ni dovolj.« Ni tedaj dovolj, proglasiti lepa načela, treba se^ je otresti napačne misli, da zadostujejo že lepe želje in tieba je življenju pogledati v oči in ga vzeti tako kakor je in ne kakršnega bi ;d kdo zasanjal. V tem smislu je nadaljeval svoj govor tov. Kardelj in poudarili, da so med narodi razlike, nastale v zgodovini, posebnih razmerah, različnem gospodarskem ustroju in četudi se narodi strinjajo v želji, da motajo na vsak način obvarovati mdr. vendar je to vse prazna želja, če »ne bi vedno znova iskali tisto, kar jih zbližuje, kljub temu, da imajo sicer vsak svoje skratka prav različne interese.« Tovariš Kardelj potem pripominja, da bi lepe govore in moralne pridige resnično življenje preslišalo in bi šlo mogoče prav v smeri, kateri se hočemo izogniti ter znova zašlo v slepo ulico. Da se je tsko godilo s starim Društvom narodov, j tem nas pouči zgodovina preteklega četrt stoletja, pravi tovariš Kardelj »Društvo narodov pri svojem delu za ohranitev miru je primer nesoglasja med teorijo in prakso primer sporov med domišljijo in stvarnostjo, S splošnimi deklaracijami o miru in z neizvrševanjem primernih korakov proti napadalcem ni bilo v stanju, da bi fašističnim silam preprečilo kakršno koli akcijo, silam, ki so rušile temelje miru in končno privedle do najbolj strahotne vojne v zgodovini človeštva. Na žalost ni bilo sprejeto načelo, ki ga je takrat izrazil predstavnik Sovjetske zveze, načelo o nedeljivosti miru in kolektivne varnosti, načelo, katerega uporaba bi edino lahko preprečila fašistični napad v tistem času, načelo kot instrument Društva narodov.« Iz takih izkušenj sledi, da bi male države mogle slepo izročiti svoje usode taki mednarodni organizaciji ki bi ponovila napake Društva narodov. Glavna naloga današnje irgmizacije bi bila, da ne plava med »hoteti in moči«, ampak da ima misel za pravilno in stvarno gledanje na odnose med narodi. »Če hočemo ohraniti mir. tedaj moramo v tem svetu, kakršen je, — in s katerim ne moremo vedno biti vsi zadovoljni ___ utr- jevati vse tiste elemente, od katerih je odvisen mir. Pri tem se posebno ne sme pozabiti, da je pri pripravljanju zadnje vojne bila agresija nerazdružljivo povezana s fa šizmom. Boj proti ostankom fašizma mora biti bistveni del splošnih naporov za utr-'»vanje miru. Dalje je potrebno stalno težiti, da se dose ra soglasnost med velikimi in zainteresira nimi državami glede vseh važnih vprašanj.# Iz . nadaljevanja podpredsednikovega ge '"ora ie razvidno, da ne vidi pravilne reš;tvr ' tem če bi male državice ki bi se zbiraT "vodih zaSčrtntc — zapednib veleti1" ■7 v tem parlamenti’ zmagovale n° +a način, da bi preglasovale druge male države, kaltenih je mogoče -manj po številu. Veliko bolj trdna in pravilna rešitev bo talca, če se velesile, ki koncem koncev le o svetovnih vprašanjih odločujejo in se brez njih ne morejo sprožiti svetovni spori — da se te med seboj trajno sporazumevajo. »Če hočemo zagotoviti mir. je predvsem potrebno zagotoviti sporazumno reševanje vseh važnih vprašanj s strani velikih držav. Od njihovih medsebojnih odnosov je predvsem odvisna usoda miru in sodelovanja med narodi,« Takj pravj tovariš podpredsednik in pripominja. da pa noče s tem reči, kakor: »da male države v organizaciji Združenih narodov nimajo nikakršne vloge odnosno, da so one v svojih stališčih odvisne samo od sklepov velikih držav.« Nat j pa tovariš podpredsednik Kardelj prav s tem, ko postavi zahteve Jugoslavije, najlepše pokaže, da je naloga malih držav, ki se bore za pravičnost in miir — ne molče sprejemati sklepe velikih — ampak osvetliti pereča vprašanja in zahtevati za nje pravilno rešitev v duhu miru Z drugo besedo pomagati velesilam, da najdejo prikladno rešitev, na kakršno potem male države pristanejo s svobodnim sprejemanjem sklepov. Nato je tovariš Edvard Kardelj zaključil svoj govor z nagovorom, na delegate in določil zahteve in stališče Jugoslavije z besedami: . »Gospodje delegati! Jugoslavija je ena tistih držav v Evropi, ki &o najbolj trpele glede na ljudske in materialne žrtve zaradi napada Nemčije in Italije in njihovih pomagačev. Narodi Jugoslavije so v vojni storili vse, kar so mogli, za skupno stvar Združenih narodov. Sedaj bodo prav tako z vsemi silami delali na tem, da sodelujejo v krogu vseh miroljubnih narodov pri izgradnji miru. Obenem želi Jugoslavija obrniti pozornost Združenih narodov na neko dejstvo, ki se nje specifično tiče in ki je istočasno tudi nedeljivi del interesov splošnega miru. Nemški in italijanski napad na Jugoslavijo je dejansko pomenil nadaljevanje njihovega nasilnega pritiska na naše narode, pritiska, ki so ga neprestano spremljali napadi, narodnostno tlačenje, nasilja, raznarodovanje in nasilno potiskanje političnih mej proti vzhodu. V tej vojni so se naši narodi borili in niso obžalovali nobenih žrtev v prepričanju, da bodo končno razbi li ta pritisk in si zagotovili svoboden razvoj na vsem svojem ozemlju. Fašistični napadalec ,ie bil v tej vojni poražen. Vendar, ali lahko smatramo, da je ta uničen ln da ibsto.iajo predpogoji čvrstega miru v duhu ustanovne listine Združenih narodov v tem delu Evrope, če se isti osvajalni pritisk znova pojavlja na istih mejah: Mi smatramo da ne. Mislim, da bi bil nepravičen ln slab takšen mir ki ne bi preprečil včerajšnje *nu napadalcu da ponovno tlači in ogroža druge manjše narode, Rešitev takih problemov bo merilo ra pravilno uporaba noče’ na katerih mora počivati bodoči mir.« Kaši ljudski poslanci razpravljaj® v Beograd« o ustavi deSdvResa ljudstvi 15. januarja se ije vršil drugi redni sestanek Zvezne skupščine, pod predsedstvom Vladimirja Simiča. Na prvi seji je bil enoglasno sprejet zakon o spremembi zakona o Narodni banki kraljevine Jugoslavije z dne 17. julija 1931. leta. Minister financ Sreten Žujovič je predlagal hitro rešitev tega predloga, da bi se Narodni banki omogočilo nemoteno poslovanje v mednarodnem denarnem prometu. Novi zakon ima tri člene in se po njem Narodna, banka imenuje Narodna banka Federativno ljudske republike Jugoslavije. Istega dne se je vršil drugi redni sestanek Sveta narodov Ustavodajne skupščine, kateremu je predsedoval Josip Vidmar. Po čitanki poročila Ustavodajnega odbora in Imunitetnega odbora se ije prešlo na nujnost predloga ministra Sretena Žujoviča o spremembah zakona o Narodni banki. Zakon je bil soglasno sprejet. Na sestanku Zvezne skupščine, ki se je vršil 17. januarja, so bili preči tani zapisniki in poročila Verifikacijskega odbora, pismo o postavljanju strokovnjakov za obvestila in razlago v zvezi z načrtom Ustave. V imenu Ustavodajnega odbora Zvezne skupščine je podal obširno poročilo Moša Pijade. Zastopnik ministra za konstituanto Milovan Djilas je podal ekspoze in ie takoj v začetku naglasil, da je načrt naše Ustave v stvari načrt prve Ustave v osvobojeni Evropi in da bo predstavlial končno utrditev v zakonski obliki onih zahtev in pridobitev naših naro-\ dov. onih narodov, ki so ustvarjeni po programu. katerega so naši narodi v vojni postavili pod vodstvom voditelja naših narodov tovariša Tita. Istočasno ie bila tudi seja Sveta narodov nod predsedstvom Josipa Vidmarja. Po citati ju zapisnika o predhodnem sestanku ie podal poročilo v imenu Ustavodajneo-s odbora Doma narodov dr. Josip TTriševič 19. januarja je imel Zvezni svet Ustavodajne skupščine četrti sestanek, na katerem so poslanci prešli na načelno razpravo o načrtu Ustave. V razpravo ie posegel predsednik Narodne vlade Srbije dr. Blagoie Neškovič, ki je med drugim izjavil, dia se strinja s predlogom načrta Ustave z vsemi spremembami in dopolnitvami, do katerih ie prišlo Ustavodajnem odboru in nrav tako se strinja z obrazložitvi jo in razi a no bistva naše TTriave. ki sta jo podala poročevalca z obrazložitvi io in razlago bistva naše Ustave, ki sta jo podala poročevalca Ustavodajnega odbora Moša Piiade in zastopnik ministra za *• ^ncfftvi9r>tr» MiloVPTi TViloc Tovariš Boris K;drič med drugim dejal: »Tovariši ljudski poslanci! V imenu skupine ljudskih poslancev Osvobodilne fronte Slovenije izjavljam načelno soglasnost z načrtom ustave FLRJ in ? vsemi zamenjavami, izpremembami In dopSuitlimi, ki jih je iz- vršil Ustavodajni odbor, prav tako kakor tudi s poročili poročevalca Ustavodajnega odbora Moše Pijade in namestnika ministra za konstituanto Milovana Diilasa. Potemtakem mi preostaja, da v tej diskusiji poudarim najznačilnejše rezultate, ki jih je dala v Slovenj diskusija n načrtu nove ustave. Kakor povsod v Jugoslaviji, tako je tudi v Sloveniji diskusija o načrtu ustave zajela najširše ljudske množice. Lahko rečem tukaj, da še nobena politična kampanja pri nas ni tako globoko prodrla v zavest ljudskih množic, kot ie prodrla diskusija o načrtu ustave. V bistvu je treba tukaj poudariti naslednic: ljudstvo se zaveda vseh tistih globokih družbenih in političnih izprememb, ki so nastale v novi Jugoslaviji med narodno osvobodilno vojno, tistih izprememb. ki si jih ie ljudstvo priborilo. kar je bilo v nasprotju z izdajstvom bivših političnih in družbenih vrhov. Ljudstvo je rešilo svobodo, čast in neodvisnost svoje domovine. ljudstvo se zaveda teh izprememb. ki dajejo d>oe= ljudstvu ianistvo za obrambo vseh pridobitev narodno osvobodilnega boja in jamstvo za novo sijajno bodočnost in za njegov polni razvoj v vsakem pomenu besede. Prav v tem je jamstvo za vsa demokratična, narodna, kulturna in druga jamstva, ki jih daje naša ustava in načrt te ustave. Tovariši ljudski poslanci! Mnogo se govori znotraj in izven Jugoslavije, da načrt ustave oddvaja cerkev od države in od šole in da mi preganjamo cerkev. Vaše ljudske množice niso tega tako razumele. Naše ljudske množice so bile proti stremljenju tistih ljudi, ki želijo izkoriščati cerkev in vero v protiljudske in protidržavne namene. Naše ljudske množice so v diskusiji pravilno reagirale in ko se je v Ustavodajnem odboru razvijala diskusija o ustavi, so zahtevale, da se sprejme ustavna sankcija, da se izkoriščanje vere proti državi in ljudski zavesti prepove. Končno smatram za dolžnost poudariti, da se diskusija o načrtu ustave ni vršila samo v tisti Sloveniji, ki danes pripada Jugoslaviji, ampak da se je prav tako vršila v naši Primorski in Koroški. S tem. da so ljudske množice Primorske in Koroške na sto in tisočih sestankih ter konferencah proučevale načrt naše ustave, so manifestirale dvoje: manifestirale so svojo narodno zavest in voljo, da se združijo z materjo Jugoslavijo. Diskusija o načrtu ustave na Primorskem in Koroškem je bila takorekoč plebiscit za priključitev k Jugoslaviji po eni strani, in po drugi strani niso naše množice manifestirale samo volje ■n narodne zavesti, ampak tudi spoznanje in zavest, da lahko dd samo nova Jugoslavija srečno bodočnost delovnemu ljudstvu v socialnem in političnem oziru. Zakaj? Zato, ker so se te diskusije udeleževale tudi italijanske delovne množice, ki «0 dejala 1 hočejo živeti v Jugoslaviji — Jugoslaviji napredka in pravilnega ljudskega reda. Geslo primorskih delavce#: »Hočemo Titovo Jugoslavijo!" ^-i',~'*aiMB™ICTa,BBI,allia>||W»WM*iwiinwinn»giiiii'niiiTtri'ii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiaaia-iBBB«nMaaiMB«MMBwaBi Primorsko delavstva se obrača aia tov« Kardelja, da posreduje pri ustanovitvi sedme ljudske republike Federativne Jugoslavije, ker je t® volja vsega primorskega ljudstva Primorsko delavstvo se obrača na tovariša Kardelja v Londonu, da posreduje pri ustanovitvi sedme ljudske republike FLR Jugoslavije, ker je to volja vsega primorskega ljudstva. Primorsko delovno ljudstvo se zaveda, da se približuje odločilen čas o usodi Trsta in Primorske. Trdno zaupa tovarišu Kardelju, da bo do konca branil načela Atlantske listine in cilje, za katere se je primorsko ljudstvo borilo. To zaupanje dokazujejo številne brzojavke, ki jih Primorci pošiljajo s svojih množičnih zborovanj tov. Kardelju v London na skupščino Združenih narodov. Primorski delavci prirejajo v tovarnah in podjetjih mitinge, zborovanja in konference. V rudarskem bazenu Rase se je vršilo krajevno zborovanje 3000 delavcev, s katerega je bila našemu zastopniku v Londonu poslana sledeča brzojavka: »Rudarji iz mesteca Raše, zbrani na zborovanju, izražajo željo, da se spoštuje načela Atlantske listine in samoodločbe narodov in da se v tem smislu spoštujejo tudi želje ljudstva Julijske krajine po priključitvi k svoji matici — Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.« Delavci podružnice lesne stroke v Ajdovščini so sprejeli na svojem zborovanju naslednjo resolucijo: Delavci' podružnice lesne stroke v Ajdovščini smo na svojem sestanku razpravljali o osnutku ustave. Soglasno odobravamo in potrjujemo vse člene ustave, v kateri vidimo izpolnitev želj, ki smo jih desetletja gojili pod težo tujega jarma. V njej vidimo sad dolge in težke štiriletne borbet vidimo, da nam je na njeni osnovi dana možnost napredka in razvoja na kulturnem, političnem in gospodarskem področju. Zato kličemo: Hočemo k Titovi Jugoslaviji, hočemo tja kjer vlada pravica delovnega ljudstva. Primorci smo se borili, dokler ni okupator podlegel ter se bom borili še naprej, dokler ne bomo dokončno priključeni k FLRJ. To je naš cilj, za dosego katerega se ne bomo nikoli nehali boriti. Delavci iz tobačne tovarne v Rovinju so z zborovanja poslali Edvardu K&.deiju brzojavko z naslednjo vsebino: »Mi zavedni delavci in delavke tobačne tovarne v Rovinju se upravičeno obračamo k Tebi, tov. Kardelj, v trenutku, ko se vrši zasedanje skupščine Združenih narodov, ker smo prepričani, da bodo želje nas Italijanov, da pripadamo Jugoslaviji tovariša Tita, na- šle v Tebi svojega najboljšega zagovornika.« Predlog o internacionalizaciji Trsta, ki ga je po poročilih časopisja poslala angleška vlada sovjetski, francoski in nemški vladi, je izzval pri tržaških delavcih ogorčen upor. Ostro odklanjajo vsak predlog proti taki kršitvi vprašanja Trsta. Delavci tovarne strojev pri Sv. Andreju so poslali jugoslovanskemu veleposlaništvu v Londonu sledečo brzojavko: »Delavci tovarne strojev pri Sv. Andreju v Trstu, ki so iz tiska zvedeli za poizkuse internacionalizacije Trsta, smatrajo tako rešitev za nasprotno koristim samega ljudstva in za nasprotno ohranitvi miru in bratstva med Italijani Slovani v mestu. Glede na to pooblaščajo delavci imenovane tovarne jugoslovansko delegacijo, da energično nastopi za spoštovanje ljudske volje, ki se je že odločno izrazila za edino možno rešitev, to je za priključitev Trsta kot sedme države k FLRJ.« Delavci ladjedelnice pri Sv. Marku v Trstu so poslali v London brzojavko: »Delavci Združenih jadranskih ladjedelnic GRDA protestirajo proti angleški iniciativi internacionalizacije tržaškega mesta, ker to nasprotuje koristim ljudstva. Prosijo jugoslovansko vlado za intervencijo v korist hitre rešitve tržaškega problema s tem, da postane Trst sedma zvezna republika nove Jugoslavije.« Delavci pivovarne Dreher so brzojavili v London: »Delavci pivovarne Dreher odločno protestiramo proti načrtu rešitve problema Trsta z internacionalizacijo mesta in se obračamo na jugoslovansko delegacijo za posredovanje v korist ustanovitve sedme zvezne jugoslovanske države v skladu z ljudsko voljo.« Podobne brzojavke protestne vsebine so poslali tudi delavci tržaškega arzenala, nameščenci bolnic ter delavci številnih podjetij v Trstu. Protestom se pridružujejo tudi delavci tržiških tovarn. Delavci ladjedelnice, ki so poslali tovarišu Kardelju sledečo brzojavko: »Delavci tržiških ladjedelnic protestirajo proti samovoljnemu poizkusu internacionalizacije Trsta. Naprošamo podpredsednika jugoslovanske vlade tovariša Kardelja, naj bo tolmač želje tržiških delavcev, ki hočejo biti priključeni k FLRJ. Zato so se borili in trpeli. Svojo voljo so dokazali na neštetih manifestacijah.