/veriga GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXIII ŠTEVILKA JUNIJ 1981 del proizvodnje predstavlja orodje iz jekla. Vse bolj se vzpostavljajo tudi pogoji za proizvodnjo orodja iz trdih kovin, kar je bil eden ciljev izgradnje nove orodjarne. TOZD Vzdrževanje je opravila v maju za 6,656.577 din storitev, kar je 10 odst. nad mesečnim planom. Polovico proizvodnje odpade na redno vzdrževanje, četrtina na velika popravila, ostalo pa so storitve energije in ostale dejavnosti. 4. julij - KOMUNISTI JUGOSLAVIJE! Prišla je tista najtežja ura, ki smo jo v svoji borbi predvidevali. Vedeli smo, kaj pripravljajo fašistični zločinci proti človeštvu. Krvoločni fašistični oblastniki, ki držijo v suženjstvu svoje narode in narode podjarmljenih dežel, so nam napovedali vojno do iztrebitve, napovedali so krvavi pokol komunistov. Zato ne odlašajte niti trenutek ! Urno se pripravljajte za to borbo. Organizirajte množice in jim izročite svoje težko pridobljene izkušnje. Postavite se na čelo delovno in narodno zatiranih. Pogum, disciplina in hladnokrvnost naj vladajo med nami, kajti vi morate biti vsem drugim za zgled. Izpolnite svojo dolžnost avantgarde delavskega razreda Jugoslavije! Naprej v poslednji in odločilni boj za svobodo in srečo človeštva! To je samo del slovesnega razglasa CK KPJ, ki ga je le-ta izdal takoj po nemškem napadu na SZ. Po pobegu Simovičeve vlade v London KP ni mirovala. Jugoslavija je bila tako ena TOZD TIO plana proizvodnje ni dosegla v celoti, plan realizacije pa je presegla 6 odst., na kar je vplivalo tudi povišanje prodajnih cen v začetku maja. Iz pregleda proizvodnje je razvidno, da je bilo dokon-raščanju cen, predvsem tekočim predvideli z letnim planom in več posameznih sestavnih delov. Za vrsto proizvodov primanjkuje materiala. Tu gre za specifične vrste materialov, predvsem iz aluminja. izmed redkih majhnih državic, ki se je upala upreti Hitlerjevemu terorju. Tako mu je tudi prekrižala račune, saj ni mogel napasti SZ v predvidenem roku, ampak je moral svoje načrtovane akcije preložiti za dobrih 5 tednov, kar ga je stalo poraz v SZ. Hitler si nikakor ni mogel predstavljati, da bi se mu upala upreti država, kot je bila Jugoslavija. Zato je pravilno sklepal, da je bil 27. marec, ko so bile širom po državi številne demonstracije ljudskih množic proti sramotnemu podpisu Jugoslavije k trojnemu paktu, udarec proti njegovi politiki in je zato ukazal Jugoslavijo popolnoma uničiti. Borci so žrtvovali največ, kar so mogli — svoje življenje, zato da mi danes lahko živimo svobodno v svobodni deželi, v kateri imajo vsi ljudje enake pravice. S tem, ko so se odločili za boj proti okupatorju in njegovim izdajalcem, so si jugoslovanski narodi tudi zapečatili svojo usodo in takrat, v tistih Bliža se polletni obračun in v naslednji številki glasila bomo pisali o rezultatih proizvodnje prve polovice leta. Se vedno je čas, da odpravimo nekatere pomanjkljivosti, ki ovirajo normalen potek proizvodnje, seveda, če je to možno. Ne smemo iti mimo sprejetih določil stabilizacijskega programa, saj so bila ta zelo konkretna in bi znatno pripomogla k boljšemu uspehu. Marjana Kozamernik težkih trenutkih, so si izbrali pravo pot. To je pot, po kateri danes stopamo mi in skrbeti moramo, da bo ta pot še naprej taka, kot je bila doslej. Koliko je Tito prispeval zanjo, nikoli ne bomo mogli oceniti, toda vemo, da se ji je posvetil z dušo in telesom. Nikoli mu ni bilo žal časa za stvari, ki so koristile državi ali posameznikom. Bil je naš dober tovariš in zaveznik, ki pa ga ni več med nami. Sedaj smo sami, vendar nas njegove ideje še vedno vodijo po pravi poti socializma, neuvrščenosti in neodvisnosti, bratstva in enotnosti. V NOB so se borci borili za svobodo, odločili so se za boj, ker niso hoteli biti nikoli več sužnji. Danes so postali borci za boljše življenjske in delovne pogoje. Pred nami je še veliko neizvršenih nalog, ki pa jih bomo lahko uspešno rešili le s trdno voljo in z delom ter vedno bolje razvitim samoupravljanjem. NAJ VEČNO ŽIVI 4. JULIJ — DAN BORCA! dan borca Proizvodnja se je v maju gibala v normalnih okvirih z izjemo TOZD Sidrne verige. Količinski plan proizvodnje je je bil dosežen 93 odst., medtem ko je operativni plan proizvodnje presežen 4 odst. Odprema gotovih izdelkov je zaostajala za planom in tudi vrednost prodaje je manjša kot v preteklih 3 mesecih. S takšnim obsegom prodaje ne moremo biti zadovoljni, saj ne pokriva vseh stroškov proizvodnje. Zaradi velikih podražitev surovin, energije in ostalih elementov stroškov je potreben večji obseg realizacije, če hočemo poslovati pozitivno. V maju je še zlasti zaostal izvoz, saj smo dosegli le 45 odstotkov planiranega obsega. Kumulativni podatek o izvozu letošnjega leta sicer kaže na 25 odstotkov večjo realizacijo kot v lanskem letu, v primerjavi s planom pa je dosežen 82 odstotkov. Tak pojav je pravzaprav normalen, saj se večina izvoza realizira na konvertibilno področje. Zaradi splošne gospodarske situacije je potrebno vse sile usmeriti v realizacijo izvoza, čeprav se pri tem srečujemo s številnimi težavami, katere moramo reševati na domačem tržišču. TOZD Vijakarna je v maju izdelala 311 ton vijakov in ostalih izdelkov, odpremila pa 296 ton, kar predstavlja količino nad planom. V letošnjem letu na splošno dosega zelo ugodne rezultate, kar se odraža tudi v ustvarjenem dohodku. V preteklem mesecu je zaostala proizvodnja iver vijakov zaradi tekočih okvar strojev. Pri kom-pletiranju krovnih vijakov so nastale težave zaradi pomanjkanja opreme. TOZD Verigama je količinski plan proizvodnje presegla 3-odstotno. Proizvodnja se vse mesece letošnjega leta giblje okrog 370 ton, kolikor tudi znaša planska obveza. Tudi vrednost proizvodnje je nad planom 3,5 odst. Odprema verig ne sledi proizvodnji, saj je ta sezonskega značaja. V maju so so se srečevali s problemi pomanjkanja embalaže za snežne verige, pa tudi materiala ni bilo veliko na voljo v vseh potrebnih kvalitetah. Proizvodnja verig z grabeži zaostaja, ker ni bilo izdelanih dovolj grabežev. V TOZD Sidrne verige se težak položaj v proizvodnji in prodaji ne izboljšuje. Proizvodnja je za eksterni trg sicer nekoliko večja kot v prejšnjem mesecu, vendar še vedno znatno pod planskimi obveznostmi. Vrednost prodaje na eksternem trgu je najnižja v letošnjem letu, obveznosti za interni trg pa so izpolnjene nad planom. Zaradi slabih finančnih rezultatov, ugotovljenih s periodičnim obračunom, je bilo nujno pristopiti k pripravi sanacijskih ukrepov in sicer takšnih, ki jih bo možno realizirati čimprej zaradi izboljšanja obstoječega stanja. TOZD Kovačnica je presegla plan proizvodnje 9 odst. za eksterni trg in 2 odst. skupne proizvodnje. Tudi vrednost proiz-vodnje za eksterni trg je nad planom, medtem ko na internem trgu dosežena vrednost zaostaja. V maju je bilo odprem-ljenih 169 ton izdelkov, vrednost prodaje pa je 20 odst. nad planom. V petih mesecih je realizacija 23 odst. večja od planirane, kar vsekakor predstavlja uspeh. TOZD Orodjarna je v maju izvodnje. Tudi vrednost proiz-6,534.912 din, kar je največ doslej v letošnjem letu. Največji Nova pocinkovalnica Rezultati poslovanja v maju Racionalno in varčno z energijo Kar takoj lahko ugotovimo, da je danes področje racionalne porabe in varčevanja z energijo eno od ključnih vprašanj nadaljnjega razvoja katerekoli proizvodnje. Naraščanje industrijske proizvodnje povečuje proizvodnjo in porabo energije in energijskih medijev. Proizvodnja energije v svetu je v preteklih šestdesetih letih na primer narasla šestkratno, v tem času pa se je prebivalstvo sveta podvojilo. V zadnjih nekaj letih, ko smo bili priče skokovitemu naraščanju cen predvsem tekočim gorivom, resno, kot še nikoli doslej, govorimo o energetski krizi, 'ki zahteva hitre kratkoročne in dolgoročne ukrepe na področju racionalizacije, substitucije in varčevanja z energijo. Tudi podatek, ki govori o tem, da doslej raziskane zaloge nafte v svetu zadoščajo ob sedanji porabi še za približno 30 let, da ugotovljene zaloge premoga zadoščajo za prihodnjih 250 let, narekuje potrebo po čimprejšnjem prehodu s tekočih na trda goriva. Zato tečejo danes v vseh državah sveta brez izjeme temeljite priprave za prehod s tekočih na trda goriva, za iskanje novih izvorov energije, ob drastično zmanjšani porabi nafte. Tudi v naši državi obstajajo velike možnosti za varčevanje z energijo, kar kažejo naslednji podatki: podzemna nahajališča premoga se danes v Jugoslaviji izkoriščajo 36-od-stotno, v Evropi 60-odstotno, v pripravah za proizvodnjo energije se pri nas porabi 4,5 odst. proizvedene energije, v zahodni Evropi 2 odst.; transport v naši državi porabi 7 odst. energije, v zahodni Evropi le 2 odst. itd. Lahko ugotavljamo torej, da obstajajo pri nas velike možnosti za prihranek in smotrno porabo energije, kar pa seveda ne smemo razumeti kot omejevanje nadaljnjega razvoja in rasti družbenega in osebnega standarda, temveč izključno kot njeno racionalno izkoriščanje na vseh področjih — v industriji, prometu, poljedelstvu in predelavi hrane, široki potrošnji itd. Kako