Štrigova. Na Svečnico sta prejela zakrament sv. zakona g. Franc Pergar, sin uglednegappeestnika g. Martina in Marije Pergar iz štrigove, ter gdč. Barica Šomen, ličerka pokojnega Marka Šomen iui Ane rojene Cziguth, posestnice v Nedelici, župnija Turnišče. Po izvr&enem obredu v cerkvi 3V. Magdaleue v Strigovi se je mladi paa- v družbi sorodnikov in prijateljev podal na ženinov dom, kjer sta ga pričakovala oee in mati ter ga z rodiielj- skim blagoslov.om apremila v dom. GaoljivJ priror krščanske družine je nudila svatba, ko je okrog ene ure pred kosllom domači župnik, v.č. g. Juraj Horvatovič v prisotnosti šte\ilne duhovščine, občinskega predstojnika in druge odlitne gospode posvetil novo družino presv. Srcu Jezusovemu. Tekom v tako vzvišenem krščanskem i_mislu začete gostije se je oglasilo več govornikov, ki so povdarjali svetost katoliškega zakona. Prvi govornik je Jbil vk\ g. liipnlk, ki si veliko dobrega obeta od te nove družine, posvečene presv. Srcu Jez. Govor velike moralne, socijalne in gospodarske važnosti je imel g. plemeniti Fodroczy, kapetan in predstojnik ob&irne štrigovske občine. (jovoril je tudi bivš.1, sedaj v.pokojeui župnik, vlč. g. štefan Možar, ki je na poseben na.in naglašal dobiodelnost cenjene Peigarjeve obitelji, zlasti pa njegovega gospodarja, ki mu je svo.j eas bil v največjo podporo pri olepšavi ritrigovskili cerkva. Nad v.se ganljiv in življensko prakticen govor je imel vlč. g. Peter Cziglith, nevestin sorodnik, ki je s svojim prepričevalnim govorom prešinil srca pristonih. Po izrečenih čestitkah srečnemu mlademu paru je govoinik povabil vse goste na podani&ki pozdrav Njeg. Vel. kralju Aleksandru I., kakor tudi celi naSi vladarski hiši. Sv. Petor pri Mariboru. Oiiveli so naži hribi in livade. Naenkrat se je pojavil med našo mladino beli šport »Smuk«. Mladina 6d zadnjega paglavca, ki je komaj oblekel prvehlače, pa do postavnih fantov, ki so odslužili vojake, se zbira v bratski vzajemnosti ob nedeljah. Vaakemu se bere z obraza vprašanje: Bo li sneg? In nekako tiho poparjeno se podajo za vasjo pod gozdove iskat snega! Z velikim btrahom opazujejo, da ga jim poredno solnce vsak dan več spremeni v led ali vodo. Kriza, povsod kriza, tudi pri snegu! Hudomušno na.s gledajo stari Sentpetereki očanci, ko z našimi »dileami rajsamo« po blatu, ako zmanjka snega. Posebno Vodolčani so se skupaj vzeli. Pravijo, da hočejo pri tekmah zasesti prva niesta. A tudi Metavčani so pravi »kamjpeljci«, ki se ne dajo kar tako postaviti v koš, ne zaostajajo dosti za vodolskimi tovariši. Sicer pa bomo videli ta dvoboj v nedeljo dne 28. t. m. pri tekmah. Fantje smučarji, ki žele pri tekmah sodelovati, pridite v nedeljo dne 21. t. w., popoldn« po večernicah, vai na ee&tanek v posojilniški so_)i, da se domeD-imo o Jzvedbi tekem. Ce nani nebo naklottl »nega, potem vsi z dilcamf. Na svidenje! 9muk! *t. Pot« pri Mariboni. Goepodinjaki te«»j pii čč. šolskih sestrah oblakuje 11 deklet. U to že dosedaj četrti t««aj, kar pi^ča, kako pri* ljubljeni ao ti tečaja in da naia deklftta ni«o kai- tako, temveč da žele ipoetati doi>re go»pcdinje. Običajne puatne ve«elj«e so .etoa iaostale, kar je tudi <prav, saj v teh elabih čftsih se labko denar za patrebnejfee stvarl po-rabi. V nedeljo dne žl. t. m. popoldne po ve^ černicah imajo fantje svoj sestanek. Na dnevnem redu bo zanimivo predavanje o obnovi socijalnega reda po evangelj«kih načelih. Povabljeni so vsi fantje. Trbonfe. Poročil se je diie 3. februarja t. 1. vrl inladenič posestnik Peler Šak, po