« Skupščina erganlzadle Združenih narodov illl' Na zasedanju skupščine organizacije Združenih narodov v Londonu je bila Jugoslavija izvoljena za članico upravnega odbora, pomočnik našega zunanjega ministra tov. dr. Aleš Bebler pa za tajnika tega odbora. Poročali smo že v prejšnji številki našega lista, da je bila Jugoslavija izvoljena tudi za članico Gospodarskega in socialnega sveta. Ob prvotnem glasovanju sta Jugoslavija in New Zeland dobila enako število glasov, kasneje pa so predstavniki New Zelamda odstopili od kandidature v korist Jugoslavije. Norveški zunanji minister Trygve Lie je izjavil na zasedanju, da je naloga organizacije Združenih narodov osvoboditi svet nevarnega strupa — fašizma, ki zastruplja možgane mnogih ljudi. Sovjetski odposlanec Gromiko pa je dejal, da predstavlja prvo zasedanje te skupščine nekak izpit, ki bo pokazal, v koliko bo organizacija Združenih narodov izpolnjevala svoje naloge. Dočim junaška Albanija danes še ni sprejeta v članstvo organizacije Združenih narodov, je pa to uspelo fašistični Argentini. Predsednik Mednarodne lige za varstvo človeških pravic dr. Gregorič Herman je zato povsem umestno izjavil na za- sedanju skupščine, dia argentinska delegacija ne predstavlja argentinskega ljudstva, pač pa zgolj argentinsko vlado fašista Perona. Poljski zunanji minister Rzimovski pa je poudaril, da fašizem v povojni Evropi še vedno pritajeno živi v mračnih kotih trustov in kartelov. Angleški zunanji minister gospod Ernest Bevin je podčrtal, da je najvažnejša naloga organizacije Združenih narodov ohraniti mir in preprečiti slehernemu napadalcu, da bi znova zanetil vojno. Vodja beloruske delegacije ZSSR Kiseljev je izrazil mnenje svoje delegacije, da je prišel čas, ko je treba uresničiti izjavo in sporazum o kaznovanju vojnih zločincev, ki so jo podpisale vlade držav, ki so bile v vojni z fašistično Nemčijo. Predlagal je, naj se to vprašanje prouči na prvem zasedanju Generalne skupščine, Združeni narodi pa naj vplivajo na dežele -— članice organizacije Združenih narodov — da izroče zločince državam, v katerih so bili zločini izvršeni. Za prvega predsednika Varnostnega sveta je bil na zasedanju skupščine ZN izvoljen avstralski delegat Makin. Skupščina še nadaljuje delo. Sedaj pričenja razpravljati o komisiji za nadzorstvo nad atomsko energijo. M obmvl|.3ent> in gradimo svojo fjjsidsk® državo, a drugje se Mavci fessifa za osnovne življenjske pravice Na stotisoče stavkajočih v Ameriki V ponedeljek, 1 minuto po polnoči, je ▼ Ameriki stopilo v stavko 700.000 delav cev kovinske industrije. Sklep delavcev je bdi sprejet, ker so se prekinila pogajanja med zastopniki delavcev, delodajalcev In predsednikom Trumanom. Ogromne klavnice ln vhodi v velike tovarne mesnih konzerv v Chikagu obkroža več kot 2000 straž stavku j očih. Vstop v klavnice je dovoljen samo onim delavcem, ki so neobhodno potrebni za vzdrževanje strojev. S to stavko je prekinilo delo 290 tisoč delavcev in 150 tovm po vsej Ameriki, zlasti pa v velikih klavniških središčih’ kot sta Chikago in Morhacan City. Trumanov poziv, da, bi se stavka odložila, K volitvam delavskih K r -« k azSiiil« mnen> da rA/1' dati d' 'isvske zaur>n!ke ne morejo biti člani voh •> 4 komisij sporočamo, d a je to mnenje zmotno. Kandidati so torej lahko tudi člani volilnih komisij. Kmnisija za volitve delavskih zaupnikov pri Glavnem odboru ESZDNS, je prišel prepozno. Minister za delo, SchweL. lenbach je«, v WashingtoHu sklical konferenco, ki se je vršila*v četrtek, kjer so se sestali zastopniki sindikatov in podjetij. V najkrajšem času bo stopilo v stavko še 45.000 delavcev. Stavku j očim delavcem električnih podjetij so se pridružili vojni veterani, delavci člani ameriške zveze delavcev, uradniki in inženirji. Široke ljudske množice Amerike z vsemi sredstvi podpirajo stavkujoče. Tudi v Avstraliji je prišlo do množičnih stavk. Vsi nakladalci avstralskih železnic in vsi delavci avstralske industrije papirja so stopili v stavko. Pojasnil® V zadnji številki »Delavske enotnosti« *mo priobčili članek o udarnikih pri Mestnem vodovodu v Ljubljani. Omenili smo, da popravljeni vodomeri beležijo porabljeno vodo že pri 30 litrih v nasprotju s starimi, ki so beležili šele pri 50 litrih. Količina porabljene vode je mišljena za čas ene ure, kar v članku ni bilo poudarjeno. Delo mladih po naših tovarnah Po naših obratih so organizacije delavske mladine dosegle že precejšne uspehe. Saj štejejo skupno odbori v Sloveniji 18.000 delavcev in vajencev mladincev. Ta polet organizacijski, kakor tudi delovni polet pa mora delavska mladina še razvijati in poglabljati, da bo z uspehom dovršila nalogo, pred katero je postavljena. Kakor je delavski razred z svojo stranko Komunistično Partijo vodilna sila vsega našega političnega gibanja, prav tako mora delavska mladina postati vodilna v mladinski organizaciji. Prav ona mora dajati ton in takt celotni ZMS organizaciji. Dejanja mladih delavcev nam pričajo, da je delavska mladina zdrava in da se svojih nalog zaveda. Mladina tovarne »Titan« v Kamniku je v avgustu, septembru in oktobru prostovoljno podaljšala svoj delovni čas za 910 ur. Ves zaslužek je v obliki stavbnega materiala darovala za zgraditev porušenih domov v Tuhinjski dolini. Mladi tekstilci v tovarni »Huter-drug« v Mariboru so precej doprinesli pri razkrinkavanju špekulantov in tatov ljudske imovine. Kovinski vajenci so si sami z prostovoljnim delom obnovili učilnico v Mariboru, katera je bila od bombardiranja popolnoma porušena. Vajenci v Celju so si organizirali vajeniški dom, kjer imajo možnost kulturne in politične vzgoje. Od zaslužka prostovoljnega dela so mladi delavci Sp. Savinjske doline in Celja kupovali poljedelsko in drugo potrebno orodje, ga poklanjali kmetom v Zg. Savinjski dolini in na Kozjem ter jim tudi pomagali pri delu. V političnem pogledu delavska mladina ne spi; posebno je sedaj sodelovala pri študiju ustave skupno s sindikalno organizacijo. Vsa ta dejstva jasno kažejo, da delavska mladina ni samo simpatizer, ni samo pripadnik Ljudske fronte, ampak je prva v izvajanju direktiv, ki nam jih je nakazalo naše politično vodstvo. Iz teh del mladih vajencev je razvidno, da se zavedajo, da je prvo in najvažnejše vprašanje produkcije, če hočemo čim prej premagati pomanjkanje, da je s tem v zvezi vprašanje pobijanja špekulacije in razkrinkavanje protiljudskih elementov ter enotnost delavcev in kmetov, enotnost vsega delovnega ljudstva —- v gospodarski borbi Dejavnost mladih delavcev v tem pravcu je potrebno še širiti in poglabljati. Vendar v vsem tem, če pogledamo na smelost, številčnost, revolucionarnost, možnost in interes, ki ga ima pri vsem tem delu prav delavska mladina, vidimo, da bi lahko napravila še več. Takoj lahko ugotovimo napake in nedostatke tako pri delavskih odborih samih, kakor tudi pri nekaterih aktivistih. Številna poročila iz tovarn Slovenije nam jasno kažejo, da tam kjer so se aktivi- sti znali približati delavski mladini, je uspeh gotov. Uspehi pa so pomanjkljivi ali pa jih sploh ni tam, kjer se mladinski forumi za mladino v tovarni niso brigali, ker so imeli za delo z delavsko mladino vrsto oportunističnih izgovorov. Vzemimo za primer samo dve tekstilni tovarni. To sta dve naj večji in najmodernejši tovarni v Jugoslaviji in na Balkanu sploh. Jugobruna v Kranju in Huter v Mariboru. Zaposlujeta vsaka več kakor no 1200 delavcev, od tega vsaka okrog 300 mladine. Mladina v Huterjevi tovarni se skupno z sindikalno organizacijo udejstvuje zelo aktivno na kulturnem polju, ima svoje mladinske krožke, pri prostovoljnem delu ki so ga darovali delavci te tovarne za popravilo stanovanj, se je zelo izkazala, prav tako pri razkrinkavanju tatov državne imovine. Ta mladina vnaša duh delavnosti v vso okolico Maribora, kjer stanuje, a tudi po zelo oddaljenih krajih, kamor se vozi z vlakom. Na sestanku odbora delavske mladine, kjer se je študirala novoletna poslanica maršala Tita, so mladinci in mladinke te tovarne napravili načrt, v katerem se obvezujejo, da bodo v vseh oddelkih tovarne dvignili produkcijo, da se bodo vsi čim bolj strokovno usposobili in da spravijo v pogon devet strojev v predilnici, ki imajo 4132 vreten. Samo v predilnici so se obvezali dvigniti produkcijo za 25%. Načrt je zelo podroben in zajema vsak obrat in vsak oddelek posebej. Načrt bodo izvršili do polovice leta. V Jugobruni mladinska organizacija ne more delati, ker so mladinci večina doma iz oddaljenejših krajev in se jim vedno po delu mudi na vlak. Za kulturne prireditve zaenkrat še ni zadostnega prostora, toda ministrstvo je že obljubilo, da tovarni zgradi primerno stavbo. Fizkulturnega društva ni, itd. Tukaj v tem primeru se jasno vidi, kako tam, kjer aktivisti ne polagajo dovolj pažnje mladini, kjer ne znajo poiskati za delavsko mladino organizacijskih oblik — delavska mladina sama zapada v nedelavnost in ne more vnašati poleta delavnosti v svoje stanovanjske predele, in sama nima tiste vzgoje, ki ji je potrebna. Niso ji zadane naloge v katerih bi svoje mladinsko izživljanje izkoristila v sebi in svojemu narodu koristnih delih, zato so tudi primeri, da mladinci iščejo zabave v gostilnah. Večkrat se mladinske organizacije delavske mladine ni mogla razumeti z sindikalno organizacijo, vendar so se v glavnem takoj pojavi odpravili. Toda še vedno je kje tak nezdrav, škodljiv pojav. To se pojavlja predvsem tam, kjer sindikalni funkcionarji pojmujejo sindikat tako kakor nekdaj, kjer se ne zavedajo, da je vzgojna vloga sindika-tovtov najvažnejša. Mladina v takih krajih hoče kakor pravijo sindikalni funkcionarji »vse sama komandirat in nas izKušene učit.« Odpravljati mora* mo nepravilni odnos sindikalnih funkcionarjev, energično pa moramo tudi pobijati pojave takega mladinskega avantgardizma, ki se tudi ponekod rad pojavlja. Vse nepravilnosti tako od sindikalnih, kakor mladinskih aktivistov moramo popravljati na javnih sestankih. Evo, kako so tako »nevzdržno« stanje odpravili v tovarni »Indus« v Ljubljani Vse nepravilnosti delovanja sindikalnega odbora je odbor delavske mladine iste tovarne iznesel na javnem zborovanju, ki se je v tovarni vršilo 21. januarja. Delavstvoi je uvidelo, da je vse utemeljeno, stari sindikalni odbor je podal ostavko, delavstvo pa je v celoti poverilo delavsko mladino tovarne, da sestavi listo za nov odbor. Na tak način je treba reševati podobne probleme, če pa je to nemogoče je treba javiti primer preko nadrejenega foruma. V Trbovljah se mladinski aktivist izgovarja, da delavska mladina ne more na sestanke, ker nima čevljev, ker nima čevljev tudi ne more dati potrebnega poleta, ne more nakopati premoga za tovarno, v kateri se za to mladino izdelujejo čevlji Poznam mladino Trbovelj in revirjev, vem da ji manjka marsikaj, vem pa tudi to, da je ta mladina delavna, da dela z podvojeno silo kljub pomanjkanju in vem da tudi sama obsoja oportunistične aktiviste. Pred delavsko mladino v celoti se postavlja vprašanje odpraviti čimprej /se nevarne oportunistične izgovore in posnemati aktivnost najboljše mladine naših tovarn. Iskati iniciativno nove oblike organizacije za kulturno-pro-svetno, politično, fizkulturno in drugo delo, ter v tem delu razviti tekmovanje. Razvijati tekmovanje v strokovni usposobitvi, v dvigu produkcije, v udamištvu itd. Ta delovni elan vnašati v odbore ZMS, kakor tudi v sindikalne Organizacije. Razvijati še bolj sodelovanje delavcev in kmetov, skupno premagovati težave gospodarske borbe, skupno s kmeti razkrinkavati vse, ki so si ali si še na račun naših sedanjih naporov ah težke osvobodilne borbe polnili žepe. Da bo delavska mladina mogla to pravilno vršiti, se mora učiti, neprestano učiti. Delavska mladina bo svojo vlogo pravilno izvršila le tedaj, kadar bo obvladala vsa gospodarska, politična, socialna in organizacijska vprašanja. To pa bo dosegla z čitanjem knjig, brošur, časopisov, posečanjem poučnih filmov, političnih ur, kulturnih prireditev itd. Za vse naloge, katere stoje pred delavsko mladino, je potreba samo enega — potreba je zdrave in trdne volje. To je potrebno vsaj delavski mladini, aktivistom pa še posebej. Knap Mafija Cene na trgaš in plače Po naših tovarnah, rudnikih, obratih in uradih srečavamo ljudi, ki imajo nepravilno gledanje, kako izravnati razmerje med draginjo in sedanjimi plačama. Odgovarjajo, ker tako mislijo ter dopovedujejo, da je treba to rešiti takole: zvišati se morajo plače, pa bo. Prav. toda pravico do višjih plač bi imeli vsi delavci in uradnika povsod, v vseh tovarnah in dbraitih in tudi poljedeljski delavci. Zvišanje plač bi imelo za posledico zvišanje cen proizvodom za toliko, kolikor bi te dvignile plače vseh vrst izdelkov. Na ta način se ne da rešiti vprašanje, kajti črnoborzijanci in izkoriščevalci delovnega ljudstva ter tisti, ki posedujejo, nočejo stvari prodajati po maksimalno določenih cenah potrošnikom, zadrugam in »Na-vodu«. Izravnavo plač s cenami življenjskih potrebščin moramo rešiti na ta način, da sami, vodimo ulpešno in neizprosno boi bo proti visokim cenam vsem izdelkom in ži- vilom na trgu. Vsak pošten državljan, dela- vec, kmet ali uradnik pa tudi obrtnik mora v interesu delovnih množic samega sebe smatrati obvezanega, da deluje, se drži pired-pifcoiv ter javlja vse napake in prestopite merodajnim oblastem. Saboterji, izkoriščevalci delovnega ljudstva, zopet kopičijo in polnijo svoje blagajne ali pa si nakupujejo raaae stvari v blagu in opremi raizlične vrste, ki je v svobodni prodaji ter kopičijo celo racaonirane predmete s sabotiranjem redne prodaje tia trgu L t. d. Široke delovne množice nimajo črt a pečati se s tako trgovino, so pa tudi poštene, dočim špekulanti in Zločinci brezobzirno sabotirajo in veiri-žijo ter poizkušajo ponovno izkoriščati široke delovne množice. Premožnejši kmet, Id noče prijaviti svojega prašiča samo zato, ker bi moral dati 5 ali 10 kg sveže slanine proti plačilu našim merodajnim ljudskim forumom za preskrbo, pokaže svoj egoizem, * * * * v mnogih primerih pa %eio sovraštvo do naše ljudske oblasti, ter ga nol4£ia krščanska ljubezen do bližnjega ne spametuje. Pravd: »prašiča sem jaz izredil in ga bom tudi pojedel sam.