pa potekajo aktivnosti na tem področju v naši delovni organizaciji? Najprej moramo reči, da reševanje problemov na energetskem področju zahteva organizirano in trajno delo. Posebej v zadnjih desetih letih je bil storjen pri nas viden korak naprej, kar nas postavlja na tem področju v primerjavi z ostalimi sorodnimi organizacijami na vidno mesto. Generalna ureditev potrebne infrastrukture, s postavitvijo energetske postaje — s kotlovnico, kompresorsko postajo, plinsko postajo, transformatorskimi postajami in kolektorskim kanalom s kompletnim razvodom energije, predstavlja potrebno in zadostno osnovo za še hitrejši nadaljnji razvoj. Na tej podlagi je sedanje in nadaljnje delo usmerjeno predvsem v dopolnitve in predelave proizvodnih naprav, spremembo tehnologije in iskanje in oblikovanje ustreznega načina dela pri vseh znatnih porabnikih energije in v izdelavo strokovnih predlog za investicije, ki bodo omogočale znatno porabo odpadne toplote, ki je doslej nismo izkoriščali. To delo je strokovno zahtevno, zato imamo v DO osnovan 8-članski »odbor za energetiko«, katerega člani pokrivajo področja različnih strok (elektro, metalurška, strojna). Odbor prevzema vlogo energetske službe in opravlja naslednje naloge : — zasledovanje in evidentiranje porabe energije; — izdelava strokovnih analiz; — predlaganje ukrepov, ki se nanašajo na varčevanje z energijo in potrebne investicije v zvezi s tem; — izdelava poročil poslovodnim organom in samoupravnim organom; — organiziranje izobraževalnih akcij in sodelovanje z energetskimi službami drugih delovnih organizacij. Sistematično zasledovanje podatkov o porabljeni energiji in specifični porabi že kaže na to, da imamo možnosti za znatne prihranke energije v tehnološkem procesu pri toplotni obdelavi izdelkov, pri kovanju itd. Dosedanje ugotovitve odbora kažejo tudi na to, da bi kazalo smotrno porabo energije kot osnovo za stimulacijo delavcev še posebej izpostaviti. Prav gotovo so zanimive predvidene aktivnosti pri urejanju teh vprašanj, ki jih postavljamo kot ciljne naloge za obdobje 1981—1985. 1. V zaključni fazi je izdelava naprave za znižanje konične elektro obremenitve v DO, s katero bomo privarčevali znat- Cilji tozda pri ustvarjanju skupnega prihodka Kvalitetno urejanje medsebojnih razmerij pri ustvarjanju skupnega prihodka predstavlja jasno opredelitev ciljev in interesov temeljnih organizacij združenega dela, udeležencev sporazuma o skupnem prihodku. Od tega je odvisna vsebina medsebojnih odnosov, realizacija urejanja posameznih vprašanj in tudi določila sankcioniranja nespoštovanja samoupravnega sporazumevanja. Osnovni cilj združevanja dela in sredstev je ustvarjanje možnosti za večanje dohodka. Treba je izpostaviti, da moramo pri iskanju poti povečanja dohodka izhajati iz socialističnih, samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, kar pomeni, da moramo v katerikoli obliki združevanja dela in sredstev : — povečati dohodek temeljne organizacije združenega dela in celotni dohodek družbe na osnovi večje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela; — razvijati in pospeševati socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose ; — zboljševati in razširjati materialno osnovo združenega dela, zboljšati svoj materialni in družbeni položaj, zadovoljevati osebne, skupne in splošne družbene interese in potrebe; — družbeno in ekonomsko smotrno upravljati ter gospodariti z živim in minulim delom; — samoupravno med seboj usklajevati in planirati delo in razvoj gospodarskih odnosov; — samoupravno določati pogoje za delo ter pridobivanje in delitev dohodka. Poleg teh skupnih ciljev je treba pri razmejitvi odnosov v urejanju skupnega prihodka upoštevati različnost interesov na denarna sredstva in posredno tudi ugodno vplivali na distribucijo električne energije. 2. Opuščamo mazut kot tehnološko gorivo in v celoti prehajamo na kurjenje z zemeljskim plinom. V izdelavi sta še zadnji peči za gretje surovcev za kovanje, ki bosta stekli v letošnjem letu. 3. V izdelavi imamo program »uporaba odpadne toplote«, predvsem vročih dimnih plinov in hladilne vode. 4. Dopolnili bomo že izdelano projektno dokumentacijo za »zaprti sistem hladilne vode« in ponovno pretehtali uporabo hladilnih stolpov in postavili zahtevo po več med seboj ločenih hladilnih sistemih (tehnološka voda, hlajenje elektronskih naprav, hlajenje strojev). 5. Pripravljamo nadomeščanje ogrevanja peči za toplotno obdelavo z ogrevanjem na zemeljski plin. 6. Racionalno obratovanje kompresorske postaje bomo reševali z lokalnimi izvori s prevoznimi kompresorji pri trenutnem porabniku. 7. Dokončno bomo postavili registracijo porabe energije pri vseh lokalnih porabnikih. 8. V teku je tudi izdelava investicijskega programa za skladišče goriv in maziv. S tem programom je jasno opredeljeno področje prihodnjega dela, ki je usmerjeno predvsem k porabniku in racionalni porabi. Prepričani smo, da bodo v dinarje spremenjeni prihranki predstavljali znatna privarčevana sredstva, ki bi jih bilo smotrno namensko uporabljati za nadaljnje urejanje vprašanj energije in racionalne porabe. Gvido Melink posameznih temeljnih organizacij kot: — zagotovitev surovinskih osnov za predelovalne zmogljivosti ; — usklajevanje razvojne in investicijske politike; — usklajevanje proizvodnih planov zaradi boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti in strukturiranja proizvodnje; — zagotovitev plasmaja izdelkov ; — skupno nastopanje udeležencev, če je to v interesu celote in če se s tem doseže večji učinek kot pri posamičnem nastopanju; — delitev dela; — drugi skupni interesi npr. skupna prodaja, skupno financiranje, ustvarjanje skupnega deviznega prihodka, zmanjšanje uvoza in podobno. Glede na opredeljene skupne cilje ter interese urejanja medsebojnih razmerij v ustvarjanju skupnega prihodka so sporazumevanja predvsem v smeri : a) enotnega in skupnega določanja proizvodov in storitev po načelu združevanja sredstev in dela ter ustvarjanja skupnega prihodka v posameznih planskih obdobjih; b) skupnega planiranja in usklajevanja programov med udeleženci, ki nastopajo v sporazumu ; c) sporazumnega opredeljevanja in prevzemanja pravic, odgovornosti in obveznosti v zvezi s skupnimi proizvodi: — roki in pogoji za proizvodnjo, dobavo, prodajo skupnih proizvodov; — kvaliteta in ostale značilnosti skupnih proizvodov na osnovi dogovorjenih standardov; — materiali in amortizacijski stroški, ki gredo v breme enot skupnega proizvoda na te- melju dogovorjenih normativov in standardov; — opredeljevanje obratnih sredstev za zagotavljanje procesa proizvodnje vseh udeležencev skupnega proizvoda; — sporazumno opredeljevanje cen ali osnov ter meril, ki so osnova za udeležbo udeležencev pri razporejanju skupnega prihodka ; — opredeljevanje skupnega rizika, sredstev skupnega rizi-ka in sredstev skupnih rezerv; — merila za oblikovanje prodajnih cen in pogojev za skupni proizvod; — združevanje sredstev za raziskavo trga, tehničnotehno-loški napredek in — sankcije za nespoštovanje določil samoupravnega sporazuma. Le na osnovi teh določil bo samoupravni sporazum o skupnem prihodku dosegel svoj namen. Franc Hanžič POSTANI INOVATOR V mesecu aprilu se je prvič sestala skupina za pospeševanje inovacijske dejavnosti v naši DO. Akcija v tozdu Orodjarna je bila zelo uspešna, saj je bilo pripravljenih 8 predlogov. Spričo tega, da je bil to prvi poskus, je to res lepo število. Ne bi tokrat opisoval predlogov in predlagateljev, dejal bi le to, da so bili vsi predlogi ocenjeni pozitivno, dva predloga sta bila predlagana za enkratno nagrado, ostali predlogi pa bodo posredovani komisiji za inovacije, da jih obravnava in oceni po redni poti za inovacije, oziroma po obstoječem pravilniku. Opozoril bi vse naše delavoe, da se vključijo v akcijo za pospeševanje inovacij v čim večjem številu, saj bodo tako lahko veliko pripomogli k realizaciji zadanih nalog, ki nam jih nalaga stabilizacijski program DO. V naslednjih mesecih je predvidena akcija spet v dveh proizvodnih tozdih. Prepričani smo, da bo ta akcija še bolj plodna, saj je še veliko idej, ki tičijo v nas, le posredovati jih bo potrebno in marsikatera težava na delovnem mestu bo odpravljena, oziroma delo olajšano in proizvodni uspehi bodo boljši in večji. Tudi biti inovator je velika čast in posebno priznanje ustvarjalnemu delavcu. Jože Pfajfar Vprašali smo V tej številki glasila vam predstavljamo sodelavca Albina Lampeta, vodja referata za standardizacijo in šifracijo, vodja I. združene konference delegacij SIS, predsednika disciplinske komisije delovne organizacije, da nam pove nekaj o svojem delu: Kmalu bo dvajset let, odkar ste zaposleni v delovni organi-nizaciji Veriga. Kako bi orisali vašo življenjsko pot v delovni organizaciji in kako ocenjujete razvoj Verige? 1. oktobra 1962 sem prišel na razpis v Verigo in dobil delovno mesto samostojni konstruk-ter v takratni konstrukciji. Predvsem sem delal na razvijanju izdelkov za kovačnico in konstruiral orodje za izdelke iz kovačnice. 1. 1. 