domače Potočnikov, zvest naročnik katoliških Casoipfsov. Ker je v domači faj-i v Trbonjah premalo nevest, paidkal si je družico v Pame.ah in izbral za zakonsko tovai-iSico Francko Golobičevo iz dobre krščanske hiše. Kot vzorno članico parneške Marijine družbc so jo naša dekleta-filanice po^dravile z lepo zamišljenimi govori in jo belo oblečene peljale pred poročni oltar. Go-stija se je vršila pi-I Vrhnjaku, bilo je na njej zelo zabavno in veselo. Na ienJnovi strani so bili iz trbonjske župnije zastopani Kučejevi in Inžetovi, Urbanov Ivan pa je igral vlogo »camerja« in za apom.n vesel odnesel na klobuku družičin venček po kcncanl svatbi na svoj dom. Iz pameške župnije »o bili navzofci med drugimi tudi domafti vlč. g. župnik Trinkaus in cerkveni ključar g. ing. Vinko Vrhnjak s svojo zaročenko, ki sta veselje v družbi še pospešila s krasnimi in radosti prekipevajočimi napitnicami. Res 80 nekateri rekli, danes je prav lušno! Novoporočeneenia želimo nmogo sreče v zakonskem stanu! Bog živi! — I. V. Fram. Celi mesec januar tega leta je po(ival nirtvaški zvon v naši župniji. V _,ačetku nieseca februarja pa je Bog naenkrat poklical med angelce dva otročiča. In na pi*vo nedeljo smo pokopali tudi bivšo posestnico iz Morja Nežo Kraut, ki se je vedno, zlasti še zadnja leta, pripravljala z vzglednim svo- jiin življenjem na "večnosfc Naj počiva v miru! Sv. Bolfank v Slov. jjoricah. Resničen je ljudski rek: Mtadi lahko, stari pa mora umretrl Mala žiipnija, niti 1000 du» ne frtejemo, l>a se kar redčijo vrste starih očaneev ii_ ba)>ie. Io.ai__o precejšnje število SOletnikov ter takih, ki se že bližajo 90. letu. Med vsemi v naši fari pa je JD&ela, modemo rečeno, reko-d staiosti nedavno v Sovjaku umrla Katarina Kramberger, po ctomače Jurkovca. Pol spomladi bi še naj dočakala, pa i>i lahko obhajala svoj 100. rojstni dan. Pogreb v »oboto 6. t. m. je pričal o aplošni priljubljenosti rajne mamice, babice in prababice. Bila je globoko verna, krščanska žena, za božjo Cast iu v?e dobro vneta članica III. reda. zlasli zadnje čase vzor potrpežljivosti in vdanosti v božjo voljo kot mučei-ica v svoji dolgatrajni bolezni. Nazadnje jo je zapustil .še vid in sluh; tako si je rajnica s potrpežljivim trpljenjem že na tem svetu zaslužila nebesa. V sprevodu k večnernu počitku so jo spremljale z zastavo članice III. reda od Sv. Trojicc in ludi še druge so se jim pridružile. štirt duhovni gospodje so jo f.prem!jali na njenein zadnjem potu. Vsem bodi izrečena iskrena zahvala! Pokojni pa želimo-vecni mir in pokoj! — V minulem mesecu pa smo še položili k večnamu počitku dva očanca, ki jima je lezel že Oismi križ na pieCa. Bila sta to v Bišeekem vrhu unirli Jožef Ivančič in v Črnili Jurij Farazin. Oba dolgoletna naroCnika in kot tal_a pospeševatelja katoliš.kcga easopisja. Naj jima Večni podeli počitek na svojem božjem Srcu! Šetoxj'cva pri Sv. Lenariu v Slov. gorleah. NcizprcsiKi smrt je pukosilu rnlado življenjo, 271etno živahno gospodinjo kmetico Aniko Krambcrger. lUijnka je rada popevnla in bila vesela. Rada je čitala,. »Slovenskega gospodarja«, na kalerega- jg bil njen mož naroeen, t.er ga ni prej iz rok dala, da je vsega prečitala. Bila je skrbna tcos,podinja, ki je znala dobro, kar delavcu a.li beraeu slL.i. Akoravno ,ie hik. šibkega zdravja, *je delala in skrbela za diužino in živino, da je bilo s.torjeno vse oh svojem casu. f)a je bila priljubljeun pri sorodnikili, sosedrh, sovaščanih in znancih. je poliazal njen zadnji sloves nd ViiSe. Sirinji.le «o so