« Takšnih je mnogo. Vzrok zadrževanja in škrivanja pa ije predvsem tale: Namesto, da proda jajca, slanino, krompir, mleko, žito in ostale pridelke po predpdkani ceni, zadržuje oddajo našim ljudskim oblastem in prodaja po večkratno višji ceni pod roko in na črni borzi in zopet bogati na račun delovnih množic. V mnogih primerih se v privatni obrhi in trgovini nedovoljeno zvišujejo cene izdelkom; strankam in odjemalcem se zaračunajo previsoke cene za izvršeno delo, za izdelek, ki ni zahteval toliko zamude časa in se na ta način ne kontrolirano dogajajo izigravanja predpisov dopuščenega zaslužka. Zaradi različnih načinov izigravanja predpisov na ta način zaslužena dohodki dosegajo že ogromne vsote. Kdo ruši predpiše in kupuje na črni borzi? Tisti, ki boljše zasluži, ker lažje plača višje cene, če rednim potom ne dolbi. Na tak način kupujejo vseh vnat sloji, ki imajo večje dohodke kot delavci in nameščenci, M nimajo vedno časa iti sami med kmete nakupovat. Kmetje pa tudi sami rajši prodajajo takšnim premožnim slojem, ki jim sami ponujajo za živila višje vsote, kot so predpisane z uredbami In tudi mnogi delavci ee izgovarjajo, da so prisiljeni kupovati na tak način, kej- z redno dobavo ne dobijo dovolj zadostne prehrane. Vzemimo na primer jajca, maislo, perutnino ter dm§e stvari, ki so še v svobodni prodaji. Kdo jih kupuje? Vsi! Toda predvsem tisti, ki imajo več denarja, zasluženega na ta ali orni nar-čih. Torej podpirajo lami s takšnim naku-povanjetm tiste, Id. si na tak način polnijo žepe, ki živijo še vedno v razkošju, izobilju in lepih stanovanjih, de&avci pa v svojih starih luknjah. Povišanje plač bi imelo za posledico nov Skok cen proizvodom na trgu in s tem skokom cen vsem potrebščinam tudi pri črnoborzijancih. Z uredbo o mezdah in plačah je bila na eni Strani postavljena baza za kalkulacijo in določitev cen proizvodom ter plač, odmerjenih v skladu z takratnimi cenami. Vzrok, da so cene poskočile, so edino izkoriščevalci in špekulanti, ker so oni dvignili cene. Celo nekateri stari. sjndikalLti, zapadajo v slabost, v napake, in. se hočejo sedaj pred delovnimi. množicami prikazati zaščitnike delavskih interesov g tem, da nagovarjajo islabiče ter sami zagovarja®, stališče, da je treba dvigniti plače, češ: g tem bo rešeno vprašanje, ki je nastalo s skokom cen. Namesto, da bi vzgajali množice za red in disciplino, za bcabo proti vsem izkoriščevalcem. saboterjem in črnoborzijancem, da bi dosledno in vztrajno zasledovali vse pojave, prestopke in kontrolirali cene na trgu, jih pa s svojim stališčem speljujejo na nepravo pat. na poit, ki se je že v Obrazloženem primeru pokazala, da jo črnoborzijanci izigravajo in bi jo ponovno izigrali, če množice delovnega ljudstva ne uberejo prave poti, t. j. poti budnosti in neprestane kon-tactie in borbe proti kršiteljem .današnjega reda ter jih pregnali pred sodišče, kjer naj zločinci dobijo zasluženo . kazen. Stvarna vrednost plače se bo dvignila. samo tako, da vsi pomagamo tolči po visokih cenah in da pomagamo organizirati večjo in cenejšo' proizvodnjo. Vprašanje izboljšanja položaja leži samo v povečanju realne meizde in plače. To se prava, da moramo iti po poti borbe proti špekulaciji in ovni borzi, za racioni-ranjem življenjskih potrebščin na podlagi ustaljenih maksimiranih cen. Prvenstvo v preskrbi maramo dati vsem tistim delavcem in nameščencem, ki v mestih in vseh industrijskih centrih delajo po načrtu in za državna naročila. Znižujmo Stroške, proizvodnje na ta način, da bomo dvigati storilnost dela. s pravilnim določanjem norm, z racionalnim izkoriščanjem sirovim, z odstrani; e-vanjem nepravilnosti, v. upravljanju s proizvodnjo in v razdeMtvi dobrin Strokovne organizacije se morajo poleg .drugih množičnih organizacij v prvi vitrin zaktivizirati za pomoč državnim organom, da kontrolirajo, kako se izvajajo vse mere. da odkrivajo nepravilnosti, podkupavan j a, caboterje in špekulante in da vise krivce bretz milosti po- stavljajo pred sodišča. V primerih, kjer bi sodišče ali origana Ijiuiditee oblasti ne postopala dovolj sitnogo, morajo protestirati. Samo na ta način se bo realina mezda dvignila. Tisti, ki postavljajo na prvo mesto povišanje plač, so aiii zavedni, ali pa so naši ■skriti sovražniki. Mislijo, da je lažje od svoje državne oblasta doseči z dekretom povišanje plač, kot pa obvladati maso špekulantov in izkoriščevalcev. A. D. Trboveljski delavci za zim* ska psimisič maši vojski Delavci in nameščenci rudnika TPD Trbovlje, cementarne in elektrarne so ponosni na naš j mlado in slavno Jugoslovansko armado, v kateri to sodelovali tudi somi Hočejo, da bo Jugoslovanska armada prava ljudska vojska, ki se more opremiti^z modernimi sredstvi. Pred seboj ima naša armada še vefdke naloge. Varovati mera mir in državno samostojno! t ter zajamčiti mirno izgraditev in obnovitev naše mlade ljudske republike. Ker se naši delavci vsega tega dobro zavedajo, so napravili zbirko za zimsko pcmoč naši armadi ter so nar brati 20.323 din, s katerimi bodo pomagali prebroditi prve težave v tej zini. Pohvala delavcem Osrednje delavnice, ki so s prostovoljnim dedom zaslužili 6000 dan in jih poklonili Krajevnemu strokovnemu odboru Zveze delavcev in nameščencev rudarske industrije v Trbovljah za nabavo knjig v novo ustanovljeno knjižnico v Trbovljah. Njihovo delo je vse pohvale vredno, kajti v našem kraju je knjižnica prepotrebna, saj je okupator uničil vse knjige. Le z veliko požrtvovalnostjo in vztrajnostjo borne zbrali in nadoknadili izguibieno . Krajevni odbor zveze. Pesrcemajmo! Tovarišu Bregar Rudolfu iz obrata Kotre- dež je bila podeljena nagrada 700 dinamov za njegovo vestno in nadurno delo v prid ljudske skupnosti. Tovariš pa je bi! taki zaveden, da je podaril od te vsote emdikatu 400 din za uiboge partizanske tirate. Brošura »Delavski zaupniki« Glavni odbor ESZDN za Slovenijo je izdal brošuro »Delavski zaupniki«. Brošura vsebuje zakon o delavskih zaupnikih, uredbo • volitvah delavskih zaupnikov in »Navodila za izvedbo volitev delavskih zaupnikov« ter obrazce tiskovin, ki se potrebujejo pri izvedbi volilnega postopka. Volilni odbori dobijo brošuro pri Okrofc-n ih volilnih komisijah v Ljubljani, Celju, Mariboru in Novem mestu ter pri Krajevnih medstrokovnili svetih. Brošura stane 4 dinarje. $tev. 4 Stranj »DELAVSKA ENOTNOST« 25. januarja 1946 _____________ Napake pri volitvah delavskih zaupnikov Prips?ave %a veliko pa?votsM8gsko •etemovanfe ■■ v , . • ■- 3- ■■■ _, s aim m»UTltči n deiavcev Povsod v naših tovarnah, ustanovah m uradih so v teku volitve obratnih zaupnikov. Poteklo je že 10 dni, odkar smo začeli z volitvami, vendar nam še niso prinesle tistih rezultatov kot M jih morale. V vsem tem delu se dogajajo napake, ki jih moramo odstraniti, če hočemo da bodo izvoljeni delavski zaupniki res predstavljali enotne težnje in voljo delavcev in nameščencev. Iz vsega dosedanjega dela vidimo, da se vsi še ne zavedajo važnosti in nalog bodočih zaupnikov. Zakon daje novim zaupnikom zelo široke naloge in pooblastila. Zato moramo predvsem gledati, da izvolimo na ta mesta ljudi, ki imajo v delavskem gibanju čisto preteklost, ljudi, ki so poleg tega tudi strokovno sposobni in ki so predani, da bodo znali čuvati interese delavskega razreda in interese naše ljudske oblasti. Veliko važnost je treba polagati na to, da se pravilno predlaga kandidatna lista. Tukaj so se dogajale različne napake. V tovarni ErHch v Mariboru n. pr. je kar volilni odbor predlagal in postavil kandidatno iisto. Kandidatno listo lahko predlaga samo sindikalna organizacija ali pa določeno število delavcev. V Tržiču se je dogodil primer, da so se za kandidate postavili sami mojstri, v Trbovljah pa sami delavci. Tudi tukaj se vidi rr^eisvnoBt n c-Mb sindikalnih organizacij. Mnogokrat je že bilo poudarjeno, da je treba utrjevati enotnost med delavci in nameščenci. V gornjem primeru te enotnosti ni. Kandidati se izbirajo na množičnih sestankih, ki se jih udeleže delavci in nameščenci. Vsak oddelek naj predlaga svoje najboljše tovariše za kandidate. Ti predlogi naj se prerešetajo na skupnem sestanku vseh uslužbencev in tu naj se dokončno postavijo kandidati. Samo na ta način je možno, da pride do izraza enoten nastop vsega delavstva in name-šeenstva. Nadaljnja slabost naših votivnih odborov in sindikalnih organizacij je, da ne Med raznim socialnim, kulturno-pro-svetnim in političnim delom so nas kar naenkrat dohitele priprave za volitve delavskih zaupnikov. Vse drugače tečejo sestanki in priprave za te volitve kot pa za časa stare Jugoslavije, izbiramo si kandidate med najboljšimi delavci, med onimi, ki niso zapustili ljudstva v najtežjem trenutku, temveč so se borili med našimi najboljšimi za osvoboditev delavskih množic iz krempljev izkoriščevalcev. Na sestanku 19. tega meseca smo se ponovno sestali vsi delavci, da skupno sestavimo kandidatno listo delavskih zaupnikov. Soglasno smo potrdili one, ki svojega ljudstva niso zapustili v letih krvave borbe z fašističnimi osvajalci in načrtnega uničevanja vseh jugoslovanskih narodov. Storili so vse in prispevali svoj delež k zgraditvi nove Titove Jugoslavije. Tako smo sestavljali kandidatno listo delavskih zaupnikov, kajti le oni so porok, da bodo zaščitene priborjene pravice delavskih množic in bodo storili vse, da se socialni, kulturno-prosvetni in politični nivo naših delovnih množic dvigne na naj višjo stopnjo. Da bo sleherni sptiz- Ko smo izvedeli, da bomo volili delavske zaupiike, smo oe takoj lotiti dela. Vedeli £moi da_ motamo izvoliti za svoje zaupnike ljudi, ti bodo pravilno zastopali težnje in potrebe tako delavcev kot podjetja, ki je naša skupna last. 3. januarja 1946 je bil izvoljen na množičnem sestanku volilni odbor, ki mu je bila poverjena skrb za pravilno izvedbo volitev. Sindikalna organizacija je na svojem sestanku izbrala najb>ljše delavce na stro- Ttik >j po osvoboditvi so začeli delavci podjetja itn®. Umek obnavljati železniški most preko Ljubljanice pri Zalogu. Delavci so več dni in noči neprestano delali ter so kljub pomamkljivi hrani v 48 dneh izročili most prometu. Iz Zaloga se je podjetje preselilo v Zidani most in začelo obnavljati železniški ma.it čez Savinjo na progi Zagreb, železniški most čez cesto na progi Maribor in železniški most v Črnem potoku med Sevni-?° in Bregom. Mostova na progi Maribor invV Črnem potoku sta že d ogrnjen a m izročena prometu. Zdaj se nadaljuje delo na velikem moetu čez Savinjo, ki je zaradi slabega vremena silno otežkočeno — kljub temu delavci vztrajajo in delo vidno napreduje. Obnavljamo pa tudi porušeno škarpo med glavno cesto in železniškim ikladiščem, ki bi v kratkem času dograjena. Pri tem delu je bilo samo za razstreljevanje ogromnih železobetonskih ruševin porabljenih okrog 1295 kg razstreliva a. za dograditev vseh dosedanjih del pa 32 vagonov cementa. Najvažnejše delo zdaj je obok pri mostu čez Savinjo, Pri tem delu so se najbolj izkazati tesarji,, ki jih vodi tovariš Bud j a. Poleg svojega dela pomagajo tudi ostalim delavcem, če je to potrebno, ker primanjkuje delovnih moči. Pohvaliti moramo tudi tovariša mg. Petelina in polirja Saksido, ki vodita viša detla pri obnovi železniških mostov. Zelo agilna je tudi sindikalna podružnica. Na predsednikovo pobudo je bila na novo ustanovljena podružnica v Trbovljah poznajo zakona in uredbe o volitvah delavskih zaupnikov. V »Delavski enotnosti« in v vsem ostalem dnevnem časopisju je vse to izšlo, vendar je bil majhen odstotek tistih, ki so to preštudirali ali sploh prebrali. Iz tega se moramo naučiti, da bomo naše časopisje vestneje citati, da bomo tako vedno na tekočem in informirani o vseh važnih vprašanjih, posebno pa o takšnih kot so to volitve obratnih zaupnikov. V nekaterih krajih so sindikalne organizacije smatrale, da se lahko posamezna podjetja, če tudi šteje vsako več kot pet ljudi, združijo in postavijo skupen volilni odbor in skupno kandidatno iisto, kar je popolnoma napačno. Vsako podjetje, M šteje najmanj 5 uslužbencev, mora imeti svoj votivni odbor in voliti svojega zaupnika. Po zakonu ima funkcijo zaupnika v podjetju lahko samo tisti, ki je v istem podjetju zaposlen. Po nekaterih podjetjih se pojavljajo primeri, da se za kandidate postavlja ljudi z nečisto preteklostjo. Več takih primerov je bilo v mariborskem okrožju. Tu vidimo, da sindikalne organizacije sploh niso smatrale mesto delavskega zaupnika za važno in odgovorno, da sploh niso preštudirale zakona o delavskih zaupnikih ter na ta način niso vedele, kako važno vlogo bo ta zaupnik igral v podjetju in pri obnovi. Na drugi strani so pa naši nasprotniki ta zakon dobro preštudirati ter poskušali na račun naše malomarnosti in deloma nevednosti vriniti svoje elemente na ta mesta. Dolžnost sindikalnih organizacij je, da te naklepe reakcionarjev prepreči, da te ljudi na množičnih sestankih razkrinkava in postavlja na njihovo mesto dobre in zavedne tovariše in tovarišice. Dalje je prišla pri tem delu do izraza nepovezanost med sindikalno organizacijo v tovarni in odbori Osvobodilne fronte na terenu. Krivda je na obeh straneh. Sindikalna organizacija je kot celota vključena v OF ter bi na ta način morati tudi odbori OF voditi računa o tem, kako se izvajajo volitve, kdo je predlagan za kandidata, kdo je v votivnem odboru, vendar tega po večini nikjer niso nal, da so tovarne last delavcev 5n da smo pred narodom odgovorni, za dvig proizvodnje. Član sindikata tovariš Kerč Lovro, je na sestanku predlagal, da se izkupiček mezde petih delovnih ur} ki je bil prvotno namenjen za stroške pri tehnični izvedbi volitev, ki pa zdaj odpadejo, podeli dvema vasema, ki so bile za časa okupacije najbolj prizadete, na sledeči način: »Pošiljamo resolucijo vsem, ki ne razpolagajo z nikakim našim časopisom, da jim ga bomo za dobo enega leta plačali. Tako bomo doprinesli svoj delež tudi na kulturnem polju.« Delavci so ta predlog takoj sprejeli. Ni dovolj samo telesna hrana, preproste delovne množice potrebujejo tudi kulturno in politično izgradnjo, da bodo znale vselej in povsod braniti našo težko priborjeno svobodo. Dovolj je bilo suženjskih časov, tavanja v temi in izkoriščanja delovnih množic, prišel je čas, ko vsakdo s ponosom lahko reče: »Postal sem enakovreden državljan nove ljudske republike Jugoslavije. M. S. kovnem in političnem polju. Jamstvo za njihovo predanost interesom delavnega ljudstva, je doba okupacije, ko so bili borci za svobodo in pravice delavnega ljudstva. 11. januarja je bil predlog sindikata brez oklevanja sprejet, kar dokazuje, da je sindikalni odbor izbral res prave ljudi, katerim delavci lahko zaupajo to važno nalogo. v_ Dne 22. januarja je volilni odbor na množičnem volilnem sestanku proglasil enotno listo za izvoljeno. in pripravljalni odbor podružnice pri Šumaki upravi v Radečah. Poleg tega se je sindikat zavzel tudi za ustanovitev delavske kuhinje, teko da delavci zdaj niso več navezani na železničarsko menzo, Ustanovija-na je bila tudi kolodvorska sindikalna restavracija, v kateri se pripravi dnevno tristo obrokov hrane za potnike, ki potujejo skozi Zidani most. To je velike važnosti, saj je tu najvažnejše križišče v Sloveniji. Poleg rednega dela so delavci delati tudi izven normalnih ur ter db nedeljah in praznikih. V letnem času so delali tedensko preko 60 ur in to pri storitvi, ki ne zaostaja za mirnodobsko. ' Tedensko se vršijo redni sef-tanki., na katerih razpravljajo delavci o oirganiza-ciji dela kakor tudi o drugih važnih zadevah. Tako se pripravljajo na volitve delavskih zaupnikov, ki se bodo v kratkem vršile. Prostovoljno so zbrali 840 din za votivni fond in 360 din za socialno preskrbo otrok. VL-a dosedanja dela so bila izvršene v popolnem skladu z vodstvom podjetja. Delavstvo je izvršilo svoje naloge pni obnovitvenih delih železniških mostov, ter hoče še nadalje delati za obnovo in napredek naše porušene domovine. Naročnina za Delavsko enotnost znaša: četrtletno . . . Din 26.— polletno .... Din 52.— celoletno . . . Din 101.