1968 sem prevzel drugo dolžnost, in to urejanje standardizacije, vodenje službe za tehnične izboljšave in strokovno knjižnico. Ko je naša DO leta 1974 pristopila k uvajanju avtomatske obdelave podatkov, sem še prevzel dolžnost vodenja poslov v zvezi s šifriranjem poslovnih partnerjev, materiala, izdelkov in še druge malenkosti. Delo na področjih, katere imam kot redne delovne naloge, je dovolj dinamično in zanimivo in zaradi tega sem z njim zelo zadovoljen. V devetnajstih letih, kolikor sem v Verigi, sem bil priča ogromnega napredka. Veliko je bilo narejenega pri izboljšanju delovnih pogojev v proizvodnih oddelkih, nabavljeni so bili sodobni stroji in oprema, vse to nam omogoča proizvodnjo zahtevnejših izdelkov. Tudi integracija s tozdom TIO nam nudi velike perspektive. Veliko je bilo narejenega pri dvigu strokovnosti in usposobljenosti pri vseh delavcih. Pri razvoju Verige je potrebno omeniti tudi veliko skrb delovne organizacije za družbeni standard. Tukaj mislim veliko število novo pridobljenih sodobnih stanovanj, kvalitetna družbena prehrana in sodobno urejen počitniški dom v Crikvenici. Kot vodja referata za standardizacijo in šifracijo imate pregled nad vsemi inovacijami v naši DO. Kaj lahko ugotovite za delo na tem področju? Ali so delavci za to dejavnost dovolj zainteresirani? Ko sem leta 1968 prevzel vodenje poslov v zvezi z inovacijami, so vladale drugačne razmere kakor danes. Takratni postopek okrog inovacij je bil manj samoupraven in zaradi tega so bila prisotna tudi negodovanja v zvezi z inovacijami. Pri tem moram pojasniti, da imiamo v Verigi pravilnik o inovacijah že od leta 1962 in sedanji pravilnik, veljaven od 20. 2. 1980, je šesti po vrsti. Sedanji način obravnavanja predlogov je zelo demokratičen in dokončna odločitev pri vrednotenju predlogov, ki je v pristojnosti komisij v tozdih in pri DS SS, daje celotni obravnavi veliko samoupravno vrednost. Delavci so precej zainteresirani za inovacijsko dejavnost, ta pa bo po mojem mnenju šele polno zaživela, ko bomo uspeli zmanjšati na minimum prisotni subjektivni faktor »fovšijo«. Nevoščljivost zahteva precej časa in kolektivnega dela pri osveščanju delavcev. Od uspešnih inovacij imamo v DO vsi koristi. Posebno nadomestilo, ki ga dobi predlagatelj je le majhen del celotnega prihranka, ki ga da od sebe inovacija in zaradi tega ne bi smelo biti zavisti zaradi nagrade. V katerih tozdih je inovacijska dejavnost najbolj razširjena in kako je z realizacijo inovacijskih predlogov v praksi? Inovacijska dejavnost je po svoji intenzivnosti vsa leta precej nihala. Podatki, ki jih imamo zbrane v arhivih, povedo, da je bila prva registrirana inovacija, za katero imamo vso dokumentacijo, v tozdu Vija-karn-a, predlagatelj je bil Ovsenik Franc, takratni vodja rez-kalnih avtomatov. Predlog je bil podan 18. 4. 1958 in nosi naslov »držalo kljuna na rezkal-nih avtomatih«. Referent, ki je obravnaval predlog, je bil Jože Flego. Takratni upravni odbor, katerega predsednik je bil Lenart Čeme, je odobril dne 17. 2. 1959 nagrado za predlog, v višini 4.000 din. Število predlogov, podanih do danes in realiziranih po tozdih, je: TOZD Kovačnica 59, TOZD Verigama 33, TOZD Vi-jakarna 52, TOZD Sidrne verige 17, TOZD Vzdrževanje 61, TOZD Orodjarna 16, del. skup. skupnih služb 75, za TOZD TIO pa nimam popolne evidence in zaradi tega ne poznam števila. V zadnjem času, to je od časa, ko dokončno o predlogih odločajo tozdi, se realizacija predlogov zelo pospešeno urejuje in ni zastojev brez pravih razlogov. Strokovne službe kakor tudi vodstva tozdov prizadevno sodelujejo pri ocenjevanju in realizaciji predlogov. Lahko poveste pomen nova-torstva in kaj bi bilo potrebno še narediti, da bi bila zainteresiranost za novitete oz. izboljšave večja? Novatorsitvo ima zelo širok družbeni pomen. Omogoča vsakemu sodelavcu v DO, da lahko ustvarjalno deluje, da mu razvije smisel za opazovanje vseh pojavov, ki so vezani na našo proizvodnjo. Posebno še v letošnjem letu, v katerem želimo doseči posebne uspehe, bo vsak inovacijski predlog precej vplival na znižanje proizvodnih stroškov in lastne cene, s tem pa krepko pomagal pri stabilizacijskih ukrepih, ki se izvajajo v naši DO. Da bi se zainteresiranost za inovacije povečala, je strokovna komisija za obravnavanje predlogov sestavila predlog vodstvu DO, da bi se v naši DO ustanovilo društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav (DIATI). Mnenje je bilo, da bi ta organiziranost tudi precej pomagala pri aktiviranju posameznikov v zvezi z inovacijsko dejavnostjo. Od leta 1978 ste vodja I. združene konference delegacij SIS, ki zajema področje izobraževanja, raziskovanja in zaposlovanja s štipendiranjem. Kaj bi lahko povedali o delu I. združene konference SIS Verige in o vključevanju delegatov v probleme izobraževanja, raziskovanja in zaposlovanja s štipendiranjem v občini Radovljica? Kot vodja I. združene konference delegacij SIS za izobraževanje, zaposlovanje s štipendiranjem in raziskovanjem sem imel v začetku svojega mandata precej dela, da sem se dobro seznanil z delovanjem te skupnosti. Posebno v začetku je bilo zelo zahtevno pripravljati se za obravnavo gradiva za sestanek konference. Sedaj po treh letih dela se že bolj poznam z vsemi programi. Pri pripravi sestankov in vodenju mi mnogo pomagajo delegati, ki so člani ali predsedniki IO skupnosti. Samo delovanje SIS je komaj sedem let staro in bo potrebno še marsikaj narediti, da se bo vloga delegacij v DO samoupravno uveljavila in da bomo lahko resno vplivali na programe dela, za katere se bomo samoupravno dogovorili in s tem tudi zagotovili financiranje. Povedal bi še to, če se bo vpliv združenega dela bolj čutil pri samoupravnem dogovarjanju s SIS, se bodo tudi delegati bolj prizadevno lotiti te družbene funkcije in bo udeležba na naših sestankih bolj zadovoljiva. Na skupščinah v Radovljici ne bo več nesklepčnih sej, kakor jih je že dosedaj nekaj bilo. Poleg svojega rednega dela, vodenja konference delegacij SIS in sodelovanja v strokovnih komisijah za inovacije ste bili izvoljeni tudi za predsednika disciplinske komisije delovne organizacije. Na zadnjih volitvah v samoupravne organe sem bil izvoljen za predsednika disciplinske komisije v DO. To je zame novo zelo odgovorno delo, katerega bom z ostalimi člani komisije poskušal čimbolj pošteno in odgovorno opravljati. S čim se poleg vseh zgoraj naštetih dejavnosti ukvarjate v prostem času? V svojem prostem času zelo rad potujem po Jugoslaviji in s tem spoznavam naše kraje. Pri tem imam stalno pri sebi fotoaparat, s katerim poskušam čimveč vtisov in spominov s potovanj zabeležiti. Posebno zadovoljstvo mi je tudi urejanje diapozitivov s teh potovanj, kakor tudi občasno prikazovanje in gledanje le-teh. V okviru priprav na III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije je bila organizirana v Ljubljani tematska razprava »Vpliv ukrepov kreditno-mone-tarne politike na doseganje dohodka«. Nosilec akcije je bila Zveza sindikatov Slovenije, udeleženci v razpravi pa so bili Slovenske železarne, Emona Ljubljana, Gradis Ljubljana, IMP Ljubljana in Lesna Slovenj Gradec. V razpravi so sodelovali tudi naši delegati. Postavljene so bile nekatere teze o vplivih ukrepov kreditno monetarne politike. Gradivo, ki je bilo posredovano pred samo razpravo, je bilo sicer dobro pripravljeno, vendar so se v sami razpravi oblikovale dodatne pripombe in nove teze, tako da je bilo končno sporočilo kongresu oblikovano ob koncu tematske razprave. Osnovne misli razprave so se nanašale na probleme internega bančništva in na ukrepe kreditno monetarne politike. Interne banke se še vedno niso v celoti uveljavile, čeprav jih je v Sloveniji registriranih 17. Se vedno se interno banko postavlja v manjvreden položaj. Tako ne sme opravljati vseh poslov plačilnega prometa, ki jih zakon o bančništvu sicer dovoljuje, nekateri drugi zakoni pa preprečujejo. Nekateri menijo, naj bi se aktivnost interne banke omejila na opravljanje posameznih strokovnih storitev za račun njenih članic, vsa plačila pa bi se še vedno opravljala preko SDK. Takšna stališča niso sprejemljiva. Interno banko bi morali obravnavati kot kreditno-monetarno institucijo in takšno stališče ji moramo priznati, saj je njena vloga pri razvijanju dohodkovnih povezav velika. Še vedno opažamo premalo vpliva delegatov na področju bančništva. Verjetno je vzrok temu odtujenost področja zaradi specifičnosti dela. Tako združeno delo ne more uveljaviti vseh funkcij, ki bi jih moralo na področju bančništva. Problem, na katerega so opozorili prisotni, je bil pomanjkanje obratnih sredstev. Vse preveč pozornosti dajemo naložbam v osnovna sredstva in premalo obratnim sredstvom, kar pa je popolnoma zgrešeno in v času nelikvidnosti povzroča velike probleme. K takemu ravnanju nas silijo nekatere sistemske rešitve, katere bo treba odpraviti. Večji poudarek bo treba dati organizaciji finančne funkcije, se pravi, omogočiti konstituiranje internih bank ali posebnih finančnih služb. Prav tako veliko število žiro računov TOZD stvari poslabšuje in bo treba razmisliti o poenostavitvi, poceniti poslovanje. III. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE ^ 1981 Ugotovitve so bile podobne v vseh SOZD, katerih delegati so bili v razpravi udeleženi, zato jih bodo delegati prenesli na kongres samoupravljalcev v celoti. M. K. V kompresorski postaji Razprava za Ul. kongres samoupravljalcev Jugoslavije Novi samoupravni organi v Verigi Z namenom, da bi bil vsak član kolektiva seznanjen s sestavo samoupravnih organov v posameznih temeljnih organizacijah, delovni skupnosti skupnih služb in organov delovne organizacije kot celote, objavljamo sestav vseh organov, ki so bili izvoljeni 27. 5. 1981. Trenutek z letošnjih volitev v vijakarni TOZD KOVAČNICA DELAVSKI SVET Šteje 11 članov 1. Serajnik Vladimir, predsednik 2. Zupan Janez, namestnik pred. 3. Radevič Ivo 4. Resman Ivan 5. Jazbec Stane 6. Trivič Miroslav 7. Tomažič Marjan 8. Botanjič Rezak 9. Flegar Milan 10. Beguš Nada 11. Simončič Stane ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE Šteje 5 članov 1. Žemva Karel 2. Muhovec Vinko 3. Hanžič Stane 4. Benedičič 2ane 5. Rijavec Marjan KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Šteje 7 članov 1. Kozamernik Janez, predsednik 2. Sovič Jože, nam. predsednika 3. Halačevič Ekrem 4. Habjanič Nežka 5. Mulej Drago 6. Prpič Tomo 7. Sodja Ivanka VOLILNA KOMISIJA Šteje 3 člane in 3 namestnike 1. Šmid Janez, predsednik Hozjan Jože, namestnik 2. Nezirovič Fatima, član Rebol Mirko, namestnik 3. Košir Rudi, član Dvoršak Jože, namestnik ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Šteje 6 članov 1. Hanžič Franc — predsednik 2. Horvat Martin 3. Hrustelj Franc 4. Serajnik Vladimir 5. Pavlin Jože 6. Jujič Safet TOZD ORODJARNA DELAVSKI SVET Šteje 9 članov 1. Praprotnik Janez, predsednik 2. Resman Jože II., nam. pred. 3. Prešeren Anton 4. Primožič Drago 5. Ličar Božo 6. Selan Emil 7. Habjan Vinko 8. Robič Janez 9. Oman Filip ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE Šteje 5 članov 1. Janškovec Marjan 2. Trobec Jože 3. Crnkovič Jože 4. Tavčar Jože 5. Mali Štefka KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Šteje 5 članov 1. Avsenik Milan 2. Hrovat Vladimir 3. Kavčič Anton 4. Lotrič Ivan 5. Vidmar Edi VOLILNA KOMISIJA Šteje 3 člane in 3 namestnike 1. Valant Franc, predsednik Vidmar Edi, nam. preds. 2. Gros Ida, član Polajnar Darko, nam. člana 3. Panker Mira, član Časar Hedvika, nam. ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Šteje 7 članov 1. Harinski Jože — predsednik 2. Lotrič Ivan 3. Smole Jože 4. Praprotnik Jože 5. Brence Janez 6. Janškovec Marjan 7. Demšar Tomaž TOZD SIDRNE VERIGE DELAVSKI SVET Šteje 11 članov 1. Krivec Milan, predsednik 2. Žajdlik Marjan, nam. pred. 3. Kodraš Ivo 4. Horvat Ivan 5. Kunčič Matija 6. Mohorič Alojz 7. Vavpotič Francka 8. Trstenjak Jože 9. Avdič Zijad 10. Delič Small 11. Trofenik Danilo ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE Šteje 5 članov 1. Koščak Marko 2. Bešter Anton 3. Lavrič Niko 4. Kristan Vinko 5. Poklukar Jože KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Šteje 5 članov 1. Pogorevc Hubert, predsednik 2. Gluščič Miha, nam. preds. 3. Vidic Janez 4. Zupančič Rudi 5. Beravs Jakob VOLILNA KOMISIJA Šteje 3 člane in 3 namestnike 1. Gluščič Miha — predsednik Pogorevc Hubert, nam. pred. 2. Podobnik Niko — član Korošec Anton I., nam. 3. Silič Hilda — član Heberle Olga, nam. ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Šteje 7 članov 1. Ulčar Miro, predsednik 2. Žnidar Grega 3. Korošec Anton 4. Krivec Milan 5. Gluščič Miha 6. Zakovšek Viktor 7. Kelnar Vladimir TOZD TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME TI O DELAVSKI SVET Šteje 13 članov 1. Gros Franc, predsednik 2. Bizjak Pavel, nam. preds. 3. Pristavec Zdravko 4. Ozebek Andrej 5. Kovačevič Daniel 6. Fikfak Vojko 7. Resman Slavko 8. Magdič Darko 9. Kokalj Janko 10. Praprotnik Jože 11. Kržišnik Darko 12. Hočevar Milan 13. Žohar Vladimir ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE Šteje 5 članov 1. Rekelj Ludvik, predsednik 2. Arh Franc, nam. predsednika 3. Kokalj Janko 4. Polajnar Mato 5. Derlink Karel KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Šteje 7 članov 1. Kniaflitč Anton — predsednik 2. Valant Alojz, nam. predsednika 3. Arh Marija 4. Zajc Jože 5. Berlogar Anton 6. Čadež Anton 7. Levstik Drago VOLILNA KOMISIJA Šteje 3 člane in 3 namestnike 1. Ješe Dimitrij, predsednik Kunstelj Janko, nam. preds. 2. Ravnikar Rudi, član Pogorevc Jože, nam. 3. Klinar Irena, član Kostanjevec Janez, nam. ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Šteje 7 članov 1. Avsenek Anton, predsednik 2. Đorđević Greta 3. Šimnic Zdravko 4. Gros Franc 5. Skoporc Ignac 6. Levstik Drago 7. Kunstelj Janko TOZD VERIGARNA DELAVSKI SVET Šteje 15 član 1. Demšar Janez, predsednik 2. Čemažar Marjan, nam. preds. 3. Marolt Vlado 4. Pogorevc Marija 5. Čižmič Nada 6. Zrim Silva 7. Vončina Anica 8. Bevc Gordana 9. Gregorič Angela 10. Primožič Jožica 11. Kovačec Vinko 12. Dolžan Marija 13. Zavratnik Lojzka 14. Mežek Miro 15. Osterc Elizabeta ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE Šteje 5 članov 1. Vovk Janez 2. Dežman Janez 3. Ovčak Anica 4. Gujtman Franc 5. Korošec Franc KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Šteje 5 članov 1. Poličar Franc, predsednik 2. Gumzej Anton, nam. pred. 3. Zorc Ignac 4. Gričar Majda 5. Medved Heli VOLILNA KOMISIJA Šteje 3 člane in 3 namestnike 1. Tonejc Majda, predsednik Jakič Pavla, nam. 2. Stržinar Cilka, član Larisi Fanika, nam. 3. Košir Nada, član Rozman Julka, nam. ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Šteje 5 članov 1. Košnik Bogo, predsednik 2. Merdanovič Hasan 3. Demšar Janez 4. Savič Dušan 5. Kosi Slavko TOZD VIJAKARNA DELAVSKI SVET Šteje 15 članov 1. Crnkovič Angela, predsednica 2. Habjan Janez, nam. pred. 3. Podgornik Ljuba 4. Beznik Jožica 5. Kovačevič Milorad 6. Mulej Marija 7. Zupan Andrej 8. Kociper Stefan 9. Pogačar Pavla 10. Pagon Alojzija 11. Štiperski Stefan 12. Laharnar Ilinka 13. Pogačar Jožica 14. Stres Stane 15. Atanasova Marjana ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE Šteje 5 članov 1. Marič Ivica 2. Hrast Vera 3. Pretnar Franc 4. Zupan Ivo 5. Milosavljevič Slavimir KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Šteje 5 članov 1. Krničar Marjan, predsednik 2. Kovač Ivanka, nam. preds. 3. Činkole Tilka 4. Stiperski Marjan 5. Žižek Franc VOLILNA KOMISIJA Šteje 3 člane in 3 namestnike 1. Krničar Marjan, predsednik Beznik Jožica, nam. 2. Dijak Ivanka, član Stiperski Marjan, nam. 3. Žižek Franc, član Zupan Ivo, nam. ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Šteje 7 članov 1. Ažman Ciril, predsednik 2. Stiperski Marjan 3. Pretnar Franc 4. Laharnar Ilinka 5. Crnkovič Angela 6. Renko Milan 7. Zupan Andrej TOZD VZDRŽEVANJE DELAVSKI SVET Šteje 11 članov 1. Dolinar Anton 2. Dolar Zdravko 3. Globevnik Janez 4. Fajfar Jože 5. Nežmah Anton 6. Janša Jože 7. Ambrožič Jure 8. Čop Janez 9. Resman Ivan 10. Grošelj Jože 11. Šimnic Ivan ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE Šteje 5 članov 1. Kajdiž Zdravko 2. Larisi Janko 3. Košir Rudi 4. Beravs Brane 5. Kovač Boris KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Šteje 7 članov 1. Skumavc Frido, predsednik 2. Tajnikar Franci, nam. preds. 3. Torkar Borut 4. Kobal Janez 5. Vodišek Silvo 6. Knavs Vinko 7. Janežič Boris VOLILNA KOMISIJA Šteje 3 člane in 3 namestnikt 1. Zupan Milan, predsednik Dolar Janez, nam. 2. Žalik Franc, član Jagodic Vinko, nam. 3. Zupan Janez, član Magdič Ljubo, nam. ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO S.eje 6 članov 1. Vogelnik Peter, predsednik 2. Dolinar Anton 3. Bagi Tomo 4. Železnjak Dušan 5. Palhartinger Boris 6. Udovč Ignac, st. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DELAVSKI SVET Šteje 15 članov 1. Meze Franc, predsednik 2. Novak Anka, nam. pred. 3. Kovač Darko 4. Vovk Franc 5. Antolin Brane 6. Miklič Jože 7. Bregant Franc 8. Primožič Zdravko 9. Vahtar Jože 10. Lotrič Franc 11. Humerca Andrej 12. Zajc Stane 13. Svete Lidija 14. Obermajer Štefka 15. Pušavc Franc ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE Šteje 5 članov 1. Bizjak Marjan 2. Vovk Franc 3. Doria Franc 4. Cvetko Marinka 5. Habjanič Ivan KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Šteje 5 članov 1. Pejič Jure, predsednik 2. Pintar Janez 3. Nečimer Alojz 4. Vidic Marija 5. Žemva Lado VOLILNA KOMISIJA Šteje 3 člane in 3 namestnike 1. Dobnikar Marjan, predsednik Pintar Anton, nam. 2. Šmit Milka, član Pogačnik Jana, nam. 3. Stale Nataša, član Krivec Helena, nam. ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO (KOMITE) Šteje 7 članov 1. Noč Pavel, predsednik 2. Melink Marjana 3. Pogačnik Matko 4. Meze Franc 5. Antolin Brane 6. Černe Lenart 7. Jutriša Stefan DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE — predsednik: Vahtar Jože — nam. preds.: Krivec Milan TOZD KOVAČNICA 1. Radevič Ivo, vodja 2. Beguš Nada, nam. 3. Serajnik Vladimir 4. Jazbec Stane 5. Tomažič Marjan TOZD ORODJARNA 1. Resman Jože II, vodja 2. Praprotnik Janez 3. Habjan Vinko 4. Selan Emil TOZD SIDRNE VERIGE 1. Žajdlik Marjan, vodja 2. Kodraš Ivo, nam. 3. Trstenjak Jože 4. Krivec Milan TOZD TI O 1. Praprotnik Jože, vodja 2. Lapuh Ciril, nam. 3. Justin Ciril 4. Hribernik Franc TOZD VERIGARNA 1. Marolt Vlado, vodja 2. Gregorič Angela 3. Primožič Jožica 4. Osterc Elizabeta 5. Pogorevc Marija 6. Kovačec Vinko TOZD VIJAKARNA 1. Crnkovič Angela, vodja 2. Stres Stane, nam. 3. Kociper Stefan 4. Kos Zdravko 5. Stiperski Stefan TOZD VZDRŽEVANJE 1. Nežmah Anton, vodja 2. Globevnik Janez, nam. 3. Dolinar Anton 4. Ambrožič Jure 5. Janša Jože DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1. Pušavec Franci, vodja 2. Vovk Franci, nam. 3. Humar Brane 4. Majer Tomaž 5. Maček Janko 6. Kelih Zdravko 7. Antolin Brane 8. Vahtar Jože DISCIPLINSKA KOMISIJA DELOVNE ORGANIZACIJE — predsednik: Lampe Albin — nam. preds.: Brezovnik Ljubo 1. Lilek Franc, Kovačnica 2. Muhovec Vinko, Kovačnica 3. Mulej Franc, Orodjarna 4. Jakič Milan, Orodjarna 5. Gorenčič Martin, Sidrne verige 6. Resman Stanko, Sidrne verige 7. Komac Boris, TIO 8. Žbontar Matevž, TIO 9. Vidic Miha, Verigama 10. Brezovnik Ljubo, Verigama 11. Ovsenik Franc, Vijakarna 12. Dežman Franc, Vijakarna 13. Demšar Anton, Vzdrževanje 14. Legat Janez, Vzdrževanja 15. Bobič Janez, DSSS 16. Jaušovec Marjan, DSSS iz OZD OBČINE RADOVLJICA 17. Burja Irena, Elmont Bled 18. Rožič Marija, Osnovna šola Bled 19. Jurkovič Marija, Banka Radovljica ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DELOVNE ORGANIZACIJE 1. Žemva Karel, Kovačnica 2. Trobec Jože, Orodjarna 3. Lavrič Niko, Sidrne verige 4. Burgar Marjan, TIO 5. Pretnar Franc, Vijakarna 6. Vovk Janez, Verigama 7. Larisi Janko, Vzdrževanje 8. Rems Vitomir, DSSS IZVRŠILNI ORGANI DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE I POSLOVNI ODBOR Šteje 13 članov in 13 namestnikov PREDSEDNIK : Kozamernik Marjana Nam. preds.: Panker Franc 1. Košir Rudi, član Kozamernik Janez, nam. TOZD Kovačnica 2. Frelih Franc, član Vovk Janez, nam. TOZD Orodjarna 3. Panker Franc, član Vovčak Franc, nam. TOZD Sidrne verige 4. Faladore Vinko, član Kodraš Franc, nam. TOZD TIO 5. Felicijan Vili, član Pfajfar Alojz, nam. TOZD Verigama 6. Potočnik Alojz, član Legat Franc, nam. TOZD Verigama 7. Avsenek Jože, član Zupan Ivo, nam. TOZD Vijakarna 8. Kranjc Janez, član Fajfar Ivan, nam. TOZD Vijakarna 9. Vidic .Milan, član Marolt Franc, nam. TOZD Vzdrževanje 10. Rozman Vinko, član Terseglav Bojan, nam. DSSS 11. Kozamernik Marjana, član Pogačnik Matko, nam. DSSS 12. Vukovič Strahinja, član Cop Franc, nam. DSSS 13. Zupan Vlado, član Dobar Vlado, nam. DSSS ODBOR ZA SISTEM IN RAZDELJEVANJE OD Šteje 9 članov in 9 namestnikov PREDSEDNIK: Jemc Ciril Nam. preds.: Brence Jože 1. Beguš Franc, član Šmid Janez, nam. TOZD Kovačnica 2. Brence Janez, član Kralj Martina, nam. TOZD Orodjarna 3. Heberle Olga, član Gorenčič Anica, nam. TOZD Sidrne verige 4. Hrovat Vinko, član Bizjak Justin, nam. TOZD TIO 5. Jemc Ciril, član Zupan Janez, nam. TOZD Verigama 6. Mohorič Mirko, član Turk Jože, nam. TOZD Vijakarna 7. Zor Anton, član Prezelj Zvone, nam. TOZD Vzdrževanje 8. Smodiš Liliča, član Pogačar Darko, nam. DSSS 9. Brence Jože, član Logar Stane, nam. DSSS ODBOR ZA KADROVSKE ZADEVE IN SKUPNO PORABO Šteje 9 članov in 9 namestnikov PREDSEDNIK: Vovk Tončka Nam. preds.: Sovič Jože 1. Sovič Jože, član Mujazinovič Šemso, nam. TOZD Kovačnica 2. Kenda Janko, član Knaflič Ljuba, nam. TOZD Orodjarna 3. Heberle Miro, član Šlibar Niko, nam. TOZD Sidrne verige 4. Kučič Albin, član Božič Franc, nam. TOZD TIO 5. Poličar Franc, član Zorc Ignac, nam. TOZD Verigama 6. Vidic Alojz, član Podobnik Janez, nam. TOZD Vijakarna 7. Smolej Anton, član Pogačnik Franc, nam. TOZD Vzdrževanje 8. Zvegelj Vlado, član Pfajfar Jože, nam. DSSS 9. Vovk Tončka, član Jauševec Slavica, nam. DSSS INFORMATIVNO UREDNIŠKI ODBOR Šteje 5 članov 1. Torkar Mitja, predsednik 2. Vidic Božena 3. Tonejc Dora 4. Stiperski Marjan 5. Arh Zdenka KOORDINACIJSKI ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Šteje 14 članov 1. Noč Pavel, predsednik 2. Vogelnik Peter, nam. pred. 3. Kovač Darko, član 4. Pfajfar Jože, član 5. Hrustelj Franc, član 6. Hanžič Franc, član 7. Košnik Bogo, član 8. Ažman Ciril, član 9. Ulčar Miro, član 10. Harinski Jože, član 11. Finžgar Mojca, član 12. Avsenek Anton, član 13. Gluščič Miha, član 14. Vahtar Jože, član VOLILNA KOMISIJA DELOVNE ORGANIZACIJE Šteje 8 članov in 8 namestnikov 1. Šmid Janez, član Hozjan Jože, nam. TOZD Kovačnica 2. Krničar Marjan, član Beznik Jožica, nam. TOZD Vijakarna 3. Tonejc Majda, član Jakič Pavla, nam. TOZD Verigama 4. Gluščič Miha, član Pogorevc Hubert, nam. TOZD Sidrne verige 5. Valant Franc, član Vidmar Edi, nam. TOZD Orodjarna 6. Ješe Dimitrij, član Kunstelj Janko, nam. TOZD TIO 7. Zupan Milan, član Dolar Janez, nam. TOZD Vzdrževanje 8. Dobnikar Marjan, član Pintar Anton, nam. DSSS KOMISIJA ZA INOVACIJE 1. Legat Franc, predsednik 2. Lampe Albin, tajnik 3. Nečimer Alojz, član 4. Faladore Vinko, član 5. predstavnik TOZD (DSSS), za katerega se predlog obravnava. Tajništvo samoupravnih organov Beograjski sejem tehnike Poročilo o delu koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS V prvih petih mesecih smo imeli pet rednih sej predsedstva koordinacijskega sveta osnovnih organizacij (KS OO) 'ZSMS Veriga, torej vsak mesec eno, kot smo v programu načrtovali. Sej se je udeleževalo 5 do 10 članov predsedstva od enajstih. Na njih smo predvsem obravnavali tekočo problematiko v ZSMS in v delovni organizaciji. Nanizal bi le nekaj glavnih akcij, ki smo jih izvedli, oziroma v katerih smo sodelovali: — sodelovali smo na proslavi dneva žena z recitacijo; — sodelovali smo pri sprejemu vojakov športnikov iz Ajdovščine, nad katerimi je Veriga prevzela pokroviteljstvo; — sodelovali smo pri sprejemu slušateljev politične šole; — spremljali smo delo na področjih, na katerih imamo ustanovljene komisije; — vključevali smo se v razpravo o uspešnosti poslovanja v prvem trimesečju; — osnovne organizacije so sodelovale na športnih tekmovanjih v okviru meseca mladosti, saj je imela Veriga skoro v vseh panogah predstavnika; — osrednja občinska proslava ob sprejemu zvezne štafete je bila pred našo DO, zato smo seveda sodelovali pri pripravi proslave in sprejemu zvezne štafete ; — namesto predavanja oz. seminarja na temo »Vodenje in delo OO ZSMS« smo razmnožili gradivo, ki smo ga poslali po OO, da so ga obravnavali na svojih sejah in je bil novoizvoljenim kadrom v pomoč; — že pred zaključno akcijo NNNP so vse OO ZSMS naredile svoje obrambne načrte in sezname mladincev, ki niso vojni obvezniki. Na dan zaključne akcije so mladinci, ki so dobili poziv, tudi sodelovali pri aktivnostih. Posebej pa se na ta dan mladina ni sestala; — tudi na varstvo okolja nismo pozabili. V teku so akcije čiščenja okolja, ki jih organizirajo posamezne OO, sicer pa je to njihova stalna naloga; — v teku je akcija evidentiranja mladih v mladinske delovne brigade (MDB). Ker po sklepu kolegija ne moremo evidentirati nikogar iz DO, smo organizirali sestanek s štipendisti Verige, da bi med njimi evidentirali nekaj mladincev v MDB; — v teku je akcija pridobivanja mladincev v industrijsko gasilsko enoto; — v teku so tudi priprave na sejo koordinacijskega sveta DO ZSMS Veriga na temo »Ak- tivnost posameznih OO v TOZD in DSSS«. Skušamo se tudi udeleževati akcij, ki jih organizira OK ZSMS Radovljica. Poleg tega ima vsaka OO svoje programe dela, ki jih bolj ali manj uspešno izvršujejo. Nekatere akcije OO pa se tudi pokrivajo z akcijami KS. Zaključimo torej lahko, da je bil storjen korak naprej od lanskega mrtvila, čeprav to ne izključuje dejstva, da bi lahko delali tudi bolje. Vsekakor mladina išče svoje pravo mesto v današnji družbeni situaciji. Pri tem se srečujemo z mnogimi problemi. Več bi morali sodelovati z ostalimi DPO, z vodstvi TOZD in DSSS. Še vedno je problem, kako najti obliko dela, ki bi pritegnila čimveč mladih in ne bi slonela le na zabavi. Bolj odgovorno se moramo vesti pri stabilizacijskih prizadevanjih in se disciplinirati pri delu. Mogoče je naše delo še preveč forum-sko, zaprto v ozke kroge in ga ne znamo dovolj približati večjemu številu mladih. Svojih problemov ne znamo povedati na pravem mestu. Nedvomno pa bi moral vsak brez nepotrebnega govoričenja in frazar-jenja pokazati najprej pri svojem delu, da je dober mladinec. Sami smo odgovorni za sedanjost in boljšo prihodnost. Darko Kovač traja približno od 10. do 15. maja vsako leto. Zbere proizvajalce tehnične opreme, strojev, izdelkov z vsega sveta. Tu se srečujejo domači proizvajalci s tujimi. Tu si lahko naši strokovnjaki ogledajo dosežke tehnologije v skoraj vseh gospodarskih panogah. Začenjajo se pogovori o dolgoročnem sodelovanju in o nakupih. Glavni namen tega sejma pa je informiranje domačega strokovnjaka o dosežkih domačih firm. Tudi namen tozda TIO je, da čimveč ljudi spozna naš program. 