rnnožice od blizu in dalei'. Ko so na pokopališču pevci odpeli žalosUnko in pogrebci n.jeno kralo &pustiii v grob, ni ostalo nobeno oko suho. RajnJ svetila večna lue, moiu in otroči.em naše sožalje! Sv. Jurij ob Ščavnici. Na Svečnico je mirno zaapal v Gospodti daleč naokoli poznanl Jakob Gorički, bivši posestnik, j>ozneje prevžitkar na Jatnni, "v nekdanji Suhačevi liiši, iz katere so izšli že pokojni dekan in častni kanonik dr. Anton Suhač, profesor Matej Suhafi in č. Solska sestra Bonaventura Suhač. Leta 1924 se je prcselila v ve.nost aoproga sedaj umrlega, Marija rojena Suhač, pa domače: Kšelova Micika. Rajni Jakob Gorički je bil značajen, urnen in povsod spcštovan rno.;. Modro je goapodaril, lepo v kr.ščanakem duhu vzgojil svoji dvc hčeri Aniko in Klaro, bit vedno v dobrih odnošajih s sosedi, storil je pa svoječasno tudi za občino, kar je bilo v mejah možnosti. Polnih desat let je načeloval krajnemu šolskemu svetu pri Sv. Juriju in to bai. v času, ko se je morala razširiti šola ter prizidati cel novi trakt. Veliko skrbi in truda mu je prizadelo to delo, toda ko je bilo dovršeno, je bil ponosen nanj, saj je služilo in še služi mladini v pouk in odgojo. Od vseh strani so prihajali sorodniki, prijatelji in znanci kropit mrliča, udeležba pri pogrebu dne 4. t. m. pa je bila naravnost nepričakovano velika, dasiravno je bil delavnik, ko ae ljudje nekoliko težko odtrgajo od doma. Dcmače ljudatvo jo dokazalo, da je pokojnika ljubilo in &po~ štovalo. Ni se čuditi, saj je bila poglavitna lastnost dedeka Goričkega, ki je doživel 78. leto starosti, zgolj prijaznost in dobrohotnost. Bodi rnu zemljica lahka in v niiru naj po-ftiva! Spomin nanj bo dolgo živel v Jurjevčanih. Č. g. ka.planu, ki je v odsotnoati vlč. g. župnika vodil pogreb, g. Kocpeku in peveem, učitelj&tvu in šolskini otrokom ler vsem oetalim udeležencem pri pogrebu pa izreka zet ra.jnega, bivši župau Lovro Šijanec, ii.kreno zahvalo. Bog plati! Kapela pii Hadencih. Srnrt letos v naSi žrup^ niji pridno kosi. Sanio meaeca januarja smo imeli osem mrličev. Med tenii je bila tudi Marija Mir, posestnica v Radencih, kt se ja naglo preselila od nas. Na novega leta dan je bila šc v cerkvi pri službi božji, nič hude« ga sluteč, a dne 10. januarja pa že na mrtva^škeni odrn. Bila je blaga, dobra, res mirna žena in ravno lako tudi dobra mati, ki je svoje otroke -vzgojila v pravem krščanskem Uubu bolj _ lepim vzgledom ko z besedo. Da je bila njena. niša vzgledna, krščanska hiša, se vidi tudi iz tega, da v to hišo prihaja že od nekdaj »Slovenski gospodar«, ki je nositelj in branitelj kr&fanske misli. Zato ji naj bo tudi na tem mestu zasnovan blag spomin. Blagi ženi in dobri, nepozabni materi želimo x re.nici pravi mir, kakor znači njeno ime, ostalim pa izražamo naše globoko sožalje! Sv. Jernej prl Ločah, Tukaj se je poročila gdč. Tilka Cvahte z vrlira mladeničem lgnacorn T.maži. iz Prihove. Našemu mlademu paiu želimo obilo sreče in Bog naj blagoslovi njuno delo! ^ Marija Reka. Kot bi hotela za lani riadome stiti, se zaporedoma oglaša bela žena. V sredo po Svečnici smo pokopaii vzgledno deklico Heleno Hribar po domače Krajnc. Bila je nekdaj odlična šolarka, pa krotka, pohlevna ter p.nižna in srtno pobožna. Kot izborna šivilja je pozneje zaslovela daleč na okoli. Doma je bila kakor angel miru. Ni bila zmožna koga žaliti. Dolgo je že govorila o svoji smrti, pa nihče ni mogel tega umeti. Dve želji je pogosto izražala: 1. da bi doma umrla, 2. da bi umrla pred Marijinm praznikom, da bi na praznik