— napravili. Sindikalne organizacije in odbori OF morajo to napako odpraviti, se najtesneje povezati in vložiti v tem času vse svoje sile zato, da se bodo volitve delavskih zaupnikov izvedle tako, da bodo ti res služili svojemu namenu, da bodo prišli na ta mesta ljudje, jri ne bodo uganjati starega kruhoborstva, ampak da povedejo delavstvo in nameščenstvo v borbo za obnovo naše porušene domovine, v kateri je tudi delovno ljudstvo soudeleženo pri oblasti; da dvignejo udar-ništvo in požrtvovalnost ter na ta način delavstvu pokažejo pot do boljšega in lepšega življenja. Pri vsem tem se moramo zavedati, da stojijo tukaj predvsem pred našimi sindikalnimi organizacijami težke in odgovorne naloge in da bomo te volitve dobro izvedli le, če se bomo zavedali odgovornosti, odstranjevati napake, razkrinkavali tiste, ki bi hoteli na račun volitev razbijati enotnost delavcev in nameščencev. Zakaj se morajo ' odbori Osvobodilne fronte brigati za dobro izvedbo volitev, za izvolitev dobrih zaupnikov? Zato, ker bodo imeti bodoči zaupniki tudi gotove politične naloge. Naša ljudska oblast je in bo še izdala vrsto zakonov in uredb, ki se bodo direktno tikale delavstva in nameščenstva, kot je to n. pr,: zakon o socialni zaščiti delavstva. Tukaj bodo morali biti dal. zaupniki tisti, ki bodo znati delavstvu pravilno tolmačiti te zakone, mu znali prikazati, kako se naša ljudska oblast na ta način briga za delovnega človeka. Obenem pa bodo morali biti najožje povezani s to oblastjo, da ji bodo lahko dostavljal: predloge in težnje, ki jih ima danes delavec in nameščenec ter na ta način aktivno sodelovali pri izboljšanju življenjskih pogojev delavstva in nameščenstva v naši državi. Če bodo odbori Osvobodilne fronte imeli vse to v vidu in se zavedali važnosti tega, bodo del. zaupniki postali važen in odločujoč činitelj v politični izgradnji našega delavstva in nameščenstva. Greif Martin ©Savttsm« odtara ESZDNJ v Beograda Na članskem sestanku dne 23. L t. 1. smo proslavili prvo obletnico ustanovitve Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije. Smatramo za prijetno dolžnost, da vam ob tej priliki pošljemo plamteče pozdrave. Obljubljamo vam, da bomo vložili vse sile, da bodo v Enotnih sindikatih združeni vsi delavci in nameščenci v Sloveniji, ki bodo čimpreje uresničili vse načrte za obnovo in napredek nove Federativne ljudske republike Jugoslavije, da bo močan in nepremagljiv člen v sklopu progresivnih evropskih narodov za zmago vsega svobodoljubnega in naprednega ljudstva. ESZDNJ za Slovenijo v Ljubljani Podružnica pri Glavnem odboru KsSavsM lesu:! delavci so že prekoračiti prešvojtao pro* izvfidttio Tudi kočevski leo.ii delavci se zavedamo važnosti: obnove naše države, zvišanja proizvodnje in izvoza lesa v paiivne kraje. Na vseh naših žag:tii cmo že prekoračili pred-vjj.no proizvocjLijo. Težko jih je bilo spraviti v ob al, ker so bide v zelo slabem stanju, opustošene in zapuščene, a vse to smo s požrtvovalnim delom premagali. Vsak posamezni delavec se zaveda, da ne dela več za 'izkoriščevalce, kakor je bilo to v predaptiliiki Jugoslaviji temveč za sebe in za skupnost, , V naših vrstah imamo tudi tovarišici Kocjan Marijo in Reberšek Danico, ki sta se še posebno izkazali; zavedata se. da nam manjka t moške delovne sile in tako opravljata moška dela, ki so za ženske skoraj pretežka. A tovarišici delata z veseljem in izvršujeta svoje naloge, tako kot sleherni državljan, ki želi doprinerti čim več k obnovi naše domovine. Člani podružnice na rednih sejah razpravljajo o tem, kako bi svoje delo še boljše izvedli. Ustanovili smo tudi odbor za izgrajevanje mladinskega kadra, ki nam je zelo potreben, da bo lahko izvršil naloge, ki se sta vi jajc pred nas. Tudi naši vozniki se trudijo, de nam dostavljajo leis iz gozdov, kar je v našem kraju zelo težko, zlasti kar nimajo dobrih konj in vprege. Vse to je pobral in uničil okupator. Na sestankih smo diskutirali j ustavi in smo se uiteviCi zlasti pri členu 24., ki govori o enakopravnosti žen. Rataj. Iz kamaroloflSBOV trtffveljske cementarne Naši delavci v obeh kamnolomih so zelo požrtvovalni pri svojem težkem in nevarnem ^delu. Pred okupacijo sta bila oba kamnoloma v rokah privatnega podjetnika, ki je delavce izrabljal im jim plačeval sramotno nizke plače. Zdaj pa. v novi Titovi Jugoslaviji, so priključeni kamnolomi Cementarni ter so v skladu z novim zakonom tudi nam urejene plače, s katerimi smo vsi zadovoljni Prj svojem požrtvovalnem delu so vsi delavci enih misli, da tudi oni pomagajo pri obnovitvi domovine, sa je cement prepotreben, da se dozidajo domovi, tovarne, mostovi. Strojne naprave kamnoloma Vasle in več kilometrov dolga žičnica so bile pod okupatorjem popolnoma uničene. A vse smo v kratkem času obnoviti tako, da zdaj s ponosom zremo v bodočnost ter smo že dosegli predvojno višino proizvodnje kamenja, ki je potreben pri izdelavi cementa. Pri obnovi žičnice so se posebno izkazali naslednji tovariši: Cešnovar Ivan, Trošt Franc, Čater Franc, pri obnovi strojnega obrala pa Fabjan Tone in Podpečnik Jože, Delavec iz kamnoloma Vasle. Tekmovanje bo trajalo 3 ali 6 mesecev; prvi pregled rezultatov bo od 15. do 25. aprila. V Beogradu se je 11. januarja vršila seja Izvršnega odbora Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije, na kateri so odločiti o organizira-ranju in pripravah prvomajskega tekmovanja delavcev in nameščencev Jugoslavije. Na seji se je ugotovilo, da je novoletni članek tovariša Tita naletel na globok odmev med strokovno organiziranimi delavci in nameščenci in da se ta odmev izraža v široki iniciativi strokovno organiziranih množic za delovno tekmovanje in prostovoljno delo. Izvršni odbor pozdravlja to iniciativo in poziva vse sindikalne forume: Glavne odbore, Zvezne uprave in podružnice, da sprejmejo to delovno tekmovanje in prostovoljno delo v zvezi s člankom tovariša Tita, da vložijo vse svoje moči, da bo tekmovanje in prostovoljno delo kar najbolj organizirano in stvarno in da bo dalo čim več rezultatov in uspehov vproizvod-nji. Glavni odbor ESZBN Jugoslavije je odločil, da organizira in pripravi prvomajsko tekmovanje. Rok tekmovanja naj bo čim daljši (tri do šest mesecev) s tem, Jugosiavšie da se v zvezi- s prvim majem prvi pregled rezultatov izvrši od 15. do 25. aprila in da se doseženi uspehi sporočijo delavcem in nameščencem dofcične tovarne, rudnika, podjetja ali ustanove na njiuovih prvomajskih skupščinah in prireditvah. V kratkem bo plenum Enotnih strokov* nih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije. Dnevni red tega plenuma bo izpopolnjen s posebno točko: Prvomajsko tekmovanje. Pred pristojne ljudske oblasti se bo postavilo vprašanje o gotovih prednostih za udarnike in iznajditelje ob prilike preskrbe živil, obleke, obuvala itd. Tekmovanje delavcev in nameščencev mora doprinesti povečanju proizvodnje v vseh panogah našega gospodarstva. Pri tem tekmovanju morajo sodelovati vsi strokovno organizirani delavci in nameščenci. Tovariš Tito je za Novo leto napotil sledeči poziv: »Storimo vse, da bo leto 1946. leto velikih zmag v obnovi naše dežele. Stanje v našem ljudskem gospodarstvu zahteva od vsakega posameznika, da vloži vse napore, da se bodo ustvariti pogoji za boljšo bodočnost«. Delavski razred Jugoslavije se bo temu pozivu odzval in bo dal polni prispevek za obnovo dežele. Pradksngrema In prvomafsko tekmovanSe rodariev Osrednja uprava Zveze rudarskih delavcev in nameščencev Jugoslavije je imela svojo plenarno sejo 13. in 14. januarja. Ob tej priliki je bil sprejet odlok o predkongresnem in prvomajskem tekmovanju rudarskih delavcev Jugoslavije. V tekmovalnem načrtu je določeno, da se do 1. maja izpolni in preseže postavljena naloga. Rudarji in ostali delavci ter nameščenci rudarske industrije bodo tekmovali v tem, katera podružnična uprava s svojimi člani in na svojem terenu bo uspešneje pobijala črno borzo, odkrivala špekulante in gospodarske saboterje in jih prijavljala ljudskim oblastem. Stroški proizvodnje se morajo čim bolj zmanjšati. Dvigniti in utrditi se mora delovna disciplina. Prištediti se mora kar največ materiala, toda tako, da to ne bo v škodo proizvodnji. Tekmovalo se bo v pravilnem upravljanju s stroji, v njihovem racionalnem izkoriščanju, za čim večje znižanje stroškov pri popravilih. Prav tako bodo delavci tekmovali v izkoriščanju tarih strojev, dokler se ne nabavi novih. Člani se bodo sporazumeli za uvedbo »♦»♦♦♦♦♦« Tekstilci Sleosnile Na predlog Mariborske tekstilne tovarne d. d. Maribor in vseh Krajevnih odborov zvez, se je 1. januarja začelo tekmovanje v vsej tekstilni in oblačilni industriji Slovenije. Na tekmovalni razpis v »Delavski Enotnosti« od 28. XII. 1945. leta so se tekstilne podružnice takoj lotile priprav ter so začele izdelovati program, ki ga hočejo doseči v tekmovalni dobi. Tekmovanja so se lotile z velikim veseljem in z zavestjo posebno še zaradi tega, ker hočejo slediti pozivu maršala Tita v novoletni poslanici, naj povečajo proizvodnjo in dajo na trg čim več produktov za potrebe vsled vojne obubožanega ljudstva narodov Jugoslavije. Kot prvi so se prijavili oblačilni delavci tovarne perila Šiftar iz Murske Sobote. Na sestanku so izvolili tekmovalno komisijo, ki bo tekmovalni načrt še dostavila. Obvezali so se, da bodo mesečno izdelali 20.000 komadov perila za našo vojsko in še nadoknaditi vse ono, kar je izpadlo zaradi 10 dni prepozno prispelega blaga. Tovarna »Rote k s« v Maribora je osvojila vse točke tekmovalnega razpisa. Obratna tekmovalna komisija pa bo na sestanku s članstvom postavila višino proizvodnje, ki jo hočejo doseči do 1. maja. Tovarna »Metka« v C esI j n je prav tako sprejela vsa navodila tekmovanja in interna komisija že sprejema predloge delavstva za splošno in medsebojno tekmovanje. Tovarna sukanca in pletenin A. P i n -ter, Maribor je prijavila, da bo proizvodnjo kvalitativno in kvantitativno dvignila za 10%, izpopolnila tehnične iznajdbe, racionalno izrabo surovin in strojev ter zmanjšala režijo za 25%; dvignila bo delovno disciplino, imela bo manj izpadlih ur in čim manj nezgod, prehod v akordni in premijski sistem dela za 50%, politično vzgojo članov, posebej vzgojo kadrov, študijsko ure in zborovanja za 50%; dopisništvo in kol-portaža (naročniki časopisov in prodanih brošur za 300%, red v sindikalnem življenju za 50%; zavestno pridobiti nove člane za 5%, brezplačnih ur za obnovo in socialne potrebe naimanj 8 nr mesečno na osebo. Predilnica in tkalnica, Maribor je sprejela vse predloge tekmovanja. Poleg tega nam javljajo, da je bilo na sestanku sprejeto sledeče: Dograditi vse porušene objekte bombardirane tovarne, če bodo sredstva za to), povišati proizvodnjo v predilnici za 30%: 'usposobiti vse stroje za izdelavo predpreje; premagati težave v oplemenjevalnici ter najti nov način sušenja blaga na širino; vsak delavec bo naročnik enega naših listov, vsak bo član sindikatov; dvigniti politično stopnjo delavstva, da bo vzgled vsem ostalim. prostovoljnih dni za kar najhitrejšo obnovo in utrditev gospodarskih temeljev naše mlade republike. S strokovnimi šolami se mora vzgajati čim večje število kvalificiranih delavcev. Strokovni tečaji naj bodo množični. Prav tako se bo tekmovalo v povezavi delavskih nabavljalnih zadrug s kmečkimi produktivnimi zadrugami. Organizirali se bodo skupni obiski delavcev v vasi in pri delu bodo pomagali svojemu najbližjemu zavezniku-kmetu. Tekmovanje se mora vršiti v čim večjem mehaniziranju rudnikov, da tako pomaga ročnemu delavcu v proizvodnji. V zvezi s tem se mora vzpodbujati udarništvo, izboljšavati kakovost dela, da bo proizvodnja premoga čim večja in kvaliteta čim boljša, dvigati pri delavcih in nameščencih zavest za čim večjo odgovornost pri delu in za kar najpravilnejši odnos do dela. Končno je v načrtu predvideno tekmovanje v utrditvi organizacije in organiziranju do zdaj še neorganiziranih rudarskih delavcev kakor tudi v tekmovanju za pobijanje nepismenosti s pomočjo analfabetskih tečajev, feMmuiefs Podružnica t tovarni »Atam a«, Maribor javlja, da so na sestanku odločili, da bodo tekmovali v 11 točkah. Najvažnejša točka je, da bodo dvignili proizvodnjo do K maja za 20%. Tovarna »Jugobrnnat, Kranj prijavlja svoje tekmovanje v 17. točkah. Podrobnosti bodo javiti po sestanku delavstva. Tovarna perila »0 b e r b a u e r« v Celju se je tudi prijavila k več točkam. Na sestanku so izbrali 3-člansko komisijo, ki bo proučila višino možnosti napredka do 1. maja. Tekstilna tovarna »Zora«, Maribor obljublja, da bo v tekmovalni dobi dvignila proizvodnjo kljub težavam, ki jih bodo udarniško premagali za 50%. Tako se vrste prijave. Nihče noče izostati. Zelo razveseljivo je dejstvo, da jih ne žene v to zgolj častihlepnost zmagovalca, temveč pravi čut potrebe poskrbeti vsem izropanim in izčrpanim množicam čim več in čim boljšega blaga za perilo in obleke. Dopisi govorijo, kako veliko je razumevanje za vse povojne težave, saj se popolnoma zavedajo, da v tej tekmovalni dobi ne bo problem prehrane manj pereč kot je bil do zdaj. Prijavljajo se tudi v tem, da bodo podvojili udeležbo in aktivnost v nabavno-prodaj-nih zadrugah zlasti, da bodo kontrolirali način in manipulacijo s prehrano. Samo eno poročilo omenja borbo proti špekulantom, črni borzi in saboterjem, kar je odločno premalo. Ta borba je prav tako važna kot borba za proizvodnjo, kajti če njih ne bomo uničili, potem nismo premagali zaprek k socialnemu izboljšanju. Zato neizprosen boj in dosledno borbo škodljivcem in pijavkam našega truda in napora! Vsi krajevni odbori zvez tekstilne in oblačilne stroke bodo določili enega delegata v tekmovalne komisije ter se bo ista v kratkem sestala. Poleg objave zmagovalca bodo tudi druge nagrade. Zelo važno je, da na članskih sestankih organizirajo hkrati obratno tekmovanje, ker je treba, da se vsak delavec sam zaveže in tako tudi posamezni oddelki, kaj bodo v tekmovalni dobi izboljšali in kako bodo napredovali. Pri vsem tekmovanju delavstvo samo postavlja višino nameravanega napredka, sindikalni odbori pa dajo delavstvu vso pomoč in oporo, da bo uspeh čim večji. Prijave še vedno prihajajo. S tekmovanjem se bodo tekstilci izkazali, da so res novi ljudje, ki se zavedajo, da delajo zase, da so vsi uspehi v korist skupnosti in da s tekmovalnim tempom najbolj tolčemo vse naše nasprotnike na gospodarskem in obnovitvenem sektorju. Za tekmovalno komisijo: Bore Mavrici). ----------------------- >♦»>♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦------- Kate sm v tekstilni tovarni Kecfasietč postavili kandidatno list© delavskih zaupnikov V strojnih tovarnah Kranf |e Mia soglasno sprejeta enotna lista delavskih zaupnikov -------------——* ♦♦♦♦♦♦♦»------------ Steova železniškega mostu v Zadanem mostu iTmiwinrW :: . Svoje besede je tudi dokazala, ko je že po nekaj minutah zapustila hodnik in stekla nazaj k svojim strojem. Predsednik sindikata je pojasnil, da so tudi ostale delavke vredne vsega priznanja, da z vse drugačno zavestjo delajo zdaj, kot pa so delale v stari Jugoslaviji. Čez zamrznjeno dvorišče se pride v staro predilnico. Tu delajo same mlade delavke, skoraj same novinke, ki so se izučile v tovarni. Proizvodnja se v sorazmerju z zaposlenimi delavci še ni dvignila pa predvojno višino, čemur pa je krivo pred vsem pomanjkanje električnega toka. Vsi, ki so zaposleni tukaj, se trudijo, da bi to dosegli v najkrajšem oaisu. Po letih mlade, a pri delu izkušene tovarišice Konjar, Gašperšič Terezija. Jenko Matilda in Vrstovšek Rozalija vzgajajo novinke, ki pridejo v tovarno. Požrtvovalna tovarišica Konjar, o kateri smo že pisali in prinesli njeno sliko, ne zamudi dneva pa nal bo še tako slabo vreme in dvanajst kilometrov dolga pot od doma v tovarno še tako slaba. Prva uči mlade delavke, nato pa jih prevzamejo zgoraj omenjene tovarišice, ki ne skrivajo ljubosumno svojega znanja, ampak ga z ljubeznijo predajajo novinkam, saj vedo, da bo več dobrih delavk doseglo večje uspehe. Pred sedmimi meseci je prišla v tovarno tovarišica Knapičeva, M je stara komaj 15 let. Tovarišice so jo izučile in zdaj tekmuje s svojimi vzgojiteljicami ter prarv nič ne zaostaja za njimi. V predpredilnici pa teko stroji noč in dan — drugače bi predilnica in tkalnica ne mogli delati tako kot zdaj. Najboljša delavka v tem oddelku je Juhan Pavla, ki napravi 10 % več kot ostale tovarišice. Od novink pa sta najboljši Pance Stanislava in Dolenc Marija, ki delata šele nekaj mesecev v tovarni. Snežnobeli kosmi mehkega bombaža se sipljejo iz čistilnih strojev v čistilnici. — »Sirovin je kureči dovolj in lahko bomo delali ne samo za Slovenijo, marveč tudi za Bosno in predele, kjer je toplo blago prepotrebno«, je dejal delovodja. Stroj v kotu pa se je pokvaril. Mlad delavec je urno pregledoval, kje bi bila napaka. Saj je treba stroj popraviti takoj, da delo ne zastane. Tudi v novem objektu predilnice so zaposlene skoraj same novinke. V teh prostorih je lepo. Najmodernejše so opremljeni, snaga je na višku in delo ob dolgih strojih je prav prijetno — tako so povedale najmlajše. V prvih nadstropjih so šivalnice, kosmatilni-ce, pregledovalnice in apretura, kjer raztegujejo in likajo blago. V višjih nadstropjih pa stoje ob dolgih predilnih strojih mlade delavke, ki jih z urnimi rokami uravnavajo. Kako sigurno in mirno delata tovarišici Šušteršič Mihela in Čepe Tončka, ki sta šele nekaj mesecev v tovarni. Le nekaj besed smo si povedali in že sta stekli nazaj k svojim strojem. Podobnik Marija je prišla v tovarno avgusta in je le nekaj dni delala skupno s tovarišico. Ta je že po nekaj dneh zbolela in tako je Podobnik Marija po dveh tednih sama uravnavala in delala na obe strani. Pogačnik Ivanka in Kokalj Tinca pa sta partizanki. Smeh na ustih, beli kosmi bombaža v laseh. Kokalj Tinca je povedala, da bi prav lahko dobila delo v pisarni — »a tu je lepše, bolj domače in bolj srečna sem s tovarišicami, kot pa bi bila v pisarni. Zdaj mora delati vsak, a delo pri strojih fe pač naijlepše«. In potem so mi mladinke povedale o kulturnih prireditvah. Tovarna »Intex« ima namreč v svoji jedilnici oder, kjer nastopa tovarniški gledališki krožek. Včasih gre tudi gostovat, tako je še preteklo nedeljo' v Besnico, prihodnjo pa bo šel v Litijo. Življenje v tovarni se je v temeljih spremenilo. Vse drugačno je in uspehi dela prav tako. Najboljše delavke v ^JsigsirasiaF Tovariš jih je poklical po telefonu, pa niso hotele takoj priti, bil je delovni čas. Šele, ko jim je povedal, da gre za časopis, so delavke obljubile, da pridejo. Prva je prišla tovarišica Bogatajeva, ki ije že 14 let navijalka. Kar prestrašila se je, ko je izvedela, da bo njeno delo omenjeno v časopisu. Najboljša delavka je in na teden napravi en zaboj več kot ostale. Nato so vstopile v sobo še ostale. Iskra Marija, Gorejov Pavla, Lavrenja Ivana, vse iz predilnice ter tkalka Varl Marija in tovariš Valant Štefan — to so najboljši od dobrih delavcev. Izkušene delavke pomagajo in vzgajajo novinke, kajti tudi' v »Jugobruno« je po osvoboditvi prišlo na delo največ mladine. Izučili so se v tovarni in zdaj skoraj ne zaostajajo za starejšimi delavci in delavkami. V predilnici se je dvignila višina proizvodnje za 34 % nad predvojno, v tkalnici pa bo predvojno dosegla takoj, ko bo v tovarni dovolj tkal-cev-mpjstrov. Vodstvo pa je zaposlilo poleg mladine tudi precej partizanov-demobilizi-rancev. Tako dela v tovarni partizanka Ko-stič Dušica, ki ima brata heroja. Delovna zavest partizanov-demobilizirancev je silno visoka, v tovarni hočejo nadaljevati delo, ki so ga zapričeli s puško v roki v gozdovih. Vodstvo jim vsestransko pomaga in ker jih je precej telesno izčrpanih, jim porazdeli riiko delo, ki jim najbolj odgovarja. Mladina pa ni pridna le pri delu, marveč se udejstvuje tudi kulturno. To nam jasno pove njihov Sten-čas pri vhodu v tovarno. V marsikateri tovarni imajo prazen Sten-čas, a v »Jugobruni« ni tako. Poleg splošnega imajo še dva posebna, enega mladina, drugega AFŽ. In kakšni članki in risbe! Pred kratkim so mladinci izobesili na svojem Sten-času kritiko tovarišev, ki dela niso vršili tako kot zahteva današnji čas od vsakega delavca. Bilo je precej krika in vika, a tudi uspeh ni izostal. Mladinci so zavihali rokave, pljunili v roke in na množičnem sestanku je mladinka, ki je pisala kritiko jasno in pred vsemi delavci javila, da so mladinci vidno izboljšali svoje delo. Ostalo kulturno delo pa je v »Jugobruni« otežkočeno, kajti na razpolago nimajo delavci niti najpotrebnejših prostorov. Lastnikom največje kranjske tekstilne tovarne, katera zaposluje tudi največ' delavcev, se ni zdelo, potrebno, da bi zgradili najpotrebnejše higienske prostore, niti menze, kaj šele dvorano za kulturne prireditve. Težak položaj je sindikat rešil zaenkrat tako, da je organiziral zasilno menzo, v kateri dobi hrano več kot 100 delavcev. Delavci imajo v načrtu, organizirani v sindikatu veliko moderno menzo in »Dom kulture«. To so veliki načrti, a trdna volja vodstva in delavcev je, da bodo ti načrti v najkrajšem času uresničeni. Dela se delavci namreč ne strašijo, saj so samo za socialne akcije darovali 86.000 dinarjev — izkupiček prostovoljnega dela. *, Nov kader tekstilnih tehnikov, risarjev za osnutke blaga in tehničnih uradnikov se vzgaja v država! tekstilni šsll Ta šola je bila ustanovljena že leta 1930. in je dala naši industriji več kot 100 absolventov, ki so zdaj na vodilnih mestih v naših tovarnah. V dobi okupacije jih je večina odšlo v partizane. Spominska tabla 34 padlim učencem, ki visi na hodniku šole, priča, da se absolventi šole tudi v najtežjih časih niso pomišljali in niso bili v dvomih, katera pot je prava. Direktor šole je pojasnil, da se je po osvoboditvi v šoli še marsikaj spremenilo. Za vedno je premosten prepad med predavatelji in učenci, a tudi pedagoški način je spremenjen. Včasih so se predavatelji trudili in le prečesto je bilo potrebno siliti učence k učenju — zdaj je drugače. Učenci sami bi hoteli čim več vedeti in znati. Drug drugemu pomagajo, v prostih urah skupno študirajo, organizirajo razna predavanja, ki se jih udeležujejo poleg učencev tudi profesorji. Sodelujejo pa tudi pri raznih akcijah, saj so delali dva dni v Dražgošah, za šolo pa so napravili 24 m3 in prihranili državi lepo vsoto. Prav taiko daje šola za socialne namene blago, ki ga učenci stkejo. Ker napravijo vsake vrste le nekaj metrov, ne pride v poštev za trgovino, a oblekli so z njim že nrecej Bosančkov, mnogo pa ga je prejela ‘udi organizacija AFŽ Razen gojencev dnevne šole obiskujejo /avod tudi mladi delavci in delavke iz tovarn, ki se želijo strokovno izobraziti v večernih tečajih. Svoje delo bo šola še razširila, ko bodo uresničeni načrti in bo v bližini Kranj® zgrajeno novo moderno poslopje, opremljeno z najmodernejšimi stroji. Poleg šole bo tu tudi središče za raziskovanje tekstilnih rastlin in tkanin. Še v sedanji šoli pa namerava vodstvo vpeljati tiskanje vzorcev s pomočjo filmskega tiska, kar je silno poceni in bo omogočilo vsaki družini, da si nabavi prte in okrasne prtičke s slovenskimi vzorci. S tovarišem direktorjem sva stopila v šolske prostore. »Resnost in vestnost, točnost in dostojnost so odlike. tekstilcev.« Taka parola nas pozdravi na hodniku. Bežen pogled v razred Delo v skladišču Jugo-Petrol v Dravljah ni lahko. Dan za dnem prihajajo vagoni natovorjeni s sodi olja vseh vrst, ki ga pošilja UNRRA Jugoslaviji. Sode pošiljajo direktno iz Trsta, v Dravljah pa jih delavci sortirajo, raztovorijo, vskladiščijo in po naročilu razpošiljajo v vse predele naše domovine. Delavci, ki delajo tu, med njimi je tudi precej demobiliziranih partizanov, dobro vedo, da je treba dati zdaj vse moči, da premostimo povojne težave v našem gospodarstvu. Vsem je znano, koliko tisoč vagonov je uničil okupator in kako zelo jih potrebujemo za oskrbovanje naših federalnih enot, zato se dobro zavedajo, da natovorjeni vagoni ne smejo čakati, marveč jih je treba hitro raztovoriti, da se ne zamudi po nepotrebnem niti ura in se jih takoj spet izroči prometu. Delovna disciplina je na višku, saj se delavci zavedajo, kako važno delo vršijo, zato se ne strašijo niti požrtvovalnega niti pospešenega dela. Ko je pred kratkim prispela večja pošiljka — 200 vagonov olja, so delavci sklenili, da ne sme biti nobenega zastoja ter so v času, ko normalno raztovorijo 12 vagonov, s pospešenim delom raztovorili po 17 vagonov. Poleg tega so tudi vse tri zadnje nedelje prostovoljno delali. A njihovo delo je bilo zelo naporno, dokler ni delavec Ivan Kosmatin iznašel priprave, ki olajšuje delavcem prekladanje sodov. Kot po vseh skladiščih, tako so tudi v Dravljah delavci z rokami porivali sode iz vagonov v nekaj sto metrov oddaljena skladišča in iz skladišč zopet ma vagone. Sod sta morala porivati dva delavca in še je šlo težko — saj tehta 225 kg. Pri tem so delavci morali biti sljučeni, roke so dobivale žulje in obleka se je na umazanih sodih zamazala in nastrgala. Tako je bilo še pred kratkim v skladišču Jugo-Petrol in je še vedno po vseh skladiščih v Jugoslaviji in drugod. Pred tremi meseci je prišel na delo v skladišče delavec-tržačam Ivan Kosmiaitin-Nino, ki je po poklicu perutninar. Delal je nekaj časa tako kot vsi ostali, ko pa so pričele 'prihajati večje pošiljke, je sklenil, da bo olajšal delo sebi im svojim tovarišem. V dveh dneh je izdelal načrt za klešče. »Nino«, tako kličejo delavci po tržaško svojega tovariša Ivana in zdaj tudi njegov izum. »Ko sem s težavo premikal sode,« pripoveduje skromno tovariš »Nino«, sem se spomnil na kegljišče, kjer otroci z lahkoto gladijo fe z valjem. Pomislil sem, zakaj ne bi mogli tega porabiti tudi mi pri sodih — no in sem napravil načrt. Velike a lahke klešče primejo sod na obeh straneh z dvema prekričanima krakoma, katerih konci drse ob vzfoočenem robu soda, ki brani, dia sod ne zdrsne iz objema klešč. Sod vleče en sam delavec z lahkoto naprej in nazaj, kot ije pač potrebno, oba križa ob straneh soda pa se pri porivanju " "skupno z njim vrtita. Klešče je izdelala domača skladiščna delavnica v Dravljah. Predno jih bodo začeli izdelovati raa- veliko za vso Jugoslavijo, bodo delavci napravili še nekaj izboljšav. Na isti način pa se bodo lahko izdelovale tudi kle- nam potrdi te besede. Nad knjige so sklonjene deške m dekliške glavice in le nekaj pogledov se je za hip uprlo vame in se takoj spet sklonilo — hiteti je treba in vestno študirati, saj se morajo učenci v dveh letih naučiti toliko, kot v inozemskih šolah v štirih. Domovina potrebuje ljudi zdaj, ko se obnavlja naše gospodarstvo. Tega se učenci zavedajo pri knjigah, iz katerih črpajo teoretično znanje in pri strojih v tkalnici, kjer se uče praktičnega dela. Tu stoji stroj zraven stroja in vsak je drugačen, drugega sistema, dai se nauče učenci ravnati prav z vsemi. Pri prvem stroju stoji petnajstletni Ivan — dobro gre, platno je gladko in brez napak in to po dveh mesecih učenja. Pri ostalih strojih pa ne stoje samo učenci, ampak se poleg njih učijo tudi brezposelni, ki bi radi dobili delo v tovarni. Ko bodo končali trimesečni tečaj, jih bo tovarna sprejela kot priučene delavce. Med njimi je deset Belokranjic-SKOJ-evk, ki so jim bili med vojno uničeni domovi. Pri AFŽ prejemajo hrano, v šoli pa se bodo brezplačno priučile, da jim bo olajšano delo v tovarni. V predilnici je vse narobe. Stroji pomaknjeni v kot, učencev nikjer. »Lesena tla delamo« mi pojasni direktor. »Vsaka tovarna je že pr e dvojno imela lesena tla, le v šoli se vodstvu ni zdelo potrebno, da b'i to storilo za svoje učence. Vse take pomanjkljivosti iz stare Jugoslavije bomo zdaj odpravili. Paziti moramo na mladino — naša bodočnost je!« V pritličju je preizkuševalnica blaga, edina na Balkanu. V steklenih omaricah stoje aparati, vredni več kot en ia pol milijona dinarjev. Na njih se preizkuša množina vlage v blagu in trdnost blaga ter niti. Predno smo se poslovili iz šole, ki bo vzgojila nov kader tekstilnih delavcev, kateri bodo že po dveh letih prevzeli vodilna mesta v naši tekstilni industriji, smo sl ogledali še skladišče, kjer čaka izgotovljeno blago na odpošiljatev najpotrebnejšim. Poleg sukna so tu tudi skjpdovnice modrega platna za obleke učencev srednje tehnične šole in slikarsko platno za Akademijo umetnosti. Tako pomaga šola šoli. šče za različne sode, ki se jih pri nas pretovarja, Saj s to pripravo ni olajšano samo delo, marveč ije prihranjenega tudi precej časa — to pa je danes, ko gradimo državo in moramo v mesecu storiti skoraj toliko kot preje v letu — silno velikega pomena. V istem času, kot sta prej dva delavca z rokami prevalila sod iz vagona v skladišče, zdaj z kleščami in sam delavec z lahkoto prevali dva soda — to je za 300 odstotkov pospešeno delo. »Ce M Angleži imeli to pripravo, M bili tako veseli, da bi na vsak vagon z sodi dali po ene klešče«, je smeje pripomnil Ivan Kosmatin. Na moje vprašanje, če ima še kaj v načrtu, j® povedal, da se namerava v prihodnjih dneh spet lotiti svojega poklica — perutninarstva. »Valil bom umetno po 30.000 jajc — sag pri nas ni časa, da bi gojili perutninarstvo po starih načinih — zdaj moramo vsako delo pospešiti.« Okoli stoječi delavci so smeje prigovar jati svojemu tovarišu, ki jim je v teh kratkih tednih s svojim izumom tako olajšal delo, naj postane udarnik tudi pri perutninarstvu. »Zakaj ne, saj so v vseh poklicih lahko, samo pamet je treba imeti in volijo, da pomaga vsak s svojo iznajdljivostjo sebi, ostalim delavcem in s tem vsej državi«. — jhn ni ostal dolžan odgovora tovariš N mo. * V skladišču Jugo-Petrol pa so poleg tovariša Kosmatina iznajdljivi tudi ostati delavci. Tako je delavec, bivši partizan. Bra-šfek Ferdo naredil model za metle klešče za vzdigovanje sodov. Vzdigniti 225 kg težak sod. — to ni lahko in delavec se mora pošteno znojiti, da postavi ležeči sod pokoncu. Male klešče, ki jih je izdelal tovariš Deašček pomagajo delavcem pri tem delu tako. da postane prestavljanje sodov enostavno in lahko. Delavec se skloni, prime s kleščami rob soda, potegne za pol metra dolg ročaj in z lahkoto se postavi sod v navpično lego. »Vedo, vedo. moji fantje?« mi posraeno -pripoveduje skladiščnik, ki je M sam partizan, »da se je treba boriti tudi zdaj. ko ne reglajo več strojnice — take fante imam v svoji skupini, da bi se ne ločil od njih za nič na svetu. Naredili bomo še marsikaj, kar bi v stari Jugoslaviji nikoli.« Da, naši delavci bodo storiti še mnogo, vsi tisti, ki tega še ne verjamejo, bodo verjeti, ko bomo polagali koocem tega leta obračan o storjenem delu. 