2e dolgo vrsto let razstavljamo na beograjskem sejmu, toda vedno znova se pojavljajo ljudje iz strokovnih služb in proizvodnje, ki nas prvikrat opazijo. Vsi se čudijo, da je v Jugoslaviji poleg tovarne Prva petoletka Tr-stenik še kakšna tovarna, ki se s pnevmatiko in lažjo hidravliko sploh ukvarja. Vsi poznajo Ferto, Martonair, Rexroth, Wabco in še vrsto tujih firm, domačega proizvajalca pa ne. Sedaj je problem dobiti rezervne dele tudi za pnevmatiko. Težko je zaslužiti devize in jih potlej dati za priključke, plastične cevi, tesnila, cilindre itd. »Pa mi to tražimo ko drago kamenje. I vi imate to na lagern?« Ja, imamo. Nekatere elemente imamo na zalogi, za nekatere pa je treba počakati 3, 4, 5 mesecev. In vse to se dobi za naše dinarje. Imamo katalog naših standardnih elementov, katerega lahko obdržite. Vse nejasnosti pa vam razložimo tudi po telefonu, številka ta in ta, tovariš tisti in tisti ipd.« Približno tako se začenjajo in končujejo srečanja s takimi obiskovalci. Ljudje spoznavajo nas, poznajo pnevmatiko, vedo za naše dobre stvari, pa tudi slabe. Dobavni roki so predolgi. Nekompletna dobava materiala je naša slabost. Oja, poznajo nas. Pa vseeno pridejo vsako leto, tako se že poznamo. Vprašajo, kaj imamo novega. »Ali je ta tovariš še pri vas? Včasih smo skupaj delali na tem in tem objektu. Recite mu, da ga pozdravlja tovariš iz te firme. On bo že vedel, kdo je.« Taka so srečanja s starimi znanci. Obiski so od 10. do 18. ure. Okrog poldneva se vse malo umiri. Popoldne se pojavi samo kakšen resno zagnan, osamljen ter utrujen strokovnjak. Prijazno sprejme ponujeno kavo, sok, kaj močnejšega, pokramlja, se zahvali, odide. Takrat objavijo po zvočniku, da za danes sejem zapirajo. Domačini lahko pospravijo svoje stvari, pomislijo nase in na svoje presahle želodce, utrujene noge, boleče hrbtenice, pa tudi na težke glave. Tramvaj te popelje do hotelske sobe. Oblečen malo ležeš, sezuješ čevlje in nogavice, vse le za pol ure. Malo greš pojest, malo po trgovinah, otrokom je pač treba nekaj prinesti s potovanja, pa čeprav samo pisano sponko za lase ali nalepko kdove katere firme. Jutri je še en dan. Stane Pisek Alkohol in njegove posledice prekomernega Zniževanje električne konične moči v Verigi konična moč 2.640 kW cena za kW 300,10 792.264,00 din (odčitek VT) 440.400 kWh cena za kWh 0,66 290.664,00 din (odčitek NT) 328.760 kWh cena za kWh 0,33 108.490,00 din SKUPAJ 1,191.418,00 din 11 A .198 t TF L- .S min • r Jak* JÉ 1’ M mrwiljiu yr n1 • F • m H 7M' A w t \ ' 'W1r ——N» ' ? '’to ki jih povzroči alkoholik. Pri tem je lahko prizadet alkoholik sam ali drugi v njegovi neposredni okolici. Pijani vozniki pogosto povzročajo nesreče, ki vodijo do trajne invalidnosti. Nezgode pri delu, na poti v službo in domov ter doma so pogosto posledica alkoholiziranosti. Povzroči lahko poškodbe drugim, ko morda sam še ni utrpel hujše zdravstvene okvare zaradi uživanja alkohola. Statistično je ugotovljeno, da alkoholizem skrajša človeško življenje za 15—-20 let. Skrajša tudi obdobje delovne sposobnosti in povzroča zgodnjo invalidnost. Alkoholiki postanejo za delo nesposobni v svojem najbolj produktivnem življenju, med 30. in 50. letom starosti. Marija Zupanc Konična moč je max. 15 minutna moč ali drugače, »konica« nastopa takrat, ko je v nekem 15-minutnem obdobju poraba električne energije največja. Račun za porabljeno električno energijo v naši DO za mesec maj 1981 izgleda takole: Alkoholizem je pereč socialni, zdravstveni, gospodarski in splošno družbeni problem. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so alkoholiki tiste osebe, ki trajno in prekomerno uživajo alkoholne pijače ter postajajo postopoma odvisni od alkohola, pri čemer izražajo, vidne duševne motnje ali manifestacije zajemajo njihovo telesno dn duševno zdravje, njihove odnose z drugimi osebami in njihovo socialno in ekonomsko blagostanje. Med alkoholike prištevajo tudi tiste osebe, ki kažejo začetne znake teh motenj. Pojem odvisnosti je mogoče opredeliti zelo široko. Nekaj se v človekovi osebnosti utiri napak, z vso svojo bitje se naveže na neke stvari in navade. Le od njiih pričakuje radost, kar odrešenje, vse drugo mu postane nepomembno. Ker odrešenja ni, temelji odvisnikovo upanje na višanju kvantitete stvari ali navad, .k§ir ga spravi v slepo ulico. Po tem vzorcu se človek lahko naveže na jed, hazard, kemične snovi, psihotropna sredstva. Verjetno ni ljudstva, ki ne bi častilo katere od psihotropnih snovi, vendar je ta odnos s tradicijami, rituali in ceremonijami točno uokvirjeno uživanje te snovi, ki pa ne prestopa okvira še neškodljive količine. Ko pa človek ne upošteva več tradicionalnih okvirov dopustnega in neškodljivega uživanja in občasno konzumira že toksične količine kemijske snovi s psihotropnim učinkom, govorimo o zlorabi. Tretja oblika odnosov do psihotropnih snovi je odvisnost ali zasvojenost. Postopoma sredstvo postane potreba. Da snov še prinese blažilni ali poživljajoči učinek, je treba količino višati. Tako se snov vključi v človekov metabolizem. Razširjenost alkoholizma O razširjenosti alkoholizma nimamo povsem zanesljivih podatkov. To število pri nas je 2 do 3 odst. vseh oziroma 5 odst. vseh odraslih Slovencev. V Jugoslaviji imamo tako 900.000 alkoholikov. Večina jih je v najboljši delovni dobi od 30—40 let. Dr. Rugelj meni, da je v Sloveniji najmanj 40 tisoč alkoholikov, glede na porabo alkohola pa ugotavlja, da jih je blizu 80 tisoč. K navedenim številkam moramo dodati vsaj še dva, ki poleg alkoholika trpita zaradi alkoholizma. V porabi alkoholnih pijač je Jugoslavija v svetovnem merilu na tretjem mestu, saj pride 12 litrov čistega alkohola na osebo. Skoraj 80 odst. alkoholikov izhaja iz družin, v kateri je eden od ožjih članov družine alkoholik. Pri celotni populaciji otrok se pričakuje pri nas okoli 50 odst. alkoholikov, otroci alkoholikov pa se v 40 odstotkih vdajo alkoholizmu, kar pomeni, da alkoholizem sam skrbi za svojo naravno reprodukcijo. Alkoholizem se začne velikokrat že pri mladih. Mladi kaj hitro spoznajo, da pri nas praktično sploh ni mogoče organizirati zabave brez alkohola. Al- uživanja koholna omama daje mladim varljiv občutek odraslosti in zrelosti. Mlad človek pogosto prihaja v stiske, te skuša premagovati z omamo in tako se začne pot v odvisnost od alkohola. Pred nekaj desetletji je bila alkoholna bolezen med ženskami komaj znana. V zadnjih desetletjih pa iz različnih krajev sveta poročajo, da alkoholizem med ženskami zelo narašča. Pri nas pride na 9 moških, ki se zdravijo zaradi alkoholizma, ena ženska. Med ženskami najdemo številne skrite, osamljene uživalke alkohola. Problem je v tem, da mati alkoholičarka svojega majhnega otroka postopoma in nehote vpelje v alkoholizem. Da je ne bi motil v alkoholni omami, da tudi njemu pijačo. Znani so primeri otroškega alkoholizma v starosti nekaj let. Alkoholizem se tako posredno ali neposredno razširi na vso družino. Posredno se prenaša tako, da otroci posnemajo vedenjski vzorec staršev, neposredno pa tako, da jih že od malega navajajo na pijačo. Alkoholizem kot socialni in splošno družbeni problem Alkoholizem je socialna bolezen, prizadene pa tako obolelega, ki postane odvisen od alkohola, kot tudi njegovo okolico. Bolezen prizadene odnose v družinski skupnosti, področje prijateljskih odnosov, alkoholik v času svojega alkoholizma veliko izgubi na področju kulture, na področju družbenega delovanja in poklicnega napredovanja. Alkoholik je tudi trezen osebnostno spremenjen, telesno in duševno oslabel, ni navajen načrtnega in vztrajnega dela. Počuti se samega. Navadno je brez prijateljev, razen pivskih, v družini odnosi niso pristni, v službi mu ne zaupajo več. Stoji pred problemi, ki jih ne zna rešiti. Na ta račun zopet pije, znajde se v začaranem krogu, ko rešuje probleme s pitjem, to mu pa povzroča nove probleme. Tipi alkoholikov s socialno-patološkega vidika: — socialkoholit : vsaka fiziološka pomembna zastrupitev z alkoholom (enkratna, občasna, naključna ali kontinuirana) če ima družbene posledice katerekoli vrste; — socialkoholoza : je ciklična ali kontinuirana odvisnost od alkohola, ki kaže na motnje v telesnem in duševnem zdravju ter v medčloveških odnosih, kaže pa se tudi v ekonomskih in socialnih posledicah. Družbene posledice uživanja alkohola za socialkoholita : najdemo značilne primere v prometnih nezgodah, delovnih nezgodah, v kaznivih dejanjih, zanemarjanju družinskih in družbenih ter poklicnih odgovornosti. Za socioalkoholozo pa je značilno, da so pri posamezniku vidne poleg telesnih in duševnih že tudi posledice moralne in socialne depravacije, družbene norme in standardi za posameznika nimajo več velikega pomena. Temeljno izhodišče naše samoupravne družbe je skrb za človeka in njegovo plemenitenje. Ustvarjati moramo pogoje za take samoupravne socialistične odnose, v katerih si bo posameznik sam zagotavljal pogoje dela in življenja in se tudi čutil odgovornega za družbena gibanja v celoti ali bo celo na ta razvoj vplival. Tega alkoholik ni zmožen, zato je boj proti alkoholizmu pomembna komponenta socialne varnosti delovnih ljudi in občanov. Tako obsežen problem zahteva od vseh samoupravno organiziranih dejavnikov, da se zavzemajo za poglobljeno reševanje tega