ležala na parah. Obe želji ste se ji izpolnili. Četudi je bila v zadnjem času v bolnici, so jo vendar pripeljali domov, kjer je ¦v teku 24 ur izdihnila. Naj v rairu počiva! — Umrl je (udi najstarejši gospodar v župniji in v občini Janez Dolar, kmet po dom. Kralj. Rojen dne 22. junija 1857, je blizu 46 let »kraljeval« na svoji vazsežni pa težavni kmetiji. V tem času je večkrat bil v občinskem odbo.u, načelnik takratnega krajnega solskega evet-a in tudi cerkveni ključar. Vseh pet sinov je služilo vojake in sta v vojski preminula dva. Bil je veren krščanski mož stare korenine. Blag mu spomin! Preostalim prisrčno sožalje! t Sv. Fra&čišsk v Savinjski dolini. Na pobudo odbora tukajšnjega Prosvetnega društva se je _aŁel v nedeljo dne 24. januarja pri nas zimiski kmetijsko-gospodarski tečaj, ki bo itrajal skozi šesC tednov. Predavanja so vsako nedeIjo dopoldne v šoli. Udeležencev je vsakokrat Jepo Stevilo. Prav je tako, ker od pouka in šzobrazbe zavisi v veliki meri napredek v celokupnem kmetijstvu! — Čeprav je bil letošnji predpust kratek, je vendar pet parov stotpilo v varno pristanisče zakonskega stanu. Med drugimi se je poročil član nasega Profivetnega društva Jože Prislan iz Meliš z Jozefo Nerat iz Radmirja. Članico tukajšnje Marijine družbe Anico Tesovnik iz Okonine ¦pa je odpeljal Alojzij Brezovnik na svoj dom \ Šmartno ob Dreti. — Smrtna kosa nam v 1em letu še precej prizanaša. Do sedaj sta unirla neki mali otrok ln pa Elizabeta Zalesnik, po doniače Tončevka iz Radmirja. — Sohotno izdajo »Slovenca« s slikami in prilogo laliko dobite vsako nedeljo zjutraj pri cerkvi. Za 2 dinarja imate prav primerno nedeljsko čtivo. — Izpit za zidarskega mojstra je napravil v Ljubljani Martin Golob iz Savine. Vrlemu lantu, ki deluje že skozi daljšo dobo v naših organizacijah, iskreno Cestitamo! Kebelj na Pohorju. V preteklem letu je bila zinid bolj mila, sedaj pa je precej ostro na.stopila. Zapadel je precej debel sneg in razhudil se je mraz, zato sino pa bolj na topli peti in preniišljujemo jJospcdarsko krizo. Nič se- nam ni treba bati rcparjev, ker nlmamo denarja. Preleklo leto jlh je umrlo 11, r.odilo pa se jih je 42. Prešmentani predpust, leto. prav kratck, je v težki in gienki zakonski Jarem spravil komaj 1 par, diugi pa niso inieli eas_. ker je pač bilo prekratko. Dobili smo novega župana Franca Fridriku. Preteklo leto je bilo k vojakom potrjenih kar 6 famt_v.- V.i bodo morali služid polni rok. Na pustni večer je smrtno ponesrečil hlapec posestnika Martina Bočeka. Šel je na hlevsko podstrešje po slamo za postelj; lezel je s skednja po lestvi navzgor Ko pride do slame, se niu je zavrtelo v glavi in je padel kake 4 m globoko na skedenj. Padel je na glavo, poiila mu je lobanja in nastopila je takoj smrt. Pogreb se je vršil 12. t. m. Bii je priden in tiezen hlapec. že dolgo let pri tem gos-podarju. Bog mu daj večni mir in pokoj! Končno priporočam ti.:im, kateii še niste naročili »Slovenskega goapodarja«, da ga kar hitro naročite; kateri še niste plačali naročnine, če vam je mogoče. jo pa hit-ro plačate! »Slovenski gosspodar« mora biti v vsaki naši hiši! Sladka gora. Pri nas tudi nismo cisto zaspali, čeravno se poredko kaj oglasimo v dopisih. Lansko leto smo pri nas imeli 13 porok, rojenih je bilo 58, umrlo pa je 25 oseb. Zelo malo res, bi človek mislil, pa to je zato, ker smo v naših krajih bolj zdravi in čili, kai Bog daj še v bodoče! Tudi sedaj pred pustom je bilo precej porok. — Dne 2. t. m. je preniinul v starosti 83 let g. J. Knaflič, stari