'Skoraj ni več stroke, ki til v vrstah svojih delavcev ne imela udarnika ali izumiteljev. To kar iti bilo mogoče trikoti poprej, je zdaj storjeno. Samo z rokami so delali v. stari Jugoslaviji (Mavci za svoje izkoriščevalce, ni jim bito dama možnost, da bi upor mm svojo iznaffflfivost in Se so to, ni bito njihovo delo nikoli deležno priznanja. Zdaj delajo za sebe in za skupnost — ne samo z rokami, marveč tudi z umom. To je zdaj potrebno — gradimo si bodočnost m odltisrra je od detavčevfh rok Udarnik Ivan Kosmatin %lmd strokovnih organizacij, sodelujte v obnovi, pomagajte, naši ljudski oblasti! Obnavljamo, gradimo, ustvarjamo.. * .......................................HIHIIIIIIHI1IIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.Illlllllllllllllllllll.Illlllllllllllllllllinnillllllllll.Illllllllllllllllllllillllll.II.. V kranjskih tekstilnih tovarnah neprestano brniio stroji Nov Izumitelj v vrstah delavcev V tovarni „1ntex“ Že od daleč se sliši pesem strojev in čim bliže smo tovarni, tem močnejša in mogočnejša je. V vseh objektih ropota in čuje se tudi v pisarniške prostore. Tovarna »Intex« se skupno z ostalimi kranjskimi tekstilnimi tovarnami pripravlja na tekmovanje. Prav za prav so priprave že končane in tudi roke delavcev so pripravljene, da bodo še bolj skrbno., urno in vestno stregle strojem, iz katerih prihaja blago, ki je tako potrebno našemu ljudstvu. Na prvi seji bodo dokončno določene vse točke tekmovanja. »Intex« bo tekmovala s kranjskimi tekstilnimi tovarnami in z vsemi ostalimi v Sloveniji. Delavci so prepričani, da bodo dosegli dostojne uspehe — saj sirovin imajo dovolj, kaj zmorejo oni sami, pai so dokazali že v predtekmovalni dobi. V predilnici so zvišali proizvodnjo za 30% nad predvojno. In pod kakšnimi pogoji! Ko so partizani pregnali okupatorja, je polovico statev v tkalnici stalo, delavcev pa je bilo le tristo. Vodstvo tovarne je tedaj pritegnilo k delu same novince in v najkrajšem času spravilo v pogon ves obrat. In ti mladi delavci in delavke so se sijajno obnesli — namesto v 6 tednih, so se izučili v rekordnem času, v dveh tednih, po nekaj mesecih dela pa so pri strojih dosegli iste uspehe kot delavke, ki delajo v tovarni že več let. Tovarišica Praust Manca In še en vzrok je, zakaj se delavci ne boje tekmovanja. Med seboj imajo udarnike. Tako je tovarišica Praust Manca, ki dela v tkalnici že 20 let, zvišala na svojih štirih strojih višino proizvodnje za 30 % nad predvojno in za okoli 100 % od proizvodnje pod okupatorjem. »Takrat smo sabotirale in nismo hotele delati za okupatorja. Zdaj delamo pa zase«, je povedala tovarišica Manca, ki je ves čas okupacije podpirala »gošarjec. Tovarišica Fajei Marija Ena izmed najmlajših delavk pa je tovarišica Paier Marija, ki je prišla v tovarno pred šestimi meseci. Po dveh mesecih je dosegla prav iste uspehe kot delavke, ki so že dolgo časa zaposlen v tovarni. Ko nam je povedala, da ima šest kilometrov do tovarne, je zraven pristavila, da ni še nikoli zamudila- in nikdar zapustila stroja, marveč izrabila sleherno minuto. Tovarišica Struznik Ivana Stopili smo k strojem, pri katerih dela tovarišica Stražnik Ivana. Nje ne moti silno ropotanje neštetih strojev v tkalnici in tudi povedati nam ni mogla, kako je delala, da ije zvišala proizvodnjo za 30—40% nad predvojno. Tovarišica Stražnik je gluhonema. Predsednik sindikata nam je povedal, da ne zamudi niti minute, da ji stroji neprestano teko ter jih ima vedno v najlepšem redu in nikdar zanemarjene. Od tod velik uspeh, ki ga je dosegla. Ko sem ji skušala z rokami dopovedati, naj mirno dela naprej, da jo bo fotograf slikal kar pri delu, tega ni zmogla. Odkimala je z glavo, ustavila stroj ter prijela vretence s predivom. Le s težka je zakrila ginjenost. Stisnili sva si roki in želela sem ji, da bi dosegla še več uspehov. — Mislim, da me je razumela. Udarnika pa sta tudi tovariš Uranič Stanko in tovarišica Selan Angelca. Angelca je zvišala proizvodnjo za 10 %, tovariš Uranič pa za 40 %. V dveh dneh napravi toliko kot ostati delavci v treh. Veliki Lenin e sindikatih Plenum Osrednje uprave Zveze delavcev in nameščencev usnjarsko-predelovalne industrije Jugoslavije Se v letih, ko se je delavsko gibanje z negotovimi koraki organiziralo, je Lenin že predvidel tisto vlogo, ki jo mora odigrati delavski razred v borbi za demokratizacijo dežele in pozneje za njeno socialistično preostro vo. Lenin je uporno in dosledno dokazoval, da je delavski razred tisti, ki bo odigral pri tem veliko vlogo in da predstavlja utrditev tesnega sodelovanja s kmeti uspeh osvobodilne borbe. Napori Lenina so bili usmerjeni na idejno vzgajanje in Lenin je poudarjal, da so sindikati v razdobju prehoda od stanja razcepljenosti in dezorga nizacij e v združevanju, bili najbolj napreden činitelj in da so šele za časa prve ruske revolucije 1905.—1906 leta začelj zavzemati do neke meje množični značaj. Klice sindikatov v Rusiji so bile hranilnice društva za vzajemno pomoč stavkam in strokovna društva, ki so se pojavila v devetdesetih letih preteklega stoletja. Te organizacije v tistem času niso še imele množičnega značaja. Združevale so samo najnaprednejše in najaktivnejše elemente delavskega razreda. Množične organizacije eo v tistem času ovirali carski zakoni in tlačenje s strani avtokracije, ki je neusmiljeno zatirala tudi najmanjšo manifestacijo delavstva. Sotrodnik vsega je bila napredna stranka delavskega razreda — Partija Lenina in Stalina. Značilna črta sindikalnega razvoja v Rusiji je bila okolnost. da so sindikati od vsega začetka zavzeli stališče dosledne obrambe interesov delavskega razreda. Lenin je dajal velik pomen borbi s pomočjo stavk in vodilni vlogi, ki so jo pri tem imel} sindikati. Ker je dosledno zastopal boljši življenjski etandart delavcev, je Lenin posebno poudarjal važnost in nujnost povezave gospodarske in politične borbe ter je ostro kritiziral tendenco, da se med gospodarstvom in politiko postavi kitajski zid in da se sindikati odstranijo od sodelovanja v Politični borbi Lenin je v svojih člankih večkrat posvečal potek razvoja gospodarske in po-Htične stavke v različnih etapah borbe vsestranski analizi in postavil konkretne naloge delavskega gibanja, upoštevajoč obstoječe ostre razmere. V letih reakcije, ki so prišla po razdobju množičnega osvobodilnega gibanja 1905. do 1906. leta, je Lenin uporno in vztrajno pozival delavski razred, da zbira in boljše organizira svoje moči za priprave in izvedbo nove borbe, ki bo uresničila te naloge Lenin je vodil nepomirljivo borbo proti onim, ki so v tistem času Pozivali Ilegalne delavske organizacije, naj prekinejo delo. kakor tudi proti onim. ki so poudarjali, da se morajo v letih reakcije opustiti legalne delavske organizacije, ki so opustili možnost, da delajo v Državni dumi, v večini v društvih za socialno zavarovanje, v sindikatih, ki še niso bili preganjani, v klubih in drugih kulturnih ustanovah. Ponovni razvoj intenzivnejšega dela v delavskem gibanju v razdobju 1912.-1914. leta, je popolnoma potrdil to, kar je Lenin predvideval. V dežel; se je razvil širok val go-podarskih in političnih stavk Lenin je z navdušenem pisal: »1912 — 1914. leto je zabeležilo začetek novega revolucionarnega gibanja v Rusiji, mi pa Iz »krajnega kotička naše domovine, iz Kranjske g°re pošiljamo bolj malo poročil Vendar tudi tu deluje naš strokovna podružnica, Iti združuje 82 članov — samih železničarjev. Vsi se udeležujemo prosit > voCjnega dela za obnovo Polee očiščevalnih defl na progi in postajah in zbiranja starega materiala, je napeljava novege vodovoda na postajo Kranjska gora najvidnejši uspeh našega prost .»voljnega dela. Marsikatero nedeljo ee je pesem krampov in lopat družila s smehom _ in razgovori požrtvovalnih delavcev. Vsi so delali: delavci, šefi postaj in tovarišice iz pisarn. Izkopati je bilo treba 372 kub. m zemlje v dolžini 689 m in to delamo v gozdnatem in m jč vimem svetu. Delo . je bilo otežkočeno, ker je bito treba Položiti cevi pod strugama Save in Rojce. Znatno so nam pomagali tudi sovaščani s Prevozom starih in novtih cevi. Skupno je smo ponovno priče velikih stavk, ki jih ne pozna človeštvo.« Ponovno so se začeli ustanavljati legalni sindikati, klubi, bolniške blagajne, zadruge in drugo. Lenin je zahteval, da se poveča delo v vseh teh legalnih delavskih organizacijah. Vojna je prekinila ta val poleta v delavskem gibanju v Rusiji, val, ki je neprestano naraščal Ko so no Februarski revoluciji 1917. leta sindikati imeli možnost, da nemoteno delajo, je Lenin poudaril potrebo, da se kar najbolj razvije njihovo delo. kakor tudi iniciativa množic. Poudarjal je potrebo po koordinaciji gospodarskega in političnega dela delavskih množic v borbi za oblast in za socialistično obnovo dežele. Po zmagi velike Oktobrske revolucije je Lenin izkoristil vso moč svoje prepričevalne sposobnosti in dokazoval delavskemu razredu, da morajo sindikati v razmerah sovjetske države najaktivnejše sodelovati s sovjetsko oblastjo na Področju socialistične ureditve dežele. Sindikat; so morali to delati vzporedno z materialnimi in kulturnimi potrebami množič — svojih članov. V novih prilikah je staro preizkušeno sredstvo borbe kot so bile stavke, izgubilo svoj smisel. Leninove ideje o novih nalogah sindikatov za socialistično izgradnjo so temelj za odloke Prvega vseruskega kongresa sindikatov, ki se je vršil v januarju 1918. leta. Leninovo razumevanje vloge in nalog sindikatov v Sovjetski državi se vleče kot jasna črta sikozi splošno delo sindikatov v posameznih etapah njihovega nadaljnjega razvoja. V najtežjih trenutkih sovjetske oblasti se je Lenin v svojih govorih na sindikalnih kongresih kovinarjev, rudarjev, tekstilnih delavcev, delavcev zaposlenih v industriji usnja in drugih, obračal k delavskemu razredu in vsemu sovjetskemu ljudstvu ter iskal podporo, katero je tudi vedno dobil V času, ko se je dežela po končani državljanski vojni pripravljala, da preide v novo gospodarsko politiko in osredotočila svoje napore v smeri obnove industrije, poljedelstva in prometa, se je v Komunistični partiji razvila odkrita diskusija v vprašanjih vloge in nalog sindikatov. Lenin je najodločnejše nastopal proti onim, ki so zastopali stališče, da ni potrebno razvijati demokratizacijo v sindikatih. ki so bili proti načelom, da se sindikalni organi volijo. Ostro je kritiziral one. ki so poskušali postavit- -indiim+o proti sovjetski državi, ki so jih smatrali samo kot obliko delavskega razreda in kateri so na ta način padli na nivo ainar-ho-sindikalizma. Ko je Lenin določil naloge sindikatov za razmere v sovjetski državi, je podčrtal, da to ni državna organizacija, da to ni prisiljena organizacija, temveč je vzgojna organizacija za pritegnitev in vzgojo množic, šola za upravljanje gospodarstva, šola komunizma. Leninov nauk o sindikatih in o njihovem položaju v splošnem sistemu sovjetske države, predstavlja osnovo za dejavnost sovjetskih sindikatov. Potrebni so bili veliki ustvarjalni geniji Lenina, njegova izredna sposobnost za dalekovidnost in njegov talent sijajnega stratega delavskega gibanja in izrednega organizatorja za premagovanje tisočih te- biilo izvršenih 590 prostovoljnih ur. Posebno se je izkazal tov. Smole Alojzij, ki je strokovnjaška izvršil vsa montažna dela, čeprav je po poklicu zidar. Največ prostovoljnih ur je napravil Zima Alojz. Vodovod je velikega pomena za železniško upravo, ki se poslužuje novega napajalnika na postaji v Kranjski gori. ker je napajanje strojev na postaji Rateče - Plenica zaradi pomanjkanja vode nemogoče. Na rednih sestankih podružnice se vrstijo predavanja o osvobodilni borbi, o socialnih vprašnjih. o higijeni - pegaviti in tuberkulozi. Pdleg tega se člani živo zanimajo za vsa aktualna vprašanja, posegajo v debato in pomagajo drug drugemu z nasveti. Tako vidite, je tudi skrajni gorenjski kot razumel, da novi čas zahteva močan in odločen značaj združen z neomajno voljo do obnove naše domovine. žav. ki so se postavile na pot mladi sovjetski republiki. Potrebno je bilo imeti Leninov genij, da se je zemlja osvobodila državljanske vojne in intervencije, da se je Popravilo uničeno gospodarstvo in da se je dežela usmerila v široko socialistično izgradnja Delavski razred in vse sovjetsko ljudstvo je verovalo v Lenina in izvrševalo njegova navodila. Ni se ustavljalo pred nobenimi težavami, niti pred žrtvami in samozata jevanj em. Po Leninovih naukih o, sindikatih so pozneje sovjetski sindikati aktivno sodeloval; v ustvarjanju stalinskih petletk, v mehanizaciji sovjetske industrije in kolektivizaciji poljedelstva. V različnih etapah borbe vzporedno s konkretnimi prilikami, so se menjale oblike in načini dela sindikatov; toda tudi zdaj predstavljajo množično organizacijo delavskega razreda, kovačnico za aktivno udejstvovanje množic v vseh ustvarjalnih podvigih sovjetskega ljudstva. Sovjetski sindikati so osvojili Leninov nauk in njegovo dediščino in tudi v svojem vsakdanjem delu hodijo .po tej poti. Lenin je ustvaril jasen nauk o sindikatih — o njihovi vlogi pred in po socialni osvoboditvi delavskega razreda. Vedno je dosledno tolmačil, da moč sovjetskih sindikatov obstoja v trdni zvezd njihovih voditeljev in delavskih množic pri vsakdanjem delu, v sposobnosti za iznajdljivost in v vsestranskem Povečanju iniciative njihovih članov Lenin je vedno našel dovolj časa. ne samo za govore na sindikalnih kongresih in konferencah ter za sestanke s sindikalnimi voditelji, na katerih je diskutiral o aktualnih vprašanjih, temveč je istočasno pokazal živo zanimanje za vprašanja mednarodnega sindikalnega gibanja. Ko se je boril proti reakcionarnim tendencam v mednarodnem sindikalnem gibanju, je pokazal nekompromisno sovražno razpoloženje proti reakcinamemu taboru Amsterdamske internacionale, katere politika je bila v nasprotju z življenjskimi interesi delavskega razreda in ki je izkopavala njegov uspešen razvoj v smeri socialne osvoboditve. Držeč se naukov Lenina in Stalina o vlogi in nalogi sindikatov v socialistični državi i?o sovjetski sindikati, ki obstojajo že 28 let, pomemben činitelj v življenju dežele. V svojih vrstah združujejo 27 milijonov članov in delajo po načelih sindikalne demokracije. Sovjetsk; sindikati združujejo svoje udejstvovanje v borbi za uspešno ustvaritev povojne Petletke, za razvoj in obnovo g-podarstva, za povečanje življenjskega st.andarta delavskega razreda z neprestano brigo. da zadovolijo materialne potrebe in povečanje kulturne stopnje delavskega razreda. S svojim vsestranskim delom za interese delavcev so sovjetski sindikati pridobili zaupanje in podporo delavskega razreda Ob 22. obletnici Leninove smrti, ko se ozirajo na pot, katero so prehodili ppd vodstvom Lenina in njegovega velikega naslednika Stalina — gredo sovjetski sindikati vedro in sigurno naprej bodočnosti 'naproti. Telefonski kabel v Mariboru obnovljen Poštna telefonska uprava ima položen telefonski kabel po večjih mestih za krajevni in medkrajevni promet Kabel je bil vSled bombardiranja na več mestih raztrgan in pokvarjen, prav tako tudi kabel za mednarodni promet. Pri svojem begu je okupator odpeljal vse tehnične pripomočke in tudi material, ki je nujno potreben za vzdrževanje telefonskega kabla. Kljub pomanjkanju materiala in tehničnega orofoja se je posrečilo priznanemu tehniku tovarišu Pečarju Ignaciju, pri telefonski sekciji v Mariboru, organizirati kabelsko skupino, s katero je v kratkem času obnovil telefonski promet med Mariborom in Celjem, ter je delno popravil tudi mestno kabelsko mrežo v Mariboru. Zdaj popravljajo telefoni ki kabel Celje Zagreb, ki je na več mestih prekinjen in poškodovan; treba ga je bilo izkopati in nanovo položiti ter zvezati. To popravilo bo kljub neugodnim vremenskim prilikam v kratkem gotovo. Tako bomo imeli zvezo z Hrvatsko in našim glavnim mestom Beogradom. V načrtu je polaganje telefonskega kabla na progi Celje — Ljubljana in dalje proti Trstu. S tem delom bomo pričeli še tekom tega leta. Delo, ki ga z veseljem opravimo, vedno uspe Železničarji, člani strokovnih podružnic Poljčane in Ponikve, fino se domenili: »Odprtino nad predorom Lipoglav je potrebno pred nastopom mraza zasuti. To je neob-hodno potrebno. Lotimo se tega dela.« — Rečeno — storjeno! V nedeljo 16. decembra sd videl na posameznih postajah od Slovenske Bistrice do Ponikve in od Zreč do Poljčan skupine železničarjev, ki so z lopatami in krampi na ramah, s pesmijo na ustih vstopali na prvi jutranji vlak in se zapeljali k predoru Lipoglav, kjer so takoj veselo prijeli za delo vsi — progovni delavci, nadzorniki proge in šefi postaj. Ko smo končali delo, smo z zadovoljstvom ugotovili, bilo nas je 158, da smo v 668 urah premetali trikrat okrog 300m’ zemlje. Izjavili smo, da pridemo še, saj je bilo to delo lepo in tovariško in hočemo tudi mi nekoliko prispevati k obnovi naše porušene domovine. Po končanem in uspelem delu smo se eni peš. dragi z vlaki vrnili veselo prepevajoč in zadovoljni domov; zavedali smo se, da smo napravili koristno delo. Tudi nekaj tovarišev, ki se tega prostovoljnega dela niico udeležili, zdaj vedno sprašuje, kdaj pojdemo spet. da tudi oni nadoknadijo, kar so zamudili Berite in širite ^DELAVSKO ENOTNOST«! Plenumi naših strokovnih zvez se vrstijo drug za drugim. Voditelji strokovnih organizacij se samokritično ozirajo na enoletno delo, prihajajo v drugo leto svojega življenja, v leto, ki mora po besedah tovariša Tita biti leto velikih zmag v obnovi naše države. Osrednja uprava Zveze delavcev in nameščencev usnjarsko - predelovalne industrije je imela svoje plenarno zasedanje dne 15. in 16. januarja v Beogradu. Zasedanju so prisostvovali zastopniki vseh federalnih enot in tajniki vseh zveznih tajništev. Po prvem poročilu se je v diskusiji ugotovilo, da se v strokovnih organizacijah nahajajo elementi, ki pri mezdnih vprašanjih cepijo enotnost delavskega razreda in se delajo, da so večji prijatelji delavcev kakor sindikalni organi sami. Te elemente se mora pred množico razkrinkati. Zelo živa diskusija se je razvila po poročilu o stanju proizvodnje v kožarsko-predelovalni industriji Jugoslavije. V zadnjih mesecih se je izvršilo 90 do 100°/o postavljenih proizvodnih nalog, kar je velik uspeh z ozirom na pomanjkanje sirovin, novih strojev in posebno na pomanjkanje strokovnih delavcev. Z marljivimi napori delavcev so se v mnogih tovarnah izpopolnili stroji, posebno v Borovu. V črni gori, Bosni in Hercegovini je usnjarsko-predelovalna industrija zelo slabo razvita; v Makedoniji pa sploh ne obstoja niti ena tovarna obuvala. Zaradi tega se bodo v največjih tovarnah organizirale strokovne šole, katere bodo obiskovali učenci iz vseh federalnih enot, da bodo tako svoje znanje prenesli v svoje republike. Zbiranje starega usnja ni odgovarjalo postavljenim nalogam, čeprav se je od maja 1945. leta izboljšalo za 15°/o. V zadnjem mesecu je bilo zbranega 75o/. od predvidene količine sirovega usnja. Vzrok tej pomanjkljivosti je črna borza, proti kateri se morajo strokovne organizacije boriti z vsemi silami. Predelana koža, namenjena za izdelavo opank, je prišla Iz usnjarskih podjetij v izgorelem in preperelem stanju. Plenum je ugotovil, da usnjarska podjetja v Sloveniji, kljub pomanjkanju sirovin, kvalitativno ne zaostajajo za predvojno kvaliteto. Zveza pravosodnih delavcev in nameščencev je v nedeljo 20. t. m. imela konferenco, na kateri so delegati postavili temelje bodočega dela in izvolili svoje tajništvo. Konferenci je prisostvoval tudi član Zvezne uprave dr. Marjan Vivoda iz Beograda. Zastopniki so na podlagi poročil in diskusije sprejeli smernice za bodoče delo. Postavili eo predvsem siplošne naloge sindikatov kot množičnih organizacij delavcev in nameščencev Jugoslavije, katerih delovanje mora biti v skladu z razvojem splošne borbe za pravice delovnega ljudstva. Dalje so poudarili, da drobne materialne koristi te ali one skupine delavcev oziroma nameščencev ne morejo in ne smejo biti cilj naših prizadevanj: takim kori- stim se moramo celo odpovedati, kadar to narekujejo interesi borbe za končno zmago delovnega ljudstva nad silami reakcije, ki na vse mogoče načine skušajo priti zopet do oblasti 'in ponovno zasužnjiti delovno ljudstvo. V okviru splošnih nalog sindikatov moramo poskrbeti, da bo vsak član sindikatov dvigal zavednost in borbenost našega članstva in ga vzgajal k nesebičnemu odnosu do dela in k delovni disciplin; iz notranje potrebe ne glede na materialne koristi. Vsaka pravosodna sindikalna Podružnica mora biti gibalo in regulator vsega dela v ustanovi ali uradu. Sindikalne podružnice morajo neprestano izvajati kontrolo dela Njihova pravica in dolžnost je. da nadzirajo vse funkcionarje in uslužbence svojih ustanov ter da $ primernimi pobudami in ukrepi pravilno usmerjajo njihovo delovanje.. Nepoboljšljive funkcionare in uslužbence, ki kljub opominom svoje službene dolžnosti zanemarjajo ali, ki poslujejo v nasprotju z interesi delovnega ljudstva. je treba odstraniti z nifaovih službenih mesti Pravosodne sindikalne podružnice morajo uvajati nove učinkovite metode dela in Napredni delavci širom po domovini iščejo načinov, da bi olajšali delo sebi in dragim in s tem pospešili proizvodnjo in znižali cene izdelkom. Mariborska kurilnica ima take delavce, ki pomagajo z udarniškim delom in. iznajdbami svojim tovarišem ter jim lajšajo težko delo. Železniški delavci v delavnicah in kurilnicah vedo, kako težko je iztisniti batni drog iz križne glave. Trije delavci potrebujejo za to deflo več kot 20 minut. Pri tem uporabljajo šestvogalni ključ z meter dolgim ročajem. 10 kilogramov težko kladivo in posebno napravo z vretencem, katero je treba s ključem vrteti, da se pomika naprej in iztirile drog. Seveda to ni tako enostavno ter je skoraj vedno potrebno uporabiti veliko kladivo. Delavci s kladivom udarjajo po ročaju šestvogelnega ključa, se obešajo na ročaj ključa, skačejo, če pa še to ne pomaga, marajo segreti ležišče batne- Koledar prosvetnih delavcev Pri Državni založbi Slovenije je izšel koledar prosvetnih delavcev za leto obnove 1946. Koledar bo koristen priročnik za vse učitelje in profesorje gimnazij in ostalih šol. potrebovali p a ga bodo tudi ortall prosvetni delavci. Na 160 straneh prinaša poleg koledarskih podatkov k vsakemu mesecu še po tri strani spominskih dmevov. Poleg tega so v njem navodila o rodbinskih dokladah in o prijavah za prejemanje rodbinskih doklad k rednim prejemkom. Ta navodila bodo zanimala vse uradnike in Na koncu zasedanja je bila sprejeta resolucija, v kateri se sindikalnim organizacijam Zveze delavcev in nameščencev ▼ usnjarsko - predelovalne industrije postavljajo naloge. Vsi oni, ki hočejo doseči poceni popularnost s pomočjo vprašanja delavskih mezd, medtem ko ničesar ne pod-vzamejo proti kapitalistično - fašističnim ostankom, morajo biti razkrinkani v samih organizacijah in iz njih odstranjeni. Ti ljudje so se ozko povezali z ostanki stare reakcije, s saboterji in črnoborzijanci, Sindikati usnjarsko-predelovalne indu-straje se morajo odločno boriti proti črni borzi, ki je posebno v tej stroki gospodarstva najbolj razvita. Zveza usnjarsko-predelovalnih delavcev in nameščencev je zajela večji del delavcev in v organiziranju delavcev v sindikate ni bilo posebnih težav. Potrebno je vzgojiti strokovne funkcionarje, ki jih primanjkuje. Naloga' strokovnih organizacij je, da povečajo politično in kulturno prosvetno delo. V vseh podjetjih se bodo sklepale kolektivne pogodbe in izvolili delavski zaupniki. Zaradi utrditve bratstva in edinstva naših narodov, je plenum predložil, da se sidnikalni forumi iz raznih ljudskih republik medseboj povežejo. Dozdaj so na polju proizvodnje bili dani dobri uspehi. Bodoče naloge proizvodnje so: dvigniti kakovost dela, utrditi delovno disciplino in dvigniti duh udamištva ir tekmovanja, organizirati štednjo v materialu in v drugih predmetih, s čemer se bo doseglo zvišanje delovne realne mezde, organizirati široko mrežo strokovnih tečajev, največjo pažnjo se mora posvetiti odkupu sirovega usnja in pri tem pomagati ljudski oblasti, z vsemi silam* nadzirati proizvodnjo, odkrivati škodljivce, saboterje in špekulante ter črnoborzijance. Plenum je zaključil, da se bo kongres Zveze vršil 25. februarja v industrijskem kombinatu v Borovu. Kongres bo važna etapa v razvoju usnjarsko-predelovalne industrije nove Jugoslavije. Ob koncu zasedanja je plenum poslal pozdravne brzojavke tovarišu Titu, Centralnemu komitetu Komunistične partije in Glavnemu odboru Enotnih strokovnih zvez Jugoslavije. nameščence, kakor tudi tabele o začasni ureditvi, mezd In drugo. Posebna poglavja objasnjujejo pomen Prešernovega dne. 1. maja — praznika dela. 9. maja — praznika zmage, 29. novembra ter Reda dela. Koledar ima tudi dva urnika z vsemi potrebnimi kraticami za učne predmete, kvalifikacijski zapisnik za razredni in predmetni pouk in 16 strani za zapiske, ki jih poživljajo sodobne parole. Koledar prosvetnih delavcev se naroča pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana — Slomškova ulica 12. in stane 35 din. Kar odkdada ni velika, pohitite z naročiltim. Juzefovič. OOOOOUOOOCXXXXXXXXXXXXXXOOOOOOOOOOOOOOOCXX)OOOOOOOCXXXXXXXAXXXXXXXXXXxXXXXXXXXX>OOOOOOOOOOOlX DOCXXXXXXXXX-vvvama za ustanovitev trafik, Rdečemu križu, Kraj, ljudskim odborom in AFŽ za preskrbo bosanskih otrok v Račah. Pomagala pa je tudi svojim potrebnim članom. Ddlo nii lahko, toda kljub temu vztrajajo in premagujejo yse težave Udejstvujejo pa se tudi v patetičnem živ-lenju in pridno zakledujejo dogodke doma in po svetu. Diskutirali so o Ustavi in agrarni reformi. Njihova želja je, da se čim-piej uniči črootoorzi jamstvo in špekulacija Prebivalci vasi Podkraj so si saBOTia .zgradili vodovod Vasica Podkraj leži na poti iz Zagorja prati Kisovcu. Kot vsa ostala naselja, ne nahaja tudi ona nad rudnikom ter stoji že stoletja na mali višini. Poprej je bila posejana s hišicami, ino pa je začel rudnik z delom v hribu, je potegnil plaz ter sabo potegnil višje ležeče stavbe. Pri tem je bil uničen tudi atodemec. Iti je zalagal z vodo -tudi vse prebivalce tega kraja. Med okupacijo, ko so prebivalci vsak dan trepetali v strahu, da jih zdaj zdaj izselijo, niao niti mislili na to, kako bi spet prišli do vode. Ko pa je prisojala k nam svoboda, eo takoj začeli premišljevati, kaka bi prišli do vode Manjkalo je delovnih moči in materiala." Vaščani so se med seboj posvetovali in s poinočjo rudniškega ravnatelja tovariša ing Malovrh Franca in obratovodje obrata Kisovec tovariša ing. Grm Franca, kil sta jim šla na reke ter pripomogla, dobili brezplačno cevi od TPD. ker je bila vsa krivda prav za prav 'na rudniku samem. Zdaj so začeli s požrtvovalnim delom kj;er se je najbolj oblikoval tovariš Kalšek Franc. Položenih je nilo okoli 800 metrov cevi, vodo pa dobivajo iz rezervoar ja nad Kisovcem, v katerega črpajo vodo k Borovnika, Iz tega razvidimo, da imajo naši prebivalci voljo in interes izboljšati naše gospodarstvo, ker s tem kor Mijo sebi in naši skup- nosti. S. J. Zveza hišnih pcsnocnic J® prešla!:: prapor L Proletarski divini)! Ghnova v škratih rudnika Zagorje ed osvnhsdltve d® iases Po izgonu adeupatorja iz naše domovine, je bilo treba takoj pristopiti k obnovi našega gospodarstva, ki je toliko trpelo za ča.a okupacije. Okupator je prekomerno iz-č.pavaj naše rudno bogastvo, hotel je zadostiti svojemu vojnemu stroju, ni pa polagal važnosti bodočemu razvoju rudnika. Vendar je naše zavedno delavstvo preprečilo njegove načrte s tem. da se je trumoma pridružilo partizanskim odredom im izvajalo vsakovrstno sabotažo. V obratu Ko-tredež je takozvana »Bet.gbaukompamija« s svojim nestrokovni m del jm uničevala predvsem Grofovsko polje in Steber Zapustila je dediščino — šest velikih m več manjših zruškov Zrušiti in preslabo zatesarjene proge so onemogočale normalno obratovanje. Ob razsulu -o odkopavali v zmanjšanem obsegu le v Ruardijevem in Andrejevem iovu. Nakopati so le 50 do 100 vozičkov dnevno, ostalo moštvo pa je bilo zaposleno pr /zdrževanju jame. Število delavcev je bilo zelo' nizko, večinoma strejši, ki niso bili spo-icbiri za delo. Po svoboditvi je število delavcev hitro narošč i"o Vračati ;o se nazaj rudarji, ki so za ča a »kupčije zamenjati kramp in lopato s puško. Pričeli so dvigati produkcijo, že v prvem mesecu za tristo odstotkov. Od meseca do meseca je stalno naraščala tako. da je dosegla koncem 45. leta predvojno višino. Razmere v jami so se normalizirale, tako. da je delo v jami spet __varno. Ker je dotok delavstva stalno naraščal,, se je lahko začelo s pripravljalnimi deli in odkrivanjem novih zalog za na daljno nemoten) obratovanje Posebno so e izkazali v obratu Kotre-dež jalovinska številka 101, Iti je prekoračila predvojno storitev kljub pomanjkljivi prehrani in številka 103, katera z vestnim in previdnim delom jb najtežjih prilikah prodira naprej s progo, ki. je v okupaciji na roben način niso mogli nadaljevati izm-d odkop** številk pri pripravi premora so dosegle najvišjo storitev številka 121 122 in 117 pa tudi dmge in s tem dokazu e visoko zavednost našega delavca. Takoj po izgonu okupatorja se je znaša, naš obrat Kisovec pred težko nalogo. Strojne naprave, sesalke in kompresor so bile razstreljene, jama slabo vzdrževana že podrte proge v premogu pa so bile celo zasute z gramozom, tako. da je bila izključena možnost odkopavanja premoga. Razrušena domovina pa je nujno potrebovala premog. Delavstvo, ki se je. vračalo iz armade in koncentracijskih taborišč, je razumel.) klic časa in takoj s pospešenim tempom pristopilo k delu Treba je bilo obnoviti slabo vzdrževane jame, izpraznit; gramoz s prog. s katerim so bile zasute in popraviti okvare ali celo napraviti iz razbitih strojev nove. V najkrajšem času je uspelo premostiti vse težkoče in vedno so presegli proizvodnjo, kj je bila predvidena za dotični me-;ec. Proizvodnja se je stalno stopnjevala in je 'dosegla zdj. ko je za 400 odstotkov višja od proizvodnje meseca junija, tečasno največ kar je mogoče in je enaka predvojni produkciji. Ne smemo pa pozabit; na tovariše, ki so s svojo marljiv ostjo pripomogli k obnovi ob.aita Kisovec s svojim prostovoljnim in požrtvovalnim delom. Posebno so se odlik avale naslednje skupine: na odkopu številke 30 in 35. na pripravi premoga 31 in 37, pri vzdrževanju pa številka 50 in 55. Prav tako zaslužijo posebno pohvalo za svoje vatno in požrtvovalno delo zasip alti, ki so dosegli v zmanjšanem staležu večjo storitev pri delih za plavljenja. Od strokovnjakov sta se posebno odlikovala tava-variš Podjet Robert in tovariš Pušnik Ivan, ki s:ta na poseben in izviren način udarniško zvarila razstreljen kompresor in tako pripomogla s svojo iznajdljivostjo k uspešni in učinkoviti obnovi. Poudariti pa moramo, da vlada med našimi rudarji in tehničnim vodstvom največje soglasje, in #e zavedajo svoje dolžnosti ter je vsak pripravljen po. svojih najboljših močeh prispevati k hitri obnovi. Hišne pomočnice v Ljubljani so sklenile, da podarijo I. proleterski diviziji prapor. Pobudo za to je dala agilna hišna pomočnica Marija Rezelj. Tovarišice so predlog z navdušenjem sprejele in so z veliko voljo in veseljem poskrbele, da se je prapor kar naj lepše izdelal. Odločile so, da prapor svečano izročijo. Za svečanost so se pripravljale z vso ljubeznijo in hvaležnostjo do tistih junakov, ki so prvi upor. no in neomahljivo korakali skozi krvave viharje in nosili bakljo svobode. V nedeljo 20. t. m. so se v veliki dvorani Enotnih strokovnih zvez zbrale hišne pomočnice in zastopniki I. proletarske divizije z polkovnikom Markovičem na čelu. Svečanost se je začela z himno »Hej Slovani«, ki jo je zapel pevski zbor hišnih pomočnic. Nato je tovarišica Pepca Dolinar pozdravila zastopnike borcev in v kratkih besedah začrtala težko pot, ki jo je I. proletarska divizija prehodila skozi štiriletno borbo. »Hišne pomočnice dozdaj najbolj Zatirane in izkoriščane s posebno simpatijo pozdravljamo vas zastopnike I. proletarske divizije kot uporne in neomah-1 j i v c. borce za nov o in lepšo Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Vi ste nam jamstvo, da se težki časi izkoriščanja delovnega ljudstva, zlasti pa neenakoprav-tiost in ponižanja delovnih žena ne bodo več vrnili. To pa predvsem zaradi tega, ker ste vi borci in oficirji iz vrst ljudstva, ker ste del nas samih, ker ste naša ljudska vojska, vojska novega kova, kakor smo tudi mi vsi preoblikovani in bomo skupno z vami branili naše'‘pridobitve. Vaša i. proletarska divizija je bila uči telj našim partizanskim edinicam, od vas smo dobili najboljše in najneustrašnejše komandante slovenskih brigad in divizij. Prva proletarska je bila skozi tri leta živo srce in vodilna sila vseh Jugoslovanskih narodov. Ona je čuvar revolucionarnega navdušenja in vzgona vseh tlačenih in izkoriščanih v starih krivičnih časih. I. proletarska divizija nam je jamstvo, da kri naših sinov, bratov in očetov ni bila zaman prelita, žrtve in nadčloveški napori I. proletarske divizije nam bodo vzpodbuda pri našem težkem delu za obnovitev naše države. Hočemo posnemati borce I. proletarske divizije, ki niso nikdar omagovali in dvomili v končno zmago. Naj se pridruži prapor nas * skromnih hišnih pomočnic zmagoslavnim uspehom vaše divizije. Vedite, da bomo po vašem zgledu korakale naprej po poti pravične zgraditve naše države, da nas zasede in zahrbtni napadi reakcije in špekulacije ne bodo nikdar odvrnili od poti, ki ste jo vi borci začrtali. Težka in dolga bo še pot do popolne ureditve naše države do sreč. nega in boljšega življenja delovnega ljud stva. Nismo še izpolnili vseh nalog in tudi ne osvobodili vseh naših bratov. Toda ni nas strah, ker vemo, da je I. proletarska divizija vzgojila ogromen naraščaj, da je postavila temelje močni Jugoslovanski armadi ki bo ne samo ščitila naše meje, ampak tudi' skupaj z modrim vodstvom naše ljudske vlade vrnila v okrilje Jugoslavije še naše brate ob Soči. Po pozdravnem govoru tovarišice Dolinarjeve so tri v narodne noše oblečene hišne pomočnice izročile zastopniku borcev prapor. »Tovaši borci I. proletarske divi. zije! izročamo prapor Vam prvoborcem narodno osvobodilnega gibanja in najzvestejši gardi maršala Tita, ki smo ga izdelale me, dozdaj najbolj teptane, zaničevane in izkoriščane proletarke-hisne po. jčnice! Naj bo ta prapor zveza med vašo prelito krvjo in našimi krvavimi žulji. Naj živi enotnost jugoslovanske vojske in delavskega razreda!