vprašanja. Dolžnost nas vseh je torej, da storimo za tistega, ki kaže, da bo prej ali slej socialno propadel in tudi v primerih, ko smo ta čas že zamudili, ko vidimo človeka, raztrganega, higiensko zanemarjenega, ki meri cesto ali leži v jarku, tisto, kar bo preprečilo njegov nadaljnji osebnostni prepad. Človek bodi človeku človek. Alkoholizem kot industrijski problem Med ljudmi je razširjeno mnenje, da alkohol daje moč za delo, da krepi kri, da stopnjuje umetniško ustvarjalnost, skratka, da je alkohol zdravilo. Vendar je takšno mišljenje zmotno. Eksperimentalne in psihološke raziskave so pokazale, da že najmanjše količine zaužitega alkohola slabo vplivajo na duševno življenje v smislu zavore cerebralnih funkcij in slabljenju duševnih sposobnosti, ker alkohol ni stimulans, ampak narkotik centralnega živčnega sistema. iPo pitju alkohola se zmanjša delovna sposobnost na splošno, zmanjša se moč. Z vrsto znanstvenih raziskav na mišicah je dokazano, da alkohol že pri najmanjši koncentraciji v krvi (0,5 %o — 1 kaplja alkohola na 2000 kapelj krvi) zmanjša moč mišic za okrog 16 odstotkov. Refleksni čas traja pri treznem človeku povprečno 0,75 sekunde. Že pri majhnih količinah alkohola v krvi se refleksni čas podaljša (pri 0,8 %o znaša refleksni čas povprečno 1,25 sekunde). Podatki kažejo, da alkoholizem negativno vpliva na delovno sposobnost. V akutni pijanosti se kaže to delovanje z neposrednim vplivom na organizem kot nekritičnost, podaljšanje refleksnega časa, negotovost, motnje ravnotežja, Ker povzroča alkohol okvare mnogih organov, slabi odpornost organizma in se tako zmanjšuje delovna sposobnost. Poleg tega nezanesljivost alkoholika, njegovo pogosto izostajanje z dela zaradi bolezni, poškodb pri delu in izven dela in opijanje nadalje zmanjšujejo delovno sposobnost alkoholika. Kot vidne posledice alkoholizma so tudi zamujanje službe, predčasno odhajanje z dela, višji odstotek škarta, čedalje manjša zainteresiranost za delo, motnje v medosebnih odnosih, nesposobnost biti dober samoupravljalec. Pri alkoholikih pride sčasoma do osebnostnih sprememb, ki so pogojene z izgubo čuta dolžnosti, z brezbrižnostjo, zato tudi več disciplinskih prekrškov delavcev alkoholikov v delovnih organizacijah. Na splošno lahko trdimo, da je za delovno organizacijo alkoholizem tako tudi problem, ki ga moramo reševati iz ekonomskih in humanih razlogov. Alkoholizem in invalidnost Invalidnost, ki jo povzroča alkoholizem, je lahko dvojna: 1. Neposredna (primarna) invalidnost je invalidnost, do katere pride zaradi škodljivega delovanja alkohola samega, organizmu prizadene trajno okvaro v smislu katerekoli od bolezni, ki jih povzroča alkoholizem. 2. Posredna (sekundarna) invalidnost je invalidnost pri prometnih in drugih nezgodah, V vsakomesečnem računu za porabljeno električno energijo se veleodjemalcem poleg postavke za porabljene MWh zaračunava tudi tako imenovana konična moč (MW). Upoštevajo se še druge tarife, vendar o tem kdaj drugič. Kot je iz izračuna razvidno, je konična moč zastopana v računu s 66 odst. Z občasnim izklapljanjem posameznih potrošnikov je možno »konico« občutno zmanjšati. Seveda moramo izbrati take potrošnike električne energije, da z nekaj minutnimi izklopi ne vplivamo na tehnološki proces. Najprimernejši porabniki za take izklope so električne peči. Tako so bili že v idejnem projektu določeni naslednji porabniki: Ebner peč — tozd Sidrne verige, vakuumske globinske peči — žicovlek, Ebner peč — tozd Vijakarna, kalilne peči — tozd Orodjarna. Skupna moč zgoraj naštetih porabnikov je taka, da je možno zmanjšati konično obremenitev v naši DO za 35 odst. Z vključevanjem dodatnih porabnikov in z dodatnim študijem gibanja konice pa bi se prihranki lahko še povečali. Trenutno se konična moč v naši tovarni giblje okoli 2,8 MW. Z ozirom na to, da je povprečna dnevna moč reda velikosti 1,80 MW, je konična moč za celih 50 odst. nad povprečno dnevno močjo. Primerjava med trenutnim stanjem in stanjem v letu 1978 (idejni projekt: dipl. ing. SC — 27. 11. 1978) kaže, da se razmerje povečuje za približno 5 odst. na leto. Ker so vse naprave za regulacijo konične moči že nekaj časa dobavljene (Siemens), smo v sodelovanju z elektro delavnico pričeli v mesecu marcu letos s pripravami za dokončno realizacijo predloga. Trenutno so dela v zaključni fazi. Kot sem že omenil, je možno v končni fazi konično moč zmanjšati do ca. 35 odst., kar pri trenutni ceni za 1 KW konične moči znese za mesec maj skupaj 277.292 prihranka. Da bomo to dosegli, je potrebnega še precej dela, do takrat pa se bo prihranek gibal okoli 20 do 25 odstotkov. Potrebno je namreč pravilno izbrati vse potrošnike, ki nam pretirano dvigajo konično obremenitev, in jim tudi določiti pravilni režim obratovanja. Jože Miklič Kadrovske vesti * Novosprejeti delavci: Tehnični sektor: Škrbec Marjan, Potočnik France Tozd TIO : Faladore Vincenc Tozd Kovačnica: Delef Vasil Prišli iz JLA : Tehnični sektor: Zorman Branko Tozd Vzdrževanje: Jelenc Boštjan Prenehali z delom: Tozd Sidrne verige: Brinšek Stanko, Weit Henrik Tozd Vijakarna: Hajnšek Viktor Tozd Verigama: Martič Božana Tozd TIO: Mertelj Marjan, Kneževič Miograd Tozd Kovačnica: Novak Dragurin Tozd Vzdrževanje: Šmit Ivo Tozd Orodjarna : Pristov Leopold Poročili so se: Pauko Franc iz tozd Sidrne verige Obradovič Ivica iz tozd Orodjarna Tutič Ante iz tozd Vijakarna Jesenovec Janja in Janežič Marjan iz tozd Kovačnica Rodili so se: Kužnik Miru iz tozd Sidrne verige, hči Brigita Kadrovska služba NESREČE V MAJU 1981 V maju se je ponesrečilo devet delavcev. Odabašič Bahlija, tozd Vijakarna Crnkovič Jože, tozd Vijakarna Lindič Alojz, tozd Vijakarna Hafner Franc, tozd Verigama Ribič Ivo, tozd Verigama Korošec Anton, tozd Sidrne verige Kokalj Vojko, tozd Orodjarna Rožič Marija, splošni sektor Dežman Vinko, tozd Vzdrževanje Ambulanta prve pomoči je posredovala 411-krat. Vbodi, urezi — 33-krat Opekline — 11-krat Udarnine, stiskanine — 14-krat Odrgnine, razpoke — 16-krat Glavoboli, zoboboli — 75-krat Tujki v očeh — 9-krat Želodčne slabosti — 21-krat Prehladi, bolečine grla — 14-krat Previjanje poškodb — 46-krat Ostale intervencije — 105-krat Merjenje krvnega pritiska — 65-krat V maju nismo zabeležili začetnih požarov. Iz SVD Ob upokojitvi V maju je bil starostno upokojen naš dolgoletni sodelavec Viktor Hajnšek. V naši temeljni organizaciji Vijakarna je bil neprekinjeno zaposlen od 1. 6. 1955. Na delovnem mestu drgalec vijakov je vztrajal do upokojitve, čeprav je bilo delo naporno in umazano. Večkrat mu je bilo ponujeno drugo, lažje delovno mesto, pa je ponudbo vedno odklonil, češ, kaj bi se preusmerjal, če mi pa sedanje delo leži. In res so bili izdelki, ki jih je čistil on, vedno dobro očiščeni, pa tudi po količini je vedno prednjačil. Za delovni prispevek v tozdu Vijakarna se Viktorju iskreno zahvaljujemo z željo, da bi na jesen svojega življenja lahko zdrav užival sadove dela svojih rok. q g Zahvale Ob boleči izgubi dragega očeta Ivana Vrečka se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, tozdu Sidrne verige, sosedom, prijateljem ter znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč. Posebna zahvala tudi godbi na pihala Verige Lesce in govorniku za poslovilne besede. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. sin Ivan z družino Ob boleči izgubi moje mame Angele Podobnik se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozda Vijakarna, za podarjeni venec, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Janez Podobnik Ob boleči izgubi moje drage mame Marije Polajnar se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozda Vzdrževanje za podarjeni venec, izrečeno sožalje in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji potl' sin Miha z ženo Jelko Šport ELAN UTRDIL VODSTVO V tekmovanju za najboljši športni kolektiv v občini se je Elan po sedmih športnih disciplinah temeljito utrdil na prvem mestu. V šahu, kjer je osvojil občinsko sindikalno prvenstvo je s številčno in kvalitetno močno ekipo zbral kar 76 točk več kot Veriga. Prav tako je bil uspešen tudi v košarki, kjer je z dvema ekipama in doseženim drugim in petim mestom tudi osvojil 76 točk. Veriga je drugo mesto obdržala in v dveh disciplinah zbrala le 106 točk. Tudi vrstni red ostalih ekip je ostal nespremenjen, razen ekipe obrtnega združenja, ki je napredovalo za eno mesto. Trenutni vrstni red je naslednji : 1. Elan 896 točk 2. Veriga 730 3. Iskra Lipnica 501 4. LIP Bled 458 5. Iskra Otoče 289 6. Vezenine Bled 206 7. GG Bled 194 8. Obrtno združenje 190 9. Občina Radovljica 164 10. Sukno Zapuže 74 itd. ODBOJKA Tudi odbojkarji in odbojkarice imajo svoje množično pokalno tekmovanje za pokal Jugoslavije. V tem tekmovanju je nastopila tudi naša ženska odbojkarska ekipa. V četrtek, 4. junija so se v osnovni šoli v Lescah pomerile z ekipo Plamen II. To je bila tekma dveh kvalitetno precej izenačenih ekip. Povedle so Kroparke z 1:0, nato pa so dva seta zapored odbojkarice Verige odločile v svojo korist. Po izenačevanju Kropark na 2:2 pa so naše v odločilnem petem nizu klonile z