oče g. načelnika hranilnice na Sladki gori, istočasno tudi trgovca g. J. Šepeca. Bil je zelo dober in bogaJjoječ človek. — Pa še nekaj. Delo vodovoda se bo kmalu začelo nadaljevati, kar bo za naš kraj in okolico velikega pomena. Šmarje pri Jelšah. V sredi zime smo iineli skoraj sušo in mile pomladanske dneve. Pust pa nam je nanietal snega, da bomo imeli s solncem vred mnogo opravka z njim, in nam je prinesel hud mraz, ki nas zotpet sili na in za peč. To bi naj bilo znamenje, da se bomo o Veliki noci že greli na solncu. — Pomladno delo se bliža, delavcev bo treba in marsikaj bi si morali nakupiti za svoja posestva, denarja pa ni in ga ni dobiti od nobene strani. Ta stiska se je kazala tudi v predpusfu. Le nialo gostij smo imeli in samo dva plesa so si nekaterniki privoščili. V resnobnem jios-nem času pa vsega tega itak ne bo in bomo še bolj skronino živeli ter se zvesto ravnali po februar&keni navodilu letošnjega koledarja Mohorjeve dru.be: »Odreci si zabavo in trošek za njo daj revežem!« — Edino sadje se nas jo lani usmililo in prineslo vsaj nekaj denarja v naš kraj. Zato pa le lepo oskrbimo svoje sadonounike! Umestno bi bilo kakšno tozadevno predavanje, nasveti in navodila. Piijatelji naši, zganite se! Sv. Peter pod Sv. gorami. Nova cesla črez smrtnonevarni in stnni klanec Srebrnik je dograjena- in je bila dne &. decembra 1931 tudi kolavdirana. Izročiena je bila prornetu popolnoma brez vsakega slavja ter običajnega banketa, kar je nepotrebno in v času te hudc gopodarske krize, ki nas tare, tudi neprimerno. Primerno se nam pa zdi, da se ob tej priliki s bvaležnostjo spomnimo vseh onih, ki so k uresničenju skovo slo let starega problema sodelovali. Zahvala gre banski upravi v Ljubljani, ki je uvidela nujnost reeiitve tega pere- čega cestnega vpražanja. Zasluge pa si je ste-: kel pri tem tudi bivši okrajni cestni odbor v, Kozjem, ki je pod vodstvom že rajnega preč. g. Marko Tomažiča, načelnika, ,fn pozneje potl vodstvom načelnikovega namestnika g. Lojze Zorenča vzel navedeno zadevo energiPno v voke. Predvsem pa ne smemo poza_iti na one« ga, ki je uspešno sjirožll predlog za preložitey tega klanca, nami-eč g. dr. Antona Ogrizekaodvetnika v Celju in bivšega ipred».dnika avtobusnega podjetja mesfa Celje, ki je storil pri raznih oblastvih vse, predvsem pa kot poslanec bivšega oblastnega odbora v Mariboru pri isiemu ukrenil, da se je ?,elja vseh Obsoteljčanov izpolnila. Bog mu plaŁaj njegov Irud! Sv. Peter pod Sv. gorami. Na _ožji nji\o smo dne 5. 1. m. spreinili k vei-aemu počitku blago mamico Kunšt Nežo iz dobie, ka'.ollškozavedne hiše Kunštekove ri Trebč. Rajnicl, ki je bila svojim otrokom dobva mati, vaščanom dobra soseda, želimo sladek niir pri ve.ncmu Očetu, preostalim pa naše iskreno sožalje? -V kratkeni bo zapustil našo župnijo priljubljcni gospod kaplan Stefan Stiper, ker ga je Providnost božja postavila na župnijsko mesto v Sromljah. Srome!jča«om na taki pridobitvi le častitamo! Z navedeno prenic.stitvi jo bodenio Šentpeterčani občut.no prizadeti. Pogrešalo ga bode predvsem naše druStveno življenje. Preo.noval je namreč društveuo knjižico tcr nabavil okrog 300 komadov lepih knjig, ki 90 članora in tudi nečlanom vodno na razpolago. Poslužujmo sc torej dru.štvene prenovljen? knjižnice, ki posluje vsako nedeljo in praznik po obeh sv. maSah, kakor tudi papoldne po večernicah v KatoliSkem prosvetnem domu. Izposojevalnina je prav malenko.atna. Clani društva plafajo pol dinarja, neclani pa 1 Din. od knjige. Seziue po njih!