« Zastopnik borcev se je s toplimi besedami zahvalil za trajni dar in dejal, da bodo prapor zvesto čuvali in z njim še naprej hodili po poti, ki jo je začrtal tovariš maršal Tito. Po svečani izročitvi praporja je pevski zbor hišnih pomočnic zapel »Pozdrave« Karla Pahorja,, »Naša vojska« Marjama Kotalne in Maksa Pirnata »Na oknu«. Sledila je Kajuhova zborna recitacija »Po tisoč letih«, Prešernova »Zdravljica« in Lili Novy »Trst«. Kot naslednja točka programa je sledil ruski ples, ki ga je izvedla skupina hišnih pomočnic. Tovarišice so bile v okusno izdelanih oblekah, ki so jih same pripravile za to svečanost. Ruske bluzice in krila z jugoslovansko bordurico so dale poudarek bratstva naših in sovjetskih narodov. Nato je orkester I. proletarske divizije odigral nekaj koncertnih komadov. _ Ob koncu svečanosti so borci skupaj s hišnimi pomočnicami zaplesali Titovo kolo. "S to svečanostjo so hišne pomočnice pokazale ,da razumejo duh novega časa '.n da hodijo svobodne po politični in kulturni poti novega napredka. Razpis Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev v Ljubljani razpisuje prosto mesto pravnega referenta. Reflektanti za to mesto naj' vložijo lastnoročno pisano prošnjo, kateri naj priložijo tudi dokumente o dovršeni pravni fakulteti, življenjepis ter podatke o eventuelni dosedanji praksi. Ponudbe se vlagajo do 15. fe-beurarja t. 1. Glavni odbor ESZDN za Slovenijo v Ljubljani. Miklošičeva e. 22. Ljudska univerza v Ljubljani ima stalna predavanja vsak teden dvakrat, in sicer v torek :ti v petek ab 8. uri zvečer v Frančiškanski dvorani. Ker so predavanja na znanstveni višini, obenem pa popolnoma popularna, • razumljiva vsakomur, organizirajmo po podružnicah skupne posete. če pa skupni ob ski niso mogoči, pa naj se jih izmenoma, udeležuje v nekakšnem vrstnem redu po nekaj članov strokovnih podružnic ki naj potem podajajo 'zčrpne referate na sindikalnih sestankih, tako da s tem nekako predavanje prenašajo in tako seznanjajo z nj hovo vsebino vse svoje tovariše in tovariš os. J. K. Ljudska presneta Dramatski tečaj, ki smo ga že napovedali, se bo začel v nedeljo dne 10. februarja ob 9. uri dopoldne v prostorih bivše Delavske zbornice. Da je dan že tako točno določen, je vzrok v tem, ker so se predstavniki Krajevnega medstrokovnega sveta in Ljudske prosvete pri ESZDN Slovenije sešli na razgovor s predstavniki Slovenskega ljudskega gledališča, ki je izzvenel tako pozitivno, da moremo s tečajem res kar začeti. In tako je sklenjeno tole: 1. poučevali se bodo tile predmeti: režija, jezik in izgovarjava, igra, deklamacija in recitacija, sociološka analiza dramatskih del, maskiranje, scena, kostumstvo, poetika z dramatiko, glasbo in organizacijske osnove; 2. predavali bodo člani Slovenskega ljudskega gledališča: ravnatelj Stupica, Lipah, Sava Severjeva, Sever, Gale, Jerman; nato tov. Jože Kranjc, pomoč Igralske akademije pa je obljubil tov rektor Kumbatovie; 3. predavanja se bodo vršila med tednom zvečer in ob nedeljah dopoldne; 4. tisti, ki bi radi posečali ta tečaj, naj se prijavijo Krajevnemu medstrokovnemu svetu, Ljubljana, palača Grafike, do 10. februarja, ko bo otvoritev tečaja; 5. iz tečaja naj se razvije poglobljena delavnost naših odrov, ki bodo s pomočjo tečaja naštudirali eno in isto dramatsko delo in s tem pokazali, koliko so v tečaju pridobili; 6. upeljane bodo stalne kritične ure, kjer so bodo z diskusijo razčiščevale vse napake. Napredek pri naših predstavah. Pri vseh sindikalnih predstavah v obeh naših gledališčih bo odslej kratko predavanje, v katerem bo obrazloženo delo. ki ga bodo odigrali v drami in operi. Tako se bo skušalo doseči, da si pridobimo tisto znanje, ki nam je potrebno, da teaterska dela res umetniško uživamo. Kulise in kostumi so za naše odre še zmeraj zelo težak oroblem. Da b; Slovensko ljudsko gledališče pokazalo, da je res ljudsko, bo za vse. ki bodo naročili kulise ali kostume. te predmete izdelovalo s faktičnimi stroški. Vsak oder. M bo potreboval opremo, naj to javi SL G. ki bo napravilo proračun m predpisalo količino sirovim ki bodo potrebne za izdelek, notem pa si bo oder oskrbel v svojem okrožju nakaznico za nabavo potrebščin, Iti jih bo izročil v izdelavo SLG. Tudi je v načrtu, da se izdela za naše ljudske odre enoten lik odra. ,V ta namen bodo strokovnjak’ obiskali vse naše odre. ifh premerili in dali potrebne nasvete, tam pa. kjer se bodo odri začeti graditi, pa bodo odru stali na strani z vsemi navodili. »Prešernov dan« se imenuje brošura, ki jo je izdal Slovenski knjižni zavod. Obsega vse gradivo z.a proslavo Prešernovega praznika. uvod, Panke o Prešernu, ki so jih napisali predsednic NVS tov. Kidrič, predsednik SNOS-a tov. Vidmar in Oton Župančič, Zupančičeve in Prešernove pesmi, primerne za prireditve na Prešernov praznik in tudi mnogo skladb za pevske zbore na Prešernova besedila. Ker se dan proslave btiža, na naši 1 iudsko-prosvetni odseki knjižico ta- 1rr>? n nri skega krajevnega zavoda ali Cankarjeve založbe in sicer — posebno pevski zbori — toliko izvodov, da ne bo potrebno nrenisovame Cena ie din 15,— za izvod. Slovenski pisatelji so povezani s svojim ljudstvom. Slovenski pisatelji se bodo od 2. do 8. februarja razkropili po vseh slovenskih okrožjih od mariborskega, preko celjskega, novomeškega, li-ublianskega in primorskega-in bodo govorili o Prešernu ter brali svoja dela. S tem bodo pokazali, da je slovenski pisatelj s svojim delom last ljudstva, da živi zanj iu ž n tim Čl ani strokovnih o-sanbacij se udeležujmo vseh teh pisale’iških večerov, ki bodo po vsej naši domovini da poslušamo njih besedo in se seznanimo in povežemo z njimi. Podružnice, ki bi želele, da jo obišče ena teh skupin, pa naj svojo željo čimprej sporoči Društvu slovenskih književnikov v Ljubljani, za mariborsko okrožje pa istemu društvu v Mariboru. Slovensko ljudsko gledališče v Mariboru je dne 21. t. m. zvečer priredilo bogato spominsko proslavo obletnice Leninove smrti. Govorila sta upravnik gledališči, tov. Mrzel in dr. Potrč, pri prireditvi pa je sodelovala vsa mariborska drama in opera z opernim in orkestralnim zborom. Med drugim so dali tudi deklamacijo Majakovskega in zborno deklamacijo istega pesnika. Naše kulturno-prosvetne odseke prosimo, da nam takoj sporeče, kako so oni proslavili ta dan. da objavimo poročila na tem mestu. KUL 'URNI S&StiDK Po obletnici smrti Lenina se spomnimo sovjetskega pesnika Majakovskega, katerega petmi je lansko leto izdala beograjska založba »Kultura« z njegovim esejem: »Kako se delajo stihi« za petnajstletnico njegove smrti Knjiga ima svojo zgodovino, saj je bila za tisk pripravljena že leta 1940 v Hr vatski založbi, pa je bilo delo prefinjeno za radi čim dalje bolj hude cenzure. Zbirka pesmi ima več oddelkov kakor »Oktobrski dnevi«, »O gadih«. »Konferen carji«. »Ptičica božja«, »Leninov pogreb«, »Komsomolska pesem«. »Razgovor s tovarišem Leninom« itd. Zadnja se končuje s temile verzi • Partija in Lenin dva brata sta si dvojčka, koga bolj mati — zgodovina ceni? Mi pravimo — Lenin, a mislimo — partija, mi pravimo — partija, a mislimo — Lenin Zanimiva je tudi njegova razprava z n-asio vom »Kako se delajo stihi«; knjiga, ima za uvod tri izčrpne razprave bolgarskega filo-gofa. teoretika umetnosti in književnega kritika Todoria Pavlova. Pri tem ie zanimivo, da teh eseje! ni bilo mogoče primerjati z bolgarskim originalom, ker so tako hrvaški kakor tudi bolgarski N šteti uničili vse Pav love rokopise in njegova dela »7 knjigah in časopisih. Beležke o Ameriki. Pravkar je pri založbi »Kultura« v Beogradu izšla knjiga »Beležke iz Amerike«, ki jo ie napisa! Vladimir Dedijer, ki ga poznamo tudi po lansk njegovi knjigi: »jDnevnik« I. del, katera prinaša vse njegove zapiske iz narodno-osvobodiine-ga boja v letu 1941. do 1942 »Bel-eške iz Amerike« obsegajo celo vrsto res zanimivih reportaž, kakor Louis Adamič. »Ljubo De dijer in njegova jablana«, »0 amerikanskem tisku«, katerega bi priporočali v branje vsem tistim, ki govore o aimerikanski svobodi tiska. »Pod mikroskopom« itd. Knjiga ima tudi nekaj prilog, kakor Adamičevo sliko, sliko Chaplina v vlogi diktatorja, ki jo je odigral v svojem filmu »Diktator«, v katerem smeši Hitlerja in njegov režim, itd. V reportaži o Adamiču prinaša pismo, ki mu ga je izročil vrtnar pisatelja Adamiča za tovariša Tita, v katerem med drugim pravi: »Priporočal bi tudi tole: vsem fašističnim škofom postrizite peroti. da ne bodo tam našim ljudem nevarni.« Nujna knjiga za študij. V založbi »Napredek« v Zagrebu je v hrvaščini izšla knjiga F Engelsa »izvor družine, privatne Lastnine in države«, z uvodno razpravo o Frideriku Engelsu kot borcu in mislecu. Sicer ho ta kuji-ga izšla tudi v slovenščini, kot smo že po- ročali, vendar opozarjamo nanjo, kajti je tako velikega- pomena zamašo notranjo izgradnjo, da jo moramo začeti čimprej študirati. Dramatski tečaj. Kot poročamo v rubriki Ljudska prosveta, s-e bo z 10. februarjem pričel v okviru Krajevnega medstrokovnega sveta dramatski in režiserski tečaj za tiste člane strokovnih organizacij, ki delujejo kot prosvetni delavci v sindikalnih podružnicah v okrožnem mestu Ljubljana Zbor odbornikov podružnic Zveze prosvetnih delavcev in nameščencev okrožnega mesta Ljubljane je sklical za nedeljo 20. t. m Krajevni odbor omenjene zveze. Medtem, ko se je, kakor smo poročali v zadnji številki, ta zbor v Zagrebu končal silno pozitivno, saj so si tamkajšnji prosvetarji postaviti nove konkretne naloge, se je ljubljanski zbor končal negativno, kajti izkazalo se je. da ni delal niti Krajevni odbor niti niso delale podružnice, ker se je vse delo v.ršilo pač le s suhoparnimi okrožnicami in brez načrta Zbor je otvoril tov. Sergej Kraiger. ki je podal politični pregled, v drugem delu svojega referata pa je opozoril na napake, predvsem na to, da se sindikalne podružnice Zveze prosvetnih delavcev niso povezale z delavskimi podružnicami. Ko je podal svoje poročilo predsednik Koch in za njim še tov. čuk, ie nastala diskusija, pri kateri se je izkazala nedelavnost odbora. Iz diskusije, se je izvil sklep, da podružnice ne bodo podale svojih poročil, ker pač niso delale in tako se po oetumem zbor enostavno zaključi s tem, da ie Kratevni odbor nriznal s vole napake m je v celoti odstopil. Upamo, da bo bodoči no vi odbor pokazal več elana in več izgradnje in da bo ta najvažnejša zveza postala ne samo delavna celica v našem gibanju, temveč tudi vzgled vs-em ostalim zvezam V razgovorih med podružničnimi odborniki se je že nekako postavilo usmerjenje v bodoče, tako je za primero podružnični odbor Trgovske akademije sklenil, da s.e čimprej poveže z Zvezo iu podružnico monopol ski h delavcev v Tobačni tovarni. O Leninu. Pravkar je izdalo Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR knjižico z naslovom »O Leninu«, v kateri se nahaja kratek in izčrpen uvod z življenjepisom tega velikega genija, sledi na najprej Stalinov govor na večerji kremeljskih tečajnikov 28. januarja 1924.. ki ugotavlja Leninove vrline, kakor njegovo skromnost. moč njegove logike. nepopustljivost; nebahavost. načelnost, vero v množice in -iz vsega toap do žen e. da moremo Lenina imenovati genija revolucije. Temu govoru slede spomini M. Gorkega, na Lenina, ki v njih slavni proletarski pisatelj z literarno natačnostjp in z premnogimi doživetji, ki jih je imel z Leninom. opisu je Lemu a kot človeka v vsej nje pov uri prosti veličin Spomni se končajo z besedami: »Vladimir Lenin je umrl. Dediči njegovega razuma in volje živijo. Živijo in delajo iško uspešno, kakor ni dela! nihče, nikoli in nikjer na svetu.« Ta knjiga mora biti v vsaki naši knjižnici, priporočamo pa da si jo kupi tudi vsak posameznik ker bo iz nje snoznni tistega velikega človeka, ka- teremu se morajo zahvaliti tudi nasede lovne množice za svojo svobodo. Mladinska revija. Naša mladina je posekala vse literate in kulturne delavce in je kot prva izdala literarno revijo z naslovom »Mladinska revija 1946«. V njej so pesmi Franceta Kosmača, Mitje Mejaka, Emila Vengusta. Dušana Željeznova. Mitje Sovreta, Križaniča Franca in Vide Brestove! črtica »Cvetoča koruza« od Dušana Željeznova. novelica »Naš kuhar od Frančka Bohanca, črtica »Velika je naša sreča« od Sergeja v očnjaka, razprava: Zakaj slovenski pisatelj ne more mimo našega osvobodilnega boja od Steva Žigona in razprava Dušana željeznova: »Misli o mladinskih predstavah v Drami«. Sledita dve kritiki, in sicer kritika knjge Nikolaja Ostrovskega: Kako se je kalilo jeklo in kritika knjige Antona Ingoliča.: Pred sončnim vzhodom. Pesnik Peter Levec je prispeval: Misli ob -Mladosti«. Revija obsega tudi dve sliki: risbo »Zločinska druščina« od Ivana Seljaka in linorez »Za fronto« od Lva Šubica. V uvodu pravijo: »Pisali bomo od povsod«- Iz Ljubljane iu kraskih dolin, s Ptujskega polja in požganih gorenjskih vasi. Iz izmučene Bele Krajine in Pohorskih gozdov, izpod Pece, Stola. Krna, Snežnika. Od povsod, kjer živi slovenska mladina.« Ker bo tako revija tolmačila hotenje vse naše mladine in ker je na splošno dobra, je naša dolžnost, da mladini pomagamo tudi s tem. da to prikupno revijo naročimo J. K. Izdaja Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev la nameščencev Slovenije. Uredništvo in upsava: Ljubljana, Miklošičeva 23-H, teL «. 46-38. OdgoMorna urednica: Bašin Boža. - T>s«arna »Slovenskega poročevalca«.