rezultatom 15:9. Tako so se z rezultatom 3:2 v drugo kolo kvalificirale odbojkarice ekipe Plamen II. Za našo ekipo, ki še vedno redno trenira enkrat tedensko, je bila to predvsem tekma za trening. Ekipa se namreč vneto pripravlja za prvenstvo Slovenskih železarn, ki bo 20. junija v Štorah. KOŠARKA — BREZ VERIGE Letos je bila v okviru občinskih sindikalnih prvenstev prvič na sporedu tudi košarka. Tekmovanje je bilo 23. maja na igrišču in v telovadnici osnovne šole v Begunjah. Tekmovale so samo moške ekipe. Za tekmovanje se je prijavilo deset moštev, udeležilo pa se jih je le šest. Med prijavljenimi je bila tudi ekipa Verige, vendar žal samo med prijavljenimi. Več let imamo v Lescah košarkarsko moštvo, ki nosi ime Veriga, vendar tako kaže, nosi res le ime. Ni nam namreč uspelo zbrati vsaj šest košarkarjev, članov našega kolektiva, ki bi bili pripravljeni nastopiti za Verigo na občinskem sindikalnem prvenstvu. V tekmovanju za najboljši športni kolektiv v občini smo s košarko precej zaostali za Elanom. Prav v košarki je namreč Elan uspešno nastopil z dvema ekipama in se tako premočno utrdil na prvem mestu. Rezultati : finalna tekma : Elan I : Iskra Otoče 40:60; tekma za 3. mesto: Plamen : Obrtniki 54:33. Ekipni vrstni red: 1. Iskra Otoče 60 točk 2. Elan I 51, 3. Plamen 42, 4. Obrtniki 33, 5. Elan II 25, 6. Iskra Lipnica 17. ŠAH — 1. ELAN, 2. VERIGA Občinska sindikalna prvenstva se nadaljujejo. 17. maja so se med seboj pomerili šahisti. Na turnirju, ki ga je izvedlo Šahovsko društvo Radovljica v prostorih osnovne šole Radovljica, je nastopilo 33 moških in 5 žensk iz 19 OOZS ali KOZS. Sah je edina disciplina, kjer na občinskih sindikalnih prvenstvih udeležba stalno pada. Vsako leto se zberejo v glavnem isti kvalitetni šahisti. Pogrešamo predvsem šahistov brezkategornikov, katerim je občinsko sindikalno prvenstvo kot množična prireditev z neomejeno udeležbo, tudi namenjeno. Zal ta ugotovitev velja tudi za Verigo. Ob tako kvalitetnih šahistih, ki jih imamo in z malo številnejšo ekipo vsekakor ne bi smeli toliko zaostati za zmagovalcem Elanom. Ta je prav z najštevilnejšo in seveda tudi kvalitetno ekipo osvojil občinsko sindikalno prvenstvo. Rezultati: Skupina A: 1. Osterman (Veriga) 10 točk 2. Mali (Obrtniki) 7,5 3. Harinski (Veriga) 5,5 4. Perovič (Veriga) itd. Skupina B : ; 1. Vrečko (Elan) 6 točk 2. Žagar (Veriga) 5 6. Šegula (Veriga) 2,5 8. Savič (Veriga) 1 Skupina C: 1. Potočnik (Elan) 8,5 2. Erzar (Tapetništvo) 3. Bilič (Elan )5,5 19. Zajc in Pfajfar (Veriga) itd. Ženske : 1. Gombač (Elan) 4 2. Košir (Elan ) 3 3. Vovk Tončka (Veriga) 2 itd. Ekipni vrstni red: 1. Elan 182 točk (20 udelež.) 2. Veriga 106 točk (10 udelež.) 3. Obrtno združenje 36 točk (3 udeleženci) 4. Tapetništvo 20 točk (2 udeL) Franci Vovk NEKO PREDNOST PA LE IN A MO Številčnica 3. 6. 1 5 11 2 11 7 9 1 12 6 2 1 6 3 9 k 7 10 2 11 8 2 3 11 H 6 15 9 16 1 10 13 k 13 10 2 9 3 12 9 22 9 5 Z, 9 12 6 22 9 16 6 17 6 5 3 10 13 11 16 10 17 9 7 16 23 13 3 6 17 10 12 9 8 5 3 11 8 7 6 2 9 3 9 18 9 _P 2 11 7 9 1 10 10 1 9 19 3 9 12 6 1 6 17 11 H 6 3 1 11 23 16 16 10 12 8 2 6 1 11 19 3 9 20 13 1 11 8 11 3 11 19 6 17 U 1 6 8 2 10 8 13 9 21 15 19 16 9 19 11 16 1 10 13 16 U 10 18 11 7 9 1 12 6 17 19 16 11 U 6 7 1 10 13 18 U 3 23 8 1 10 17 9 19 1 6 5 3 10 12 9 2 6 16 12 20 9 6 3 11 18 6 2 6 3 Rešitev današnje križanke nam pošljite do 3. julija 1981. Za nagradno križanko, ki je bila objavljena v prejšnji številki, so bili izžrebani naslednji reševalci: prva nagrada 170 din Marjan Dobnikar, druga 110 din Ana Kolman in Jakob Konda, tretja 80 din Rezka Subic in Ivan Habjanič. Današnja križanka je številčnica. Rešite jo tako, da v vodoravne vrstice od 1 do 20 vpišete pravilne odgovore na zastavljena vprašanja. Iste številke v kvadratkih pomenijo iste črke. Naj vam bo kot pomoč pri reševanju podatek, da dobite ob pravilni rešitvi v tretji in šesti koloni pomemben dogodek za vse delovne ljudi. 1. daljši izlet, ekskurzija 2. oblika dežel v zaostalosti 3. pripomoček za obešanje oblačil 4. tekmovanje kitaristov med seboj 5. parazit 6. avtomobilski ali kamionski priključek za prevoz tovora 7. tuje žensko ime (vojvodinja iz Ferrare, Borgia) 8. delavec v prosveti 9. znan tuji zabavno glasbeni orkester 10. dobitnik posebnega priznanja ali nagrade 11. znana švicarska družina matematikov 12. delavec v administraciji 13. mladič velike afriške živali 14. razsipnež, neskopuh 15. .nedoločna glagolska oblika 16. bivanje v zimi 17. priimek pomočnika vodje tozd Vzdrževanje 18. gozdni sadež 19. sovražnik (hrvaško-srbska beseda) 20. zrakomer Odprava Ekvador ’80 Prvi dan v Quitu mine v znamenju urejanja formalnosti zaradi izgubljenih potnih listov. To opravimo s pomočjo uslužbencev naše ambasade v tej državi. Naslednji dan se spet ločimo. Planinci gredo za spremembo na morje, in sicer na zelo poznano otočje Galapagos. Zgodaj zjutraj jih odpeljem na letališče. Vendar, ko se v zgodnjih jutranjih urah vračam v mesto, so ceste že zatrpane z avtomobili, tako da se le počasi prebijem nazaj na drugi konec mesta, kjer po več neuspelih poskusih le najdem toliko prostora, da parkiram kombi. V soboto, 13. decembra, se ponovno odpravimo v gore. Nabašemo kombi in se odpeljemo proti naj višjemu vrhu Ekvadorja. Po glavni cesti se odpeljemo do Ambata, kjer do vrha napolnimo rezervoar za bencin, in zavijemo na cesto, ki pelje pod Chimborazom. Cesta je asfaltirana in v odličnem stanju, vendar skoraj brez prometa, tako da je pravi užitek voziti po njej. Na prelazu zavijemo z asfaltirane ceste na makadamsko pot, ki je speljana po vul- kanskem pepelu ognjenika, na katerega se bomo povzpeli. Zajame nas gosta megla. Vidimo le nekaj metrov pred seboj. Cesta se v serpentinah enakomerno dviguje. Na višini 4.800 metrov se cesta konča. Ustavimo avto in si gremo pretegovat okorele ude. Zunaj je kar precej hladno. Snežna ploha nas prežene nazaj v avto. Nekaj časa vedrimo. Ker se bliža večer, se pripravimo na odhod do Whymperjeve koče, ki stoji na višini 5.000 metrov oziroma pol ure hoda od ceste. Prijatelji odrinejo ob šestih zvečer, sam pa nameravam še malo počakati. Tako mine ura, pa še vedno nisem pripravljen za odhod. Na pokrajino se spusti mrak. Na zadnji sedež kombija si dam spalno vrečo in mirno zaspim. Ob pol štirih zjutraj se zbudim. Visoko v hribu zagledam svetlobo čelnih svetilk. Torej so prijatelji že na poti proti vrhu. Hitro si pripravim nahrbtnik, se oblečem in zapustim toplo zavetje v kombiju. Noč je jasna, toda zelo hladna. V manj kot pol ure dosežem kočo, kjer si navežem dereze in takoj spet naprej. Kmalu dohitim dva domačina, ki sta prav tako namenjena proti vrhu. Očitno nista dobro aklimatizirana, saj se zelo počasi pomikata navzgor. Moji so že precej pred menoj. Ob sedmi uri dosežem pas visokih serakov, pod katerimi je treba prečiti na greben. Skoraj ga že dosežem, ko nad mano votlo zabobni. Odtrgal se je del seraka. Nekaj deset ton ledu zgrmi v globino, le kakih dvajset metrov za menoj. Imel sem veliko sreče. Malo više dohitim še skupino plezalcev iz Venezuele, ki se v enakomernem tempu bližajo vrhu. Smo na višini 6.000 metrov. Kljub temu da je sončno, je izredno mrzlo. Ker na sebi nimam višinskih čevljev in za nameček še strgane nogavice, mi mraz vedno bolj prodira v prste na nogah. Dohitim tudi Janka. Skupaj doseževa 6.290 metrov visoki predvrh Chimbo-raza, kjer se zaradi neobčutljivih prstov na nogah odločiva za povratek, saj je glavni vrh višji le za trideset metrov, vendar še nekoliko oddaljen. Pravkar se z glavnega vrha vračata Željko in Miro. Skupaj sestopimo nazaj v dolino. (se nadaljuje) Zvone Andrejčič ČLANKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO 10. JULIJA 1981! Program kina Radovljica OD 2. 7. DO 26. 7.1981 STRAŠNO DOŽIVETJE ameriški barvni fantast, film 2. in 6. 7. ob 20. uri VOJNA POLICIJE franooski barvni film 4. 7. ob 18. uri, 5. in 8. 7. ob 20. uri MOŽ NA POSKUŠNJO ameriški barvni zabavni film 4. in 7. 7, ob 20. uri, 5. 7. ob 18. uri BEG S PLOČNIKA francoski barvni film 9., 13. in 15. 7. ob 20. uri DANDY, PRAVO AMERIŠKO DEKLE ameriški barvni film 11. 7. ob 18. uri, 12. 7. ob 20. uri TIHOTAPCI ameriški barvni film 11. in 14. 7. ob 20. uri, 12. 7. ob 18. uri v Cast zrelih žena ameriški barvni film 16. in 21. 7. ob 20. uri, 19. 7. ob 18. uri KRVNE VEZE ameriški barvni film 18. 7. ob 18. uri, 19. 7. ob 20. uri NOČ GENERALOV ameriški vojni film 18., 20. in 22. 7. ob 20. uri HIŠA GROZE ameriški barvni film 22. 7. ob 18. uri, 23. 7. ob 20. uri NEKDO JE UBIL NJENEGA MOŽA ameriški barvni kriminalni film 25. 7 ob 18. uri, 26. 7. ob 20. uri SKRIVNOSTNA DEDIŠČINA angleški barvni film 25. 7. ob 20. uri, 26. 7. ob 18. uri Pogled na Chimborazo z El Obispa VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga, n. sol. o., Lesce. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Zdenka Arh, Božena Vidic, Dora Tonejc, Marjan Stiperski in Mitja Torkar. Odgovorni urednik Mitja Torkar. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informiranje SRS prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana.